: 1 ! 1 Razprave GDK: 181.45: (497 .12 Zasavje) Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja Natural Allotments, Environmental Pollution , and State of Vegetation in Zasavje Area Natalija VIDERGAR-GORJUP*, Franc BATIČ** Izvleček: Vidergar-Gorjup, N., Batič, F. : Naravne danosti , onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja. Gozdarski vestnik, št. 2/1999. V slovenščini , s povzetkom v angleščini, cit. li t . 47 . Zasavje leži v osrčj u Posavskega hribovja in se v večji meri uvršča v predalpsko fitogeografsko območje. Pokrajina je močno zaznamovana z rudarjenjem in vzporednim razvojem industrije. Prav tradicionalna zasavska navezanost na premog, bazična industrija in neugodne meteorološke razmere pa so tudi poglavitni razlogi za vel iko onesnaženost tega območja. Onesnaženost zraka v Zasavj spremljajo postaje analitsko-nadzornega alarmnega sistema in ekološko- informacijskega sistema Termoelektrarne Trbovlje. Poškodovanost vegetacije v Zasavju kažejo popisi gozdov, kartiranje lišajev, opazovanje vpliva fotooksidantov na samonikle in kulturne rastline , analize biokemijskih parametrov v iglicah smreke in sledenje težkih kovin . Prispevek predstavlja geomorfološke, podnebne in vegetacijske značilnosti Zasavja , poglavitne vire onesnaženja in povzema rezultate raziskav o onesnaženosti zraka, tal in vegetacije na tem območju . Ključne besede: onesnaženost okolja, gozdni ekosistem, vpliv na gozd, Zasavje. Abstract: Vidergar-Gorjup, N., Batič, F.: Natural Allotments, Environmental Pollution, and State of Vegetation in Zasavje Area. Gozdarski vestnik, No. 2/1999. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 47. Zasavje is situated in the hart of Posavje hills and is mainly placed in Prealpine phytogeographic region . Landscape is strongly marked by coal mining and parallel industry development. Traditional Zasavje's attachment to coal, its basic industry, and inconvenient meteorological conditions, are the ma in causes of vast pollution of the area. The air pollution in Zasavje has been monitored by the stations of analytical control alarm system, and ecological informational system of Trbovlje stearn power station. The vegetation damage in Zasavje has been shown by forest records, lichen mapping, the monitoring of photo oxidants' influences on wild grown and cultivated plants, by analysis of biochemical parameters in spruce, and by tracing of heavy metals. This article presents geomorphological, climatic and vegeta l characteristics of Zasavje region, its major pollution sources, and summarizes research results on air pollution, pollution of soil and vegetation of the area. Key words: environmental pollution, forest ecosystem, influence on forest, Zasavje. * mag. V.-G. N., dipl. biol., Občina Zago~e ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, SLO ** prof. dr. F. B., Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana, SLO 80 1 GEOMORFOLOGIJA G EOMORPH OLOGY "Zasavje leži v trboveljski sinklinali, sega pa še v osrčje trojanske in litijske antiklinale. Na izoblikovanje današnjega reliefa je močno vplivalo vrezovanje Save in njenih pritokov. Ti so se ravnali po tektonskih prelomih in selektivni eroziji, pri čemer je prišlo do številnih pretočitev" (VRIŠER 1963). Jedra antiklinal sestavljajo karbonski glinasti skrilavci, peščenjaki in konglomerati. Navadno nastopajo skupaj s permskimi rdečimi peščenjaki in konglomerati. Perma-karbonski skrilavci so razkriti na temenih obeh antiklinal. V sinklinali so na triadno podlago odloženi terciarni sedimenti. Podlago tvorijo večinoma psevdoziljski skrilavci, ki so navadno podlaga srednjeoligocenskih premogonosnih plasti. Krovnina (laporji, apnenci in skrilavci) in modrikaste sive morske gline med Dolom in Laškim prehajajo v peščenjake, na zagorskem področju pa v peščene, prodnate in glinaste sedimente ali pa v apnence (VRIŠER 1963). GozdV 57 (1999) 2 1 ' Vidergar-Gorjup, N., Batič, F. : Naravne danosti , onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja 2 PODNEBNE RAZMERE 2 CLIMATE Čista deževnica ima pri 20°C pH 5,6. Po mednarodnem dogovoru so kisle padavine tiste , pri katerih je pH manjši od te vrednosti. Kislost padavin je odvisna od razmerja anionov disociiranih kislin in kationov, ki Izvirajo iz top nih soli. Od kationov v slovenskih padavinah prevladuje kalcij, od an ionov pa sulfat in nitrat kot končna oksidacijska produkta žveplovih in dušikovih oksidov. Ti so v vodi zelo topni in so tudi glavni povzročitelji kislosti padavin, k čemur v manjši meri prispevajo tudi fluoridi, fosfati in organske kisline. Izredno velike depozicije žvepla in dušika, v povprečju 12 g/m2 , so pred leti namerili v okolici trboveljske cementarne (LEŠNJAK 1994). Zemeljski prah in drugi alkalni prašni delci v padavinah povečujejo koncentracijo alkalijskih in zemljo alkalijskih kovin Na, K, Ca in Mg ter tako zmanjšujejo kislost padavin. Podobno deluje tudi amonijev ion, le da ima ta večji vpliv v toplem delu leta. Podatki o količini in kislosti padavin v Zasavju so zbrani v preglednici 1 . 