Acta agriculturae Slovenica, 117/4, 1–11, Ljubljana 2021 doi:10.14720/aas.2021.117.4.987 Original research article / izvirni znanstveni članek Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost krmil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) Andrej LAVRENČIČ 1, 2 , Darko VETERNIK 3 Delo je prispelo 10. decembra 2018, sprejeto 25. oktobra 2021 Received December 10, 2018; accepted October 25, 2021. 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Ljubljana, Slovenija 2 Korespondenčni avtor, e-naslov: andrej.lavrencic@bf.uni-lj.si 3 LPN Kozorog Kamnik, Kamnik, Slovenija Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost kr- mil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) Izvleček: Prehod iz poletja v zimo povzroči spremem- be v fiziologiji prebavnega trakta navadnega jelena in v tam prisotnih prebavnih procesih. Zato je bil namen raziskave ugotoviti, kako sezona vpliva na in vitro navidezno (ivNRSS) in pravo razgradljivost suhe snovi (ivPRSS), na kazalnike in vitro tvorbe plina in na sproščanje hlapnih maščobnih kislin (HMK) iz enajstih krmil, ki jih zauživajo ali dokrmljujemo košutam navadnega jelena v Sloveniji (plodovi kostanja in gradna ter želod in dva vzorca sveže trave, dva vzorca mrve in travne silaže, jabolčne tropine in koreni sladkorne pese). IvNRSS in ivPRSS, določeni z inkubacijo krmil v puferiranem vampovem soku, se med sezonama nista razlikovali, prav tako tudi nismo ugotovili velikih razlik pri večini kazalnikov produkcije plina. Le kazalnik »C« (specifična hitrost tvorbe plina) je bil večji (p < 0,05) v zimski sezoni. Tudi količine HMK so bile med sezonama zelo podobne. Vendar pa je bil delež ocetne kisline pogosto nekoliko večji pozimi kot jese- ni (0,05 < p < 0,10), medtem ko sta bila deleža propionske in maslene kisline pri krmilih, ki so vsebovala več vlaknine, večja (0,05 < p < 0,10) jeseni kot pozimi. Nasprotno pa smo ob inkubaciji krmil, ki vsebujejo veliko škroba (želod in ko- stanj), določili večji (p < 0,05) delež propionske kisline po- zimi, medtem ko je bil pri teh krmilih delež maslene kisline večji (p < 0,05) jeseni. Čeprav sta bila tako število uporablje- nih substratov (n = 11) kot število živali (n = 6), darovalk vampovega soka, majhna, pa ti rezultati kažejo na spremembo presnove vampovih mikroorganizmov med jesenjo in zimo. Ključne besede: navadni jelen; Cervus elaphus L.; pre- hrana živali; sezona; krmila; in vitro prebavljivost; in vitro produkcija plina; hlapne maščobne kisline; vamp The effect of season on in vitro degradability and ferment- ability of feeds in red deers’ (Cervus elaphus L.) rumen fluid Abstract: Transition from summer to winter changes red deer digestive tract physiology and digestive processes. The objective of the trial was to determine the effects of sea- son on in vitro apparent (ivADMD) and true dry matter (ivT- DMD) digestibility, in vitro gas production parameters and short-chain fatty acid synthesis (SCFA) in red deer hinds of eleven substrates naturally occurring in Slovenia (chestnut fruits, acorns of common and sessile oak, two fresh grasses) and those frequently used in supplemental red deer feeding (two grass hays and two grass silages, apple pomace and sugar beet roots). There were no differences in ivADMD, ivTDMD, determined by incubation of feeds in buffered rumen fluid, as there were no differences in majority of gas production parameters between autumn and winter season. Only the parameter “C” (specific gas production rate) was frequently higher (p < 0.05) in winter season than in autumn season. The amounts of SCFA were similar between two seasons. Howev- er, the proportion of acetic acid tended to be higher in winter, while the proportions of propionic and butyric acid tended to be higher in autumn than in winter especially in high fibre feeds. On contrary, in high starch feeds such as oak acorns and chestnut fruits, the proportion of propionic acid was higher (p < 0.05) in winter, while of butyric acid in autumn (p < 0.05). Despite the fact that the number of used substrates (n = 11) and animal rumen fluid donors (n = 6) were small, these results indicate a shift in rumen microbial metabolism between autumn and winter season. Key words: red deer; Cervus elaphus L.; animal nutri- tion; season; feed; in vitro digestibility; in vitro gas produc- tion; short-chain fatty acids; rumen Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 2 A. LAVRENČIČ in d. VETERNIK 1 UVod Uspešno upravljanje s populacijo navadnega jele- na (Cervus elaphus L.) in s tem povezano preprečevanje škod na gozdnem drevju, še posebej na območjih, kjer je populacija jelenov zelo številčna, je v veliki meri od- visno od poznavanja navad jelenov in od njihove učin- kovitosti izkoriščanja naravnih virov. Pri tem pogosto navajamo razlike v obnašanju jelenov med hranjenjem, ki so povezane s prisotnostjo plenilcev in obstojem ka- kovostnega kritja, ter razlike, povezane z oblikovanjem skupin, ki pa so odvisne od socialnih povezav, gostote živali na posameznem območju in stopnje vznemirja- nja živali (Hafner in Černe, 2015). Podobno kot druge živali so tudi prežvekovalci podvrženi naravnim ritmom pridobivanja in izgublja- nja telesne mase, zauživanja krme, porabe energije, pre- snove in razmnoževanja. Dva pomembna mehanizma, ki vplivata na navedene kazalnike, sta razpoložljivost prehranskih virov in dolžina dneva (Clauss in sod., 2010), za katera pa ni povsem jasno, ali delujeta povsem ločeno ali v različnih kombinacijah. Zauživanje krme in prirast telesne mase sta najmanjša v zimski in največja v poletni sezoni (Milne in sod., 1978, Stevens in sod., 2003; Arnold in sod., 2004). Sibbald in Milne (1993), Ar- nold in sod. (2015) ter Weckerly in sod. (2018) navajajo, da se v poletni sezoni pri jelenih povečata tudi napol- njenost in masa prebavil (vamp in siriščnik). Weckerly in sod. (2018) so pri belorepem jelenu (Odocoileus vir- ginianus) ugotovili, da