Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	mR
Wk
Leto XXXV. - Štev. 49 (1782)
Gorica - četrtek, 22. decembra 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Sveto leto odrešenja praznujemo pod geslom: »Odprite vrata Odrešeniku!« Geslo izraža vsebino odrešenja, ki ni sad človeških prizadevanj, marveč neskončne božje ljubezni do človeka. Odrešenje je potrebno sprejeti, živeti in posredovati drugim. Božični prazniki, ki nas vedno znova spominjajo na tisti veliki trenutek zgodovine, ko je Bog postal človek, nas istočasno vabijo, da temu Odrešeniku odpremo vrata svojih src in domov. Zato želimo svojim bralcem, naročnikom, sodelavcem, velikodušnim podpornikom ter vsem rojakom in ljudem dobre volje božjega blagoslova, miru, ljubezni in prijateljstva. Praznovanje božičnih praznikov po naši stari slovenski navadi naj nas utrdi v krščanski veri in ljubezni do svojega naroda ter poveže med seboj.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Danes nam je rojen Sin l
Praznovati božič kot spomin na dogajanje v sveti noči v Betlehemu je gotovo vse premalo in človeka ne bi smelo zadovoljiti. K temu nas vzpodbuja stavek v božičnem evangeliju: Danes nam je rojen sin. To, kar se je takrat zgodilo, se venomer ponavlja. Gospod nas ni zapustil, on nam je blizu, je med nami, nam je celo bliže kot za časa svojega bivanja na zemlji. Ne samo nekoč, danes nam ponuja in podarja svoj mir.
Božič ni samo spominski praznik ali praznik lepih spominov, sentimentalnosti. Ni in ne sme biti! Tukaj in danes je Odrešenik med nami.
Priča smo in doživljamo, da je sedanji božič prepoln najrazličnejšega trpljenja, ločitev, stisk, nemira, spopadov, koncentracijskih taborišč, teptanja človekovega dostojanstva. V nas samih je vse polno razklanosti. Iščemo pot iz vse te negotovosti, hočemo priti do jasnosti v sodobni zmedi idej in dejanj. Odgovor nam daje Otrok v jaslicah.
DETE, V JASLI POLOŽENO
Nas morda to znamenje, dano pastirjem: »Našli boste dete, v jasli položeno«, ne zadovolji. Hočemo voditelja, ki bo močan, ki nas bo s svojim nastopom oslepil, omamil, prevzel, ki bo z odločno roko uredil svet, ki bo končno naredil mir. Ki bo s svojo modrostjo prepričal svet, da je vojskovanje norost. Otrok nam je premalo, nam ne zadostuje.
Bogu pa ni bilo premalo, da je postal olrok. Odločil se je za drugačno pot, ki človeku ni po volji, ki človeka ne zadovolji, ki ga pusti neprizadetega. In vendar nam prav ta Otrok izpričuje, da se za njegovo nebogljeno podobo skriva Odrešenik, Gospod, ki nam ponuja svojo roko v pomoč. Če nam ta Otrok kaže dobrotljivost in ljudomilost Boga, njegovo ljubezen in usmiljenje, potem ne more biti nesmiselno ljubiti, razdajati ljubezen, četudi se »ne splača«. Ali je sploh možen mir brez ljubezni, ki se razdaja, ne da bi vpraševala po plačilu in odškodnini?
ZASTONJ SMO PREJELI, ZASTONJ DAJMO
Vse to nam podarja Bog za božič — zastonj! Danes in tukaj smemo živeti kot ljudje polni upanja. Veselje, ki nam ga
Božična poslanica škofou Treh Benečij
Škofje Treh Benečij, zbrani na enem običajnih srečanj v kraju Torreglia pri Padovi pošiljamo s pričujočo poslanico božična voščila tako svojim vernikom kot tudi vsem ljudem dobre volje.
Leto, ki se nagiba h koncu, ni odpravilo težav, ki jih doživljajo naše škofije; te so najbolj opazne na področju gospodarstva, kjer postaja brezposelnost vedno večja.
Večkrat smo že pokazali svoje razumevanje do tistih, ki živijo iz različnih vzrokov v težkih razmerah in ob robu družbe. Ko to solidarnost znova potrjujemo, se obračamo z veliko prošnjo do vseh, ki so odgovorni za razvoj države in naših dežel, da premostijo s primernimi ukrepi vsa nasprotja, tolikokrat nepotrebna ter poskrbijo za ozdravljenje gospodarstva in izboljšanje javne morale.
Z veliko zaskrbljenostjo opazujemo postopno upadanje etičnih In moralnih vrednot, ki so bile in morajo biti še naprej, če so zadostno zaščitene, jamstvo in obramba življenja v družbi. Obstojijo nekateri znaki, ki vzbujajo upanje, a so še vedno preveč negotovi, da bi obetali njihovo ponovno pridobitev in uveljavitev.
Problem miru in razorožitve sta zelo živa z zavesti našega ljudstva
kot sta tudi v občutljivi zavesti vaših pastirjev, ki po svojem evangeljskem poslanstvu čutijo in delijo z vami od blizu te želje in bojazni. Pri tem moramo poudariti, da začenja pot za mir in razorožitev v naših srcih. Mir ni vrednota, ki bi bila last določene ideologije, ampak je osnovna vrednota, pogoj javnega življenja in preživetja človeškega rodu. Mir zahteva osebni in skupni napor v spreobrnjenju življenja in navad. Zahteva od nas, da premagamo osebni in skupnostni egoizem ter iščemo sožitje prek vsega. Zahteva, da se spoštuje v pravičnosti tako lastna kot drugih svoboda, da vsak narod lahko izbere svojo pot v pomirjenju in sožitju z drugimi. Glede tega bi hoteli biti posredniki velike želje naših vernikov, naj velike sile obnovijo pogajanja za razorožiteev, da se tako ustvarijo pogoji za notranji mir in medsebojno zaupanje med vsemi ljudstvi na svetu.
Vera, katere smo ne samo učitelji, ampak bi želeli biti tudi vedno bolj živi njeni pričevalci, nam kaže pot h Kristusu in njegovemu nauku, ki je prvi vir miru in sprave med ljudmi.
Božič, ki je pred durmi, ni samo spomin na dogodek, ki je spremenil obraz in smer človeške zgo-
dovine od trenutka, ko je božji Sin postal človek, ampak je tudi sodobno dejstvo »Boga z nami« in »Kneza miru«. V njegovem imenu se obračamo k vam z voščilom, da gojite misli miru in da bi v Kristusovi šoli našli pravi smisel življenja in volje delati za mir, pravičnost in svobodo, ki naj nam zagotovijo spokojno življenje in svetlejšo bodočnost. Obenem zagotavljamo vsem bolnim in trpečim na duši in telesu svoj poseben spomin v molitvi.
Vsem torej lep božič in srečno novo leto!
ŠKOFJE TREH BENEČIJ
Nasvidenje v novem letu!
Zaradi božičnih praznikov in ker je ta številka dvojna prihodnji teden naš list ne izide. Naročniki in bralci ga prejmejo spet prvi teden novega leta 1984., ko izidemo kot običajno v četrtek 5. januarja. S tem vstopi naš list že v 36. leto svojega izhajanja.
* * *
Naročnina v letu 1984 se bo zaradi splošne podražitve nekoliko zvišala. Znašala bo:
za Italijo 25.000 lir,
za inozemstvo 40.000 lir ali 30 USA dol.
Po zračni pošti se določi naročnina za vsako celino posebej.
oznanja angel, ni opojna pijača, ki nam zatemni pogled, temveč resna sproščenost, ki nas tudi takrat ne zapusti, ko nas življenjska pot vodi skozi temo.
Bog nam je zaupal skrivnost veselja, sreče in miru — zastonj, a z naročilom, da jo razširimo še med druge. Tudi pastirji so se čutili dolžni, da so to, kar so videli in slišali, drugim oznanili.
Božič nas torej pošilja na pot, na pot k bližnjemu in k Bogu. Seveda se kaj radi pri tem zatekamo k polovičarstvu in izgovorom. Ne privlači nas pot skozi zimo in mraz, ko pa nam je tako prijetno v zakurjeni sobi. In vendar, tudi v sosedu,
v starki, v brezbožnežu, v egoistu, v osamljenem se mora roditi Kristus. Ne pred 1983 leti, ampak danes.
Čudo svete noči, čudo božičnega praznika je v tem, da Bog med nami oživi, da se med nami poosebi. Bog potrebuje telo, da čuti, da vidi in sliši, potrebuje roke, da ozdravlja, usta, da govori in tolaži, srce, da ljubi, potrebuje noge, da se napoti k bližnjemu, potrebuje oči, da vidi stisko, skratka: potrebuje mene, tebe! Ali se bo torej rodil in poosebil v sveti noči v meni, tebi? Zares bi bilo škoda svete noči, če bi šla brez sledu mimo nas!
H.	O.
BOŽIČNO VOŠČILO GORIŠKEGA NADŠKOFA
Božični praznik nam nudi priložnost za voščila ob skoraj dvatisočletnem dogodku, ko se je Bog neposredno vključil v zgodovino človeštva, da mu prinese upanje, odrešenje in mir. Od tega prvega prihoda med nas Kristus obiskuje vse, ki verujejo vanj, ga kličejo in želijo hoditi za njim.
Božič, spomin prvega prihoda, nam pomaga, da bolje doživljamo njegovo neprestano prisotnost med nami v Evharistiji, božji besedi ter v bratih in sestrah. Da bi bil vsakdo bolje pripravljen srečati se z Gospodom, srčno želimo, da bi svet ne izgubil poti, ki vodi v Betlehem.
Prejmite, dragi slovenski verniki skupno z vašimi duhovniki prisrčno voščilo, da bi v družinski intimnosti in občestvenih srečanjih doživljali tisto veselje in mir, ki ga je Gospod prinesel nam ljudem, ker nas ljubi.
Vesel božič in srečno novo leto vam želi vaš nadškof
p. Anton Vital Bommarco
Gorica, 15. decembra 1983
Dan mira 1984
V nedeljo 1. jan. bomo tudi v svetem letu odrešenja obhajali Dan miru. Za dan miru je prvi januar določil že papež Pavel VI. Sedanji papež je za temo letošnjega dneva določil: Mir in spreobrnjenje srca.
Kako naj gradimo mir? Prva pot do miru je sprava ljudi med seboj, brez katere ni sprave z Bogom, dalje odpuščanje in spreobrnjenje, vračanje hudega z dobrim, odpravljanje krivic in zmaga ljubezni nad sovraštvom, in to ne le iz človeških moči, temveč v najtesnejši povezavi z Bogom in v živem občestvu Cerkve. Med splošna človeška sredstva pa spadajo medsebojno spoštovanje in razumevanje, priznanje pravic, pripravljenost za pogovor, iskanje skupnih prvin v medsebojnem sožitju, ustvarjanje javnega mnenja, ki zavrača vse oblike nasilja, oboroženo obračunavanje in vojno, utrjevanje avtoritete mednarodnih organizacij in še veliko drugih stvari.
Zavedamo se, da miru ni mogoče kratko malo organizirati in še manj izsiliti, temveč je mir božji dar. Prvi graditelj miru je Bog sam po Jezusu Kristusu v Svetem duhu.
Papežev obisk v Jugoslaviji
»Glas koncila« iz Zagreba poroča, da so se na povabilo zagrebškega nadškofa in kardinala Kuhariča v torek 13. decembra sestali v Zagrebu hrvaški in slovenski škofje. O sestanku niso izdali nobenega uradnega poročila, a ve se, da so škofje
razpravljali o papeževem obisku v Jugoslaviji. Računajo, da bo papež prišel v Jugoslavijo za zaključek hrvaškega narodnega evharističnega kongresa in da bo obiskal tudi nekatere kraje izven Hrvaške.
»Glas koncila« objavlja daljši razgovor s kardinalom Kuharičem o tem obisku, o težavah, ki jih je treba še premostiti, in o potrebi molitev in žrtev za dober uspeh papeževega obiska.
Hrvaški narodni evharistični kongres
Hrvaški katoličani bodo imeli prihodnje leto narodni evharistični kongres. V Zagrebu so sestavili pripravljalni odbor, ki ga vodi reški nadškof Pavlišič. V odboru so zastopani predstavniki vseh hrvaških škofij. Hrvaški škofje še vedno upajo, da bo sv. oče v Jugoslaviji prihodnje leto za sklep njihovega evharističnega kongresa.
Najbolj brana knjiga na Poljskem
Na Poljskem je trenutno eno najbolj branih knjiga, ki je bila sicer lani tiskana v poljščini na Francoskem, pa so poljske oblasti dovolile uvoz omejene količine izvodov. Naslov knjigi je »Zapiski iz ječe«. Te je napisal kardinal Štefan Višinski v časovnem razjnaku od 1953 do 1956, ko je bil v zaporu. Knjiga je na Poljskem takoj pošla, tisti pa, ki so jo uspeli kupiti, jo sedaj posojajo v branje drugim. Mnogi jo preberejo v eni noči, da jo lahko že drugi dan izročijo drugim. Danes je le še malo družin, ki niso prebrale teh zapiskov velikega poljskega kardinala.
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
božičnico
26. decembra ob 15.30
v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Sodelujejo: združeni otroški in mladinski zbori, moški zbor Štmaver, mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, mešani zbor Rupa-Peč in mešani zbor Kapela s Kostanjevice (Nova Gorica). Božično misel bo podal dr. Danilo Cotar. Sledijo litanije, zahvalna pesem in blagoslov z Naj svetej šim
Slovenski pozdrav predsednika senata
Vrsta hudih nesreč in atentatov
Sredi pravega snežnega meteža (ki je v petek 16. decembra dopoldne zajel Gorico) je dospel v naše mesto predsednik senata Francesco Cossiga. V goriškem avditoriju je bilo namreč na programu slovesno odprtje drugega akademskega leta mednarodne šole združenega sveta v Devinu. Vsa slovesnost se je začela z dobro uro zamude, saj je predsednik Cossiga prihajal iz Trsta in zasnežena cesta gotovo ni bila idealna niti za uradni sprevod. Gostje, predstavniki oblasti, profesorji in študentje omenjenega zavoda — vsi so morali pač potrpežljivo počakati v atrijih avditorija.
Cossiga je prišel v spremstvu najvišjih deželnih oblasti, nakar se je kmalu začela uradna slovesnost. Prvi je spregovoril goriški župan Scarano in poudaril veliki pomen te mednarodne šole in slovesnosti same. Za njim je govoril deželni predsednik Comelli, ki se je v imenu deželne uprave zelo zavzel za to ustanovo že od vsega njenega začetka. Zatem so govorili predsednik in ravnatelj šole (oba angleške narodnosti), poslanec Belci kot predsednik te »jadranske« šole v Devinu, nato še senator Valitutti, bivši prosvetni minister in sedanji predsednik senatne komisije za šolstvo. Vsi so poudarili pomembnost dogodka in veliko zbliževalno vlogo te edinstvene šole.