1!!}93 1994 1995 El$ p0st~ja Kol. padavin K0l. padavin Kol. padavin EIS station Ann. rlja in stanje vegetacije na območju Zasavja kopna družba Zagorje . Zadnja dva rudniška obrata v Zagorju so zaprli leta 1997, tako da sta danes aktivna le še rudnika v Trbovljah in v Hrastniku. S širjenjem rudarstva se je razvijala tudi druga industrija. S hrastniškim premogom so steklarske peči kurili vse od leta 1870. Ena izmed največjih in najmodernejših steklarn v tedanji monarhiji je premog nadomestila z zemeljskim plinom šele čez dobro stoletje. Tudi trboveljska cementarna je v 19. stoletju zrastla na mestu nekdanje steklarne. Krovni na dnevnih kopov je namreč nudila dovolj dobrega materiala za izdelavo cementa, pa tudi prodajal se je bolje kot steklo. Zaradi kasnejših ukinitev dnevnih kopov je cementarna v letu 1936 odprla svoje kamnolome. V 120 letih obratovanja je Cementarna Trbovlje predelala 19 milijonov ton surovine ter skupaj z rudniki dodobra spremenila zasavsko pokrajino. Južna železnica in rudnik rjavega premoga sta bila pomembna razloga tudi za izgradnjo Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik. Vzporedno z razvojem rudarstva in industrije je po letu 1870 število prebivalcev v Zasavju hitro in enakomerno naraščalo. Tehnološki napredek pa je poleg udobnejšega življenja prinesel tudi poškodbe okolja, ki jih niso znali ali hoteli predvideti. Po drugi svetovni vojni število prebivalcev skoraj ne narašča več . 5 VEČJI VIRI ONESNAŽENJA 5 MAJOR SOURCES OF POLLUTION Dolga leta je svojo okolico prašila Industrija gradbenega materiala Zagorje s standardnim programom hidriranega ter živega mletega apna. V letu 1988 so bile njene emisije prašnih delcev kar 320-krat večje od dovoljenih (VEDENIK-NOVAK 1 PLANINŠEK 1988). Po letu 1991 so z vrečasti mi fir'tri opremili ·dve manjši peči. Na hidrarnah so nameščeni penasti čistilci, tako da njene današnje emisije trdnih delcev iz peči in hidrarn ne presegajo mejnih vrednosti. V Cementarni Trbovlje je dnevno v obtoku okoli 6.000 ton prašnih snovi. Kadar vsi trije elektrofiltri normalno delujejo, je dnevnih emisij prahu vseh izvorov okoli 200 kilogramov. Na leto emitirajo okoli 60 ton prahu, medtem ko so v letih 1964-1971 emitirati kar 3.600 ton prahu letno, v naslednjih dveh desetletjih pa po 1.500 oziroma 300 ton letno. V preteklih letih so v peči Cementarne Trbovlje končali tudi posebni odpadki (trde gume. aku- mulatorska ohišja, odpadna zdravila, ostanki pri proizvodnji ftalne kisline in odpadni emajli). Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik je emisije fluoridov zmanjšala pod predpisano mejo z uvedbo dvostopenjskih pralcev plinov v postopku pro- izvodnje fosforne kisline. Z letom 1996 so z nadomestitvijo postopka z živosrebrnima elektrodama z membranskim postopkom zmanjšali tudi emisije živega srebra iz obratov elektrolize. Začetki pridobivanja električne energije v Trbovljah segajo v leto 1893 (ZAVERL et al. 1997), medtem ko so Termoelektrarno Trbovlje odprli leta 1915. Prvi kilovati so bili namenjeni peganu naprav v rudnikih. TET 11 z zmogljivostjo 125 MW so zaradi potrebe po izkoriščanju manj vrednega premoga z začasnimi dovoljenji pognali v letu 1968. že po nekaj mesecih delovanja so bile vidne posledice emisij 150 ton žveplovega dioksida dnevno. Koncentracije žveplovega dioksida v najbolj izpostavljenih predelih so bile nad zgornjo možno mejo meritev registrirnih instrumentov. Po obliki krivulj in času trajanja koncentracij so sklepali, da so bile največje polurne koncentracije žveplovega dioksida okrog 15.000 ~g/m3 (MAČEK et al. GozdV 57 (1999) 2 83 84 Vidergar~Gorjup , N., Batič , F.: Naravne danosti, onesnaževanje okoUa ln stanje vegetacije na območju Zasavja 1972), po nekaterih virih celo 20 .000 ).l.g/m3 (PARADIŽ 1972). Tudi v od- daljenem Zidanem Mostu so občasno namerili preko 5.000 11g/m3. Pov- prečna letna koncentracija žveplovega dioksida v Prapretnem nad termo- elektrarno je bila 7 40 ).l.g/m3 (HOČEVAR et al. 1986). Rešitev naj bi za- savskim dolinam prinesla izgradnja 360 metrov visokega dimnika v letu 1976. Novejši popisi vegetacije v okolici Termoelektrarne Trbovlje (VIDERGAR 1 KLEMENČIČ 1991) kažejo delno rekultivacijo nekoč skoraj ogolelih pobočij in prenos lokalnih težav na širšo okolico. Emisije žveplovega dioksida iz Termoelektrarne Trbovlje so odvisne samo od vsebnosti žvepla v premogu in od števila obratovalnih ur (ČUHALEV 1997). TET je v letu 1996 emitirala 22.800 ton žveplovega dioksida (emisijske koncentracije 10.1 OO mg/m3 ), 1.200 ton dušikovih oksidov (emisijske koncentracije 530 mg/m3) in 500 ton prahu (emisijske koncentracije 220 mg/m 3) (ŠUŠTERŠIČ et al. 1997). V okolici TET so v letu 1996 maksimalne urne koncentracije žveplovega dioksida segle vse do 6.000 mg/m3 (PLANINŠEK et al. 1997). Odkar so v letu 1972 prenehali s proizvodnjo zidakov oz. nehali spuščati pepel v Savo, TET okoli 300.000 ton pepela in žlindre letno odloži na deponijo v Prapretnem. 