je masa prebavil povezana pred- vsem z napolnjenostjo prebavil (digesta load) in ne s hranilno vrednostjo krme. Ker je napolnjenost prebavil dobro povezana s prostornino vampa, je logično, da je v zimski sezoni manjša tudi prostornina predželodcev in drugih jelenovih prebavnih organov (Hofmann, 1985; Sibbald in Milne, 1993; Arnold in sod., 2015). Z manjšo prostornino predželodcev pa je povezana tudi dnevno zaužita količina energije, ki je v pozni jeseni in zgodnji zimi najmanjša, svoj vrh pa doseže med junijem in ok- tobrom (Arnold in sod., 2015). S prehranskega vidika so v prehrani navadnega je- lena pomembni predvsem obnašanje med zauživanjem krme, sposobnost jelenov za prebavo večjih količin krme, učinkovito izkoriščanje hranljivih snovi in konč- nih produktov prebave ter zmožnost živali, da zadostijo potrebam po hranljivih snoveh (Milne in sod., 1978). V splošnem velja, da so razlike v fermentaciji in razgra- dnji krme in hranljivih snovi v predželodcih povezane z razlikami v kemični sestavi zaužitih obrokov. Palmer in sod. (1976) navajajo, da lahko pričakujemo veliko variabilnost v aktivnosti vampovega soka med jeleni iz naravnega okolja, saj ti jeleni zauživajo zelo raznoliko krmo, od dobro prebavljivih sadežev in semen do sla- bo prebavljive voluminozne krme. Prav tako pa lahko pričakujemo veliko variabilnost v aktivnosti vampove- ga soka med sezonami, saj se razpoložljivost naravnih prehranskih virov med sezonami zelo spreminja, spre- minja pa se lahko tudi zaradi dokrmljevanja jelenov v obdobju pomanjkanja naravnih virov krme. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali sezona vpliva na aktivnost vampovega soka navadnega jelena. Kriteriji, ki smo jim sledili, so bili in vitro navidezna in prava razgradljivost suhe snovi, kazalniki in vitro tvor- be plina in količina in vitro tvorjenih hlapnih maščob- nih kislin ter razmerja med njimi. Pri tem smo upora- bili krmo, ki jo jeleni običajno najdejo v naravi ali pa so sestavni del obroka pri zimskem dokrmljevanju. 2 MAterIAL In Metode V študiji smo uporabili 11 krmil, ki jih pogosto najdemo bodisi v naravnem okolju bodisi jih pogosto uporabljamo pri zimskem dokrmljevanju navadnega jelena. Vsa ta krmila smo uporabili že v prejšnjih po- skusih (Lavrenčič in Veternik, 2018a in b). Krmila iz naravnega okolja jelena so bila: dva vzorca sveže tra- ve-paše (z območja Jelendola in Kokre), plodovi div- jega kostanja (Aesculus hippocastanum) ter želod doba (Quercus robur) in gradna (Quercus petraea). Vzor- ci krmil, ki so bila namenjena dokrmljevanju, so bili: dva vzorca mrve in travne silaže (z območja Jelendo- la in Kokre), koreni sladkorne pese in jabolčne tropi- ne. Vzorce paše, korenov sladkorne pese in jabolčnih tropin smo pred kemijskimi analizami in inkubacijo v vampovem soku v 48 urah posušili pri 60 °C. Suhe vzor- ce smo zmleli skozi 1 mm sito in analizirali na vsebnost surovih beljakovin (SB), surovega pepela (SP), surovih maščob (SM) in surove vlaknine (SV) z metodami po Neumann in Bassler (1986), medtem ko smo vsebnosti v nevtralnem detergentu netopne vlakinen analizirali z aparatom ANKOM 220 Fibre Analyser (Ankom Techno- logy, Macedon, NY) z metodo po avtorjih Goering in Van Soest (1970), pri čemer pa smo uporabili natrijev sulfit. Kemična sestava uporabljenih krmil je podana v preglednici 1. Za primerjavo značilnosti vampovega soka smo izbrali dve sezoni. Za jesensko sezono smo vzeli me- sece september, oktober in november, medtem ko so zimsko sezono predstavljali meseci december, janu- ar in februar. V lovni sezoni smo uplenili šest košut, od tega štiri jeseni, med sredino septembra in sredino oktobra 2011, dve pa pozimi, prvo v sredini decembra 2011, drugo pa v januarju 2012, za kar smo dobili po- sebno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (št. 341-1/2012/6 z dne 18. 1. 2012). Da- Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 3 Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost krmil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) tumi uplenitev so bili v skladu z začetkom zimskega dokrmljevanja jelenov, ki ga v Lovišču s posebnim na- menom (LPN) Kozorog Kamnik začnejo izvajati konec novembra ne glede na vremenske in snežne razmere. V celotni zimi 2011-2012 je bilo jelenjadi ponujeno sku- pno približno 30 ton sena, travne silaže in sladkorne pese, vendar pa živali krmišča niso redno obiskovale. Ocenjujemo, da je bila številčnost jelenjadi na krmiščih le okoli 30 % v primerjavi s številčnostjo v zimah, ki so bile bogate s snežno odejo. Košute smo v tem LPN uplenili tako na območju Jelendola (46°24’27.79” N in 14°24’30.65” E; 850 m nadmorske višine; občina Tržič) kot na območju lovskega revirja Kokra (46°21’57.37” N in 14°25’25.36” E; 925 m nadmorske višine; občina Preddvor). Takoj po uplenitvi smo iz živali odstranili vamp in ga v največ 45 minutah v zaprti, toplotno izo- lirani posodi prepeljali v laboratorij. Vsako inkubacijo, ki je predstavljala eno serijo, smo opravili za vsako žival posebej. In vitro navidezno in pravo razgradljivost suhe snovi (ivNRSS in ivPRSS) smo določili po postopkih, ki sta jih opisala Lavrenčič in Veternik (2018a). Iz vsebine vampa vsake košute posebej smo pripravili inokulum tako, da smo vampovo vsebino ročno oželi skozi štiri pasti bombažne gaze in jo razredčili z raztopino pufra v razmerju 1 : 2 (v/v). Okoli 450 mg zmletega krmila smo zatehtali v filtrske vrečke ANKOM F57 (ANKOM Tech- nology, Macedon, NY, USA) in jih toplotno zavarili. Za vsako krmilo smo pripravili štiri vrečke in jih po 2 vsta- vili v 2 inkubacijski posodi (2 vrečki/posodo). V vsako posodo smo vstavili 24 vrečk F57 (2 vrečki/krmilo + dve prazni vrečki (slepi vzorec)) in dodali dva litra pu- feriranega vampovega soka, ki smo ga predhodno pre- pihovali z ogljikovim dioksidom. Posode smo vstavili v inkubator na 39 °C za 24 h. V času inkubacije je bilo zagotovljeno mešanje puferiranega vampovega soka v inkubacijskih