Kot zadnji je spregovoril predsednik senata Cossiga, ki je v globoko humanistično zasnovanem govoru razvil več misli o kulturnem razvoju Evrope in sveta sploh. Med drugim je Cossiga podčrtal več točk, ki kažejo veliko odprtost in kulturno razgledanost italijanskega državnika. Naj o-menimo, da je — govoreč o Evropi — postavil poleg Evrope sv. Benedikta tudi Evropo sv. Cirila in Metoda. Obenem je še poudaril veliko globino slovanske mistike.
Pravo presenečenje pa je nastalo, ko je senator Cossiga spregovoril v slovenskem
V petek 17. decembra smo doživeli v Kulturnem domu v Trstu drugo letošnjo premiero. Svojevrstno dramo v dveh dejanjih igra osem oseb ali štirje pari, prvi trije še normalno človeški, četrti par Gospa iz Dubuqua in njen elegantni črni Oscar pa sta vse kaj drugega, saj sta znanilca smrti.
Kdor ne čaka na prvo dejanje nepripravljen, ampak vsaj bežno razmisli, kaj pravi o novi premieri Gledališki list, se še znajde in lahko spremlja razplet na odru z uspehom. Razumel bo vso zapleteno vsebino, čeprav jo dramaturg Lado Kralj podaja za naše razmere v preveč lakoničnem pregledu in v preveč gledališkem jeziku.
Vsebina: v bogataški ameriški hiši živi mlada žena Jo, ki je neozdravljivo bolna. Dva para neiskrenih, skoro egoističnih prihajata v hišo, da bi skupno z obupanim možem Samom delali družbo nesrečni bolnici Jo (Maja Blagovič). Dozdevni prijatelji na vse načine zabavajo bolno gospo, toda ta prijaznost gostov zavrača, goste kritizira, jih zbada, celo žali. Drugi starejški zakonski par Edgar in Carol (Adrijan Rustja in Miranda Caharija) še daleč ne zasluži zbadanja in žalitev gostiteljice Jo in njenega moža (Vlado Jurc). Tretja dvojica sta Fred (Tone Gogola) in njegova zaročenka Lucinda (Bogdana Bratuž). Če ne bi pisatelj vsilil mlademu Fredu toliko nelepih besed in namigovanj, bi ta tretji par požel še mnogo večji uspeh.
Vse se spremeni, ko viharno prišumita na oder Gospa iz Dubuqua (Mira Sardoč) in njen črni spremljevalec Oscar (Anton Petje). Oba odlično zaigrata svojo dolgo vlogo; oba sta belo oblečena, vsi ostali pa so v svetlo sivih oblekah (kostumi Marije Vidau). Ob vsej tej lepoti v belem modernem salonu si komaj moreš misliti, da gledaš dramo smrti. Vsi gostje počasi zapuščajo hišo. Črni Oscar odnaša umirajočo mlado Jo v njeno spalnico, kjer izdihne. Ob zadnjem prizoru, ko bela Gospa iz Dubuqua razlaga svojemu možu Samu in vsem v dvorani atomski sodni dan z mirnim glasom, si končno misliš: če že ne bo hujše... Strezniš se komaj, ko padajo v grobni tišini z odra zadnje besede: in po atomskem sodnem dnevu ne bo nobenega dneva več, ne bo niti časa za strah...
★
Ob tej pretresljivi drami je za jasnost idej dobro napraviti zaključek. V milijonskih ameriških mestih je lahko tudi lepo število ljudi, ki doživljajo in presojajo življenje kakor Albeejevi igralci v tej drami. Vendar tudi v ZDA igra ni uspela. V New Yorku npr. so jo predvajali samo
jeziku. Pozdravil je v imenu italijanske države prijatelje Slovence in jim zaželel vesele praznike. Po burnem aplavzu dvorane je nato predsednik senata dodal, da je spregovoril v jeziku, ki ga ščiti ustava!
Sledil je zelo lep in pester mimohod študentov 43 držav z vseh kontinentov, od Avstralije do Kanade, od Finske do Grčije, od Brazilije do ZDA, od Jugoslavije do Poljske. Posebno številno je bilo seveda zastopstvo Italije, ko so študentje hodili na oder po deželah. Z uradnim odprtjem leta je bila nato celotna slovesnost končana.
SLOVENSKA DELEGACIJA PRI PREDSEDNIKU SENATA
Zatem je predsednik senata Cossiga odšel na goriško županstvo, kjer ga je uradno sprejel goriški župan Scarano z odborom in načelniki svetovalskih skupin. Tu je biil tudi na programu razgovor s slovensko delegacijo, ki je hotela seznaniti drugega najvišjega državnega predstavnika s problemi slovenske manjšine v Italiji. Med razgovorom z delegacijo so bili prisotni tudi vladni komisar in tržaški prefekt Marrosu, goriški prefekt Siclari ter deželni predsednik Comelli.
V delegaciji so bili sen. Jelka Gherbez (PCI), deželni tajnik SSk Andrej Bratuž, pokrajinski svetovalec PSI Jože Cej, predsednik SSO Damjan Paulin, Aldo Rupel za SKGZ ter Salvatore Venosi za videmsko pokrajino. Člani delegacije so med drugim izrazili priznanje predsedniku senata za njegov slovenski pozdrav, nato pa so poudarili potrebo po čim hitrejšem parlamentarnem postopku za začetek razprave v senatu. Cossiga je izrazil svojo pripravljenost za pospešitev te zakonodajne poti. Srečanje s predsednikom Cossigo in slovensko delegacijo je bilo gotovo zelo pomembno. Pričakujemo, da bo rodilo vsekakor dobre sadove.
devet dni in nato zaradi nezanimanja publike umaknili s sporeda, prireditelj pa je utrpel veliko gmotno škodo.
Zanimivo je končno, kar piše o igri tržaški dnevnik »II Piccolo«. Pravi, da se čudi, da se je prav slovensko gledališče v Trstu odločilo za to nihilistično delo, ko italijanski kulturni svet sploh do sedaj ni čutil za potrebno, da ga prevede v italijanščino. Tudi to dosti pove.
Vse osebnosti v tej drami so predstavniki in zagovorniki nihilizma. Mislijo, da so določeni za Nič, da bivajo v Niču in izginjajo v Nič. Kjer v človeškem življenju ni mesta za Absolutno (za Boga), tam zaseda isto prazno mesto zaradi strahu pred smrtjo Nič. Nič je kraj, ki ga je izvotlil izgon Boga. Takšno prepričanje, nihilizem je največja duhovna beda in prav zato je Gospa iz Dubuqua za naš duhovni svet zopet »tuja učenost« (z besedama »tuja učenost« je presojala Cankarjeva mati razne dvomljive knjige, ki jih je sin Ivan prinašal z Dunaja).
Če bi Slovensko stalno gledališče sprejelo v svoj spored npr. Hofmansthalovega »Slehernika«, ki ga že toliko let uspešno igrajo v Salzburgu, bi isto realnost človekove smrti doživljali zelo drugače kakor nas s svojim milim glasom uči dobra ameriška gospa iz Dubuqua. Svobodni Slovenci lahko izbiramo primerna odrska dela najprej v našem naravnem kulturnem prostoru, to je v deželah Srednje in Zahodne Evrope.	F.	Š.
Služba stalnih diakonov se vedno bolj uveljavlja
Zanimanje za stalnega diakona — drugi vatikanski koncil je zopet uvedel to službo v katoliški Cerkvi — je v Avstriji vedno večje. Na nedavnem vseavstrijskem zasedanju diakonov v Innsbrucku so poudarili, da ima ta služba v Cerkvi trenutno največji prirastek. V Avstriji že deluje 133 stalnih diakonov, vedno več mož, tudi poročenih, pa se pripravlja na to službo. Naloge te službe so na dobrodelnem in upravnem področju ter v verskem oznanjevanju. Diakon pa sme tudi krščevati, deliti sv. obhajilo, poročati in voditi cerkveni pogreb.
Daleč največ stalnih diakonov ima dunajska nadškofija (64), sledijo škofije Gra-dec-Seckau (21), Innsbruck (14), Salzburg (10), Linz in St. Polten (vsaka po 8 diakonov) in Feldkirch (6 diakonov), škofiji Železno in Celovec imata vsaka po enega.
V Trstu pripravlja Duhovniški svet poseben dokument o uvedbi stalnega diako-nata v tržaški škofiji.
■ Ministrski predsednik Craxi je v Rimu sprejel odposlanstvo svetovalcev dežele Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik deželnega odbora Comelli. Ta mu je predočil težave naše dežele, zlasti tržaške in goriške pokrajine ter poročal o krizi državnih podjetij, ladjedelstva in pristanišča. Craxi je obljubil, da bo dal ustrezna navodila pristojnim ministrstvom in da se bo tudi v bodoče zanimal za naše obmejne probleme.
■ Predsednik francoske republike Mitte-rand je v spremstvu več ministrov prebil tri dni v Jugoslaviji ter se v Beogradu pogovarjal z vodilnimi krogi predvsem o medsebojnem sodelovanju na trgovinskem področju; prav zato je vzel s seboj ministra za gospodarstvo in trgovino. Pogovori pa so tekli seveda tudi o sedanjih perečih mednarodnih vprašanjih. Jugoslovanska zvezna vlada je nato dala Mitterandu na razpolago bivši Titov »modri vlak«, s katerim se je iz Beograda pripeljal v Ljubljano. Tu je obiskal trg z obeliskom v spomin Napoleonove Ilirije in se ustavil v Cankarjevem domu s francoskimi državljani, ki živijo v Sloveniji kakor tudi z naj višjimi predstavniki slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Obiskal je tudi Novo mesto, kjer v tovarni IMV (Industrija motornih vozil) izdelujejo avtomobile ob sodelovanju s francoskim podjetjem Renault. Mitterand si je proizvodnjo pozorno ogledal.
■ Tajnik italijanske liberalne stranke Za-none in liberalni poslanec v evropskem parlamentu v Strasburgu Bettiza sta obiskala Beograd in se v jugoslovanski prestolnici zadržala tri dni. Povabila ju je SZDL Jugoslavije. Pogovore sta imela s predsednikom zveznega parlamenta, z zunanjim ministrom Mojsovom in s predsedstvom Jugoslavije, ki mu trenutno načeluje Špiljak. Predmet pogovorov so bili predvsem odnosi Vzhod-Zahod in mednarodna gospodarska kriza.
■ Izraelske čete so v sodelovanju in pod vodstvom Mednarodnega Rdečega križa te dni izvedle veliko človekoljubno akcijo. Iz mesta Devir-El Oamar, v katerem je bilo obkoljenih od letošnjega 4. septembra
25.000	maronitskih kristjanov, ki so se zatekli v mesto pred krvoločnimi mohamedanskimi Druži in trpeli vse vrste pomanjkanje, so jih Izraelci prepeljali v Bejrut, kjer bodo mogli težko prizadeti begunci preživeti božič bolj v miru in varnosti potem ko so izgubili hiše, premoženje in svojce. Italijanska ladia »Appia« pod poveljstvom Tržačana Umberta Mauria pa je prepeljala na Ciper iz prav tako obkoljenega mesta Tripoli 93 težko ranjenih Arafatovih borcev.
■ Zadnje severnoameriške čete so te dni zapustile državico Grenada v Karibskem morju, ki so jo zasedle 25. oktobra letos z namenom, da preprečijo novo Kubo na tem občutljivem območju. Nova začasna vlada, ki jo sestavljajo zastopniki več držav s karibskega prostora in ZDA naj bi pripravila demokratične volitve, katere naj bi se vršile vsaj do konca prihodnjega leta.
Slovenci po svetu
»Svobodni pogledi«
V zbirki »Svobodni pogledi«, ki jo izdaja tednik »Svobodna Slovenija« v Buenos Airesu, je nedavno izšel četrti zvezek pod naslovom »Pogled naprej«. Vsebuje tri razprave dr. Marka Kremžarja, ki so bile že objavljene v omenjenem listu, prva med oktobrom in decembrom 1982, druga oktobra istega leta, tretja januarja 1983. Naslov razprav: Pomen in namen Slovenije v svetu; Dajte cesarju; Samouprava, solastništvo, samostojnost. Avtor izhaja iz rodu, ki je v zgodnji mladosti doživel sovražno okupacijo Slovenije in z njo povezano komunistično revolucijo, pa kasneje prišel med rojake v Argentino. Razmišlja o Sloveniji v svetu, o nujnosti političnega dela in išče poti, kako bi slovenski narod prešel današnje kritično obdobje in dosegel resnično svobodo.
Pred tem zvezkom je leta ly68 izšel v isti zbirki opis dr. Tineta Debeljaka o začetkih komunistične revolucije v Sloveniji ob 25-letnici njenih prvih žrtev; v drugem zvezku istega leta je dr. Debeljak segel v polpreteklo zgodovino in opisal pot k prvi slovenski vladi ob 50-letnici resnične osvoboditve slovenskega naroda, v tretjem zvezku pa je leta 1980 Miloš Stare pod naslovom »Namen naše narodne politike« zbral pomembne programske izjave slovenskih demokratičnih strank med vojno in revolucijo, predvsem pa izjave Narodnega odbora za Slovenijo o namenu naše narodne politike. - ej
Začelo se je v Madridu, ki je zaradi nedavnih dveh letalskih tragedij postal že žalostno slaven. V soboto 17. decembra ob 5. uri zjutraj je izbruhnil v središču mesta v diskoteki »Alcala 20« požar, ki ga je verjetno sprožil kratek stik. V prostoru je bilo več sto mladih ljudi. Zaradi zadušitve je izgubilo življenje 82 oseb, ranjenih pa je bilo 24.
V isti noči je izbruhnil požar v nekem hotelu v Manchestru v Angliji. V njem je prenočevalo kakih 40 oseb. Vse je ogenj presenetil v snu. Posledica: 4 mrtvi in 7 ranjenih.
V Amsterdamu na Nizozemskem je neki izraelski državljan, ki je bil svoj čas usluž-ben kot vratar v poslopju, v katerem imajo svoje prostore igralnica, »seks klub« in pornografsko gledališče, vdrl z dvema pajdašema v poznih večernih urah v lokal, ko je bila dejavnost na višku, polil tla z vnetljivo tekočino in jo nato zažgal. Ogenj je uničil celotno poslopje, nato pa se raztegnil še na sosednje zgradbe. V požigu je izgubilo življenje 7 moških in 6 žensk, 25 oseb pa je bilo ranjenih.
V Londonu pa so v soboto v opoldanskih urah irski teroristi izvedli potom parkiranega vozila, polnega eksploziva, ki so ga nato razstrelili v bližini veleblagovnice Harrods, atentat, ki je terjal smrt dveh
V zvezi z mazaško akcijo, ki so jo fašistični izzivači opravili v noči med nedeljo in ponedeljkom 5. decembra na zunanjih zidovih Trgovskega zavoda »Ž. Zois« in v manjšem obsegu tudi v neposredni bližini učiteljišča »Slomšek« in srednje šole »I. Cankar« pri Sv. Jakobu, je pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti dalo izjavo, v kateri odločno obsoja to nizkotno početje, naperjeno proti najosnovnij-šim oblikam sožitja med kulturnimi narodi in omikanimi ljudmi in ki odraža prostaško ščuvanje in zasramovanje Slovencev, kakršno premore le izredno nizka kulturna raven storilcev in njihovih pobudnikov.