6 ONESNAŽENOST OKOLJA 6 POLLUTION OF THE ENVIRONMENT Po oceni Hidrometeorološkega zavoda so največji vir žveplovega di- oksida v Zagorju drobna kurišča (67 %) (VEDENIK-NOVAK 1 PLANINŠEK 1988). če odmislimo emisije Termoelektrarne Trbovlje, je stanje podobno tudi v ostalih dveh zasavskih občinah. Drobna kurišča kurijo večinoma domač premog. Za ogrevanje povprečne stanovanjske enote v Trbovljah letno porabijo 5.230 kg premoga, kar glede na kakovost zasavskega pre- moga (predvsem trboveljski ima velik odstotek gorljivega žvepla) (LUKAN 1990) ustreza 157 kilogramom emitiranega žveplovega dioksida na leto (PLANINŠEK 1991 ). Dnevni hod koncentracij žveplovega dioksida v Za- gorju ob Savi z dopoldanskim in večernim maksimumom je tipičen za onesnaženost, ki je posledica kurjenja fosilnih goriv za ogrevanje v mestih v kotlinah in dolinah (VEDENIK 1986). Hidrometeorološki zavod je od kurilne sezone 1977/78 dalje, ko je pričela delovati mreža merilnih postaj za merjenje 24-urnih koncentracij žveplovega dioksida in dima, za vsako leto izdelal tabelo povprečnih sezonskih kon- centracij in slovenske kraje uvrstil po velikosti povprečnih koncentracij (PLANINŠEK 1 RODE 1991). Do leta 1993 sta na lestvici z žveplovim di- oksidom najbolj onesnaženih mest vodila Trbovlje in Hrastnik, medtem ko je bilo Zagorje dolga leta z dimom najbolj onesnažen kraj. V zadnjih letih se zaradi širjenja plinovodnega in toplovodnega omrežja ter preusmeritve nekaterih večjih kotlovnic na zemeljski plin koncentracije žveplovega di- oksida in dima v zasavskem zraku zmanjšujejo (PLANINŠEK 1995). V Sloveniji je predpisana mejna imisijska koncentracija žveplovega dioksida za obdobje enega leta 50 ).l.g/m3, mejna dnevna imisijska kon- centracija pa je 125 [lg/m 3 (Ur. list RS, št 73/94 ). V Zasavju koncentracije dušikovih oksidov in ozona spremljajo na Kovku in v Trbovljah. Ker so mejne vrednosti za N02, kot jih določa Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih snovi v zraku (Ur. list RS, št. 73/ 94), dokaj visoko postavljene, jih koncentracije na Kovku le malokdaj presežejo. Pač pa so na Kovku v poletnem času pogosto presežene mejne imisijske vrednosti koncentracije ozona. Za osrednjo Evropo velja, da so GozdV 57 (1999) 2 Vidergar-Go~up , N., Batič , F. : Naravne danosti , onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja povprečne koncentracije ozona na podeželju med 20 in 40 ppb, v višinah nad 1.000 metrov pa med 30 in 50 ppb. 24-urna mejna koncentracija za zaščito vegetacije v vegetacijski dobi (1. april-30. september) je po slovenski zakonodaji 60 )lg/m3 (Ur. list RS, št. 73/94). Povp>rečne letne kencentracije (llg/m3) KOVK Average annual concentrations (p,g!m3) Leto 1 Year 1992 1993 1994 1995 1996 žveplov dioksid Sulphur dioxide 73 59 70 58 35 Dušikov dioksid 1 Nitrous dioxide 10 8 8 11• 2 Ozon 1 Ozone 70 68 69 75 69 1 Velik vir težkih kovin v Zasavju je nedvomno zgorevanje premoga. Pri tem se sproščajo predvsem Mo, Hg, Se in Sb (NRIAGU 1989). V letih 1991- 1994 so v Zasavju kadmij in svinec merili v aerosolih. Iz rezultatov je razvidno, da oba elementa prevladujeta v respirabilnih aerosolih in da so v primerjavi z nekontaminiranim področjem koncentracije v Zasavju 4-12- krat večje za kadmij in 10-1 OO- krat večje za svinec (DOLINŠEK 1 MILAČIČ 1994 ). Povprečne letne koncentracije kadmija v aerosolih so bile 0,5 do 1,0 ng/m3 zraka, povprečne letne koncentracije svinca pa 50-650 ng/m3 zraka (MILAČIČ et al. 1994). Možni izvori kadmija in svinca v zraku so motorji z notranjim izgorevanjem, sežiganje fosilnih goriv in odpadnih snovi ter predelava kamnin. 1800 1fm - - r-- r--- - -§,-§, 1400 .5-2: 1200 ~ g 1COO -~ Jg - 1-- -1-- ,_ - r---- - ~ ~ 800 ~8 Em ~~ 400 200 o - - ~. - 1 fl ~~~ JI .nJI > - - 1- 1- t- 1---- -t- 1- - - -1- 1- t- 1-- -t- 1- 1~ ~~ ~ t- f-or I-c -1-- 1- r- ~ 1~ J H~ .. 1 ri > 1996 - 1997 • Povp. mesečna konc. SO GI Največja 24-uma konc. SO · Največja urna konc. SO. SO, aver. f'Ylon/hly cone. · SO maximum 24h cone. · SO, maximvm 1h cone.