62 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Priljubljenost različnih zvrsti glasbe v drugem triletju osnovne šole V današnjem času je zaradi napredka tehnologije poslušanje glasbe zelo razširjeno. Nenehna izpostavljenost, predvsem popularni glasbi, se pri učencih pokaže v poznavanju različnih glasbenih zvrsti popularne glasbe pa tudi drugih glasbenih zvrsti, ki so jim iz- postavljeni pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli. V prispevku nas je zanimalo, kate- ro glasbeno zvrst najstniki (četrti, peti in šesti razred) najraje poslušajo. Ugotoviti smo želeli, kateri so dejavniki, ki pri mladostnikih odločajo na izbor poslušanja glasbe. Ugotovili smo, da na priljubljenost določene glasbene zvrsti pri učencih v drugem triletju poleg ostalih stvari vplivajo tudi vrstniki, šola in družina. Ključne besede drugo triletje osnovne šole, poslušanje glasbe, prilju- bljenost glasbenih zvrsti TEORETIČNA IZHODIŠČA Uvod Glasba je dandanes zelo razširjena in na dosegu vsakega posameznika. Stalna prisotnost in dvomlji- va kakovost glasbe, ki jo najstniki poslušajo, spremi- njata njeno vlogo v današnjem času. Najstniki danes večinoma poslušajo popularno glasbo nižjih vre- dnostnih kategorij, ki od poslušalca zahteva manjši miselni in doživljajski napor (Denac 2002). Popularna glasba je pojem, ki se nanaša na veliko glasbenih zvrsti, razširjenih na tržišču in med različ- nimi družbenimi skupinami. Pogosto je predvajana na televiziji, svetovnem spletu ter radiu in je po zah- tevnosti poslušanja (ponavljanje istih melodičnih in harmoničnih vzorcev) lažje dostopna širšim mno- žicam. Besedila popularnih glasbenih zvrsti imajo večinoma zabavno ali romantično vsebino, lahko pa so tudi izraz protesta neke generacije, najpogosteje mladostnikov (Omrzel 2012). Glede na rezultate raziskave (Denac 2011), ki je bila izvedena v različnih srednjih šolah v Sloveniji, lahko sklepamo, da večina srednješolcev najraje posluša glasbene zvrsti rock, pop in tehno. Manj je tistih mla- dostnikov, ki poslušajo glasbene zvrsti, kot so R´n´b, rap, narodno-zabavna in klasična glasba. Slednja je bila najbolj priljubljena pri dijakih Konservatorija za glasbo. Najmanj priljubljeni glasbeni zvrsti sta punk in ljudska glasba (Denac 2011). Poslušanje glasbe Poslušanje glasbe je sestavni del glasbenih dejav- nosti otroka, saj že v predšolskem obdobju raziskuje različne barve, glasnosti, trajanja in višine zvoka. Prve izkušnje si lahko pridobiva s poslušanjem lastnega igranja na preprosta glasbila ali pa preko različnih doc. dr. Barbara Kopačin in Tajda Sterle, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem medijev, posrednikov vokalne, vokalno-instrumen- talne ali instrumentalne glasbe, v kateri odkriva svet tonov. Poslušanje glasbe vpliva na čustveni razvoj, razvoj glasbenih sposobnosti ter estetske kulture (Denac 2002). Plut-Pregelj (1990 v Denac 2002) meni, da ima glas- ba tri učinke na poslušalca: - fizičnega (čutno poslušanje, napetost kože …), - čustvenega (prenos v glasbi izraženih čustev na poslušalca), - intelektualnega (spoznavanje glasbenih ele- mentov). Proces poslušanja glasbe je povezan s fiziološkimi in psihičnimi stanji in njihovim razvojem. Zaradi dej- stva, da je glasba slušni fenomen, mora biti poslu- šanje zavestno in pozorno. Z razvojem medijev se je glasba razširila v človekov vsakdan. Mladina je danes neprenehoma izpostavljena glasbi in njenemu