Ne da bi se dalje spuščali v moralno ocenjevanje takšnega nekulturnega in sovražnega dejanja, ob katerem bi se morali resno zamisliti tudi tisti predstavniki in pripadniki večinskega naroda, ki so za mirno in omikano sožitje v našem mestu — je rečeno v izjavi SSk — imamo kot manjšinska politična sila dolžnost, da jasno in odločno opozorimo pristojne kroge, naj takega nizkotnega političnega izzivanja naših včerajšnjih in današnjih sovražnikov nikakor ne podcenjujejo. Kajti po vseh znakih sodeč gre za premišljeno dejanje, kateremu naj bi sledila še druga. Pobudniki takšnega dejanja so gotovo izbrali sedanji trenutek, ko naj bi se v parlamentu začela oz. obnovila razprava o zakonski ureditvi zaščite slovenske narodne skupnosti. Zato bi z ustvarjanjem napetosti pri nas hoteli opozoriti krajevne politične sile, naj opustijo vsakršno zavzemanje za enakopravnost med Slovenci in Italijani pri nas.
Zato SSk, medtem ko najodločneje obsoja in zavrača takšne fašistične namene in izpade, ki obenem žalijo moralni in kulturni čut večinskega naroda, poziva pristojne oblasti, da preprečijo takšno nadaljnje izzivanje, ki lahko nevarno zaostri razmere pri nas.
Ravnateljem, profesorjem in dijakom izraža solidarnost in priznanje za enotno in preudarno nastopanje v odgovor fašističnemu izzivanju.
Nova izdaja sv. pisma v ruskem jeziku
Nedavno smo kratko poročali, da je u-stanova »Foyer oriental chretien« v Bruslju (Belgija) dala natisniti novo izdajo sv. pisma v ruskem jeziku. G. Karel Kozina, slovenski duhovnik vzhodnega obreda, ki skrbi v Bruslju za ruske vernike, nam je o tej izdaji poslal izčrpnejše podatke, ki jih radi objavljamo.
Sv. pismo je izšlo v založbi »Vic avec Dieu«, v ruščini »Žizn s Bogom«, kar bi se v slovenščini reklo »Življenje z Bogom«. Tik pred draginjo je založba kupila papir (za 50.000 izvodov) in ga tudi sama plačala. »Nato smo začeli — pravi g. Kozina — prositi denarno pomoč pri mnogih organizacijah. Večino denarja za kritje stroškov pri tiskanju in vezavi knjige smo prejeli pri ustanovi za pomoč Cerkvam v stiski«.
Knjiga obsega 700 strani. Protestanti iz
policijskih agentov in treh civilistov, 91 pa je bilo ranjenih.
V nedeljo 18. decembra je prišla na vrsto še Italija. V jutranjih urah je strmoglavil z viadukta v bližini kraja Nervi na avtocesti Genova-Sestri Levante vojaški avtobus, ki je vozil 35 mladih marincev-nabor-nikov iz La Spezie v Turin, kjer naj bi si ogledali nogometno tekmo Juventus-Inter. Avtobus je zgrmel v globino 70 metrov in se popolnoma razbil. Samo štirje so nesrečo preživeli, mrtvih pa je 34 (vključno s šoferjem in tremi spremljevalci). Preiskava bo skušala ugotoviti vzrok nesreče, a že sedaj je jasno, da ji je botrovalo slabo vreme, prevelika brzina in izrabljene gume.
In še ena srhljiva vest: ugrabitelji Anne Bulgari Calissoni in njenega sina Giorgia so poslali svojcem v ovojnici Giorgiev uhelj z namenom, da izsilijo od prizadetih odkupnino, ki jo zahtevajo. Ugrabitelji so se podpisali »Comunisti d’attacco», dodali fotografijo obeh nesrečnežev, ki sta privezana drug na drugega ter pismo Anne Bulgari, naslovljeno na papeža Janeza Pavla II. s prošnjo, da posreduje pri njeni družini glede odkupnine, kajti sodnik v Latini je zaplenil vse imetje obeh družin z namenom, da bi preprečil izplačilo odkupnine.
Rusije so se obrnili na svoje sobrate v Belgiji, Nizozemski, Nemčiji in Švici, naj jim pošljejo »Biblijo, izdano v Bruslju«. Zakaj prav to biblijo? Ker je pravoverna. Pred časom je na Zahodu izšla protestantska izdaja zgodb sv. pisma za otroke, a nekatere stvari so v njej tako podane, da so bili ruski protestanti ogorčeni. Tako je v zvezi z zadnjo večerjo rečeno, da je Kristus nalil vsakemu izmed apostolov poln kozarec vina ter rekel: »Pijmo ga!«. Ko so to knjigo na Vzhodu prejeli, so rekli: »Niti enega izvoda te izdaje nočemo več! Pošljite nam biblijo za otroke, ki jo je izdala bruseljska založba "Življenje z Bogom”.«
»Naš apostolat je lep,« nadaljuje g. Kozina, »a smo vedno v stiski, ko iščemo denarnih sredstev. Samo zadnja Biblija nas je stala 13 milijonov belgijskih frankov (1 frank je 28 lir). Večinoma gredo knjige zastonj. Tako smo ruskim protestantom že poslali 17.200 izvodov, pa še nekatere druge knjige kot so "Življenje Kristusuvu” P. Menja, "Biblija in Evangelij” p. Bouyer, "Našli smo odgovor", P. Lellotte in še nekatere druge. Menim, da s tem obilno prispevamo k zedinjenju kristjanov. 5.700 biblij je šlo na Poljsko, a bolje je vsega niti ne povedati, ker bi kristjani na Vzhodu zaradi tega lahko imeli težave. Mi jim moramo samo pomagati, ne pa jih spravljati v nevarnost. Že tako preveč trpe. Širimo češčenje do Brezmadežnega Srca Marijinega in Marija bo izvedla veliki čudež, ki ga je obljubila. Neki slovenski inženir, ki je bil v Rusiji, mi je rekel, da je ta dežela kakor njiva, vsa pripravljena za žetev. Jaz mislim, da bi bilo proti božji volji in proti želji Brezmadežne, čakati na žetev, dokler se Rusija ne odpre.«
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
■ Na Japonskem so bile v nedeljo 18. decembra predčasne volitve. Zmagali so sicer kot običajno liberaldemokrati, toda to pot niso dosegli absolutne večine v parlamentu. Ta znaša 256 (vseh poslanskih sedežev je namreč 511), liberaldemokrat-ska stranka pa jih je osvojila le 250, 36 manj kot na zadnjih volitvah, ko si je zagotovila absolutno večino. Najbolj je napredovala sredinska budistično usmerjena stranka Komei. Prejela je 58 sedežev (+ 24). Tudi socialisti so napredovali za 11 mest in so sedaj zastopani s 112 poslanci. Socialdemokrati imajo po teh volitvah 38 poslancev (+ 8), komunisti 26 (—3). Ostale stranke so dobile 27 sedežev. Voditelj libe-l aldemokratov Nakasone se bo moral to pot zateči, če bo hotel vladati, k povezavi s kako manjšo stranko, verjetno z neodvisnimi. Zelo uspešno pa je prestal volitve bivši ministrski predsednik Tanaka, ki je bil nedavno obsojen zaradi škandala podkupovanja pri nakupu letal Lock-heeed na štiri leta zapora. Dobil je kar
220.000	preferenc, njegov tekmec, ki je gradil svojo volilno kampanjo na Tana-kovo nepoštenost, pa komaj desetino njegovih glasov.
Izrazito nihilistična igra
0 Aribn oksnlba faSsncnra bdnaia
Pesem	sve
Že iz otroških let jo poznamo. Duša in srce sta srečna, da jo vsako leto ponovno srečamo. Tisto, kar se je kot droben curek čiste vode na začetku prejšnjega stoletja rodilo v avstrijski vaški preprostosti, je danes mogočni božični slap, ki v svoji pevnosti šumi čez ves svet.
Melodijo, ki v božični noči za trenutek prežene stisko in nego-stoljubje sveta, smo spoznali v neštetih različicah. Peli so jo slavni pevci Mahalia Jackson, Bing Crosbv in Elvis Presley. »Sveta noč, blažena noč« doni v srcih japonskih in afriških kristjanov, Nemcev in Amerikancev, Slovencev in Italijanov tudi kot srečni spomin na prve otroške naivne božiče, ko nam je pomenila prispodobo za toplo blaženost, ki je v resničnem življenju ni.
Pesem je nastala v letu 1818 in prvič so jo zapeli v cerkvici sv. Nikolaja v avstrijski vasi Obern-dorf ob reki Salzach. 24. decembra 1818, ko so pesem zapeli preprosti ljudje v cerkvici, ki ne stoji več, se je kraj imenoval še precej’ drugače. Francoski cesar Napoleon Bonaparte je tisti božič že tretjič praznoval v daljnem pregnanstvu na Sv. Heleni. Zdaj je v Evropi zares zavladal mir. Ob reki Salzach pa je bilo zdaj vse novo.
Naselje Oberndorf na desnem bregu reke Salzach je bilo vedno v bis-tvu predmestje danes bavarskega 'kraja Laufen, ki so ga čez noč tedaj odtrgali od Avstrije. Zato se Oberndorf, ki je ostal na avstrijski strani, tedaj ni imenoval Oberndorf, temveč »Cesarski Laufen«, oziroma po domače »Avstrijski Laufen«. Tega kraja danes ne najdemo na nobenem zemljevidu.
Ko je ob koncu 19. stoletja reka Salzach podivjala, je uničila tudi staro cerkvico sv. Nikolaja, v kateri je avstrijski začasni dušni pastir Joseph Mohr zaradi pokvarjenih cerkvenih orgel na hitro napisal besedilo slavne sveto-nočne pesmi, ki jo je še isti dan v nekaj urah uglasbil učitelj Franz Xaver Gruber v sosednjem Arns-bergu. Tako je srečno naključje — kot tolikokrat v zgodovini — poskrbelo, da je v vaškem zakotju nastalo nekaj zelo prisrčnega, kar danes spremlja vsako božično radost.
Ker so orgle onemele, sta oba podjetna moža poskrbela za božično veselje. Gruber je pel bas, duhovnik Mohr pa je brenkal na kitaro in pel tenor. Bila je nadvse ostra zima. V deželi je po vojnah, vladala huda revščina. Iz neke cerkvene pridige iz tistega časa zvemo, da so ljudje iskali in zbirali sladke koreninice, zelišča, deteljo in druge užitne stvari, da bi lahko preživeli. Vladala je velika lakota. Tudi na Salzburškem so mnogi umrli od gladu in v »Cesarskem Laufnu« se je ves čas oglašal mrliški zvon.
Danes je od vsega tistega ostalo manj kot spomin. Avstrijski Oberndorf šteje 360 duš in krčmarica na avstrijski strani meje meni, da je most čez Salzach v bavarski Laufen danes na vsej stvari še najboljše. Večina prebivalcev si je poiskala delo v Zvezni republiki Nemčiji. Vozi se čez obmejno reko, ki je skoraj ni občutiti. V
Oberndorf pa vozijo avtobusi iz Nemčije, Avstrije in iz mnogih drugih dežel.
Po veliki povodnji so kraj preložili na varnejša tla. Od starega Oberndorfa je ostal le vodni stolp. Tam, kjer je nekoč stala cerkvica sv. Nikolaja, se danes nahaja osmerokraka kapelica z nekaj klopmi, oltarjem, dvema vencema z listjem iz zelene plastike in fo-nomatom, ki ga je podaril predsednik avstrijske republike dr. Rudolf Kirchschlager. Na fonomatu je zapisano: »Ustvarjalcema pesmi ob 160-letnici pesmi Sveta noč.« Če v aparat vržemo kovanec za 10 šilingov ali dve mački, se iz telefonske slušalke oglasi v nemščini ali angleščini poročilo o zgodovini in razširjenosti pesmi Sveta noč, blažena noč.
Nad oltarjem žari betlehemska repatica. Ob oltarju stojita dve božični drevesci in adventni venec. Na obeh barvnih cerkvenih steklenih oknih sta upodobljena oba avtorja svetonočne pesmi. Na levi vidimo učitelja Gruberja s kitaro, na desni pa duhovnika Mohra s peresom, ko piše besedilo pesmi.
150.000 obiskovalcev na leto o-bišče legendarni kraj. Na sveti večer se pripelje okrog 50 avtobusov s 4.000 obiskovalci. V cerkvici sedijo samo obemdorfski odličniki, župan, živinozdravnik in podobni privilegiranci. Vsi ostali stoje ob majhnem cerkvenem gričku. Prav ob koncu slovesnosti zadoni znamenita pesem kot v originalu: dva solista jo pojeta ob spremljavi kitare.
Pesem ima dolgo zgodovino. Najprej predre ožji lokalni okvir na koncertu zillertalske pevske družine Strasser v daljnem Leipzigu. Okrog leta 1860 jo pojejo v Dresdenu, Berlinu, Miinchnu in Kolnu, vendar kmalu ni znano, kje in kdaj je nastala. Na dunajski svetovni razstavi v letu 1873 se pojavi v neki pesmarici v ameriškem paviljonu kot »Choral of Salzburg«. Šele sedaj začno raziskovati njen izvor. Komponistov sin Franz Xaver Gruber končno s pomočjo številnih dokumentov dokaže, da sta avtorja pesmi njegov oče in duhovnik Joseph Mohr.
Lev Detela
Listina o družini in njenem nnslanstvu
MILENA MERLAK
NAJSVETLEJŠA LUČ NAD BOŽIČNIM HLEVCEM GORI
I.
Kot vedno je velemesto polno prižganih luči, a najsvetlejša luč je skrivnostna repatica, ki nad božičnem hlevcem gori.
Naj sedimo v vlakih ali v avtomobilih za volani, naj se vozimo po zraku z aeroplani,
ta zvezda nas k sebi kliče, njen soj nas vodi k Sveti družini.
Čeprav nismo več pastirji —
in namesto jagnjet
darila za druge
v rokah držimo,
nas najsvetlejša zvezda vabi,
da k novorojenemu Odrešeniku
pohitimo.
II.
Naj bodo
zimzelena božična drevesa
polna upanja in svetlega veselja,
naj srečno domov pridemo vsi,
naj zastonj ne čakata
oče in mati
na hčerko ali sina
in naj se zberejo še
drugi sestre in brati,
saj blaženost sveta
bi bila neizmerna,
če bi se v soju
najsvetlejše zvezde repatice
pred božjim hlevcem
zbrala srečna in mirna
vsa človeška družina.
Božič, betlehemske in sedanje matere
Ko je kralj Herod zapovedal umor nedolžnih otrok, je božji angel prebudil Jožefa In mu naročil: »Vzemi dete in njegovo mater ter beži v Egipt!« Sv. družina se je tako mogla rešiti, ne pa nedolžni otroci. Njihova nedolžno prelita kri je prešla v zgodovino, z njim pa spomin na krvoločnega kralja Heroda.