· t- 1- ~ V okviru v !etih 1989-90 zastavljene pilotske raziskave so na 19 zasavskih točkah naključno vzorčili tla, vodo, pšenico, !ucerno, trpotec, meso in drobovino (ZUPAN 1990). Na večini odvzem nih mest je vsebnost kadmija v tleh presegala dovoljeno vrednost. Kadmij bi lahko izviral iz matične kamnine (saj v tleh, nastalih iz sedimentnih kamnin , lahko nasploh pričakujemo večje koncentracije kadmija (KABATA-PENDIAS 1986)), iz uporabljenih gnojil, lahko pa bi bil posledica depozicije iz zraka. \/ travniških tleh v Zagorju ob Savi so v letu 1997 izmerili povečane koncentracije niklja, kadmija in kobalta. Ob prometni cesti so bile velike tudi koncentracije svinca in cinka (KUGONIČ 1998). GozdV 57 (1999) 2 Preglednica 2: Povprečne letne vrednosti koncentracij S02, N02 in 0 3 v iJ.g/m 3, izmerjene z avtomats- kimi merilnir:1i postajami na Kovku v letih 1992-1996 (PLANINŠEK 1997) Table 2: Ave rage annual values of concentrations for S0 2 , N0 2 and 0 3 in )Jg/m3, recorded in automatic measurement stations on Kovk in the years of 1992 to 1996 (PLANINŠEK 1997) Grafikon 1: Povprečne mesečne, največje 24-urne in največje urne koncentracije so2 v !lQ/m3 izmer~ je ne na Kovku v letih 1996~ 1997 (CIGLAR 1997). Mejna 24-urna imisijska koncentracija so2 je 125 ll9/m3. Mejna imisijska vrednost za koncentracijo so2 v urnem intervalu je 350 jlg/m3. Graph 1: S0 2 average monthly concentrations measured in jlgl m3 on Kovk in the years 1996 and 1997 (CIGLAR 1 997), maximum for 24 hour and 1 hour intervals. /mission limits for $0 2 concentra- tion is 125 ,uglm3 for 24 hour and 350 ).1g/m3 for one hour interval measurements respectively. 85 Vidergar-Gorjup N., Batič , F. : Naravne danosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja Slika 1: Sestoj skeletov posušenih in hirajočih dreves na platoju nad TET pred izgradnjo 360 m visokega dimnika Figure 1: Skeleton st and of withered and pined trees of plateau above the TET before 360 m tal/ chimney was bui/d 86 Raziskave gozdnih tal na območju Slovenije so v Zasavju zajele pokar- bonatna rjava tla na dolomitu. Kljub velikim emisijam žveplovega dioksida iz Termoelektrarne Trbovlje se kislost tal nikjer ni bistveno povečala in je pH vrednost vedno nad 6. Tudi stopnja nasičenosti tal z bazami je precej velika, saj znaša od 46,7 % do 78,3 %. Do zakisovanja verjetno ni prišlo zaradi karbonatne matične podlage in emisij apnenčastega prahu iz ce- mentarne. Vsebnost žvepla v tleh je v primerjavi s tlemi iz manj obre- menjenega območja, kjer je vsebnost žvepla 0,7 g/kg, povečana na 0,8- 3,4 g/kg (KALAN 1 SIMONČIČ 1994). Večletne polemike zaradi dovažanje elektrofiltrskega pepela iz lju- bljanske toplarne so prebudile vprašanja o dodatni dozi radioaktivnega sevanja, ki naj bi jo prebivalci Zasavja prejemali zaradi nakopičene rudniške jalovine in pepela. Izkazalo se je, da je na zagorski deponiji jalovine in pepela koncentracija urana in radija v jalovini 2-3-krat večja kot v okolišni zemlji, saj vsebuje tudi do 100 Bq/kg 226Ra. Razen tega so nasuta tla manj kompaktna in bolj prepustna za radon. Tudi radioaktivnost odloženega pepela je (11 0-450 Bq/kg) večja kot v tleh v okolici (40 Bq/kg) (KRIŽMAN 1 KONDA 1994). 7 POSLEDICE ONESNAŽENJA NA VEGETACIJI 7 THE RES UL TS OF POLL UTI ON ON VEGETATION V letu 1971 so poškodovani gozdovi segali od Zagorja do Brega pri Sevnici in od Planinskega doma na Gorah skoraj do vrha Kuma (MAČEK et al. 1972). Poškodovanih je bilo preko 5.000 ha gozdov, od tega 400 ha močno poškodovanih ali uničenih (PARADIŽ 1972). Propadali sta tudi podrast in ruša, zato je bila velika nevarnost erozije . V letu 1988 je bilo samo 1,8 odstotka zasavske bukve popolnoma zdrave. Hrasti in ostali trdi listavci so bili v tem času srednje poškodovani. Smreka je bila nekoliko manj obremenjena, kar so razlagali z njenimi bolj oddaljenimi in višje ležečimi rastišči. Kar 84 odstotkov vseh poškodb v zasavskih gozdovih naj bi povzročal onesnažen zrak (ŠOLAR 1989). V letu 1990 se je stanje smreke značilno poslabšalo. Obremenjenost njenih iglic z žveplom je bila med največjimi v Sloveniji (ŠOLAR 1991). Leto dni kasneje se je stanje zasavskega gozda neznačilno izboljšalo, še vedno pa je bila zasavska smreka 2-krat, zasavska bukev pa kar 10-krat bolj poško- GozdV 57 (1999) 2 dova na kot slovenska (KALAN 1989, ŠOLAR 1991 ). Manjše razlike v poškodovanosti pri smreki Šolar razlaga s tem, da imamo v Zasavju opravka s preostalo odporno populacijo smreke (ŠOLAR 1992). Da se zasavski gozd uvršča med najbolj poškodovane slovenske goz- dove , nam potrjujejo tudi popisi epifitskih lišajskih vrst (BATIČ 1 KRALJ 1995). V popisih v letih 1985 in 1987 grmičastih lišajev v Zasavju niso našli. Tudi indeksi atmosferskih poškodb, izračunani na osnovi opazovanj šte- vilčnosti in pokrovnosti treh osnovnih morfoloških tipov epifitskih lišajev, so bili zelo majhni. Na posameznih točkah epifitskih lišajev sploh ni bilo (BATIČ 1990). Glede na popise lišajevv letih 1991-1996 (VIDERGAR-GORJUP 1998) ocenjujemo, da vplivno območje Termoelektrarne Trbovlje sega od južnih pobočij Mrzlice preko Kuma do Svibnega in Jatne na