vpli- vu. Glasbeni trg ponuja različne vrste glasbe: kvali- tetno, resno, umetniško glasbo in hkrati tudi glasbo slabše kvalitete, nezahtevno, trivialno glasbo. Dana- šnje socialno okolje (bari, trgovine, avto, avtobusi, vlaki, čakalne sobe, pisarne …) nam vsiljuje glasbo zvočnega ozadja (Denac 2011). V ozadju deluje kot neopazen razpoloženjski dodatek, namenjena pa je zadrževanju človeka v določenem prostoru. Njena glasnost je toliko primerna, da ob njej lahko steče pogovor in hkrati prekrije šume iz bližnje prometne cone. Podjetja, ki prodajajo glasbo, obljubljajo, da glasba odstranjuje dvome neodločenim kupcem, pomirja odrezave sogovornike, zadrži ljudi v prosto- ru in osamljenim da možnost zapolnitve prostega časa, kar bi tako ali tako naredili. Hkrati pa je za ne- koga, ki je stalno prisoten v takem okolju, ta dejavnik škodljiv, saj je nenehno prežet s tako nizkokakovo- stno glasbo (Motte-Haber 1990). Poleg staršev in učiteljev so družba in mediji tisti, ki imajo največji vpliv na otroka. Mediji narekujejo standarde popularne glasbe, ki se jim je težko izo- 63 Didakta gniti. Mladi so danes še posebej porinjeni v posluša- nje določene glasbe, ki jo narekuje glasbena indu- strija. Ta temelji na pozornem ter hkrati pasivnem in nekritičnem mišljenju mladih. Oklepa se mehanič- no sestavljenih zvokov, ki ustvarjajo večino uspešnic, a večinoma nimajo nobene umetniške vrednosti (Denac 2011). Razvojno obdobje srednjega in poznega otroštva Glede na temo raziskave smo se osredotočili na sta- rost učencev od četrtega do šestega razreda, ki je v razponu od osem do enajst let, to je v obdobju sre- dnjega in poznega otroštva. Po Piagetu so učenci pri tej starosti na razvojni stopnji konkretno opera- tivnega mišljenja, torej so sposobni opisovanja svo- jih čustev in miselnih procesov (Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Otroci izražajo že vsa čustva (ve - selje, jeza, naklonjenost, anksioznost, strah, radove- dnost, ljubosumje idr.), nadaljnji čustveni razvoj pa jim omogoča vse boljše zavedanje in razlago svojih čustev (Smrtnik Vitulič 2003 v Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Otroci že razlikujejo med izraženimi čustvi, ki se ka- žejo na obrazu, in tistimi, ki jih posameznik doživlja. Bolj se zavedajo lastnega doživljanja in doživljanja drugih ljudi, kar jim omogoča boljši nadzor nad la- stnimi čustvi in primerne odzive na čustva drugih (Papalia idr. 2000 v Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Največji napredek v tem obdobju otroci doži- vijo na področju nadzora nad doživljanjem in izraža- njem negativnih čustev. Razumejo, zakaj so žalostni, jezni in kdaj jih je strah. Ker pa zmorejo predvide- vati odziv drugih, se v socialnih situacijah temu pri- merno odzovejo in prilagodijo izražanje negativnih čustev (Papalia idr. 2000 v Marjanovič Umek in Zu- pančič 2004). Otroci vedo, da potlačena čustva ne izginejo, ampak v njih še vedno obstajajo, jih čutijo in doživljajo, tudi če jih ne izrazijo (Meerum Terwogt in Harris 1993 v Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Veliko časa preživijo skupaj z vrstniki, pa tudi njiho- ve skupine so večje kot v predšolskem obdobju in bolj usmerjene k lastnemu vodenju in nadzorovanju (Eisenberg 1998; Hartup 1989 v Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Interakcije med njimi največkrat potekajo v šoli, ob gledanju televizije, pogovoru po telefonu, ob ukvarjanju