Toda zgodovina se ponavlja. Tedaj je bil Betlehem kraj zločina, danes pa je ta kraj naročje milijonov žena po vsem svetu. Tedaj so pokopali nedolžne žrtve v okolici mesta, sedaj pa so upeljevalniki tisti, ki izbrišejo za spočetimi otroci vsako sled. Tedaj je dal neki kralj iz strahu za svoj prestol brez pomisleka pobiti neznane otroke, sedaj pa egoizem celih narodov uničuje svoje lastne otroke.
Kaj misli Bog, Gospodar življenja o ameriških zdravnikih, ki so ubili v materinem telesu bolnega otroka tako, da so mu iglo zasadili v srce, kajti bil je zanje in za njegove starše otrok brez vrednosti? Kaj misli Bog o krščanskih narodih, ki po svojih odposlancih v parlamentu ali z ljudskim glasovanjem odobrijo določila o splavu? In kaj misli Bog o katoliškem moralistu, ki uči, da če se izkaže, da se bo otrok rodil telesno ali duševno omejen, ga smejo starši pred rojstvom uničiti?
Tako je danes postalo splošno prepričanje, da umor ni več umor, če ga državna oblast odobri, bolniška blagajna pa da denar zanj. Tako se dogaja tudi v katoliških vrstah, da se nauk Cerkve, nazadnje potrjen v okrožnici »Humanae vitae« skuša preiti z molkom ali le z boječim omenjanjem kot da bi se morali tega nauka Cerkve sramovati.
Živimo pač v časih, ko se zatira resnico, laž pa vlada in se šopiri. Laž je, da je vse v redu, če se splav izvede v operacijski sobi s pristankom zakonodajalca; laž je, da umor spočetega otroka ni več umor,
če da zdravnik primerno izjavo. Laž je, da je dovoljeno spočetega otroka razrezati ali uničiti v naterinem telesu in plod nato vreči v smeti. In če nimamo poguma, nasprotovati javno tem lažem in jih odločno zavreči, postanemo sokrivi pred Bogom, ki ne dopušča umora v nobenem primeru in pod nobenim izgovorom.
Prepravljeni smo z mirovnimi gibanji, ki pozivajo, naj se ne branimo pred zločinskimi naklepi tistih, ki se pripravljajo podvreči si ves svet pod znamenjem srpa in kladiva. Ne najdemo pa po celem svetu gibanja za mir, ki bi se protivil vojni zoper nerojena življenja. In vendar je ta vojna hujša grožnja proti miru kot vsa skladišča z jedrskem orožjem, kajti ogroža mir človeštva z Bogom.
Po božičnem dnevu se bomo ponovno spomnili betlehemskih mater. Toda poboj tamkajšnjih otrok je kot skoraj nič v primeri z grehom splava v današnjih časih. Kri milijonov nedolžnih, krivično in zločinsko pomorjenih, kliče proti nebu. In če tega ne čutimo, potem nimamo pravice približati se Detetu v jaslicah. Prosimo Mater vseh mater, da stre pošast, ki dremlje v vsakem izmed nas!
P. Werenfried van Straaten
Nova listina o spolni vzgoji
1.	decembra so v vatikanskem tiskovnem uradu predstavili časnikarjem novo listino, ki jo je izdala Kongregacija za katoliški pouk. Gre za smernice, ki naj urejajo spolno vzgojo otrok in mladostnikov. Listina je namenjena v prvi vrsti staršem in vzgojiteljem. Zavzema se za pravilno spolno vzgojo otrok in doraščajočih. Cerkveno učiteljstvo si prizadeva, da bi spoznanja o telesni ljubezni posredovali mladim s primernimi besedami, posebej pa poudarja pomen posamične vzgoje.
V vatikanski tiskovni dvorani je bila 24. novembra predstavljena javnosti listina o družini in njenem poslanstvu v sodobnem svetu. Ta dokument so sprejele vse škofovske konference, diplomatski predstavniki Apostolskega sedeža pa bodo z njim seznanili tudi vlade po svetu in različne ustanove.
Željo po posebni listini o družini so izrekli škofje, ki so se leta 1980 udeležili škofovske sinode v Rimu. Sedaj jim je Apostolski sedež to željo izpolnil. Z omenjeno listino hoče Cerkev kristjanom in nekristjanom priklicati v spomin temeljne pravice družine, ki so del skupnih vrednot vsega človeštva.
Besedilo ima tri dele. Uvod razlaga nastanek in pomen te listine, drugi temeljna načela in poglede na družino, v tretjem delu pa je 12 zahtev, ki jih mora družba izpolniti, če hoče imeti zdravo in moralno trdno družino. Te zahteve so:
1. Vsak človek ima pravico, da si izbere zakonski stan. Če se odloči za družino, ima pravico pričakovati od družbe takšne družbene, gospodarske in vzgojne razmere, ki bodo omogočile njegovi družini zdrav razvoj. Oblasti ne smejo enako obravnavati zakonskih in zunajzakonskih skupnosti.
2. Vsakdo ima pravico, da se svobodno odloči za zakon. Vsakršna prisila pomeni zlo. Zakonci imajo pravico do verske svobode. Vsaka zahteva, da se eden od zakoncev odpove svoji veri, je v nasprotju z vestjo. Zakonca sta si po dostojanstvu enaka.
3. Zakonca svobodno odločata o otrocih. Obsojena sta sterilizacija in splav, zlasti pa vmešavanje oblasti v ta vidik svobodnega odločanja zakoncev. Družba je dolžna pomagati številnim družinam.
4. Življenje je treba spoštovati. Vsako eksperimentiranje s človeškimi zarodki je zlo. Otrok in mati imata pravico do zaščite. Vsi otroci — zakonski in zunajzakonski — imajo pravico do družbene zaščite.
5. Starši imajo pravico vzgajati otroke po svojih verskih in moralnih načelih. Družba jim mora pri tem pomagati in jim omogočati šolanje. Ta pomoč ne sme biti odvisna od denarja. Starši imajo pravico, da svojih otrok ne dajo v šolo, če le-ta ni v skladu z njihovim verskim prepričanjem in moralnimi načeli. Te pravice staršev so kršene vsakokrat, ko država vsili sistem šolstva, ki izključuje versko vzgojo. Družina ima pravico zahtevati, da sredstva javnega obveščanja sodelujejo pri utrjevanju osnovnih družinskih pravic.
6. Vsaka družina ima pravico do obstoja in napredka. Družba mora podpirati družinsko zasebnost, enkratnost in posebnost. Ločitev nasprotuje naravnemu zakonu.
7. Vsaka družina ima pravico do verskega življenja v okviru domače hiše. Ima pa tudi pravico izpovedovati vero, obiskovati javno bogoslužje ter izbirati versko vzgojo brez nevarnosti diskriminacije.
8. Družina se lahko družbeno in politično udejstvuje, se združuje z drugimi družinami.
9. Od oblasti lahko družine zahtevajo pravično in urejeno družinsko politiko. Pri načrtovanju te politike imajo družine pravico sodelovati (družinsko pravo, vzgojni sistem, nasledstveno pravo). Starejši imajo pravico v družini uživati mirno starost. Zaporniki morajo ostati povezani z družino.
10. Družbene in gospodarske razmere ne smejo nikoli ovirati razvoja družin. Plače morajo biti dovolj visoke, da se družina vzdržuje in razvija in materam ni treba zapuščati otrok. Materino domače delo mora biti priznano v hiši in družbi.
11. Vsaka družina ima pravico do primernega stanovanja.
12. Družine izseljencev imajo enake pravice kakor domače. Pomagati jim je treba pri vključevanju v novo družbeno okolje. Delavci na začasnem delu v tujini imajo pravico živeti s svojimi družinami.
Molitev in delo za mir
Celovški škof Egon Kapellari, ki je v okviru avstrijske škofovske konference odgovoren za mladino, je tedniku »Nedelja«, ki izhaja za slovenske koroške vernike v Celovcu, dal več pomembnih izjav.
Najprej je dejal, da katoliško delo za mladino ne sme poznati neke razdelitve dela, tj. da bi se eni ukvarjali samo s po-litično-moralnimi vprašanji, drugi pa se brez ozira na družbo versko poglabljali. Kdor vabi druge k sebi, mora imeti tudi kaj svojega, da lahko ponudi.
Ko so ga trije mladi ljudje med 16 in 18 leti vprašali, kaj naj naredijo, da ustanovijo katoliško mladinsko skupino, jim je odgovoril, naj bodo sami skupina, ki skupno moli, se tudi med tednom udeleži maše in si tudi sama naloži obveznosti, ne da bi drugim o tem veliko govorila. To jim bo dalo moči, da bodo tudi drugim pokazali pot h Kristusu in Cerkvi. Ni dovolj, da pred svetom pridigajo ne da bi se poprej sami spreobrnili. Brez molitve in poznavanja vere obstaja nevarnost, da bodo sebe in sebi zaupane izročili v roke tujim in veri sovražnim ideologijam.
80.000	mladih katoličanov se je letos na dunajskem stadionu srečalo s papežem. Gotovo so iskali poglobitev svoje vere, ne samo nekega političnega boja za mir, za delo, za mednarodno pravičnost, za ogroženo okolje, čeprav je vse to tudi važno. A predvsem je treba tem mladim pokazati pot do Boga in odkriti ves evangelij, ne le kak izbor, ki trenutno komu prav pride. Tem ljudem je treba utreti pot do molitve in jim reči, da pametna askeza, tudi na področju spolnosti, ne jemlje veselja, ampak prinaša globljo radost.
Iskanje miru se je mnogokje spremenilo v neke vrste vojskovanje za mir. To malo pomaga. Tudi katoličani nimajo političnega patenta za ustvarjanje miru. Osebno sem globoko prepričan o vse spreminjajoči moči molitve, tudi na področju politike, čeprav je bilo na dunajski mirovni manifestaciji mogoče brati na transparentu neke leve skupine: »Molitev ne pomaga proti raketam.« Pa pomaga, in še kako, če se molivec sam da spremeniti in se odpre božjim darovom.
Treba je zato veliko razmišljati in se dobro informirati, preden se odločimo za povezavo te ali one vrste znotraj mirovnega gibanja. Katoličani bi smeli sodelovati samo s tistimi, ki v lastnem območju spoštujejo človeške pravice.
Mir se začenja, kot je rekla m. Terezija, v hiši, v krogu prijateljev, v malih skupnostih. Ne sme pa se tam že nehati.
Mir med narodi in narodnostnimi skupnostmi potrebuje potrpežljivega razjasnjevanja o vzrokih nemira in pravo mero v zahtevah, ki jih imamo in v korakih, ki jih delamo. Mir terja zaupanje. To pa se doseže le tedaj, če sami razpremo roke in odpremo vrata.
Sporočilo iz Taizeja
Mati Terezija in taizejski prior Roger Schutz sta pri bogoslužju v cerkvi sprave v Taizeju namenila skupni poziv vsem tistim, ki trpijo zaradi osamljenosti, razdvojenosti in zapuščenosti.
Ljudi vseh starostnih stopenj sta povabila, naj se kljub razrahljanim odnosom in silovitim pretresom sedanjega časa z zaupanjem obrnejo k Bogu, da ne bi životarili kot »polmrtveci«, marveč spet zaživeli kot »živi ljudje«. Mnogo mladih danes ni več sposobnih zaupati Bogu, kajti izgubili so zaupanje v tiste, s katerimi živijo skupaj.
Otroke in mladostnike pogosto zelo prizadene ločitev staršev, čeprav sami niso nič krivi za to, jih pahne v dvom, plašnost in tako začno dvomiti v smisel življenja. Svetopisemska prilika o izgubljenem sinu se v sedanjem svetu uresničuje na ta način, da družine ne zapusti sin, marveč oče. Ker pa mladi nujno potrebujejo doživetje prave družinske skupnosti, začno tega iskati drugje. Nesoglasja med generacijami negativno vplivajo tudi na starejše ljudi, ki morajo preostanek svojega življenja večinoma preživljati v osamljenosti. Pogosto nimajo drugega izhoda kot da »čakajo na smrt«, čeprav bi ti ljudje znali »nesebično prisluhniti drugim ljudem«.
Kljub vsem tem težavam pa je vredno živeti življenje. Potrebno sc je spreobrniti k Bogu, pri katerem edinem je mogoče najti ljubezen, mir in zaupanje. Ljudje moramo svoje domove spet spremeniti v kraje molitve, poslušanja in pomoči tistim, ki so zašli v krizo zaupanja in iščejo izhod iz nje. To pa se bo zgodilo le takrat, če bomo vsak v svojem kraju »resnični ustvarjalci miru in nosilci sprave« sporočata mati Terezija in brat Roger.
Novi škof v Kotorju
Sv. oče je imenoval novega škofa v Kotorju v osebi Iva Gugiča, dosedanjega pomožnega škofa v Splitu s spdežem v Tro-giru. Škof Gugič se je rodil leta 1920, v škofa je bil posvečen leta 1961.
Novo znanstveno delo o krščanskih praznikih 25 let reviie »Iniziativa Isontina"
Ob doktorski disertaciji prof. dr. Fedore Ferluga-Petronio
I.
O mnogih naših ljudeh velja, da so velikokrat preveč skromni v svojih uspehih in ostane njihovo ime prikrito večini našega ljudstva. Zato je morda prav, da tudi naša širša publika izve, da je izpod peresa našega človeka izšla pred kratkim znanstveno izredno bogata knjiga, pa čeprav ni na voljo po naših knjigarnah, ker obstaja le nekaj izvodov kot doktorska disertacija. Gre za izrazito raziskovalno delo naše tržaške profesorice na slovenski klasični gimnaziji v Trstu dr. Fedore Ferluga-Petronio.
Že naslov publikacije je nekoliko nenavaden za naš čas, ki so mu največkrat najbližji vse drugačni interesi: »Imena krščanskih praznikov v slovanskih jezikih« (I nomi delle feste cristiane nelle lingue slave). Izšla je pri Filozofski fakulteti univerze v Padovi, kjer je nova doktorica branila tezo pri prof. Nadalinu Radovichu, ki je tudi naš rojak, v akademskem letu 1980-81. Pisana je v celoti v italijanskem jeziku, kot to zahteva doktorska disertacija, ki je deloma doživela slovenski prevod v Bogoslovnem vestniku, kateri izhaja v Ljubljani kot glasilo tamkajšnje Teološke fakultete, v 1. št. za leto 1983, str. 15-22 pod naslovom: »Praznik Vnebohoda in Sv. Rešnjega Telesa v slovanskih jezikih«, kot zahvala avtorice za pomoč, katere je bila deležna pri nekaterih profesorjih te fakultete.
Naj bo tukaj omenjeno, da je to v kratkem času že drugo znanstveno delo prof. Ferlugove s področja jezikoslovja. Že leta 1979 je namreč izšla v Skopju knjiga z naslovom »Imena orožja v mikenskem narečju« (I nomi delle armi in miceneo) kot doktorska teza iz starogrške filologije, ki jo je avtorica branila na univerzi v Trstu leta 1971.