posodah. Po končani inkubaciji smo vrečke intenzivno sprali pod tekočo vodo, posušili in stehtali ter izračunali ivNRSS. Vrečke smo v nadaljeva- nju tretirali še 1 uro v raztopini nevtralnega detergenta (ND) pri 100 °C v aparaturi ANKOM 220 fibre analyser (ANKOM Technology, Macedon, NY, USA), jih sprali v vodi, posušili in stehtali ter izračunali in vitro pravo razgradljivost suhe snovi (ivPRSS). Obe, tako ivNRSS kot ivPRSS, sta bili izračunani kot delež med razliko zatehte suhe snovi vzorca in ostankom suhe snovi v vrečki po inkubaciji oz. obdelavi vzorca z ND. Dobljene ivNRSS in ivPRSS smo nato korigirali na izgubo mase slepega vzorca (prazne vrečke) med inkubacijo oz. ob- delavo z ND (količnik med maso oprane in posušene prazne vrečke po inkubaciji oz. obdelavi z ND in maso neinkubirane oz. z ND neobdelane prazne vrečke). Inokulum za izvedbo plinskega testa smo pripra- vi na enak način kot inokulum za določanje ivNRSS (Menke in Steingass, 1988; Lavrenčič in Veternik, 2018b). Okoli 200 mg zmletega krmila smo inkubirali v anaerobnih pogojih pri 39 °C v 100 ml steklenih bri- zgalkah, ki so vsebovale 30 ml puferiranega vampove- ga soka (inokuluma). Količino sproščenega plina smo odčitali po 0, 2, 4, 6, 8, 10, 12, 24, 36, 48, 72 in 96 urah. Po 24 urah smo tekočino dveh od štirih brizgalk prene- sli v 50 ml centrifugirne epruvete in jih do analize na vsebnost hlapnih maščobnih kislin (HMK) zamrznili na −20 °C. V vsaki seriji smo inkubirali tri brizgalke s slepim vzorcem (vsebovale so samo inokulum brez substrata) in tri brizgalke s standardnim vzorcem. Vse postopke od uplenitve živali do začetka inku- bacije smo izvedli v manj kot 2 urah, v času, ki ga še kot primernega navajata tudi Schwartz and Nagy (1972). Ekstrakte za analizo HMK smo pripravili iz pu- feriranega vampovega soka po 24 urah inkubacije po modificirani metodi Holdeman in sod. (1977). HMK smo določili s plinskim kromatografom Hewlett Pac- kard 5890 A (Hewlett Packard, Bellefonte, Pennsylva- nia, USA), opremljenim s split/splitless injektorjem in FID detektorjem. Za ločevanje HMK smo uporabili 30 m NUKOL TM, FUSED SILICA kapilarno kolono (SUPELCO, Bellefonte, Pennsylvania, USA). Dobljene količine plina smo korigirali na 1 g suhe snovi krmila in tudi na količino plina, sproščenega iz slepega vzorca. Kazalnike plinskega testa smo za vsak substrat ocenili s pomočjo Gompertzove enačbe (La- vrenčič in sod., 1997): Y t = B × exp(-C × exp(-D × t)), kjer je Y t količina sproščenega plina (ml/g DM) v času ‘t’, ‘B’ največja količina sproščenega plina (skupna po- tencialna količina plina; (ml/g SS)); ‘C’ specifična hi- trost sproščanja plina, na katero vpliva konstantni faktor ‘D’ , s katerim opisujemo zmanjševanje specifične hitrosti tvorbe plina (ki je posledica zmanjševanja hi- trosti rasti mikroorganizmov in zmanjševanja količine fermentabilnega substrata) in ‘t’ čas v urah. Poleg kazal- nikov tvorbe plina smo izračunali tudi količino plina, sproščenega po 24 urah inkubacije (GAS24; ml/g suhe snovi), s pomočjo prvega in drugega odvoda Gompert- zove enačbe po času pa še največjo hitrost tvorbe plina (MFR) in čas, ko je bila dosežena največja hitrost tvor- be plina (TMFR; Lavrenčič in sod., 1997). Neto količino HMK, sproščeno v 24 urah inkuba- cije, smo izračunali tako, da smo od bruto količine po- sameznih HMK odšteli posamezne HMK, ki so se spro- stile v tem času v slepem vzorcu. Dobljene količine smo nato korigirali na 1 g inkubirane suhe snovi krmila. Rezultate smo nato analizirali z enofaktor- sko (one-way analysis of variance) analizo varian- ce s proceduro splošnega linearnega modela (GLM) statističnega paketa SAS/STAT version 9.4 (SAS, Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 4 A. LAVRENČIČ in d. VETERNIK 2015). Primerjali smo kazalnike med sezonama (jesen vs zima) za vsako krmilo posebej. Rezultate pred- stavljamo kot povprečne razlike, dobljene s testom naj- manjših kvadratov (least square means). Kot statistično značilne smo sprejeli razlike pri p ≤ 0,05, medtem ko smo kot trende obravnavali razlike pri 0,05 < p < 0,10. 3 rezUL t AtI Vzorce, katerih sestavo navajamo v preglednici 1, sta v svoji raziskavi uporabila že Lavrenčič in Veternik (2018a). Med njimi je obstajala velika raznolikost v ke- mični sestavi in bi jih lahko v grobem razdelili v dve skupini: na voluminozno krmo, kamor uvrščamo svežo travo-pašo, mrvo in travne silaže ter glede na vsebnost surove vlaknine in NDV tudi jabolčne tropine, ki pa jih lahko, zaradi fizikalne strukture, uvrščamo tudi v sku- pino močne krme, za katero je značilna majhna vseb- nost vlaknine (tako surove vlaknine kot NDV) in rela- tivno velika vsebnost BDI in NVOH (preglednica 1). Podatke o in vitro navidezni (ivNRSS) in pravi razgradljivosti suhe snovi (ivPRSS) obravnavanih kr- mil pri košutah v jesenski in zimski sezoni prikazujemo v preglednici 2. Tako ivNRSS in ivPRSS sta bili številč- no večinoma vedno večji v jesenski sezoni kot pozimi, a smo le za svežo travo iz Jelendola in za korene sladkor- ne pese ugotovili trende (0,05 < p < 0,10) pri ivNRSS. Nasprotno pa so imeli plodovi divjega kostanja ter že- lod doba večje ivNRSS in ivPRSS pozimi kot jeseni, a je bila le ivPRSS želoda doba statistično večja (p < 0,05). Kazalnike plinskega testa, ocenjene s pomočjo Gompertzovega modela, prikazujemo v preglednici 3. Skupna potencialna tvorba plina (kazalnik “B”) je bila večinoma večja v zimski sezoni, čeprav so bile razlike statistično značilne (p < 0,05) le pri sveži travi iz Jelen- dola, jabolčnih tropinah, korenih sladkorne pese ter želodu gradna in doba. Velik vpliv sezone pa smo ugo- Krmilo / Feed SS DM SB CP SM EE SV CF SP Ash BDI NFE NDV NDF NVOH NFC (g/kg) (g/kg SS – g/kg DM) Sveža trava (Jelendol) Fresh grass (Jelendol) 202 203 29 197 64 506 440 171 Sveža trava (Kokra) Fresh grass (Kokra) 282 134 24 278 70 494 600 91 Travna silaža (Jelendol) Grass silage (Jelendol) 387 128 31 340 97 404 640 42 Travna