jugu ter od (v manjši meri) Vač preko Tirne in Šklendrovca do Gor in Čimernega. Epifitska lišajska flora je bogatejša v zahodnih, severozahodnih in severnih delih obravna- vanega območja . Na skrajnih delih raziskovanih profilov so vplivi nekoliko zabrisani , medtem ko je v njihovih osrednjih delih vpliv zračnega onesna- ženja očiten. Glede na pojavnost lišajskih vrst ocenjujemo zgornjo pov- prečno višino zaporne inverzijske plasti na 500 metrov nadmorske višine. Goz.dV 57 (1999} 2 Slika 2: Termoelektrarna Trbovlje Figure 2: Trbovlje stearn power sta/ion Slika 3: V zeliščni plasti propad- lega gozda so se v času "plinskih poškodb" številčno razširile vrste, ki so sicer redkejše; na sliki gozdni šebenik (Vse foto: Franc Batič) Figure 3: ln the vegetal/ayer of a decayed forest the otherwise ra re species had spread in number at the time of "gas damages"; Erysi- mum sylvestre Scop. (All photo: Franc Batič) 87 88 Vidergar-Gorjup, N., Batič , F.: Naravne danosti. onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja Popis propadanja gozdov v profilu Prebold-Trbovlje (STRNIŠA 1 BATIČ 1997) je pokazal, da predpostavka o čistejšem severnem delu profila ne drži povsem. Popis lišaj ev in analize biokemijskih parametrov iglic smreke na desetih izbranih raziskovalnih ploskvah v Zasavju nam kot najbolj onesnažena območja označujejo Dobovec, Kovk, Ostenk, Ravensko vas in Relje, sledita še Marno in Jelenca. Najmanj onesnaženi so Javor, Gore in Ključevca (VIDERGAR-GORJUP 1998). žveplo v lišajih je posledica absorpcije žveplovega dioksida in mokrega depozita žveplovih spojin oziroma žvepla, ki je v trdnih zračnih delcih povezan z drugimi elementi. V Zasavju z okolico so največ žvepla v lišajih našli na Trojanah (2.590 ~g/g liofilizirane steljke) in v Gradišču (2.320 ~g/g liofilizirane ste lj ke), sledijo Veliki vrh z 2.120, Čeče z 2.1 OO, Jel še s 1.815 in Orešje s 1.423 11-g/g liofilizirane steljke (JERAN 1995). Raziskave izo- topske sestave žvepla v gozdnih tleh in smrekovih iglicah na Kovku, v Čečah in na Dobovcu so pokazale, da se vrednosti žvepla v iglicah z njihovo starostjo povečujejo. Preproste korelacije med sestavo žvepla v iglicah in v dimnih plinih niso našli, za kar iščejo razloge v izotopski frakcionaciji žvepla pri sežigu rjavega premoga v Termoelektrarni Trbovlje (BERIČNIK­ VRBOVŠEK 1 997). V letih 1990-1992 smo v Zasavju sledili ozon z občutljivimi kultivarji tobaka (BATIČ et al. 1995). Specifične ozonske poškodbe so se sicer pojavljale na vseh zasavskih izpostavitvenih mestih, vendar je bilo njihove vzroke težko razložiti. Izpostavljene rastline so bile najbolj poškodovane na Kumu, kar bi bilo lahko posledica tako emisij TET kot tudi nadmorske višine. Prva natančnejša naloga, ki ugotavlja vplive fotooksidantov na nekatere samonikle in kulturne rastline, se je znotraj mednarodnega ko- operativnega programa ICP-Crops začela v letu 1995 (BATIČ et al. 1996). Na Kovku so potrdili prisotnost velikih koncentracij ozona ter njegov škodljiv vpliv na rast in razvoj plazeče dete lje ter nekaterih drugih rastlin (BIENELLI 1997). Raziskave onesnaženosti Slovenije s težkimi kovinami na osnovi lišajev kot bioakumulatorjev (JERAN 1995) so na širšem zasavskem območju zajele Trojane, Čeče , Jelše, Gradišče, Veliki vrh in Orešje . V okolici Hrast- nika so zaznali povečane koncentracije arzena (Steklarna), v širšem Za- savju pa so bile velike še vrednosti molibdena, kadmija in antimona. Analize prisotnosti težkih kovin v vrtninah na območju občine Zago~e ob Savi so pokazale veliko obremenitev s Cd in Ni. Vegetacija naj bi bila z nekaterimi težkimi kovinami obremenjena predvsem z imisijami preko zraka (KUGONIČ 1998). 8 ZAKLJUČEK 8 CONCLUSIONS Bazična industrija in neugodne meteorološke razmere so Zasavje za- znamovala z velikimi dnevnimi kopi, kamnolomi, posedanjem tal, deponi- jami in onesnaženim okoljem. Prav dolgoletno onesnaževanje in neza- dostna raziskanost ogroženosti okolja postajata obremenitveni dejavnik razvoja Zasavja. Pregled raziskav na tem območju kaže, da so mnoga področja še premalo raziskane, predvsem pa manjka skupen interdiscipli- naren pregled stanja s predlogom prednostnih sanacijskih dejavnosti. GozdV 57 (1999) 2 Vidergar-Gorjup, N., Batič , F. : Naravne danosti , onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja NATURAL ALLOTMENTS, EN.VIRONMENTAL POLLUTION, AND STATE OF VEGETATION IN ZASAVJ1E AREA Summary Zasavje is situated in the hart of Posavje hills at the uttermost southeast of Savinja Al ps. It is placed in Prealpine phytogeographic region by Mala flora Slovenije from 1984 (MARTINČIČ 1 SUŠNIK). Later on Kum, with its vicinity up to river Sava, has been placed into eastern Lower Crania district of Predinaric subsector of lliric flora province (ZUPAN·ČIČ et al. 1987, MARINČEK 