Nova knjiga, ki je sedaj pred nami, je veliko bolj obširna in sega na področja vseslovanske filologije in brez dvoma presega vsako drugo delo, ki je bilo kdaj napisano o tej tematiki. Lahko bi rekli, da jma predhodnika le v našem Miklošiču, ki je v svojih knjigah v nemškem jeziku pisal splošno o krščanski terminologiji v slovanskih jezikih (npr. Fr. Miklosich, Ety-mologisches Worterbuch der slavischen Sprachen, Wien 1886). Deloma je to problematiko obravnaval, sicer zelo obširno, vendar le v zvezi s hrvaško krščansko terminologijo, hrvaški avtor dr. O. L. Šetka v svoji knjigi »Hrvatska krščanska terminologija«, v treh zvezkih, od katerih je zadnji izšel 1965 v Makarski.
Zasluga prof. Ferlugove je v tem, da proučuje slovansko terminologijo krščanskih praznikov v primerjavi skoraj z vsemi evropskimi jeziki, tudi manj znanimi in takimi, ki se ne govorijo več, npr. po-labščina. Torej gre za izrazito primerjalno terminologijo krščanskih praznikov tako rekoč v evropskem merilu. Ne gre pa niti zgolj za filološko raziskavo, kar je sicer glavno, temveč kaže zavzetost mlade avtorice za neko vsaj osnovno poznavanje in proučevanje katoliške in pravoslavne liturgike in zgodovine krščanskih narodov v Evropi in celo zgodovine cerkvenega razkola med Vzhodom in Zahodom v luči razvoja krščanskih praznikov in njih terminologije. To pa že predpostavlja dokaj dobro poznavanje katoliške in pravoslavne dogmatike in moralke. Vse to prehaja nujno v ekumensko razsežnost s svojim ver-sko-teološkim poudarkom, ki je tako tesno povezan z glavnimi krščanskimi prazniki.
Delo je torej izrazitega jezikovnega pomena za vse slovanske narode sploh in za našega še posebej. Vse je postavljeno v dokaj posrečen liturgični okvir, ekumensko pobarvan, ki nam nudi celotno sliko verskih skupnosti v Evropi kakor to izvira iz razvoja krščanskih praznikov.
Celotno delo verjetno daleč presega prvotno zamisel, ki si jo je avtorica postavila v začetku svojega raziskovalnega poskusa, ko še ni mogla predvideti vseh poznejših možnih povezav, in celo, da tako rečem, nujnih komplikacij. Gre torej za pogumno izpeljan poskus, v katerem je prof. Ferlugova mojstrsko povezala v celoto tako različno problematiko, da zasluži vse naše občudovanje in priznanje ter dokazuje izredno občutljivost in pristojnost avtorice na tako širokem področju.
II.
Vendar, se zdi, da prav zaradi tako široko zasnovane analize ni mogla izostati kakšna šibka točka, ki nujno zahteva, da se začeto raziskovalno delo temeljito nadaljuje in poglobi tudi na področja, ki so ostala bolj odkrita in premalo poudarjena.
Med taka področja spada terminologija in vsebina krščanskih praznikov pri protestantih sploh in še posebej pri naših slovenskih evangeličanih v Prekmurju. Ce so kar dobro zastopani v knjigi Severni in Južni Lužiški Srbi, ki so povečini evangeličani, bi njihov posebni položaj morda zahteval še kaj več pozornosti, da bi bila zgodovinska in ekumenska slika teh naših severnih bratov bolj popolna.
Isto bi veljalo reči o protestantskih skupnostih na Češkem in Slovaškem, ki segajo s svojo diasporo celo v Vojvodino in Banat v Jugoslaviji. Drži pa dejstvo, ki ga avtorica omenja v uvodu, da protestantizem ni bistveno vplival in spremenil liturgičnega koledarja posameznih skupnosti.
Mislim, da bi veliko več pozornosti zaslužili tudi tako imenovani uniati, tj. katoličani vzhodnega obreda, ki so se pred nekaj stoletji kot pravoslavni zedinili s katoliško Cerkvijo. Teh je še danes veliko tako na Vzhodu kakor na Zahodu, čeprav so jih pravoslavne Cerkve in komunistični režimi marsikje uradno izbrisali kot samostojne skupnosti. To je boleče vprašanje katoličanov vzhodnega obreda v Ukrajini in v Belorusiji, v Galiciji in v Podkar-patih vse do Poljske. Da ne omenjamo uniatov v Ameriki, v Avstraliji in v zahodni Evropi, kjer še živijo pod svojo lastno hierarhijo.
Na Vzhodu je njih zakoniti položaj priznan samo v Jugoslaviji, kjer so združeni v križevski škofiji, ki ima svoj sedež v Zagrebu. Tudi ta izjemen zgodovinski in verski razvoj ni bil brez posledic za določene krščanske praznike in njih terminologijo. To področje bi znalo biti še dokaj zapleteno in neraziskano. Mozaik slovanske filologije bi vsekakor pridobil na pestrosti in bogastvu, ko bi se kdo poskusil tudi s to problematiko.
Sicer ni treba ravno tako daleč na Vzhod. Tudi kje v naši bližini bi bilo dovolj paše za nadaljnjo raziskavo v tej smeri. Nedaleč od nas, sredi Hrvaške Istre, tam pod Učko, že nekaj stoletij bijejo boj za obstanek tako imenovani Kiribirci in morda še druge skupnosti, ki so se v glavnem že pohrvatile. Baje so romunskega ali vlaškega izvora. Tudi v Abrucih in Mo-liseju v Italiji vztrajajo še nekatere hrvaške skupnosti, ki so svoj čas pribežale pred Turki čez Jadransko morje, podobno kot Albanci in Grki v južni Italiji. Jezikoslovna študija v to razsežnost bi nudila brez dvoma zelo zanimivo sliko in nov dokaz,- kako so prav verska izročila in prazniki reševali skozi stoletja narodno identiteto teh skupnosti.
Po zaslugi prof. Merkuja, ki je Ferlu-govi stal ob strani pri tem delu, je v knjigo prišla tudi dokaj dokumentirana terminologija krščanskih praznikov zlasti med Slovenci v Terski dolini, kar je prispevek in bogatitev za vso našo narodno skupnost. Človek bi si želel podobne spodbude tudi za raziskavo med ostalimi Slovenci v Benečiji, v Reziji in v Kanalski dolini, čeprav so to delo že načeli nekateri naši ljudje, kakor dr. M. Turnšek in še drugi pred njim in za njim.
Končno bi opozoril na tipična imena za praznike in razne verske slovesnosti v naši tržaški okolici, ki še niso šle povsem v pozabo, kakor tudi v Slovenski Istri. Verjetno bi to veljalo za vse naše pokrajine, kjer je to področje še dokaj neraziskano in grozi nevarnost, da mlajše generacije ne bodo znale ohraniti vse bogate dediščine, ki prihaja iz preteklosti, če se v kratkem ne najde kdo, ki bi to kulturno zapuščino zabeležil in ovrednotil. Prof. Ferlugova bi bila morda še najbolj za to poklicana.
III.
Sicer bi bil že čas, da se ob koncu tega prikaza nove znanstvene pridobitve prikaže tudi praktično plat in neposredno korist, ki bi iz take zakladnice prešla tudi na bolj povprečne ljudi, ki niso sicer na preteklost tako močno navezani, a bi vendar iz take publikacije črpali nekaj hrane za svojo kulturno rast. Razumem upravičenost tega vprašanja, katerega si lahko vsakdo postavlja ob izidu neke globoko znanstvene raziskave tudi ,pri nas. Vendar je knjiga tako bogato zasnovana v posameznih poglavjih, da bi podrobna analiza bila preveč zahtevna in bi močno podaljšala obseg tega članka, ki ima namen samo opozoriti našo javnost o izvirnem delu na področju jezikoslovja, kot je izšlo iz rok tržaškega človeka, ki je tudi našo slovensko kulturo obogatil in celo tuje znanstvenike opozoril na prispevek, ki morda pomeni nekak delež pri gradnji nove združene Evrope, ki se v povojih izraža tudi v tej knjigi, ko nas neposredno opozarja na še žive korenine, iz katerih je zraslo krščanstvo evropskih narodov.
Resnici na ljubo moram opozoriti, da je slika vsaj nekaterih krščanskih praznikov, navedenih v omenjeni knjigi prof. Ferlugove, nekoliko okrnjena, ker so bili zadnja leta pri nas in še drugod nekateri prazniki ukinjeni ali postavljeni v ozadje, kar je tudi avtorico spravilo v nemajhno zadrego. Vsekakor drži, da je analiza praznikov v glavnem dovolj natančna in je povsod razvidno, koliko globokega študija različnih enciklopedij in leksikonov ter etnografskih in jezikovnih zbornikov slovanskih in drugih jezikov je stalo to delo, ki sedaj leži pred nami kot mogočen spomenik, pred katerim se bo moral marsikdo zamisliti.
Naj ob zaključku izrazim željo in voščilo, da bi to znanstveno delo ne smelo pomeniti neke končne postaje, kljub vsej svoji razsežnosti, ampak rajši izhodišče za nova proučevanja in poglabljanja podobne tematike iz narodnega jezikoslovja v našem času in prostoru, ker tudi mlade generacije postajajo vse bolj pozorne na preteklost, iz katere se gradi sedanjost in prihodnost. Še vedno smo potrebni čistega vina, ki se iz grške in rimske kulture nevzdržno pretaka skozi krščanstvo ter se prenovljeno v bogatih curkih posreduje novim rodovom, ki še iščejo in bodo iskali svoj prostor pod nebom.
Angel Kosmač
Znanost v službi miru
Znanstveniki, združeni v Papeški akademiji znanosti so pripravili posebno listino, ki so ji dali naslov »Znanost v službi miru«. Listino je podpisalo 70 vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta.
»Znanost in tehnika izboljšujeta človekovo bivanje v miru in pravičnosti, zato ne moreta služiti vojni,« je med drugim zapisano v listini, ki so jo objavili v Vatikanu. »Dve tretjim človeštva živita v zelo težavnih razmerah, ki so pogosto nevzdržne. Stanje je toliko bolj zastrašujoče, če pomislimo, da bi samo s sedmimi odstotki denarja, ki ga porabimo za oboroževanje, rešili te težave. Strašne posledice atomske vojne, ki grozi človeštvu, ne bi smele zasenčiti strahot vojn, ki jim pravimo konvencionalne. Pred grozljivo prihodnostjo smo člani Papeške akademije znanosti prišli do spoznanja, da neštetih nevarnosti, ki grozijo človeštvu, ne bo mogoče odpraviti, dokler vse države sveta ne bodo postavile moralnih načel nad vse sisteme in špekulacije.«
Kot napovedano je v soboto 17. decembra bilo jubilejno srečanje ob 25-letnici revije Iniziativa Isontina in študijskega centra A. Rizzatti. Ob tej priložnosti je izšla tudi jubilejna številka revije Iniziativa Isontina. V 25 letih je izšlo 81 številk te publikacije, ki se v celoti posveča našim goriškim problemom in to od vsega začetka.
Tudi jubilejna številka je temu zvesta. Na uvodnem mestu je članek »Sulla fron-tiera di una civilta« (Na meji neke kulture). V njem je razloženo, kako in iz kakšnih namenov je revija začela izhajati decembra 1958: delati za zbližanje in po-mirjenje duhov tu ob državni meji ter za obnovitev tistih gospodarskih, kulturnih in prijateljskih odnosov, ki so vedno vladali v deželi ob Soči in so jih ljudje z državno mejo presekali. V 25 letih, piše revija, smo v tem oziru marsikaj dosegli.
Tudi ostali članki obravnavajo domače probleme z gospodarskega, političnega in kulturnega področja kakor tudi razna aktualna poročila iz goriške zgodovine, umetnosti in raznih srečanj. Vsebino revije zaključuje vrsta recenzij številnih knjig, ki so izšle v zadnjih časih in se tičejo krajev in ljudi v naši dešeli.
V svojih poročilih in recenzijah se revija ustavlja tudi ob slovenskih avtorjih, umetnikih in zgodovinarjih. Pri tem drži, kar revija omenja ob poročilu o Waltri-tschevi knjigi Slovensko bančništvo in po-sojilništvo, in sicer da so v italijanskem zgodovinopisju Slovenci le malo zastopani oz. da malo o nas razpravljajo.
Vzrok za to pa je zelo enostaven: italijanski zgodovinarji ne znajo slovenskega jezika, zaradi tega so jim zaprti vsi slo-
Dr. Andrej Kobal je naslovil na Jernejo Petrič, urednico antologije »Naši na tujih tleh« v Ljubljani odprto pismo. Poslal ga je tudi našemu uredništvu s prošnjo, da ga objavimo. Zdi se nam prav, da to storimo, saj iz pisma zvemo za pristransko prikazovanje polpretekle zgodovine, kar je v matični domovini nekaj čisto normalnega, saj sedanji režim ne prenese čiste resnice.
Vaša lepa, sicer pristranska knjiga o slovenski književnosti v Sev. Ameriki mi oživlja spomine na mnoge v njej predstavljene ter na sodelovanje z njimi v dvajsetih letih in celo pozneje, ko nisem več imel vezi z naselji rojakov. Gre Vam zasluženo priznanje in pohvala za truda polno delo.
Nikake pohvale pa ne more biti glede vedenja pokojnega Louisa Adamiča, ki /e, kot pišete, označil moja stališča za reakcionarna. Vem, da me je svojim privržencem predstavljal kot »center reakcije v Pentagonu« ter jim celo naročal, da me morajo ustreliti. Zdaj Vi to zlobno norost o reakciji ponavljate. Ne oporekam, ko me s svojo tovarišijo vred tako opravljate; osramočetiega bi se čutil, če bi me
Svet slovenskih organizacij (SSO) je na svoji zadnji seji razpravljal o aktualnih problemih in sprejel vrsto sklepov. Prvenstvena pozornost je šla zakonski zaščiti Slovencev v Italiji. To je namreč trenutek, ko se zadeve po dolgoletnem odlašanju začenjajo končno premikati z mrtve točke. Toda nejasnosti in negotovosti trajajo naprej — trdi SSO — ker v pristojnih političnih krogih v Rimu in njihovih krajevnih zastopstvih dozoreva misel o poenotenju vseh predloženih zakonskih osnutkov za zaščito Slovencev v enotni, vladni predlog, ki naj bi potem postal predmet končne razprave in odobritve v parlamentu.
Ob takih obetih smo lahko samo zaskrbljeni — nadaljuje komunike SSO — ker bi to pomenilo odložitev razprave za leto dni in več. Še večja nevarnost, ki postaja zdaj aktualna, pa je dejstvo, da vladne stranke vztrajajo pri obliki zaščite, ki izključuje Slovence iz videmske pokrajine, oziroma zanje predvideva nižjo stopnjo pravic in zaščite. V trenutku, ko se 40 let po drugi svetovni vojni končno začenjajo reševati problemi, ki zadevajo zakonsko zaščito manjšine, naj bo to reševanje vendarle globalno.