z različnimi športi in poslu- šanju glasbe (Zarabatany, Hartman in Rakin 1990 v Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Bolj se zave - dajo svojega položaja ter priljubljenosti v skupini, na osnovi primerjanja drug z drugim (Gavin in Furman 1989; Hetherington in Parke 1986; Parker in Ashe 1993 v Marjanovič Umek in Zupančič 2004). Glede na količino časa, ki ga posameznik preživi v vrstniški skupini, je razumljivo, da je vpliv vrstnikov na otroke zelo velik. Rezultati raziskav (Bernt, Miller in Park 1986; Diaz in Berndt 1982; Sebald 1989 v Mar- janovič Umek in Zupančič 2004) pa ne potrjujejo zgolj in izključno pomembnosti vpliva vrstnikov v primerjavi z odraslimi. Vpliv vrstnikov je namreč po- memben tudi na področjih, kot so moda, oblačenje, izbira prijateljev, knjig in glasbe, tako pri dečkih kot pri deklicah. Po drugi strani imajo pri izbiri poklica, šole, interesnih dejavnostih in načinu porabe denar- ja večji vpliv starši oziroma odrasli (Marjanovič Umek in Zupančič 2004). EMPIRIČNI DEL Problem, namen in cilji Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo želeli ugotoviti, katere so priljubljene glasbene zvrsti pri učencih v drugem triletju osnovne šole ter katere okoliščine odločajo o poslušanju določenih glasbenih zvrsti. Odločili smo se, da bomo zajeli temeljne glasbene zvrsti popularne glasbe (blues, jazz, country, filmska glasba, plesna glasba, hiphop, reggae, narodno-za- bavna glasba, pop in rock), nekaj njihovih podzvrsti (tehno, metal in punk), ki smo jih prepoznali kot pri- ljubljene na slovenskih tleh, ter glasbo, ki ima najpo- membnejšo vlogo pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli (klasična in ljudska glasba). Raziskovalna hipoteza Postavili smo si naslednjo raziskovalno hipotezo: H1: Na priljubljenost določene glasbene zvrsti pri učencih v drugem triletju devetletne osnovne šole vplivajo vrstniki, šola in družina. Metodologija Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in neek- sperimentalno metodo. Potek raziskave Zbiranje podatkov je potekalo v juniju 2017 po pred- hodnem dogovoru ter s podpisanimi soglasji s strani vodstva šole in staršev otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Za ugotavljanje priljubljenosti različnih zvrsti glasbe v drugem triletju osnovne šole smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal 14 vpra- šanj (osem vprašanj zaprtega tipa in šest vprašanj kombiniranega tipa). Najprej smo s tremi vprašanji pridobili demografske podatke sodelujočih (spol, starost in razred učencev), z ostalimi pa podatke o priljubljenosti glasbenih zvrsti in izvajalcev, količini in okoliščinah poslušanja glasbe ter udejstvovanju učencev in njihovih družin na glasbenem področju. Na vprašalnik so anketiranci odgovarjali skupinsko, v času rednega pouka. Vzorec Vzorec anketirancev je bil neslučajnostni in namen- sko izbran. Zanj smo se odločili zaradi predvideva- nja, da se v tem starostnem obdobju začnejo učenci bolj zanimati za različne glasbene zvrsti in izberejo tiste, ki so najbolj všeč njihovim vrstnikom. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 206 učencev (99 ali 48,1 % dečkov) četrtega, petega in šestega ra- zreda osnovne šole. Starostni razpon anketirancev je bil med devetim in dvanajstim letom. 6. razred deklice 34 deklice 22 deklice 51 dečki 21 dečki 23 0 10 20 30 40 50 60 dečki 55 5. razred 4. razred 64 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Slika 1: Število učencev glede na razred in spol Iz Slike 1 lahko razberemo število sodelujočih učencev glede na spol in razred. Sodelovalo je 55 (51,9 %) deč - kov in 51 (48,1 %) deklic iz četrtega razreda, 23 (51,1 %) dečkov in 22 (48,9 %) deklic iz petega razreda ter 21 (38,2 %) dečkov in 34 (61,8 %) deklic iz šestega razreda. Postopek obdelave podatkov Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS ter jih prikazali v obliki preglednic in grafov. Pri tem smo izvedli osnovno opisno statisti- ko in izdelali frekvenčne tabele, odgovore na odprta vprašanja pa smo ustrezno obdelali (kodirali) in ugo- tavljali povezanost spremenljivk s hi-kvadrat preizku- som hipoteze enake verjetnosti in hi-kvadrat preizku- som hipoteze neodvisnosti. REZULTATI IN INTERPRETACIJA Priljubljenost glasbenih zvrsti Spodnja preglednica nam prikazuje število učencev, ki so izbirali med priljubljenostjo tuje in slovenske glasbe. Glede na vse dobljene rezultate smo ugotovi- li, da učenci ne glede na razred in spol raje poslušajo tujo kot slovensko glasbo. Preglednica 1: Priljubljenost slovenske ali tuje glasbe glede na spol in razred Najraje poslušam skupaj Slovensko glasbo Tujo glasbo 4. razred Spol dečki 12 43 55 deklice 9 42 51 skupaj 21 85 106 5. ra- zred Spol dečki 7 16 23 deklice 2 20 22 skupaj 9 36 45 6. ra - zred Spol dečki 0 21 21 deklice 3 30 33 skupaj 3 51 54 skupaj Spol dečki 19 80 99 deklice 14 92 106 skupaj 33 172 205 Tuja glasba nam je velikokrat vsiljena iz okolice (tr- govine, restavracije, javni prevoz, radio …). Dnevni delež izpostavljenosti glasbenim dražljajem je lah- ko zelo velik (Denac 2012 v Rupnik 2016). Običajno slišano glasbeno delo postane v človeškem razu- mu manj navadno, manj kompleksno in zato bolje sprejeto (Hargreaves, North in Tarrant 2006 v Ru- pnik 2016). Nadalje nas je zanimala priljubljenost glasbenih zvrsti glede na spol. Iz preglednice na naslednji strani lahko razberemo, da sta med učenci najbolj popularni glasbeni zvrsti pop in rock. Sledijo jima elektronska, plesna in klasična glasba, hip hop, filmska in narodno-zabavna glasba. Med manj pri- ljubljenimi so ljudska glasba, tehno, metal, punk in blues. Nihče od učencev pa ni izbral reggae in co- untry glasbe. Ugotovili smo, da pop glasbo v večini poslušajo de- klice, medtem ko rock glasbo raje poslušajo dečki. Med deklicami so bolj priljubljene glasbene zvrsti hip hop, punk, blues, jazz, plesna, klasična, filmska in narodno-zabavna glasba. Dečki pa raje poslušajo tehno, metal, elektronsko in ljudsko glasbo. 65 Didakta Preglednica 2: Najbolj priljubljene glas- bene zvrsti glede na spol Preglednica 3: Nepriljubljene glasbene zvrsti in njihov vzrok Glede na dobljene rezultate lahko vidimo, da so učen- ci odprti za poslušanje različnih glasbenih zvrsti, saj iz- med vseh možnih (16) niso izbrali le dveh (reggae in country). Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja močna po- vezanost med spolom in glasbenim okusom. Dekli- ce imajo bolj raznolik glasbeni okus, medtem ko so dečki ljubitelji zgolj ene glasbene zvrsti. Iz raziskave je razvidno, da deklice poslušajo čustveno poudarjeno glasbo (pop, klasična, zborovska), fantje pa agresiv- nejšo, napadalno (rock, punk, jazz) (Motte Haber 1990, Rupnik 2016). Glede na naše rezultate lahko potrdimo, da pop, hiphop, plesno in klasično glasbo posluša več deklic kot dečkov. Rock, metal in elektronsko glasbo pa po- slušajo predvsem dečki. Punk naj bi bil bolj priljubljen pri dečkih, rezultati pa nam pokažejo, da je izbran iz- ključno s strani deklet. Zanimale so nas tudi nepriljubljene glasbene zvrsti in vzrok zanje. Iz Preglednice 3 lahko razberemo, da je najmanj priljubljena zvrst ljudska glasba, kateri sledi narodno-zabavna glasba. Glede na odgovore učen- cev je glavni vzrok nepriljubljenosti dejstvo, da učen- cem ni všeč izvajalec in da se ob glasbi slabo počutijo. Precej majhen delež učencev vidi pri nepriljubljenih zvrsteh vpliv šole in družine. Pod možnost druge iz- bire so učenci zapisali, da na nepriljubljenost vplivajo glasnost in nasilnost zvrsti, nesmiselno besedilo, ne- spol skupaj dečki deklice Vsi razredi skupaj Najljubša glasbena zvrst pop 28 46 74 rock 37 16 53 jazz 1 2 3 blues 0 1 1 narodno -zabavna 2 3 5 ljudska 3 1 4 metal 3 0 3 klasična 4 7 11 plesna 0 12 12 hiphop 1 9 10 elektronska 15 0 15 filmska 1 6 7 tehno 4 0 4 punk 0 2 2 skupaj 99 105 204 Vzrok Siljenje v šoli Siljenje doma Velikokrat na radiu Jo vsi poslušajo Vzbuja slabo počutje Mi ni všeč izvajalec Nima besedila Drugo skupaj Nepriljubljena glasbena zvrst Pop 2 1 7 7 7 8 4 6 20 Rock 5 2 10 8 20 14 10 12 42 Jazz 4 4 7 10 21 30 9 15 48 Blues 5 2 8 10 27 24 9 14 46 Country 5 2 9 9 20 27 9 13 42 Narodno -zabavna 7 3 14 8 29 41 11 28 78 Ljudska 8 1 19 11 30 50 13 34 91 Metal 4 2 6 7 19 16 8 8 29 Klasična 5 1 10 7 20 29 14 25 59 Plesna 3 2 9 6 17 19 7 9 40 Hiphop 4 1 7 7 16 9 5 7 23 Reggae 4 2 7 8 20 17 8 11 33 Elektron- ska 4 2 8 9 20 13 11 10 34 Filmska 3 1 6 9 13 13 7 11 30 Tehno 5 3 7 7 21 19 11 14 36 Punk 4 2 10 7 19 23 9 14 41 skupaj 13 8 42 25 65 77 25 56 201 privlačna melodija, nepoznanost, dolgočasnost, slab ritem, prevelika enostavnost, siljenje učencev s strani učiteljev k petju te zvrsti in povzročanje živčnosti. Torej na nepriljubljenost glasbenih zvrsti v prvi vrsti vplivata nepoznavanje izvajalca in slabo počutje, ki ga glasba v učencih izzove. Zanimivo je dejstvo, da so učenci pod obe zvrsti navedli ravno dve, ki predsta- vljata narodno zavest. Antropolog Rajko Muršič poudarja, da je pojav glas- bene industrije v predvsem 20. stoletju spremenil tradicionalne načine glasbene produkcije in uporabe glasbe. Ljudska glasba izginja, nadomešča pa jo po- pularna glasba množic (Kus 2011). 66 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Želeli smo izpostavili tudi vplive, ki pripomore- jo k izboru priljubljenosti glasbene zvrsti. V ve- čini primerov anketiranci poslušajo priljubljeno glasbeno zvrst zato, ker se ob njej sprostijo. Kot drugo navajajo, da ima pri njihovem izboru vpliv priljubljenost glasbenega izvajalca in pa dejstvo, da jih ta glasbena zvrst pomiri. Manjši vpliv na po- slušanje ima glasba, ki jo slišijo na radiu, ter vpliv družine in dejstvo, da vpliva na lažje učenje. Pod možnost drugega odgovora so učenci zapisali, da poslušajo glasbo zaradi dobrega ritma in melodi- je, ker so edini, ki jo poslušajo, ker ob njej uživajo ali ker jim jo kdo predlaga. Kot smo že ugotovili, je pop najpopularnejša glas- bena zvrst. Vzrok njegove priljubljenosti je ta, da učence sprosti, všeč pa jim je tudi izvajalec. Uspe- šnost pop glasbene zvrsti se najverjetneje poja- vlja zaradi poslušljive, srednje dolge melodije, preprostih ritmov in lahkotnih besedil in komer- cializacije. Že v 60. letih prejšnjega stoletja je bila ta glasbena zvrst najbolj všeč šolarjem, mlado- stnikom in ljudem srednjih let (Alfonso idr. 2004). Denac (2011) navaja, da na priljubljenost glasbe- nih zvrsti vplivajo mediji, družina, izobrazba in tudi značilnosti karakterja. Prve glasbene zvrsti, ki jih otrok najverjetneje posluša v krogu družine, so ključne za nadaljnji razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. Kar se tiče osebnih značilnosti, moramo omeniti čustveni in družbeni razvoj otroka. V obdobju sre- dnjega in poznega otroštva se razširita paleta ču- stev ter krog prijateljev, počasi prihaja do osamo- svajanja od staršev. Ti imajo še vedno pomemben vpliv na otroka, vendar se ta začenja zgledovati tudi po svojih vrstnikih (Marjanovič Umek in Zu- pančič 2004). Otroci se želijo osamosvojiti od staršev, vendar že- lja po pripadnosti ostaja, zato jo iščejo v družbi. Tako tudi glasba, ki jo poslušajo, odraža njihovo željo po pripadanju določeni skupini. Ovrednotenje hipotez Povezanost spremenljivk pri hipotezi smo prever- jali s hi-kvadrat preizkusom hipoteze enake ver- jetnosti. Trdili smo, da na priljubljenost določene glasbe- ne zvrsti pri učencih v drugem triletju devetletne osnovne šole vplivajo vrstniki, šola in mediji. Preglednica 4: Priljubljena glasbena zvrst in vzrok poslušanja Preglednica 5: Pearsonov hi-kvadrat pre- izkus hipoteze enake verjetnosti za spre- menljivke: na priljubljenost glasbene zvr- sti vplivajo vrstniki, šola in družina Vzrok Me sprosti Poslušajo jo prijatelji Slišim jo v šoli Posluša jo družina Največkrat jo slišim na radiu Me pomiri Ob njej se lažje učim Več mi je izvajalec Drugo skupaj Najljubša glasbena zvrst Pop 41 15 11 15 14 20 6 28 9 159 Rock 29 9 5 7 8 16 9 21 5 109 Jazz 1 0 0 0 0 2 0 1 1 5 Blues 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 Country 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 Narodno -zabavna 2 1 0 3 2 1 1 0 0 10 Ljudska 1 0 1 0 0 3 0 0 0 5 Metal 3 0 0 0 0 1 0 0 0 4 Klasična 4 2 1 2 2 3 1 4 2 21 Plesna 4 1 2 3 3 5 1 4 4 27 Hiphop 5 1 2 5 1 2 2 2 2 22 Reggae 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Elektron- ska 7 4 2 5 2 7 2 5 3 37 Filmska 3 2 0 3 1 1 1 4 3 18 Tehno 1 1 2 0 2 1 0 2 1 10 Punk 2 1 0 0 1 0 0 1 0 5 skupaj 104 37 26 43 37 62 23 72 31 204 Trditev Poslušajo jo vsi moji prijatelji Slišal sem jo v šoli Posluša jo moja družina Hi- kvadrat preizkus 82,843ª 113,255 ª 82,843ª Prostostne stopnje (df) 1 1 1 Raven statistične pomemb- nosti ,000 ,000 ,000 67 Didakta Uporabili smo hi-kvadrat preizkus hipoteze enake verjetnosti. Vrednost hi-kvadrata (glasbo poslušajo moji prijatelji) je statistično pomembna. Hipotezo enake verjetnosti zavrnemo s tveganjem 0,0 % in sprejmemo nasprotno hipotezo, da na priljublje- nost določene glasbene zvrsti vpliva, da jo posluša- jo prijatelji. Vrednost hi-kvadrata (glasbo sem slišal v šoli) je statistično pomembna. Hipotezo enake verjetnosti zavrnemo s tveganjem 0,0 %. Sprejme- mo, da na priljubljenost določene glasbene zvrsti vpliva dejstvo, da jo posluša tudi v šoli. Vrednost hi-kvadrata (glasbo posluša moja družina) je sta- tistično pomembna. Hipotezo enake verjetnosti zavrnemo s tveganjem 0,0 % in potrdimo, da na priljubljenost določene glasbene zvrsti vpliva to, da otrok glasbo sliši v svojem družinskem okolju. Glede na hi-kvadrat preizkus lahko potrdimo, da na priljubljenost določene glasbene zvrsti pri učencih v drugem triletju poleg ostalih stvari vplivajo tudi vrstniki, šola in družina. Sklepne ugotovitve Pogledi