1987). Rich coal-bearing layers we re already discovered he re in 1736. Coal mining and parali el industrial development had significantly changed the original appearance of its landscape. It is marked with huge surface mining., stone-pits, subsiding grounds, depots, and polluted environment. Narrow Zasavje valleys are prevailed with breezes. The disposal of air pollution is significantly influenced by frequent temperature inversions. The major inversion layer, whlch prevents the sp read of pollutants into height, usually lies 200 to 280 meters above the bottom of the valley (PLANINŠEK 1 RODE 1991 ). lnconvenient meteorological conditions aid highly to vast pollution of Zasavje region. ln 1977/78 heating season. the net of monitoring stations sta.rted to operate and measure 24-hour concentrations of sulphur dioxide and smoke. Since then until 1993, Trbovlje and Hrastnik had held 'leading positions on Slovene scale of most polluted places with sulphur dioxide. Meanwhile, Zagorje used to be the most polluted site with smoke. With disintegration of temperature inversions the air rises and spreads with wi·nd above the valleys. ln higher layers the wind typically blows from northwest, north, and west directions, and brings polluted air to Zidani most, Radeče, Kum, Hrastnik, and the vicinity. The polluted air rises when inversions disintegrate, and with power station 's emissions of the major polluter in Zasavje. 125 MW Trbovlje 11 stearn power station (TET) has been operating si8ce 1968. ln its first deca de of operations the concentrations of sulphur dioxide measured on half an hour reached even 20,000 )lg/m3 in the most exposed Zasavje sites. After few months of working the first results of high concentrations of poll'utants had shown on forests . ln 1971 over 5,000 ha of forests were da mag ed. Damaged forests had reached from Zagmje to Breg near Sevnica and from Planinski Dom na Gorah up to the top of Kum (MAČEK et al. 1972). The undergrowth and dwarf pine were also in decay, therefore the danger of erosion had increased even more. The solution was brought to Zasavje valleys with 360 meters tali smokestack construction in the year of 1976. Recent records of vegeta- tion in the vicinity of power station show partial recultivation of ance al most barren slopes. Air pollution of the area influenced by TET has been monitored by six stations of ecological informational system (EIS TET). TET operates with electrostatic precipitator to clean collected du st but without disulphurizing devices. ln 1996 TET had emitted 22,800 tons of sulphur dioxide, 1 ,200 tons of nitric oxides and 500 tons of dust (ŠUŠTERŠIČ et al. 1997). ln the vicinity of TET the maximum hourly concentrati.ons from this very year extended up to 6,000 JlQ/m3 (PLAN 1 NŠEK et al. 1997). ln 1988 only 1.8 percent of Zasavje beech tree was completely healthy. About 84 percent of the total damages to Zasavje forests we re ca used by airpollution (ŠOLAR 1989). ln 1990 the status of spruce significantly declined. The load of its needles with sulphur was among the highest in Slovenia (ŠOLAR 1991 ). A year later the status of Zasavje forest insi'gnificantly improved. Nevertheless, the Zasavje spruce was stili twice and Zasavje beech tree even ten Nmes more damaged than the Slovene trees r:espectively (KALAN 1989, ŠOl AR 1991 ). The listing of Zasavje forests among the worse da mag ed of Slovene forests is also confirmed by the records on epiphytic lichen species (BATIČ 1 KRALJ 1995). According to lichen records in the years of 1991 to 1996 (VIDERGAR-GORJUP 1998), it has been estimated that the influential area of Trbovlje ste am power station reaches from south ern s lopes of Mrzlica over Kum to Svibno and Jatna on the south and, in minority, from Vače over Tirne and Šklendrovec up to Gora and Čimerno. Epiphytic lichen flora is r-icher in eastern, northwestern, and northern parts of discussed area . The influence of air pollution is obvious in the central parts of the searched profiles, when slightly blurred at the extremes. Lichen records and analysis of biochemical parameters in spruce needles of ten research plots chosen in Zasavje, present Dobovec, Kovk, Ostenek, Ravensko village, and Retje, as the most polluted areas, followed by Marno and Jelenca . The least polluted are Javor, Gore, and Ključevca (VIDERGAR-GORJUP 1998). GozdV 57 (1999) 2 89 Vidergar-Go~up , N., Bati č , F.: Naravne danosti , onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja ln the years 1990 to 1992 ozone has been traced in Zasavje with sensitive tobacco cultivation (BATIČ et al. 1995). Specific damages made by ozone had otherwise appeared in all exposed Zasavje sites, yet their causes were difficult to explain . The exposed plants of Kum we re most highly damaged due to either TET or the altitude. The presence of high concentrations of ozone on Kovk, and its damaging influence to growing white clover and some other plants, has been confirmed by the research on influence of photooxidants on some wild and cultivated plants. The research has been going on within international cooperation program ICP-Crops. Research on pollution of Slovenia with heavy metals based on lichen as bioacumulators (JERAN 1995), had shown the increased concentrations of arsen ic in the vicinity of Hrastnik, and hjgh values of molybdenum, cadmium, and antimony in the broader Zasavje region . The results of analysis of heavy metals traced in crops in the area of Zagorje municipality, had shown high loads of cadmium and nickel. Vegetation is mostly loaded with some of the heavy metals through the air (KUGONIČ1998). ln Zasavje air, cadmium and lead are predominant in aerosols. The concentration of cadmium in the air is 4 to 12 times higher in Zasavje area, and concentration of lead respecHvely is 1 O to 1 OO times higher, com pared to uncontaminated areas (DOLINŠEK 1 MILAČIČ 1994). VIRI/ REFERENCES BATIČ , F., 1990. Lichen Mapping in Jugosiavia , especially in Slovenia .- Stuttgarter Beitr. Naturk. Ser. A, 456, s. 121- 124. BATIČ, F. 1 KRALJ , A., 1995 . Epiphytic Lichen Vegetation as a Biomonitoring System in Forest Decline Studies in Slovenia.- Report of a Workshop Exceedance of Critical Loads and Levels, Federal Ministry for Environment, Youth and Familiy, Vienna. BATIČ, F. 1 KLEMENČIČ, S. 1 JENČIČ-MEDVEŠEK, M. J MACAROL, B. 1 STRNIŠA, A. 1 RIBARIČ-LASNIK, C. 1 VIDERGAR, N., 1995. Bioindikacija ozona v troposferi z občutljivim kultivarjem tobaka (Nicotiana tabacum L. cv. BeiW3).- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 47, s. 131-144. BATIČ, F. J RIBARIČ-LASNIK, C. 1 KOPUŠAR, N. 1 VIDERGAR, N., 1996. Monitoring of Ozone Effects on Agricultural Plants within the ICP-Crops in Slovenia.- Proceedings of the 14th International Congress of Biometeorology, Part 1, September 1-8, Ljubljana, 1999. BERIČNIK~VRBOVŠEK, J., 1997. Vpliv onesnaževanja s S0 2 na izotopsko sestavo žvepla v iglicah smreke . ~ Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana, 1997. BIENELLI , A., 1997. Vpliv fotooksidantov na rast in razvoj izbranih vrst kmetijskih rastlin na območju Zasavja.- Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 87 s. CIGLAR, R., 1997. Onesnaženost zraka v Sloveniji.- Meritve avtomatskih merilnih postaj, mesečno poročilo za december 1997. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 44 s. ČU HAL EV, 1., 1997. Trendi onesnaženosti zraka v okolici TEŠ in TET.- Društvo energetikov Šoštanj, Zbornik 1. mednarodnega simpozija Sanacija termoenergetskih objektov (ed. Dejanovič, B., Ribarič-Lasnik, C.), Rogaška Slatina, 28.~30. maj, s. 521 -526. DOLINŠEK, F . .'MILAČIČ, R., 1994. Neposredno določanje kadmija in svinca v aerosolih v Zasavju z elektrotermično atomsko absorpcijsko speklrometrijo . Onesnaženost zraka v Zasavju.- Zbornik posvetovanja Varstvo zraka -stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, s. 65-69. HOČEVAR, A. /PETKOVŠEK, Z. 1 KAJFEŽ-BOGATAJ, L., 1986. Ocena transporta onesnaženja zraka nad Slovenijo .- URP: Umiranje gozdov. Poročilo o delu za leto 1986. BF, Ljubljana, 29 s. JERAN, Z .. 1995. Epifitski lišaj i - biološki indikatorji onesnaženosti zraka s kovinami in radionuklidi.- Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 134 s. KABATA-PENDIAS, A. 1 PENDIAS, H., 1986. Trace Elements in Soils and Plants .- CRC Press, Inc., Boca Raton, Florida, 293 S. KALAN , J. 1 SIMONČIČ, P., 1994. Vpliv onesnaženega zraka na gozdna tla.- Zbornik posvetovanja Varstvo zraka- stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, s. 14/1-14/13. KALAN, J., 1989. Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom.- Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 34, s. 99- 120. KRIŽMAN, M. J. J KONDA, D., 1994. Meritve sevanja na področju Ruardija . ~ Posebne strokovne podlage za pripravo ureditvenih načrtov za sanacijo površin po končanem rudarjenju, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, 17 s. KUGONIČ, N., 1998. Posnetek stanja onesnaženosti tal in rastlinskega materiala na območju občine Zagorje ob Savi.- Erico Velenje , poročilo, 106 s. 90 GozdV 57 (1999) 2 Vidergar-Gorjup, N .. Batič, F. : Naravne canosti, onesnaževanje okolja in stanje vegetacije na območju Zasavja LEŠNJAK, M., 1994. Meritve kakovosti padavin v Sloveniji.- Zbornik posvetovanja Varstvo zraka- stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, s. 6/1-6/5. LUKAN, B., 1990. Strokovna ocena zmanjšanja onesnaževanja zraka po plinifikaciji Zagorja ob Savi.- Maribor, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 12 s. MAČEK, J. 1 PARADIŽ, B. 1 ŠOLAR, M. 1 ZUPANČIČ, T., 1972. Ugotovitve o onesnaženosti zraka v Zasavju, vzrokih in posledicah.- HMZ SRS, Ljubljana, 16 s. MARINČEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem .- Delavska enotnost, Ljubljana, 153 s. MARINČEK, L. 1 MUCINA, L. 1 ZUPANČIČ, 1\1 . 1 POLDINI, L. 1 DAKSKOBLER, l. 1 ACCETO, M., 1992. Nomenklatorische Revision der lllyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion).- Trieste, Studia geobotanica 12, s.121-135. MARINČEK, L./ ZUPANČIČ, M., 1995. Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območja ilirske florne province.- Ljubljana, Hladnikia, 4, s. 29-35. MARTINČIČ, A. i SUŠNIK, F., 1984. Mala flora Slovenije . Praprotnice in semenke.- Državna založba Slovenije, Ljubljana, 793 S, MilAČIČ, R. 1 LESKOVŠEK, H. 1 DOLINŠEK, F. 1 HRČEK, D., 1994. Triletna študija onesnaženosti zraka v Zasavju, industrializiranem urbanem področju v Sloveniji.- Zbornik posvetovanja Varstvo zraka-stanje in ukrepi za izboljšanje stanja v Sloveniji, Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, s. 75-82. NRIAGU, O. J., 1989. Natural Versus Anthropogenic Emissions of Trace Metals to the Atmosphere.- Control and Fate of Atmospheric Trace Metals. Pacyna, J. M., Ottar, 8. (ed.), NATO ASI Series, Vol. 268, Dordrecht, Boston, London, Kluwer Academic Publishers, 1989, s. 3-13. PARADIŽ, B., 1972. Ugotovitve o onesnaženosti zraka v Zasavju.- HMZ SRS, Ljubljana, 24 s. PLANINŠEK, A., 1991. Onesnaženost zraka v Zasavju.- Zbornik 2. posvetovanja Onesnaževanje in varstvo okolja , Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana, s. 78-91 . PLANINŠEK, T./ RODE, B., 1991. Varstvo zraka v Zagorju- strokovne podlage.- HMZ RS, Ljubljana, 11 s. PLANINŠEK, A. (ed.), 1994. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1993.- Ministrstvo za okolje ln prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 77 s. PLANINŠEK, A. (ed.) , 1995. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1994. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 117 s. PLANINŠEK, A. (ed .), 1996. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1995. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, 107 s. PLANINŠEK, A. (ed.), 1997. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1996. Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana, 148 s. SMOLE, 1., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.~ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 154 s. STRNIŠA, A. 1 BATIČ, F., 1997. Vpliv emisij na gozdove v Zasavju.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, s. 187~222 . ŠOLAR, M., 1989. Popis propadanja gozdov in analiza žvepla na 10-tih interpolacijskih točkah v Zasavju v letu 1988.- lnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 7 s. ŠOLAR, M., 1991. Poročilo o stanju zasavskega gozda v letu 1990.-lnš:itut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 4 S. SOLAR, M., 1992. Poročilo o stanju zasavskega gozda in biološki detekciji onesnaženega zraka v letu 1991.~ Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, 4 s. ŠUŠTERŠIČ, A. 1 SEVŠEK, l. 1 VEDENIK-NOVAK, M. 1 VENGUST, M., 1997. Emisije slovenskih termoelektrarn dve leti po sprejetju uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav.- Zbornik 1 .mednarodnega simpozija Sanacija termoenergetskih objektov (ed . Dejanovič, B., Ribarič-Lasnik, C.), Društvo energetikov Šoštanj, Rogaška Slatina, 28.-30. maj, s. 308-318. VEDENIK, M., 1986. Onesnaženost zraka na območju občine Zagorje.- HMZ SRS, Ljubljana, 16 s. VEDENIK-NOVAK, M. 1 PLANINŠEK, T., 1988. Strokovne podlage za Odlok o varstvu zraka v občini Zagorje.- HMZ SRS, Ljubljana, 6 s. VIDERGAR, N . .' KLEMENČIČ, S., 1992. Revegetacija nad Termoelektrarno Trbovlje.- Pripravniška naloga, 1992. VIDERGAR-GORJUP, N. , 1998. Bioindikacija onesnaženosti zraka v Zasavju.- Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 173 s. VRIŠER, 1., 1963. Rudarska mesta Zago~e . Trbovlje, Hrastnik.- Slovenska matica, Ljubljana. ZAVERL, M. 1 GORJUP, A. 1 RAK, V., 1997. Tehnološka obnova bloka 125MW in ekološka sanacija Termoelektrarne Trbovlje.- Zbornik 1. mednarodnega simpozija Sanacija termoenergetskih objektov (ed. Dejanovič , B., Ribarič-Lasnik , C.), Društvo energetikov Šoštanj, Rogaška Slatina, 28.- 30. maj, s. 232-234. ZUPAN, R. , 1990. Ugotavljanje stopnje kontaminacije okolja v Zasavju s težkimi kovinami in določanje njihove koncentracije v organizmih (pilotska študija).- Javni zavod Zasavski zdravstveni center, Trbovlje, 14 s. ZUPANČIČ, M. 1 MARINČEK, L. 1 SELIŠKAR, A. 1 PUNCER, 1., 1987. Considerations on the Phytogeographic Division of Slovenia.- Biogeographia, 12, s. 89-98. Uredba o mejniro, opozorilnih in kritičnih vrednostih snovi v zraku.- Uradni list RS, št. 73/1994. GozdV 57 (1999) 2 91