Odbor SSO je na svoji seji tudi odločno obsodil umetno ustvarjanje protislovenske napetosti, ki ponovno zastruplja ozračje ob meji, kakor tudi nekatere dvoumne pobude na naši strani, ki učinkujejo dvorezno.
SSO je razpravljal tudi o perečem
venski viri in dokumenti. Vsled tega je njih raziskovanje domače zgodovine nujno pomanjkljivo in enostransko. To je čutil tudi pok. Camillo Medeot, ki se je pogosto zatekal k slovenskim prijateljem, da so mu prevedli to in ono. Brez vsaj pasivnega znanja slovenščine ne bo mogel noben italijanski ali furlanski zgodovinar pisati objektivne resnice o preteklosti v naši deželi. Kljub temu je med italijanskimi publikacijami Iniziativa Isontina do Slovencev še najbolj objektivna in odprta. - K. H.
Petstoletnica prvega glagolskega misala
Hrvatje imajo ta misal za svojo prvo tiskano knjigo. Bil je tiskan leta 1483. Čudno pa je, da nihče ne ve točno, kje je bil ta misal tiskan; eni trdijo, da v kakem dalmatinskem mestu, drugi pa da v Benetkah. Vsekakor gre za izredno knjigo, saj je prevod rimskega misala, tj. knjige, ki so jo rabili za mašo v Rimu in je bila tiskana le kakih deset let prej. Strokovnjaki trdijo, da je prevod zelo dober. Knjige, tiskane pred letom 1500 imenujemo inkunabuli in so zelo redke ter zato dragocene.
Glagolske knjige so tiste, ki so tiskane v glagolici, tj. v črkopisu, ki ga je prvi rabil sv. Ciril. Navadno so liturgičnega značaja in so služile v cerkvi pri bogoslužju. V liturgiji so glagolske obredne knjige rabili ponekod v Dalmaciji in na dalmatinskih otokih ter v Istri. Duhovnike so imenovali glagoljaše. Ko je zadnji koncil dovolil v liturgiji rabo živih jezikov, je podobno kot latinščina izginila tudi glagolica.
prištevali k svojemu »naprednemu« taboru.
Nepoštenosti mi v vsem dolgem življenju še nikdo ni očital. Zdaj ste me Vi obdolžili nepoštenja do Adamiča. Le kako si drznete kaj takega napisati. Svoje pripovedovanje o Adamiču lahko dokumentiram in ničesar nisem dal v javnost, da bi ga obrekoval. Objavil sem le to, kar je bilo potrebno v pojasnilo mojega stališča ter posledic njegove hudobne gonje proti meni. Pišete, da je moje pisanje sporno. Resnica je mogoče sporna samo po Vaši ideologiji. V svoji naslednji knjigi (1981) sem spet, kot »reakcionar«, omenjal Adamiča, da je služil Sovjetom, zapeljeval poštene rojake, hkrati izkoriščal jugoslovansko kraljevsko vlado, nato še titovsko, in vse za plačilo!
Očitati nepoštenje je krivično. Postavil bi Vas lahko na zatožno klop, v Ameriki prav gotovo. Ker bi pa kaj takega, tudi če bi bila priložnost, ne hotel, bi Vas samo sunil, saj si lahko mislite kam...
Sram Vas bodi!
Andrej Kobal
problemu slovenskih šol v Gorici, ki zdaj gostujejo v prostorih bivšega Malega semenišča. Za objekt, ki je naprodaj, se zdaj zanimajo nekatere zasebne in javne ustanove, kakršnakoli rešitev pa bi spravila v težave slovensko šolo v njeni celoti. SSO zato poziva pristojne šolske, upravne in politične organe, da pravočasno ukrepajo, da ne bo manjšinska šola utrpela nadaljnje škode.
SSO je nadalje obravnaval tudi gospodarska vprašanja, ki postajajo vse bolj živa na obmejnem področju in ustvarjajo negotovost med tržaškim in goriškim prebivalstvom. V ta okvir spada tudi problematika, ki je nastala pred letom dni, ko je Jugoslavija uvedla polog za prehod čez mejo. Sklicujoč se na strokovne kroge meni SSO, da polog ni nikakor pomenil pozitivne rešitve za jugoslovansko gospodarstvo, pač pa je spravil v težave sosednje področje ob meji, kakor tudi svoje obmejno prebivalstvo. Očitno je namreč upadanje obmejnega prometa v obeh smereh. Z nekoliko več občutljivosti tudi za manjšinske probleme bi bil ukrep lahko manj drastičen in njegov varčevalni učinek boljši.
Na isti seji je SSO tudi pozitivno ocenil oktobrske Primorske kulturne dneve na Koroškem in sklenil, da prihodnje leto Korošci gostujejo v Gorici in Trstu. Končno je izvršni odbor sklenil, da bo občni zbor organizacije prihodnjega januarja v Gorici.
V BOŽIČNEM ZAKRAMENTU NI LOČITVE
Nekoč sem s pticami selivkami v neznane kraje hotel jadrati.
Še zmeraj hočem daleč — toda s Tabo,
največji dar božični: Zakrament!
Ker tu
Z Duha močjo me vabiš s Sabo na pot
v skrivnostno širši kontinent, kjer Tebe Oče večno izgovarja, s Teboj in s Svetim Duhom vse ustvarja, tako da tudi src prostost je dar.
Selivke družijo si krik nemira.
Polja odmevajo skoz dim slovo, kjer poje ognju skrbnih rok sekira — ker sonce spet za eno ped se stara.
A Ti ne greš, ko leto gre z nočjo.
Vladimir Kos SJ
Odprto pismo v Ljubljano
Seja Sveta slovenskih organizacij
Goriška: za božič čestitajo in srečno novo leto želijo
HSS/ V -, ^
Ih-zr
TRGOVINA ČEVLJEV KOŠIČ BENEDIKT
Največja izbira čevljev za vse prilike in čase
GORICA - ul. Rastello, 5-7, tel. 85162
K 2 - ul. Oberdan, 7 ■ tel. 85520
GOSTILNA
VID PRIMOŽIČ
(pri Pavlinu)
GORICA - Drevored XX. septembra, 138
Tel. 82117
AGR ARIA
(pri Darkotu)
Če hočeš, da seme dobro ti vzkali, njiva, trta bogato obrodi, obišči dobre volje ljudi.
GORICA - ul. Carducci, 47
Tel. 81900
ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI
K U F A H L
lastnik Aleš Pintar
PEKARNA - SLAŠČIČARNA
VIATORI
Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah
GORICA
Tel. 84645
TVRDKA
FLORIJAN VETRIH
Olja za kurjavo in tekoča goriva za centralno kurjavo, motorno olje Chevron
GORICA - ul. Lantieri, 5 - Tel. 84527 MOŠA • ul. Isonzo, 23 - Tel. 80160
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
GORICA - Riva Piazzutta, 18
Tel. 83177
Tostran in onstran meje vsem znana
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Bogata izbira knjig, šolske potrebščine, nabožni predmeti
GORICA ■ Trg Vittoria - Travnik, 25
Tel. 84407
GORICA - ul. Oberdan, 15
Tel. 84570
ČER - I M P E X
Splošni import- export IGOR ČERNIČ
GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54
Tel. 82159
LA CASALINGA
Velika izbira gospodinjskih predmetov, daril
GORICA - Trg Vittoria, 54
Tel. 83216
URARNA IN ZLATARNA ŠULIGOJ
KNJIGARNA - PAPIRNICA G I S S
GORICA - ul. Arcivescovado, 15
Tel. 84594
TISKARNA BUDIN
GORICA ■ Riva Piazzutta, 18
Tel. 84676
TRGOVINA ČEVLJEV ALPINA
GORICA - Corso Verdi, 78
Tel. 84517
URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN
GORICA - ul. Carducci, 45
Tel. 85657
TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR
GORICA - ul. Rastello, 72
Tel. 83667
GORICA
Ul. Monache, 9
GOSTILNA
PODVERŠIČ
GORICA
Ul. Brigata Pavia, 61
★ ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE v Gorici želi včlanjenim društvom, pevskim zborom in organizacijam kakor tudi vsem, ki njeno delo spremljajo in podpirajo, duhovno bogate praznike Kristusovega rojstva in božji blagoslov v novem letu.
it VODSTVO SLOV. DUHOVNIJE V GORICI želi vsem slovenskim družinam in posameznikom v goriškem mestu krščansko doživete praznike Gospodovega rojstva in blagoslova polno novo leto 1984.
★ NAJBOLJŠE ZELJE za božične praznike in novo leto izrekajo sledeče ustanove, društva, združenja in zbori na Goriškem:
— Svet slovenskih organizacij (SSO);
— Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica;
— Odbor Katoliškega doma v Gorici;
— Slovensko Alojzijevišče v Gorici;
— Zavod sv. Družine v Gorici;
— Apostolstvo sv. Cirila in Metoda;
— Goriška Mohorjeva družba;
— Marijina družba v Gorici;
— Mešani zbor »Lojze Bratuž«;
— Moški zbor »Mirko Filej«;
— Mladinski zbor »Kekec«, Gorica;
— Krvodajalska sekcija, Sovodnje;
— KKD »Hrast«, Doberdob;
— Cerkveni zbor v Podgori;
— Cerkveni zbor Rupa-Peč;
— SKPD »Mirko Filej«, Gorica;
— Prosvetno društvo »Štandrež«;
— Prosvetno društvo »Podgora«;
— SKPD »F. B. Sedej«, Števerjan;
— Župnijski pastoralni svet, Števerjan;
— Ansambel Lojze Hlede, Števerjan;
— ŠZ »01ympia«, Gorica.
★ MARIJIN DOM, odsek Vincencijeve konference in pevski zbor od Sv. Ivana v Trstu voščijo župnijski skupnosti in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI se toplo zahvaljuje vsem številnim dobrotnikom, ki prispevajo k potrebni obnovitvi doma ter v njem sodelujejo. Obenem vošči vsem prijateljem vse dobro ob božičnem praznovanju in za novo leto 1984.
★ SLOKAD - Slovensko karitativno društvo se ob koncu leta zahvaljuje vsem, ki so pomagali zlasti pri uspešnem počitniškem delu v korist naše slovenske mladine. Vsem članom, odbornikom in sodelavcem vošči blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.
★ OTROŠKI ZBOR SLOMŠEK - BAZOVICA vošči svoji pevovodkinji Fridi Valetič-Kralj prijetne božične praznike in uspešno vodenje zbora v novem letu.
Slovenska turistična agencija GOTOUR
Corso Italia 205 Tel. 0481/33019 Gorica
TRGOVINA Z JESTVINAMI IN MEŠANIM BLAGOM
OSKAR KOVIC
Peč, 20
Tei. 882016
GOSTILNA
»RUBIJSKI GRAD«
(pri Brunotu)
Sovodnje ob Soči
Tel. 882034
Tržaška: radosten božič in miru polno novo leto voščijo
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
TRST - ul. sv. Frančiška 20/1, p. p. 593
Tel. 774333
KNJIGARNA IN PAPIRNICA FORTU N ATO
Na voljo izbira cerkvenih predmetov
TRST - ul. Paganini, 2
Tel. 60542
TRGOVINA JESTVIN MOZETIČ FRANC
TRST - ul. Pantaleone, 20
Tel. 810267
ZOBOZDRAVNIK IVO PETKOVŠEK
želi svojim pacientom vesel božič in srečno 1984
TRST ■ ul. Canova, 2
Tel. 772120
TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON
Trst - ul. San Cilino, 34
Tel. 54304
DRAGULJARNA
MALALAN
OPČINE - Narodna ulica, 28
Tel. 211465
ŽELEZNINA
TERČON
NABREŽINA
Tel. 200122
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO
NABREŽINA
Tel. 200174
i
a\
%
(M
KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST
DUHOVSKA ZVEZA V TRSTU želi vsem rojakom, da bi Kristusovo rojstvo krščansko praznovali, v novem letu pa bili deležni božjega blagoslova pri delu, v družini in pri lastnem posvečenju.
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU pozdravlja ob božičnih praznikih vse svoje člane, prijatelje in sodelavce ter jim želi vse dobro v letu 1984.
SLOV. STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU želi svojim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svoje delo in umetniško rast prijetno preživete božične praznike in uspešno novo leto 1984.
TEM ŽELJAM se na Tržaškem pridružujejo:
Svet slovenskih organizacij (SSO); Slovensko pastoralno središče, Trst; Zveza cerkv. pev. zborov, Trst; ;
Ap. sv. Cirila in Metoda, Trst; Marijina družba, ul. Risorta 3, Trst; Šolske sestre, ul. d. Docce 34, Trst; Slov. Vincencijeva konferenca, Trst; Skupnost slov. vernikov, Lonjer;
- Salez. skup. v Marijanišču, Opčine;
• Šentjakobsko kult. društvo. Trst;
■ Župnijski pastor, svet v Nabrežini;
■ Revija »Mladika«;
■ Sklad Dušana Černeta in DSI, ulica Donizetti 3, Trst;
■ Marijin dom pri Sv. Ivanu, Trst;
• Marijin dom v Rojanu, Trst;
■ Ukmarjev dom v Škednju;
■ Finžgarjev dom na Opčinah;
■ Cerkveni zbor na Opčinah;
■ Baragov dom v Ricmanjih;
■ Duhovnija sv. Leopolda, Domjo;
■ Krekov dom v Borštu;
■ Slovenski skavti in skavtinje, Trst;
- Cerkveni zbor iz Bazovice.
JPStU
Spored od 25. do 31. decembra 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Božični večer«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 12.30 Glasba brez meja. 14.10 Nediški zvon. 15.30 Šport. 16.30 Božični koncert v goriški stolnici 26. decembra 1982. 17.30 Saša Martelanc: »Mir se oznanja ljudem po širjavi«.
Ponedeljek: 8.30 Božični motivi. 10.00 Koncertni in operni spored. 11.00 Mladinski oder: »Božično presenečenje«. 11.30 Beležka. 12.00 Kralj (Atilij) v New Yorku; glasbeni potpuri. 14.10 G. Deledda: »Golobje in jastrebi«. 14.35 Vedre melodije.
16.00 J. Tavčar: »Dežurna služba na božični večer«. 16.50 A. Ipavec: »Sv. Frančišek, vir ljubezni«, oratorij.
Torek: 8.10 Iz očetove beležnice. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Ena bolha me grize. 14.10 Oddaja za pisani mladinski svet. 15.00 Mladi mladim.
16.00 Od Milj do Devina. 16.00 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 M. Tomc:
Slovenski božič«. Izvaja skupina »Gallus consort« iz Trsta.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Človek, kam hitiš? 13.20 Cecilijanka '83.
14.10 G. Deledda: »Golobje in jastrebi«.
16.00 Ko trkam na nebesna vrata... 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Slovenska popevka v Trstu. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Angleški zbor »London Chorale«. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Glasba Latinske Amerike.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih; glasbeni potpuri. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 G. Deledda: »Golobje in jastrebi«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci. 18.00 Kulturni dogodki. 18.25 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.35 Imena naših vasi. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved. 14.30 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Tatjana Bučar. 18.00 D. Roksandič: »Poroka«. Komedija. 19.30 Iz dogajanja v letu 1983. 20.30-00.30 Veselo v novo leto 1984!