na glasbo se z odraščanjem in vplivom okolice spreminjajo. Tako glasbena zvrst, ki je lah- ko priljubljena v srednjem in poznem otroštvu, ne bo imela enakega vpliva pozneje na mlado- stnika oziroma človeka v srednjih letih. Neki otrok je v nalogi z naslovom »Glasba in jaz« zapisal, da ima raje pravo kot umetno glasbo. S tem je izrazil mnenje, da je prava glasba tista, ki jo lahko sliši v javnosti, umetna pa je izvajana v koncertnih dvo- ranah. Učenci v povezavi z glasbo kot priljubljeno zvrst izberejo tisto, ki je del njihovega prevladujo- čega glasbenega okolja. Tako je okrog desetega leta nagnjenje k pop glasbi že kar ustaljeno. V tem obdobju je tudi odklanjanje novih glasbenih zvrsti vse pogostejše, otrok pa svoj pogled oblikuje gle- de na splošen glasbeni okus (Motte-Haber 1990). Ugotovili smo, da učenci v povezavi z glasbo kot priljubljeno zvrstjo izberejo tisto, ki je del njihovega prevladujočega glasbenega okolja. Z raziskavo smo želeli potrditi naše mišljenje, da je pop glasba najbolj priljubljena glasbena zvrst med Literatura Alfonso, B. et al. (2004). Enciklopedija glasbe. Radovljica: Didakta. Denac, O. (2002): Glasba pri celostnem razvoju otrokove oseb - nosti: priročnik za vzgojitelje, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v splošnih in glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Denac, O. (ur) (2011): New perspectives in music education in Slo- venia. New York: Nova Science Publishers, Inc. Kus, A. (2011). Današnja podoba ljudske glasbe na Slovenskem. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004): Razvojna psihologi- ja. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Motte-Haber, H. (1990): Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije. Omrzel, S. (2012): Interes študentov do poslušanja različnih zvrsti glasbe. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedago- ška fakulteta. Rupnik, U. (2016): Vpliv družine na razvoj interesa otrok za poslu- šanje različnih glasbenih zvrsti. Magistrsko delo. Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. mladimi. Poleg tega smo se spraševali tudi, katera je najmanj priljubljena in katera nepoznana. Želeli smo izvedeti, kaj in kdo vpliva na priljubljenost ali nepriljubljenost glasbe. Po izvedeni analizi anket smo prišli do zaključka, da je med mladimi najbolj priljubljena glasbena zvrst pop, ker v njih vzbuja dobro počutje in spro- ščenost. Veliko vlogo pri tem ima tudi priljublje- nost posameznih izvajalcev. Najmanj priljubljena med učenci četrtega, petega in šestega razreda pa je ljudska glasba. Glede na rezultate anketirancem niso všeč izvajalci te glasbene zvrsti. Tudi občutki, ki se v njih porajajo ob poslušanju ljudske glasbe, niso prijetni oziroma jim ne vzbujajo želje po po- novnem poslušanju. Prepričani smo, da imajo na poslušanje zvrsti velik vpliv predvsem mediji, ki z zvočnim ozadjem ne- prestano sugerirajo določene glasbene zvrsti in iz- vajalce. Raziskava je pokazala, da je pri izbiri zvrsti poslušane glasbe pomemben tudi vpliv družine, saj v otroku pusti sled glasbenih zvrsti, ki so v do- mačem okolju največkrat slišane. Tudi prijatelji in sošolci lahko s svojimi predlogi ali pasivnim vsilje- vanjem določenih izvajalcev pripomorejo k otroko- vi želji po poslušanju teh glasbenikov. Prepričani smo, da bi morali učencem v osnovnih šolah ponuditi možnost poslušanja različnih glas- benih zvrsti in jim s tem pokazati širino glasbe.