silaža (Kokra) Grass silage (Kokra) 586 194 28 237 107 434 517 72 Mrva (Jelendol) Grass hay (Jelendol) 867 107 18 304 97 472 543 178 Mrva (Kokra) Grass hay (Kokra) 843 93 19 282 70 537 563 192 Jabolčne tropine Apple pomace 153 58 28 218 27 669 482 338 Koreni sladkorne pese Sugarbeet roots 202 68 5 61 27 840 141 695 Plodovi divjega kostanja Chestnut fruits 372 85 16 143 25 730 389 422 Želod gradna Sessile oak acorns 579 52 36 130 22 760 278 542 Želod doba Common oak acorns 508 53 37 134 22 753 291 532 Preglednica 1: Kemična sestava krmil, uporabljenih v poskusu t able 1: Chemical composition of feeds used in the experiment SS = suha snov – DM = dry matter; SB = surove beljakovine – CP = crude protein; SM = surove maščobe – EE = ether extract; SV = surova vlaknina – CF = crude fiber; SP = surovi pepel – Ash = crude ash; BDI = brezdušični izvleček (BDI = SS − (SP + SB + SM + SV)) – NFE = nitrogen- free extract (NFE = DM − (Ash + CP + EE + CF)); NDV = v nevtralnem detergentu netopna vlaknina – NDF = neutral detergent fiber, NVOH = nevlakninasti ogljikovi hidrati (NVOH = SS − (SP + SB + SM + NDV)) – NFC = non-fiber carbohydrates (NFC = DM − (Ash + CP + EE + NDF)) Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 5 Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost krmil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) nih v zimski sezoni, pri tem pa so bile razlike statistič- no značilne (p < 0,05) le za svežo travo iz Jelendola, za mrvo iz Kokre in korene sladkorne pese, medtem ko smo za mrvo iz Jelendola ugotovili le trend. Čas, ko je bila hitrost tvorbe plina največja (TMFR), je bil številč- no večinoma daljši pri inkubaciji vzorcev v inokulu- mu, pripravljenim iz vampove vsebine košut, uplenje- nih pozimi. Vendar pa smo statistično značilne razlike (p < 0,05) izračunali samo za nekatera krmila, pri in- kubaciji sveže trave iz Jelendola, jabolčnih tropin ter za želode gradna in doba, medtem ko smo pri inkubaciji sveže trave iz Kokre, korenov sladkorne pese in plodov divjega kostanja izračunali zgolj trend (0,05 < p < 0,10). Tudi največja hitrost tvorbe plina (MFR) je bila večino- ma večja ob inkubaciji vzorcev v inokulumu, pripra- tovili pri kazalniku »C« (specifični hitrosti razgradnje). Ta je bil večji (p < 0,05) pri večini krmil, inkubiranih v vampovem soku košut, uplenjenih v zimski sezoni. Izjema je bila samo mrva iz Jelendola, medtem ko smo pri korenih sladkorne pese in želodu gradna ugotovi- li le trend (0,05 < p < 0,10). Nasprotno pa se kazalnik »D« pri posameznih substratih med sezonama ni raz- likoval (p > 0,05), čeprav je bil pri številnih substratih številčno manjši v jesenski sezoni. Statistično značilno (p < 0,05) različna kazalnika »D« smo dobili pri inku- baciji mrve iz Kokre in pri inkubaciji želoda gradna. Pri primerjavi izračunanih kazalnikov tvorbe pli- na (preglednica 4) smo ugotovili, da se je v 24 urah sprostilo več plina (GAS24) ob fermentaciji substratov, ki smo jih inkubirali v vampovem soku košut, uplenje- Krmilo Feed ivNRSS ivADMD ivPRSS ivTDMD jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED Sveža trava (Jelendol) Fresh grass (Jelendol) 646* 564* 44,8 801 750 34,4 Sveža trava (Kokra) Fresh grass (Kokra) 454 437 33,1 611 595 25,2 Travna silaža (Jelendol) Grass silage (Jelendol) 491 460 41,8 606 587 34,3 Travna silaža (Kokra) Grass silage (Kokra) 560 526 68,5 742 702 32,0 Mrva (Jelendol) Grass hay (Jelendol) 540 517 32,7 670 652 37,2 Mrva (Kokra) Grass hay (Kokra) 465 423 32,8 624 586 28,4 Jabolčne tropine Apple pomace 497 489 16,8 704 699 11,5 Koreni sladkorne pese Sugarbeet roots 934* 881* 24,7 960 939 13,1 Plodovi divjega kostanja Chestnut fruits 408 436 25,4 725 738 12,7 Želod gradna Sessile oak acorns 523 517 20,3 767 775 7,7 Želod doba Common oak acorns 506 542 39,4 755 b 791 a 13,2 Preglednica 2: In vitro navidezna razgradljivost suhe snovi (ivNRSS; g/kg) in in vitro prava razgradljivost suhe snovi (ivPRSS) krmil, inkubiranih v inokulumih, pripravljenih iz vampove vsebine jeseni in pozimi uplenjenih košut t able 2: In vitro apparent dry matter degradability (ivADMD; g/kg) and in vitro true dry matter digestibility (ivTDMD; g/kg) of feeds, incubated in inocula, prepared from rumen contents of hinds shot in autumn and winter ivNRSS = in vitro navidezna razgradljivost suhe snovi (mg/g SS) – ivADMD = in vitro apparent dry matter degradability (mg/g DM); ivPRSS = in vitro prava prebavljivost suhe snovi (mg/g SS) – ivTDMD = in vitro true dry matter digestibility (mg/g DM); SED = standardna napaka razlike – SED = standard error of the differenc a, b povprečja, označena z različnimi črkami znotraj parametra se statistično razlikujejo pri p < 0,05 – a, b means with different superscripts within parameter differ significantly (p < 0.05) * povprečja znotraj parametra kažejo trende (0,05 < p < 0,10) – means within the parameter show trends (0.05 < p < 0.10) Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 6 A. LAVRENČIČ in d. VETERNIK vljenem iz vampove vsebine košut, uplenjenih v zimski sezoni, pri čemer pa smo statistično značilne razlike (p < 0,05) izračunali pri obeh mrvah (iz Jelendola in iz Kokre), pri korenih iz sladkorne pese in želodu gradna, medtem ko smo trend (0,05 < p < 0,10) izračunali le pri inkubaciji travne silaže iz Kokre. V preglednici 5 prikazujemo podatke o količini sproščenih hlapnih maščobnih kislin (HMK) in njiho- vih deležih. Ob inkubaciji vzorcev v inokulumu, pripra- vljenem iz vampovega soka košut, uplenjenih pozimi, se je pri večini vzorcev sprostilo več HMK kot iz tiste- ga, pripravljenega iz vampovega soka jeseni uplenjenih košut. Kljub temu pa smo statistično značilne razlike (p < 0,05) izračunali le pri mrvi iz Jelendola, medtem ko smo pri jabolčnih tropinah in želodu gradna izra- čunali le trend (0,05 < p < 0,10). Nasprotno pa smo pri inkubaciji sveže trave iz Kokre, travne silaže iz Jelendo- la in želoda doba ugotovili, da je bila produkcija HMK večja, če smo te vzorce inkubirali v inokulumu pripra- vljenem iz vampa jeseni uplenjenih košut, pri tem pa je bila razlika statistično značilna (p < 0,05) le pri in- kubaciji sveže trave iz Kokre. Pri 24-urni inkubaciji v vampovem soku košut, uplenjenih pozimi, smo v vseh vzorcih določili številčno večji delež ocetne kisline, čeprav smo statistično značilno odstopanje (p < 0,05) zabeležili samo pri korenih sladkorne pese, trende (0,05 < p < 0,10) pa pri sveži travi iz Kokre, travni si- laži iz Kokre, obeh vzorcih mrve in plodovih divjega kostanja. Nasprotno pa so bili deleži maslene kisline pri vseh vzorcih številčno večji v vampovem soku ko- šut, uplenjenih jeseni, a smo statistično značilne razlike (p < 0,05) izračunali le pri vzorcih, uvrščenih v skupino Krmilo Feed B (ml/g SS – ml/g DM) C D jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED Sveža trava (Jelendol) Fresh grass (Jelendol) 260 a 277 b 5,4 2,00 b 2,23 a 0,052 0,159 0,162 0,0064 Sveža trava (Kokra) Fresh grass (Kokra) 222 230 8,3 2,01 b 2,22 a 0,071 0,092 0,091 0,0087 Travna silaža (Jelendol) Grass silage (Jelendol) 226 225 10,1 2,51 b 2,79 a 0,149 0,109 0,113 0,0431 Travna silaža (Kokra) Grass silage (Kokra) 223 223 8,0 2,24 b 2,51 a 0,118 0,111 0,127 0,0151 Mrva (Jelendol) Grass hay (Jelendol) 229 235 7,8 2,04 2,24 0,152 0,132 0,150 0,0100 Mrva (Kokra) Grass hay (Kokra) 219 216 6,3 1,81 b 2,12 a 0,091 0,096 b 0,124 a 0,0107 Jabolčne tropine Apple pomace 307 b 342 a 18,1 2,32 b 2,57 a 0,111 0,216 0,170 0,2107 Koreni slad. pese Sugarbeet roots 339 b 380 a 6,6 2,15* 2,43* 0,144 0,305 0,293 0,0176 Plodovi div. kostanja Chestnut fruits 260 264 28,2 2,16 b 2,59 a 0,108 0,120 0,120 0,0125 Želod gradna Sessile oak acorns 278 b 293 a 5,7 2,48* 2,75* 0,135 0,160 a 0,131 b 0,0056 Želod doba Common oak acorns 279 b 294 a 5,4 2,51 b 3,09 a 0,106 0,131 0,126 0,0067 Preglednica 3: Ocenjeni kazalniki in vitro tvorbe plina krmil, inkubiranih v inokulumih, pripravljenih iz vampove vsebine jeseni in pozimi uplenjenih košut t able 3: Estimated in vitro gas production parameters of feeds, incubated in inocula, prepared from rumen contents of hinds shot in autumn and winter B = skupna potencialna tvorba plina – B = total potential gas production; C = relativna hitrost tvorbe plina, na katero vpliva konstantni kazalnik mikrobne učinkovitosti D – C = relative gas production rate as affected by a constant factor of microbial efficiency D SED = standardna napaka razlike – SED = standard error of the difference a,b povprečja, označena z različnimi črkami znotraj parametra se statistično razlikujejo pri p < 0,05 – a,b means with different superscripts within parameter differ significantly (p < 0.05) * povprečja znotraj parametra kažejo trende (0,05 < p < 0,10) – means within the parameter show trends (0.05 < p < 0.10) Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 7 Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost krmil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) močnih krmil (koreni sladkorne pese, plodovi divjega kostanja ter želod doba in gradna), pri voluminozni krmi pa samo pri inkubaciji sveže trave iz Kokre. Ob inkubaciji vzorcev voluminozne krme in korenov slad- korne pese v vampovem soku košut, uplenjenih jeseni, smo zabeležili tudi številčno večji delež propionske ki- sline, medtem ko je bil pri inkubaciji plodov divjega kostanja ter želodu doba in gradna, delež propionske kisline večji, če smo jih inkubirali v vampovem soku košut, uplenjenih pozimi. Pri tem smo statistično zna- čilne razlike določili pri plodovih divjega kostanja in želodu gradna. Pri mrvi iz Kokre, jabolčnih tropinah, korenih sladkorne pese in želodu doba pa smo ugoto- vili samo trend (0,05 < p < 0,10). 4 rAzP r AV A Vpliv sezone na prebavljivost, razgradljivost in fer- mentabilnost hranljivih snovi je le redko obravnavan pri jelenih. V redkih virih avtorji (npr. Milne in sod., 1978; Sibbald in Milne, 1993; Freudenberger in sod., 1994; Domingue in sod., 1991) ugotavljajo, da v in vivo prebavljivosti organske, suhe snovi oz. dušika pri jele- nih ni bilo velikih razlik med poletno in zimsko sezo- no. Nasprotno pa sta Jiang in Hudson (1996) ugotovila, da je bila in vivo prebavljivost paše veliko večja poleti kot pozimi, kar je povsem razumljivo, saj sta slednja v poskusu uporabila svežo travo oz. pašo, katere hranil- na vrednost se je znotraj in med sezonami neprestano spreminjala, medtem ko so prej našteti avtorji vedno Krmilo Feed GAS24 (ml/g SS – ml/g DM) TMFR (h) MFR (ml/h) jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED Sveža trava (Jelendol) Fresh grass (Jelendol) 249 a 264 b 4,7 4,4 b 5,0 a 0,17 15,2 16,3 0,53 Sveža trava (Kokra) Fresh grass (Kokra) 174 177 2,9 7,3* 8,9* 0,57 7,3 7,6 0,45 Travna silaža (Jelendol) Grass silage (Jelendol) 183 186 10,6 8,4 9,1 1,38 10,7 9,3 3,33 Travna silaža (Kokra) Grass silage (Kokra) 190 197 8,1 7,1 7,3 0,69 9,5* 10,3* 1,14 Mrva (Jelendol) Grass hay (Jelendol) 209* 220* 5,4 5,3 5,4 0,40 11,1 b 13,0 a 0,69 Mrva (Kokra) Grass hay (Kokra) 179 b 192 a 4,1 6,4 6,2 0,50 7,5 b 9,7 a 0,66 Jabolčne tropine Apple pomace 301 327 16,9 3,3 b 5,6 a 0,97 23,7 21,4 10,76 Koreni slad. pese Sugarbeet roots 338 b 379 a 6,5 2,5* 3,0* 0,25 37,8 b 40,9 a 1,92 Plodovi div. kostanja Chestnut fruits 226 226 5,1 6,6* 8,0* 0,71 11,3 11,6 0,67 Želod gradna Sessile oak acorns 263 258 5,1 5,7 b 7,9 a 0,24 16,1 a 13,7 b 0,64 Želod doba Common oak acorns 249 252 4,0 7,0 b 9,0 a 0,22 13,4 13,6 0,59 Preglednica 4: Ocenjeni kazalniki in vitro tvorbe plina krmil, inkubiranih v inokulumih, pripravljenih iz vampove vsebine jeseni in pozimi uplenjenih košut t able 4: Calculated in vitro gas production parameters of feeds, incubated in inocula, prepared from rumen contents of hinds shot in autumn and winter GAS24 = prostornina plina, proizvedena v 24 urah inkubacije – Gas24 = gas volumen produced in 24 hours of incubation; MFR= največja hi- trost tvorbe plina – MFR = maximum fermentation rate; TMFR = čas, ko je dosežena največja hitrost tvorbe plina – TMFR = time of maximum fermentation rate; SED = standardna napaka razlike – SED = standard error of the difference a,b povprečja, označena z različnimi črkami znotraj parametra se statistično razlikujejo pri p < 0,05 – a,b means with different superscripts within parameter differ significantly (p < 0.05) * povprečja znotraj parametra kažejo trende (0,05 < p < 0,10) – means within the parameter show trends (0.05 < p < 0.10) Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 8 A. LAVRENČIČ in d. VETERNIK Preglednica 5: Količine in deleži hlapnih maščobnih kislin, ki so se sprostile iz krmil, inkubiranih v inokulumih, pripravljenih iz vampove vsebine v jeseni in pozimi uplenjenih košut t able 5: Total amount of short-chain fatty acids and molar proportions of acetate, propionate and butyrate released from feeds, incubated in inocula, prepared from rumen contents of hinds shot in autumn and winter Krmilo Feed HMK – SCFA (mmol/g SS – mmol/g DM) Ac (g/g HMK – g/g SCFA) Pr (g/g HMK – g/g SCFA) Bu (g/g HMK – g/g SCFA) jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED jesen autumn zima winter SED Sveža trava (Jelendol) Fresh grass (Jelendol) 6,76 6,84 1,260 0,618 0,676 0,0680 0,269 0,237 0,0484 0,113 0,087 0,0205 Sveža trava (Kokra) Fresh grass (Kokra) 5,05 a 3,83 b 0,513 0,669* 0,729* 0,0287 0,222 0,192 0,0227 0,109 a 0,079 b 0,0121 Travna silaža (Jelendol) Grass silage (Jelendol) 4,79 6,13 1,622 0,593 0,628 0,0475 0,300 0,264 0,0410 0,107 0,108 0,0131 Travna silaža (Kokra) Grass silage (Kokra) 5,84 4,74 1,387 0,650* 0,712* 0,0139 0,270 0,220 0,0410 0,079 0,067 0,0095 Mrva (Jelendol) Grass hay (Jelendol) 5,86 b 9,49 a 1,310 0,654* 0,716* 0,0398 0,241 0,203 0,0302 0,105 0,081 0,0147 Mrva (Kokra) Grass hay (Kokra) 4,44 4,83 0,861 0,669* 0,744* 0,0418 0,240* 0,188* 0,0324 0,091* 0,068* 0,0164 Jabolčne tropine Apple pomace 7,31* 11,24* 1,782 0,667 0,721 0,0243 0,204* 0,180* 0,0127 0,129 0,099 0,0341 Koreni slad. pese Sugarbeet roots 10,51 13,19 1,816 0,526 b 0,618 a 0,0384 0,320* 0,262* 0,3100 0,154 a 0,120 b 0,1305 Plodovi div. kostanja Chestnut fruits 6,40 7,67 1,947 0,612* 0,663* 0,0230 0,135 b 0,163 a 0,0089 0,253 a 0,174 b 0,0350 Želod gradna Sessile oak acorns 7,15* 9,62* 1,111 0,661 0,692 0,0210 0,106 b 0,157 a 0,0176 0,234 a 0,151 b 0,0271 Želod doba Common oak acorns 7,77 7,61 1,401 0,610 0,646 0,0390 0,149* 0,198* 0,0271 0,241 a 0,156 b 0,0217 HMK = hlapne maščobne kisline – SCFA = short-chain fatty acids; Ac = ocetna kislina – Ac = acetic acid; Pr = propionska kislina – Pr = propionic acid; Bu = maslena kislina – Bu = butyric acid SED = standardna napaka razlike – SED = standard error of the difference a, b povprečja, označena z različnimi črkami znotraj parametra se statistično razlikujejo pri p < 0,05 – a, b means with different superscripts within parameter differ significantly (p < 0.05) * povprečja znotraj parametra kažejo trende (0,05 < p < 0,10) – means within the parameter show trends (0.05 < p < 0.10) Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 9 Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost krmil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) uporabili predhodno konzervirano voluminozno krmo (mrvo) in krmila. Za razliko od in vitro pogojev, ki smo jih imeli v našem poskusu, so vsi zgoraj omenjeni avtorji ugota- vljali prebavljivost oz. razgradljivost z in vivo metoda- mi. V in vivo pogojih sta prebavljivost in razgradljivost hranljivih snovi pogojena s trajanjem zadrževanja krme v prebavilih, predvsem v predželodcih (MRT). Milne in sod. (1978), Domingue in sod. (1991), Sibbald in Milne (1993) in Freudenberger in sod. (1994) so ugotovili, da jeleni poleti zaužijejo več krme kot pozimi, kar bi ob nespremenjeni prebavljivosti hranljivih snovi pomeni- lo, da je poleti MRT krajši kot pozimi, kar je skladno z rezultati Domingue in sod. (1991), ki so ugotovili, da se poleti poveča iztok tekoče faze. Nasprotno pa Freuden- berger in sod. (1994) ugotavljajo, da se poleti, kljub ne- spremenjenem zauživanju krme, upočasni iztok lignina (marker) iz predželodcev, kar nakazuje na podaljšan MRT pri jelenih v poletni sezoni. Slednje je lahko po- sledica visokih temperatur okolja, povsem možno pa je tudi, da je to posledica večje prostornine (in mase) predželodcev pri jelenih v poletni sezoni (Sibbald in Milne, 1993; Arnold in sod., 2015). Na ivNRSS in ivPRSS posameznih krmil vpliva tudi obrok, ki ga košute zauživajo (Gordon in sod., 2002). V pričujočem poskusu nismo mogli spremljati količin in vrste sestavin, ki so jih košute dejansko za- užile z obroki. Menimo, da so bili obroki po sestavi, kakovosti in hranilni vrednosti v jeseni in pozimi zelo podobne, saj košute poselijo predvsem območja, na ka- terih rastejo rastline z večjo hranilno vrednostjo (Bar- boza and Bowyer, 2000) in da košute izbirajo obroke tako, da je v njih najmanj 30 % trav (Adamič, 1990, cit. po Jerina, 2007). V sezoni 2011–2012 so imele košute jeseni na voljo tudi velike količine plodov kostanja, žira in želoda, ki so bili takrat dostopni v velikih količinah. Kljub temu, da so imele košute pozimi poleg plodov plodonosnega drevja na voljo tudi mrvo, travno silažo, jabolčne tropine in korene sladkorne pese, s katerimi delavci LPN redno dokrmljujejo jelenjad na obeh ob- močjih (D. Veternik, ustni vir, 25. januar 2012), slednjih niso zauživale v velikih količinah. Zato predvidevamo, da so bili jesenski in zimski obroki po svojih fizikalnih in kemijskih lastnostih zelo podobni. V nam dostopni literaturi nismo uspeli dobiti no- benih podatkov o vplivu sezone na kazalnike tvorbe plina pri navadnem jelenu. Dobljeni kazalniki tvorbe plina, predvsem skupna potencialna tvorba plina in produkcija plina v prvih 24 urah inkubacije, se niso razlikovali od tistih, ki sta jih Lavrenčič in Veternik (2018b) določila ob fermentaciji teh krmil v puferira- nem vampovem soku ovac. Skupna potencialna tvorba plina v zimski sezoni je bila večja predvsem pri vzorcih močne krme, medtem ko pri inkubaciji vzorcev volu- minozne krme nismo zaznali večjih razlik. Prav tako večjih razlik nismo zaznali pri kazalniku D, medtem ko je bil kazalnik C v zimski sezoni pri večini krmil ve- čji kot jeseni (preglednica 3). Posledica teh sprememb v kazalnikih tvorbe plina je podaljšan čas, v katerem tvorba plina doseže največjo hitrost, kar je še posebej izrazito pri močni krmi (preglednica 4). Vendar pa se prostornina v 24 urah proizvedenega plina ni bistve- no razlikovala med sezonama, prav tako pa med sezo- nama ni bilo bistvenih razlik v ivPRSS. Tudi količine sproščenih hlapnih maščobnih kislin se med sezonama niso razlikovale, čeprav smo nekoliko večje količine HMK določili pri skoraj vseh substratih v zimski sezo- ni. Tudi Domingue in sod. (1991) pri navadnem jele- nu niso ugotovili statistično značilnih razlik v količini sproščenih HMK, medtem ko Freunderberger in sod. (1994) in DeLiberto in sod. (1989) pri belorepem jelenu (Odocoileus virginnianus) navajajo večjo sintezo HMK v poletni kot v zimski sezoni, kar utemeljujejo z večjo prostornino predželodcev v poletni sezoni, zaradi česar se MRT podaljša, s tem pa se podaljšata tako čas delova- nja kot aktivnost mikroorganizmov. Nasprotno pa Ar- nold in sod. (2015) navajajo, da je učinkovitost prebave največja pozimi, saj se zaradi podaljšanega MRT, ki je posledica manjšega zauživanja krme in manjše veliko- sti prebavnih organov, poveča sinteza HMK. Vendar pa DeLiberto in sod. (1989) niso ugotovili nobenih razlik v sproščanju HMK med jesensko in zimsko sezono. So se pa v preučevanih sezonah razlikovali deleži tvorjenih posameznih HMK. Tako se je pri fermentaciji v predželodcih košut jeseni tvoril manjši delež ocetne kisline (trend) kot pozimi, medtem ko sta bila jeseni deleža propionske in maslene kisline običajno večja kot pozimi. Le deleži propionske kisline, ki so nastale ob fermentaciji plodov kostanja in želoda, so bili večji po- zimi kot jeseni. Razlike v deležih propionske in maslene kisline med preučevanima sezonama so posebej izra- zite pri krmi z majhno vsebnostjo vlaknine, ne pa tudi pri voluminozni krmi. Ozka razmerja med ocetno in propionsko kislino so značilna za obroke, v katerih pre- vladuje močna krma in vsebujejo veliko fermentabilnih ogljikovih hidratov. V našem primeru je takšne obro- ke jelenjad zauživala v obeh sezonah, saj je bil takrat obrod plodonosnih vrst dreves, ko sta hrast in bukev, izjemno velik, obenem pa jelenjad ni množično obisko- vala njej namenjenih krmišč. Vendar pa smo pri večini krmil izračunali (podatki niso prikazani) nekoliko širše razmerje med ocetno in propionsko kislino ob njihovi fermentaciji v inokulumu, pripravljenem iz vampove vsebine košut, uplenjenih pozimi. Samo pri krmilih, ki vsebujejo veliko škroba (plodovi kostanja in želod obeh hrastov), so bila razmerja med ocetno in propionsko Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 10 A. LAVRENČIČ in d. VETERNIK kislino širša, ko smo jih določili v inokulumu, pripra- vljenim z vampovim sokom košut, uplenjenih jeseni. Iz propionske kisline se v procesu glukoneogeneze tvori glukoza, zato povečan delež propionske kisline v jesen- ski sezoni pomeni tudi boljšo oskrbo živali z energijo, kar sovpada z jelenjim rukom in potrebami po energiji za uspešno osemenitev pri samicah. Ocetna kislina je prekurzor za sintezo telesnih maščob. Za nalaganje tele- snih maščob pa mora biti na razpolago dovolj NADPH, ki se tvori iz glukoze. Če glukoze oziroma NADPH pri- manjkuje, večina ocetne kisline oksidira, zaradi česar se poveča tvorba presnovne toplote (Domingue in sod., 1991), ki pa jelenjadi omogoča večje možnosti za preži- vetje v mrzlih zimah. 5 SKLePI Pri inkubaciji vzorcev krmil v inokulumu, pripra- vljenem iz vampovega soka košut, uplenjenih v jesenski in zimski sezoni, nismo ugotovili večjih razlik v in vitro navidezni razgradljivosti (ivNRSS) in pravi razgradlji- vosti (ivPRSS) suhe snovi, kakor tudi ne v kazalnikih in vitro tvorbe plina, razen v kazalniku »C« (specifična hitrost tvorbe plina), ki je bil v zimski sezoni večji kot jeseni. Tudi razlike v količini sproščenih hlapnih ma- ščobnih kislin (HMK) med sezonama niso bile velike. Zaradi velikega obroda plodonosnega drevja v jeseni 2011 in zaradi dokrmljevanja košut s travno silažo, mrvo, jabolčnimi tropinami in koreni sladkorne pese predvidevamo, da se aktivnost mikroorganizmov v vampu košut ni bistveno spremenila. Predvidevamo, da bi bili tudi rezultati in vivo podobni, saj se srednji čas zadrževanja krme v prebavilih med sezonami ne spre- minja bistveno, poleti zaradi večje prostornine preba- vil, pozimi pa zaradi manjše količine zaužitih sestavin obroka. Ugotovili pa smo, da so vampovi mikroorganiz- mi košut med sezonama nekoliko spremenili presnovo, kar se kaže v spremenjenih razmerjih med posamezni- mi HMK. Iz večje količine ocetne kisline lahko košute dobijo več toplote, kar je pomembno predvsem v hu- dih zimah, iz večje količine propionske kisline jeseni pa potrebno energijo za uspešno reprodukcijo. Tudi deleži maslene kisline so bili večji jeseni, torej v času intenziv- nega nalaganja telesnih rezerv. Te domneve bi morali še potrditi z dodatnimi in vitro raziskavami, predvsem pa bi morali v poskus vključiti večje število živali. Prav tako pa bi morali te domneve potrditi ali ovreči tudi z in vivo raziskavami na samih živalih ter v naravnem okolju. 6 VIrI Arnold, W ., Ruf, T., Reimoser S., Tataruch, F., Onderscheka, K., Schober F. (2004). Nocturnal hypometabolism as an over- wintering strategy of red deer (Cervus elaphus). American Journal of Physiology – Regulatory, Integrative and Compar- ative Physiology, 286, R174–R181. https://doi.org/10.1152/ ajpregu.00593.2002 Arnold, W., Beiglböck, C., Burmeister, M., Guschlbauer, M., Lengauer, A., Schröder, B., … Breves, G. (2015). Con- trary seasonal changes of rates of nutrient uptake, organ mass, and voluntary food intake in red deer (Cervus ela- phus). American Journal of Physiology – Regulatory, Inte- grative and Comparative Physiology, 309(3), R277–R285. https://doi.org/10.1152/ajpregu.00084.2015 Barbosa, P ., Bowyer, R. T. (2000). Sexual segregation in dimor- phic deer: a new gastrocentric hypothesis. Journal of Mam- malogy, 81(2), 473–489. https://doi.org/10.1644/1545- 1542(2000)081%3C0473:SSIDDA%3E2.0.CO;2 Clauss, M., Hume, D. I., Hummel, J., (2010). Evolutionary adaptations of ruminants and their potential relevance for modern production systems. Animal, 4(7), 979–992. https://doi.org/10.1017/S1751731110000388 DeLiberto, T. J., Pfister, J. A., Demarais, S., Van Vreede, G. (1989). Seasonal changes in physiological parameters of White-tailed deer in Oklahoma. Journal of Wildlife Man- agement, 53(3), 533–539. https://doi.org/10.2307/3809173 Domingue, B. M. F., Dellow, D. W. Wilson, P. R., Barry, T. N. (1991). Nitrogen metabolism, rumen fermentation, and water absorption in red deer, goats, and sheep. New Zea- land Journal of Agricultural Research, 34(4), 391–400. https://doi.org/10.1080/00288233.1991.10417682 Freudenberger, D. O., Tayakawa, K., Barry, T. N., Ball, A. J., Suttie, J. M. (1994). Seasonality in digestion and ru- men metabolism in red deer (Cervus elaphus) fed on a forage diet. British Journal of Nutrition, 71(4), 489–499. https://doi.org/10.1079/BJN19940157 Gordon, I. J., Pérez-Barbería, F. J., Cuartas, P. (2002). The influence of adaptation of rumen microflora on in vitro digestion of different forages by sheep and red deer. Canadian Journal of Zoology, 80(11), 1930–1937. https://doi.org/10.1139/z02-179 Goering, H. K., Van Soest, P . J. (1970). Forage fiber analyses (ap- paratus, reagents, procedures and some applications). Agri- culture handbook 379. Washington, DC, USA: ARS USDA. Hafner, M., Černe, B. (2015). Vplivi okoljskih dejavnikov na velikost skupin jelenjadi (Cervus elaphus L.) v vzhodnih Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Gozdarski Ve- stnik, 73(3), 155–169. Hofmann, R. R. (1985). Digestive physiology of the deer – their morphophysiological specialisation and adaptation. V P . F. Fennesy in K. R. Drew (ur.), Biology of Deer Produc- tion (str. 393–407). Wellington: Bulletin 22 of The Royal Society of New Zealand. Holdeman, L. V., Cato, E. P., Moore, W. E. C. (1977). Ether extraction of volatile fatty acids. V: Anaerobe laboratory manual (str. 1–132). 4 th edition. Virginia: Southern Print- ing Company. Acta agriculturae Slovenica, 117/4 – 2021 11 Vpliv sezone na in vitro razgradljivost in fermentabilnost krmil v vampovem soku navadnega jelena (Cervus elaphus L.) Jerina, K., 2007. The effects of habitat structure on red deer (Cervus elaphus) body mass. Zbornik Gozdarstva in Lesarstva, 82, 3–13. Jiang, Z., Hudson, R. J. (1996). Digestive responses of wa- piti Cervus elaphus Canadensis to seasonal changes. Acta Theriologica, 41(4), 415–423. https://doi.org/10.4098/ AT.arch.96-40 Lavrenčič, A., Stefanon, B., Susmel, P. (1997). An evaluation of the Gompertz model in degradability studies of for- age chemical components. Animal Science, 64(3), 423–431. https://doi.org/10.1017/S1357729800016027 Lavrenčič, A., Veternik, D. (2018a). Differences between sheep and red deer in in vitro apparent and true digestibility of commonly used red deer feeds. Acta Agriculturae Sloveni- ca, 112(1), 5–9. https://doi.org/10.14720/aas.2018.112.1.1 Lavrenčič, A., Veternik, D. (2018b). Gas and short-chain fatty acid production from feeds commonly fed to red deer (Cervus elaphus L.) and incubated with rumen in- oculum from red deer and sheep. Journal of Animal Physiology and Animal Nutrition, 102(5), 1146–1153. https://doi.org/10.1111/jpn.12943 Menke, K. H., Steingass, H. (1988). Estimation of the energetic feed value obtained from chemical analysis and in vitro gas production using rumen fluid. Animal Research and Development, 28, 375–386. Milne, J. A., Macrae, J. C., Spence, A. M., Wilson, S. (1978). A comparison of the voluntary intake and digestion of a range of forages at different times of the year by the sheep and the red deer (Cervus elaphus). British Journal of Nutrition, 40(2), 347–357. https://doi.org/10.1079/ BJN19780131 Neumann, K., Bassler, R. (1976). Methodenbuch, Band III. Neudamm: Verlag J. Neumann. Palmer, W. L., Cowan, R. L., Amman, A. P. (1976). Ef- fect of inoculum source on in vitro digestion of deer foods. Journal of Wildlife Management, 40(2), 301–307. https://doi.org/10.2307/3800429 Sibbald, A. M., Milne, J. A. (1993). Physical characteristics of the alimentary tract in relation to seasonal changes in voluntary food intake by the red deer (Cervus elaphus). Journal of Agricultural Science, Cambridge, 120(1), 99–102. https://doi.org/10.1017/S0021859600073640 Statistical Analysis Systems Institute (2015). SAS/STAT user’s guide: Statistics (release 9.4). Cary, NC: SAS Institute. Schwartz, C. C., Nagy, J. G. (1972). Maintaining deer rumen flu- id for in vitro digestion studies. Journal of Wildlife Manage- ment, 36(4), 1341–1343. https://doi.org/10.2307/3799281 Stevens, D. R., Webster, J. R., Corson, I. D. (2003). Effects of seasonality and feed quality on the feed requirements and live weight gain of young deer – a review. V M. J. Casey (ed), The nutrition and Management of Deer on Grazing Systems (str. 17–23). https://doi.org/10.33584/ rps.9.2002.3418 Tilley, J. M. A, Terry, R. A. (1963). A two-stage tech- nique for the in vitro digestion of forage crops. Jour- nal of the British Grassland Society, 18(2), 104–111. https://doi.org/10.1111/j.1365-2494.1963.tb00335.x Weckerly, F. W., Bhaskar, G., Duarte, A., Luna, R. S., Starns, H. D. (2018). Heavier rumen-reticulum organs in white tailed deer is consistent with dietary bulk not quality. Canadian Journal of Zoology, 96(7), 748–752. https://doi.org/10.1139/cjz-2017-0036