Voščila za božič in novo leto 1984 od tu in tam:
IMPORT - EXPORT
5. p. A.
GORICA - trgovina in urad; ul. Duca d’Aosta, 42 Tel. 32321 skladišče: ul. Terza Armata, 178
TRST	- ul. Brigata	Casale, 3
Telex	- 460682
Tel. 827757
IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I
GORICA - ul. Brigata Pavia, 46
Tel. 84941
GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO)
(Mara Možina)
SOVODNJE OB SOČI
Tel. 882017
GOSTILNA
DEVETAK
VRH SV. MIHAELA
Tel. 882005
GOSTILNA
SOBAN
JAMLJE
Tel. 75044
Iz stalingrajskih pisem
★ POSPEŠEVATELJSTVO za postopek škofa A. M. Slomška za prištetje svetnikom - postulator msgr. Maksimilijan Jezernik v Rimu želi vsem prijateljem in podpornikom dela za to prištetje kot tudi za Baraga, Gnidovca, p. Vendelina Vošnjaka, posebno še bolnikom doživeto božično skrivnost in zdravo novo leto leto 1984.
Župnija sv. Jerneja in mešani pevski zbor »Sv. Jernej« - Opčine vabita na
S TRŽAŠKEGA
GOSTILNA SIRK
»Pri Lovcu«
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel «BLED»
Via S. Croce In Gerusalemme 40 00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
ki bo na božič 25. decembra ob 17. uri po
slovesnih večernicah v župnijski cerkvi. Sodelujejo OPZ »Vesela pomlad« (Lucija čač), MPZ »Vesela pomlad« (Franc Poha-jač), zbor »Sv. Jernej« (Franc Pohajač). Pri orglah Vinko Škerlavaj, povezuje Barbara Škerlavaj, božična misel: Matejka Maver. Prisrčno vabljeni!
Zlati jubilej salezijanskih Knjižic
Pred 50 leti, 1. decembra 1933, je slovenskim bralcem prišla v roke drobna knjižica z naslovom »Srečno pot«. Založba, ki jo je izdala, se je imenovala Knjižice. Njen ustanovitelj je bil tedanji slovenski salezijanski predstojnik dr. Franc VValland.
Knjižice, ki so na prikupen način, ob zgledih znanih osebnosti in dogajanj, razlagale temeljne evangeljske resnice in načela, so sprva izhajale tedensko; uredništvo je bilo na Rakovniku v Ljubljani. Od začetka do leta 1945, ko so prenehale izhajati, je izšlo 261 številk. Leta 1956 jih je obudil salezijanec Franc Štuhec v Trstu (tam je izšlo 57 številk). Od 1967 do danes pa Knjižice spet izhajajo na Rakovniku, povprečno 4-5 številk na leto. V 50 letih je izšlo 400 Knjižic v skupni nakladi 3 milijone izvodov.
Sekcija SSk Devln-Nabrežina priredi v ponedeljek 26. decembra v gostilni Urdih v Mavhinjah »Štefanovanje« z začetkom ob 16. uri. Na družabni večer z zakusko so vabljeni člani in njihove družine.
SSG Iz Trsta priredi v Kulturnem domu igro »Gospa iz Dubuqua« v petek 23. dec. o 16. uri za red H, ob 20.30 pa za red F, v ponedeljek 26. dec. ob 16. uri za red G, v sredo 28. dec. ob 16. uri za red J in v četrtek 29. dec. ob 16. uri za red I.
Dolina
SUBIDA ■ PLEŠIVO	Tel.	60531
Za prijetno razvedrilo je na razpolago tudi obširno igrišče za tenis
GASTRONOMSKI MARKET & C.
MOSSA - ul. Isonzo, 19	Tel.	80394
Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo.
Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Obiščite nas! Odšli boste močno zadovoljni!
ROMAN BAR
(Roman. Cotič)
GORICA	Travnik,	vogal	ul.	Roma	in	Oberdan
TEKNOMEC
Pisalni stroji - oprema uradov
GORICA - Corso Italia, 76	Tel.	81032
Na predvečer božičnega praznika se nas je, v skoraj nedotaknjeni baraki, 11 tovarišev združilo, da v tihi zbranosti dočakamo Gospodovo rojstvo. Bila je to dokaj pestra druščina. Ni jih bilo lahko zbrati v množici obupanih, razočaranih dvomljivcev; tisti pa, ki sem jih našel, so se odzvali z veselim, sprejemljivim srcem.
Širom po svetu je veliko oltarjev, mislim pa, da je bil med vsemi naš najubož-nejši. V nekem zaboju je bilo do včeraj še nekaj granat; danes sem zaboj prekril s sivozelenim jopičem mrtvega tovariša, kateremu sem prav v tej baraki v petek zatisnil oči. Njegovi ženi sem poslal dolgo tolažilno pismo. Naj ji Bog nakloni svojo pomoč.
Mojim jantom sem prebral iz evangelija sv. Luka božično zgodbo kakor je zapisana v 2. pogl. od 1. do 17. vrste. Za oltarno žrtev in sv. zakrament sem posvetil črn trd kruh v pravo Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa ter klical nadnje božjo milost in usmiljenje.
Možje so sedeli na zabojih in vrečah, velike oči, na upadlih obrazih, so bile uprte vame. Razen enega, ki je imel 50 let, so bili vsi mladi. Upam, da se mi je posrečilo vliti tem dušam vsaj nekoliko božje tolažbe in poguma. Ob koncu smo si stisnili roke, izmenjali naslove in obljubili, da kdorkoli bi izšel živ iz te vojne, bo poiskal družine preminulih in poročal, kako je potekala sveta noč 1942.
Bog vas sprejmi v svoje varstvo, preljubi starši, kajti proti večeru gre in prav je, da vsakdo poskrbi za ureditev lastnega doma. Mi stopamo v naš večer in noč dobro pripravljeni, če Gospod vesolja tako hoče. Vendar ne zremo v njej noči brez konca. Svoje življenje polagamo v božje roke, naj nam bo usmiljen, ko bo prišla naša ura!
ni bilo malo. Prijetno je bilo gledati, kako otroci opazujejo ljubeznivega svetnika in koprneče čakajo na obdarovanje. Pri tem se čudijo, da pozna njihova imena in celo njihovo hišno številko, da ve za vse njihove želje. Nekateri so plaho zapeli ali morali odgovarjati na zanje težka vprašanja. A vse se je srečno končalo. Razšli smo se z željo, da se kmalu spet srečamo in poveselimo kot bratje in sestre.
Marijina družba v ul. Risorta 3 vabi na prireditev na božični praznik v nedeljo 25. decembra ob 17. uri. Na sporedu je P. Golja - Dina Slama
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
božična igra v treh delih
Igra šentjakobski mladinski oder. Sledi obdarovanje »Božiča«.
Skavtsko srečanje za najmlajše
Božič včeraj in danes. Tako bi lahko strnili smisel srečanja, ki je v soboto 10. decembra privabilo v Marij anišče na Opčinah lepo število naj mlajših članov skavtske organizacije. Okvirni program srečanja je zasnoval g. Žarko, novi župnik v Mačkoljah. Z diapozitivi je prikazal božič kot dogodek, ki sega daleč v zgodovino človeštva, preteklost, ki se v svojem gla-bokem pomenu vedno obnavlja. V ta dogodek so nato posegli otroci sami: prenesli so ga v sedanjost, narisali so ga v svetu 20. stoletja in mu tako dali pristnejši pomen. Delo se je v živahnem vzdušju odvijalo po skupinah, zaključilo pa se je ob skupnem petju in skavtskih igrah z željo, da bi se taka srečanja še ponovila. - Brin
Letošnji praznik Brezmadežne je lepo potekel in bil pomemben za cel Breg. Po skupnem dogovoru vseh župnijskih svetov so župnijska občestva Brega pripravila za ta dan pester spored.
Mladina iz Mačkolj in cerkveni zbor iz Doline so nam zapeli nekaj pesmi s sodelovanjem vseh navzočih. Naša cerkev je bila polna ljudi: znamenje, da se mir tiče vseh in da izhaja iz Boga. Zato si ga moramo izprositi. Tudi v tem oziru brez molitve ni rešitve. Vmes sta nam mačko-ljanski župnik in mladenka pokazala in razlagala slike z mirovno tematiko. Nekatera dekleta in fantje iz vseh župnij Brega so molili in prosili za mir. Sledile so litanije in blagoslov.
Zatem smo se zbrali v dvorani mladinskega krožka, kjer je sv. Miklavž delil dobrote vsem otrokom in odraslim, ki jih
Prizor Iz Linhartove veseloigre »Županova Micka«, ki so jo člani dramske družine SKPD »F. B. Sedej« uprizorili v nedeljo 27. novembra v Števerjanu ob proslavi stoletnice ustanovitve »Slovenskega katoliškega bralnega društva St. Ferjan«
ŽUPNIJA SV. KRIŽ PRI TRSTU vabi na
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
v ponedeljek 26. decembra ob 16. uri na god sv. Štefana v župnijski cerOcvi. Nastopili bodo: mešani cerkveni zbor Novega sv. Antona in domači cerkveni zbori: mešani, dekliški in otroški. Božično misel bo podal pisatelj Vinko Beličič.
Prijetno srečanje s prof. Beličičem
SKPD »M. Filej« je pripravilo v četrtek 15. decembra v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici kulturni večer, na katerem je bila predstavljena najnovejša knjiga Marija Maverja »Vinka Beličiča pogled nazaj«.
Najprej je časnikar Saša Martelanc v njemu lastnem sočnem jeziku opisal nastanek in vsebino knjige. Jedro sestavlja radijski pogovor v živo, ki ga je Marij Maver imel s pesnikom na radijski postaji Trst A v četrtek 23. decembra 1982.
V ta pogovor je vključen Beličičev peti zvezek dnevnika, ki ga je pisal v času od
4.	septembra 1939 do 30. septembra 1940 v Ljubljani, potem pesniški ciklus »Mrtvi /nateri«, ki je bil najprej objavljen leta 1951 v Buenos Airesu v reviji »Vrednote«.
V knjigi je dodanih nekaj novih vprašanj in odgovorov, na koncu pa je bibliografija, ki jo je sestavil Beličič sam in obsega čas od 1930 do 1983. Knjiga vsebuje štiri značilne pesnikove portrete in čudovito barvno sliko cerkve sv. Jerneja na Otovcu.
Za Martelancem je povzel besedo Marij Maver, ki je pobudnik te knjige in povedal, kako je zamisel nastala ter se udej-stvila. Izdala jo je »Mladika« v 600 izvodih, opremil pa Edi Žerjal.
Nato je spregovoril sam Beličič. Bila je to čudovita samoizpoved, ki je navzoče potegnila za seboj in jih globoko prevzela. Začutili smo, da je pesnik ostal vse življenje premočrten v svojem prepričanju in dosledno zvest svoji vesti. Nehote smo si mislili: kako drugače bi bilo z našim slovenstvom, če bi vsi ostali tako pokončni kot on.
Sledil je prost razgovor s pesnikom, ki je na stavljena vprašanja sproščeno odgovarjal in še izpopolnil sliko, ki so jo prej on sam in ostala sogovornika ustvarili o njem. Večer se je zaključil z recitacijo pesmi »Moje Rodine«, ki jo je Beličič sam podal. Ljuba mu je vedno bila, doživeta je, domotožna, elegična, mnogi jo postavljajo na sam vrh. Ko smo se razhajali smo bili vsi soglasni: Izreden in enkraten večer, na katerega se je splačalo priti. - jk
Srečanje dveh mladinskih predstavništev
Na povabilo občinske konference Zveze socialistične mladine (ZSM) iz Nove Gorice sta se v torek 12. decembra sestali predstavništvo ZSM iz Nove Gorice, Slovenije in Jugoslavije ter predstavništvo slovenske mladine iz zamejstva. Delegacijo ZSM je vodil predsednik zvezne konference ZSM Jugoslavije, delegacijo zamejcev pa so sestavljali Marija Brecelj in Damijan Terpin za mladinsko sekcijo SSk ter Igor Komel in Rado Race za MO SKGZ.
Člani zamejske delegacije so orisali položaj naše manjšine iz raznih vidikov. Tako je Komel prikazal splošno stanje manjšine in njena prizadevanja za dosego zaščitnega zakona, Race pa je nakazal oblike sodelovanja med mladimi z obeh strani meje. Terpin se je zaustavil ob posledicah omejevalnih ukrepov za prehod meje, Brecljeva pa je nakazala nekaj oblik, kako lahko matična domovina pomaga naši mladini: da obvešča svojo mladino o našem položaju, da zagovarja interese manjšine zlasti na mednarodni ravni, da tudi znotraj države uveljavi slovenski jezik, zlasti v šolah in to v zvezi s tako imenovanimi programskimi jedri.
Predsednik ZSM je izrazil pripravljenost do upoštevanja teh želja: izrekel se je proti omejevalnim ukrepom za prehod meje, zavzel se je za čim širše sodelovanje mladih zamejcev ne samo s Slovenijo pač pa s celotno Jugoslavijo in poudaril, da so taki stiki najboljši način informiranja matice o manjšini. Povabil je slovensko mladino iz Italije na obisk v Beograd, zamejci pa so ga ob koncu povabili na obisk »na teren«, da bo lahko laže in bolje obveščen o našem stanju.
Sovodnje
V kroniki izpred 23 let zasledimo, da ima sovodenjska občinska uprava v dodelitvi prispevkov domačemu športnemu društvu ter nagrade organistom in cerkovnikom že dolgo hvalevredno tradicijo. Ta se začenja že pred letom 1965 (v predzadnjem članku od 8.12.1983 je žal pomotoma zapisano, da je začela občinska uprava s prispevki v letih 1975 oz. 1976, op. ur.).
V nadaljevanju kronike zasledimo, da je že v letu 1970 D. Durčik, tedanji tajnik pevskega zbora Rupa-Peč naslovil prošnjo za prispevek na tedanjo občinsko upravo,
ki je nato podelila znesek 20.000 lir. Na isti seji 24. decembra 1970 najdemo, da je občinski svet odobril prispevek dvema Kmečkima društvoma, ki sta mu načelovala Edvin Kovic in danes že pokojni Franc Petejan, vsakemu po 30.000 lir.
V letu 1975 na seji od 29. oktobra zasledimo, da je občinska uprava vnesla v proračun za leto 1976 znesek 800.000 lir kot prispevek raznim prosvetnim društvom ter za športna društva 300.000 lir. Dve leti nato je znašal prispevek sovodenj skemu športnemu društvu 150.000 lir, v letu 1979 pa že en milijon. Letna nagrada organistom v cerkvah in cerkovnikom je ostala ista iz leta 1967, tj. za organiste po 12.000 lir, cerkovniku v Sovodnjah 14.000, v ostalih vaseh (Vrh, Gabrje, Rupa in Peč) pa po 10.000 lir. Ta prispevek se je zvišal šele leta 1978 in sicer po 10.000 lir.
Če je bilo v letu 1976 v proračunu določenih za prosvetna društva 800.000 lir in za športna 300.000, v letu 1979 za prosvetna tri milijone in za športna en milijon, leta 1980 za prosvetna 5 milijonov in za športna en milijon, je v letošnjem letu bilo razdeljenih kar 8 milijonov: šest za prosvetna društva in dva za športna. Priznati moramo, da je ta vsota glede na zvišanje števila društev v občini in zaradi inflacije še kar primerna.
Toda. če občinska uprava podpira ta društva in jim daje priznanje za njihovo delovanje, ki gotovo prispeva k ohranjanju narodne samobitnosti, bi se moralo v enaki meri upoštevati tudi delo na verskem področju, saj slednje tudi pomaga k rasti naše narodne skupnosti. Če morda delovanje cerkvenih organistov in cerkovnikov oz. cerkovnic ne pride tako do izraza kot tisto od športnih in prosvetnih društev, pa bi moralo gotovo biti deležno večjega priznanja s strani občinske uprave kot ga sedaj prejema.
Zakaj večjega? Ker je bil čas (že izpred leta 1965), ko je občinska uprava vsako leto imela na dnevnem redu točko, ki se je glasila: »Letna nagrada organistom in cerkovnikom.« Vse to se je vršilo do leta 1978. Po tem letu te točke ne zasledimo več, lani pa se pojavi pod dvoumno oznako »Dodelitev letnega prispevka župnijam.« Ta znesek je ?našal 300.000 lir in bil razdeljen na tri župnije, v katerili je pet cer kva. Bilo bi zato prav in primerno, da občinska uprava oz. ožji odbor ponovno postavita v dnevni red točko, ki je imela svoje častno mesto že od davnih let nazaj. Prispevek s strani občinske uprave naj bo priznanje za delovanje teh skromnih in tiho delavnih ljudi, ne pa zgolj miloščina!
Ronke
Skupna božičnica. Na pobudo domačega župnika v Romjanu (Vermegliano) Paola Bonettija je bila ob sodelovanju učiteljskega zbora v tamkajšnji župnijski cerkvi v soboto 17. decembra božičnica, letos že drugič, pri kateri so sodelovali otroci iz slovenske in italijanske osnovne šole v Romjanu. Na sporedu so bile deklamacije in petje. Naj omenimo, da ima ta slovenska šola pet razredov in 20 učencev. Nastaja pa problem, kam naj se ti otroci po končani osnovni šoli vpišejo, zlasti ker v Doberdobu še vedno ni nižje srednje šole.
V NEDELJO 1. JANUARJA JE DAN MIRU 1984.
LETOS NAJ BI GA PRAZNOVALI NA ŽELJO SV. OČETA POD GESLOM:
MIR
IN SPREOBRNJENJE SRCA
Predlog skupine slovenskih staršev
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V zvezi s kričečo propagando tržaških italijanskih prenapetežev proti uvedbi dvojezičnosti se vedno bolj pojavlja glas slovenskih ljudi, ki menijo, da bi se tem šovinistom moralo zagroziti z odpravo dvojezičnosti v Jugoslaviji, kjer živijo njihovi sonarodnjaki. Tudi tam naj se uvede samo slovenski odnosno hrvaški jezik! Naj se prepove italijanskim poslancem, da govorijo v svojem jeziku v poslanski zbornici. Naši listi naj sprožijo to zadevo in pozovejo slovenske dijake, da nastopijo javno v tem smislu.
Skupina slovenskih staršev iz Gorice
Šport:
Pokrajinsko prvenstvo dečkov
01ympia : Torriana 3 - 1 (7:15/15:7/15:9/15:6)
Postava:	Cotič,	Špacapan, Podversič,
Devetak, Marassi, Bello, Markosič, Berto-lini, Humar.
Dečki 01ympie so odpravili ekipo iz Gradiške brez večjih težav, saj se je Torriana zaman upirala proti močnejšemu in predvsem bolj tehnično pripravljenemu nasprotniku.
Prvi set je bil najbolj ugoden za Tor-riano, saj je prišla do točk v glavnem zaradi napak 01ympie. Nasprotnik je v začetku z lahkoto prevzel vodstvo in z mirno, učinkovito igro osvojil set. V o-stalih setih pa je na igrišču zagospodovala 01ympia, kajti njena premoč je bila očitna. 01ympijci so na splošno predvajali zanesljivo igro, medtem ko smo o-pazili pri Torriani najosnovnejše napake. Najbolje je pri 01ympiji deloval blok, ki je onemogočil vsako nasprotnikovo akcijo.
Čestitke
G. Franc Pohajač slavi 27. decembra 15-letnico mašniškega posvečenja. Svojemu zborovodju ob tej priložnosti prisrčno čestitajo pevski zbori z Opčin in Banov. Čestitkam se pridružujejo tudi glasbeni ansambli.
★ CERKVENI ZBOR »SV. JERNEJ«, OPČINE želi uredništvu in upravi »Katol. glasa« blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 1984 zahvaljujoč se obenem za pozornost, ki je je bil zbor s strani lista deležen vse leto.
OBVESTILA
Cerkveni pevski zbor z Laškega organizira v ponedeljek 26. decembra v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah božični koncert ob 15. uri. Izvajal ga bo tržaški »Gallus Consort«. V bližnjih prostorih bodo na ogled premikajoče se jaslice.
Občinska uprava v Ronkah razpisuje natečaj za mesto knjižničarja in knjižničarke z znanjem slovenščine za dvojezično knjižnico. Predpisana je višješolska izobrazba. Kandidati morajo predložiti prošnjo do 30. decembra letos.
Pastirček št. 3
Na prvi strani prikaže Lučka Susič december kot mesec čiste otroške radosti. Omenja sejem sv. Andreja v Gorici, prihod sv. Miklavža in temu sledeči božični praznik. Z božičem je povezana tudi pesem Zore Saksida »Preplet ljubezni«, december — adventni mesec, »Legenda o pajku križavcu« (M. M.), božični prizor »Pastirčki« (Ljubka Šorli), pesem Vladimirja Kosa »Tistih zadnjih osem dni« ter pesem Ljubke Šorlijeve »Pastirci gredo v Betlehem«, ki jo je uglasbil njen sin A. Bratuž. Tudi slikanica za 1. razred je božično razpoložena. Vol, jagnje in osliček začudeno gledajo v jasli. Koga so našli? Drugemu razredu pa je namenjena zgodba »Lakomni pes«. Obe slikanici je pripravila Danila Komjanc.
Evelina Pahor popelje na notranjski Kras s Cerkniškim jezerom, Ljuba Smo-tlak pa nadaljuje s Tržaškimi sprehodi. To pot se ustavi na ulici Mlina na veter, Vladko Kogoj je prispeval pripovedni spis »Stari pes Tom pripoveduje«. Pod naslovom »Nekdanji poklici naših ljudi« beremo o oglarju (Diana Colombin) in o kovačih v starih časih (David Šavron - Maksi Martini). Olga Tavčar razloži skavtski simbol. K. Humar predstavi Milka Bambiča, slikarja in risarja, prijatelja otrok. Objavljeni sta tudi njegovi perorisbi (Kolački). Na pisatelja Ivana Preglja ob stoletnici njegove smrti opozarja citat iz njegovega dela »Materna beseda«. V tej številki se zaključi zgodba Tončke Curk »Preljubo veselje, kje si doma«. Še dve pesmici moramo omeniti: »Polžek pri kovaču« Karla Široka in »Kadar se Ciciban joče« Otona Zupančiča. J. V. poroča o aerobiki. To je telovadba, pri kateri organizem potrebuje mnogo zraka. Isti je pripravil slikanico »Naredi si sam!«. Poučna je zgodbica o nesložnih srakah. Napisala jo je Zora Saksida.
Jana v svoji pošti pohvali dopisnike, da so kar precej pisali. Zato je to pot Pastirček po straneh obširnejši in tako bogatejši. Najbolj so se potrudili učenci 3. razreda osnovne šole na Proseku. Poslali so kar devet spisov, v katerih opisujejo letošnje martinovanje. Na zadnji strani platnic pa je običajno »Pastirčkovo razvedrilo v Brankovi priredbi. - jk
Pristriženi dinarji deviznega izvora
Tako naslavlja ljubljanski »Nedeljski dnevnik« svoj članek, ki v njem komentira sklep beograjske vlade, s katerim ta ukinja prakso, da so jugoslovanska podjetja prodajala državljanom blago za devize. Od sedaj naprej bodo morali vsi posestniki deviz, pa naj jih dobijo na katerikoli način, te oddajati bankam, banke pa Narodni banki Jugoslavije. Znotraj države bodo torej morali vsi posli potekati v dinarjih, vse devize pa se bodo morale stekati v državno banko.
V istem članku se zastavlja tudi zaskrbljeno vprašanje, kako si bodo odslej naprej podjetja oskrbovala devize za nabavo surovin in strojev v inozemstvu. Te je treba plačati v devizah, če teh ne bo več, kako bodo podjetja kupovala reprodukcijski material in stroje, ki jih potrebujejo? Ali jim bo potrebne devize dajala Narodna banka ali nihče?
Vsi znaki kažejo, da gredo v Jugoslaviji od samoupravljanja k vedno večjemu centralističnemu vodenju gospodarstva in najbrž celotne državne uprave. Kratko, vsi znaki kažejo, da se po-Titova Jugoslavija znova vrača v stalinizem. Prihodnje leto bo pokazalo, če je to res.
»Dom« v novih rokah
Prejeli smo kulturno-verski list »Dom«, prvo številko prvega letnika. Kaj se je zgodilo? Benečani so ustanovili zadrugo, ki bo od sedaj naprej izdajala list »Dom«, katerega odgovorni urednik bo beneški duhovnik prof. dr. Marino Oualizza. Do sedaj je vsa odgovornost za list slonela na ramah nekaterih požrtvovalnih duhovnikov, sedaj pa naj bi ta odgovornost prešla v veliki meri v roke laikov.
DAROVI
Za Katoliški glas: Slavica in Mirko Košuta, Sv. Križ v spomin svojih rajnih 20.000; Frančiška Košuta 10.000; Iva Gal-lassi 70.000; F. M. 30.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: N. N. 10.000 lir.
V sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: N. N., Gorica 40.000; nekdanja sošolca M. Koršič in D. Križman
200.000 lir.
Za slov. odsek Ljudskega radia - Gorica:
Danilo Lupine ob smrti tete Zofije 50.000.
I.K.V., Gorica: za Katoliški glas, za Katoliški dom, za Alojzijevišče, za lačne po svetu in za Zavod sv. Družine po 20.000 lir.
N. N., Gorica: za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Našo pot, za lačne po svetu in za Katoliški glas po 10.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: Ca-harija 5.000; Devetak 5.000; Venier 5.000; Gruden 20.000; Schart 5.000; G. J. 10.000; Sonja Pahor 20.000; Šavli 40.000; Zidarič 5.000; G. 5.000; Caharija 10.000; Rosati 5.000; Olga Ušaj 10.000; Pertot 5.000; Rudež 10.000; Franka 10.000; Blažina 50.000; namesto cvetja na grob Leopolde Zidarič, družina Drašček 20.000, družina Ščurek
40.000 in Jazbec P. 20.000 lir.
V spomin na Ivanko Furlan: Regina Markon za Katoliški glas 25.000, za Mladiko 25.000 in za cerkev na Ferlugih
50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Mila Perko v spomin na sestro Marijo Daneu-Antonac 50.000; Erminija Daneu-Kalc v spomin iste 10.000; Marija Dolenc v spomin na Milkota in Jadrana Dolenc ob 20. obletnici smrti 50.000; ista v spomin na Andreja Lenassi 10.000; Ernest Malalan ob poroki hčerke Vilme 50.000; starši, botri in sorodniki ob krstu Štefana Invidia 48.000; Slavka Ferlat 40.000; Karel Podobnik 30.000; N. N. 25.000; Angela Škerlavaj 20.000; Zmaga Malalan 20.000; Pavla Gruden 20.000; Pierina Bri-šček ob odhodu v Argentino 20.000; Pija Ravbar v spomin na moža Vetota 20.000; družina De Dominicis v spomin na Albina Tauzzi 20.000; v spomin istega družina dr. Geyer 15.000; Danila-Žerjal-Levstik ob obletnici smrti očeta Avguština 20.000; Francka in hčerke ob 16. obletnici smrti moža in očeta Jakoba 15.000; Marija Daneu-Šker-lavaj 10.000; Marija Coccoli 10.000; Pina Brišček-Brecelj 10.000; sestra Mirjam Goj-ča 10.000; Darinka Rauber 10.000; Karla Sosič 5.000; razni 65.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu-Antonac brat Celestin za cerkev na Opčinah 100.000; družina Peter Cvelbar za cerkev na Repentabru 100.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: Dorica, Rozeta, Meri, Marta, Marija, Matejka in Helena v spomin pok. Ivanke Furlan 75.000.
Za novi oltar v Trebčah: N. N. 50.000; Aleksandra Carli 20.000; N. N. 50.000; Marija Kalc 50.000; N. N. 50.000; Ala Lakatos 10.000; N. N. 50.000; Kralj (44) 50.000; N. N. 20.000 lir.
V spomin pok. inž. Vladimira Baka: Berta, Pepca, Luciano, Valerija, Severina 30.000, Mara 10.000, Nina in Mirjana 15.000, vsi za Slovensko skupnost; družina Krapež za svetoivanski cerkveni zbor 30.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: namesto cvetja na grob inž. Vladimira Baka: Rudež 50.000; družina Kandut 20.000; A. Žerjal 10.000; Decleva 10.000; Zaghet 10.000; De Luisa 5.000; Krapež 30.000; isti v isti namen za svetoivanski cerkveni zbor
20.000 lir.
Za popravilo orgel v cerkvi sv. Ivana v Trstu (1. seznam): N. N. 200.000; Šolske sestre pri Sv. Ivanu 100.000; A. Žerjal 100.000; E. Vatta 100.000; W. Kobal 80.000; po 50.000: Mara Černigoj, Živic, Gruden, Antonija B., M. Grižon, M. Parovel; A. Rustja 30.000; po 20.000: L. Klun, M. Hrvatin, K. Ravalico; P. Margon 15.000; po 10.000: I. Ostrouška, E. Sluga, Z. Umek, M. Sergaš, Elvira P., Abram; E. Pertot
4.000 lir.
Za kapelo pri Dom ju: Ljubka Bratuž v spomin pok. Ivanke Furlan 30.000 lir.
Za misijon p. VI. Kosa: Frida Žerjal
20.000 lir.
Za misijone: N. N., Trst 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage mame in none
Marije Pelicon vd. Brankovič
se iskreno zahvaljujemo g. dekanu J. Žoržu za pogrebne obrede, cerkvenim pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Družina Brankovič
Štandrež, 20. decembra 1983
D Banca Agricola Goriziac„a, 1 Kmečka banka Gorica—*
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN