Svečana proslava lOD-letnice šole v Smarjeti pri Rimskih Toplicali Preteklo soboto in nedeljo so v Rimskih Toplicah svečano prosla­ vili W0. obletnico, odkar so v Bogilčevi hiši na Ogečah nad Smarjeto prvič začeli poučevati šolske otroke. V soboto zvečer se je k proslavi v zdraviliški dvorani zbralo ve­ liko število ljudi iz Rimskih Toplic, tako da je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Proslave so se udeležili tudi predstavniki laške ob­ čine in političnih forumov, zastopnik okrajnega šolskega sveta ter več­ je število pripadnikov JLA. Slovesnost je začel upravitelj os­ novne šole v Rimskih Toplicah tov. Alojz Koželj, nakar je spregovoril bivši učenec te šole, prof. Anton Aškerc, ravnatelj celjskega učitelji­ šča. Tovariš Aškerc je v svojem go­ voru predvsem poudaril, da je ta svečanost v toliko pomembnejša, ker se ob tej priliki ne spominjamo samo ustanovitve šole pred sto le­ ti in njenega razvoja, ki je bil več­ krat povezan z uporno borbo za ob­ rambo slovenske besede v avstrijski dobi. Se bolj pomembno je, je dejal profesor Aškerc, da se ob tej priliki spomnimo, da je šola nekdaj uspo­ sabljala in vzgajala otroke držav­ ljane, ki so pač morali služiti kapi­ talističnim izkoriščevalcem. Sele po ljudski revoluciji je napočil čas, ko šola pri nas ne vzgaja le dobre državljane, sposobne delavce in iz­ obražence, temveč tudi ' sposobne proizvajalce in upravljavce, ljudi, ki so sami gospodarji svoje usode. Nato je profesor Aškerc podrobno orisal razvojno pot- šole v Smarjeti od njene ustanovitve, poudaril je težke Dogoje, v katerih so morali šolniki učiti otroke. Se posebej pa je omenil zasluge nekaterih šolni­ kov, ki so se upirali avstrijskemu pritisku na Slovence. Skoraj vsi te­ danji učitelji na tej šoli in še pose­ bej pa župnik Janžek so bili za ta­ kratne čase dokaj napredni in na­ rodno zavedni, da so kljub pritisku vzgajali otroke v narodnem duhu in branili slovenski jezik. Tedanja kopališka uprava je namreč zbirala denar za gradnjo nove šole pod po­ gojem, da se bo v šoli vedno pouče­ val nemški jezik kot obvezni pred­ met. Župnik Janžek je odločno na­ stopil proti temu in zagrozil celo z objavo v svetovnem časopisju, če kopališka uprava ne bi izročila zbranega denarja za gradnjo nove šole. Pred tem odločnim nastopom je kopališka uprava morala popu­ stiti. Iz obširne šolske kronike, ki jo je nanizal prof. Aškerc, je razvidno, da so se 4. novembra 1859 prvikrat zbrali učenci v enorazrednici na Ogečah. Leto pozneje se je šola pre­ selila v Smarjeto in jo je obiskova­ lo že 117 učencev. Do leta 1863 je poučeval župnik Godina, kot prvi učitelj pa je omenjen Jožef Kokalj, ki je bil dober sadjar in se je po­ tegoval za gradnjo nove šole. Nje­ mu je sledil leta 1888 učitelj Franc Pečar. Oba sta bila dobra pedago­ ga, zavedna Slovenca ter prvovrst­ na sadjarja ter se jih domačini še danes radi spominjajo. Kot dobra sadjarja sta veliko pripomogla, da je sadjarstvo v tem predelu dokaj vzorno, saj sta vzgojila vrsto do­ brih sadjarjev. Za Pečarjem se je zvrstilo še nekaj šolskih upravite­ ljev, zadnji pred vojno je bil Majer, sedaj pa že dolgo let uspešno vodi šmarješko šolo upravitelj Alojz Ko­ želj. Osnovna šola v Smarjeti se na­ haja v stavbi, ki so jo zgradili 1887. leta. Med vojno je bila požgana in je danes lepo obnovljena. Sola ima šest samostojnih razredov, drugo le­ to pa bodo šolsko poslopje razširili in 1961. leta se bo šola razvila v popolno osemletko. Po govoru je sledil-koncert celj­ skega Komornega zbora pod vod­ stvom prof. Egona Kuneja. Zbor je zelo navdušil občinstvo, tako da so morali zapeti še nekaj pesmi izven programa. Prisotni so izrazili hva­ ležnost zboru tudi z lepim šopkom rdečih nageljnov, ki jih je pionirka izročila pevovodji, tovariš Koželj pa je zboru v zahvalo izrekel laska­ ve besede, da tako lepega in ubra­ nega petja v Rimskih Toplicah še niso čuli. V nedeljo dopoldne so na hiši na Ogečah, kjer je bila prva šola, od­ krili spominsko ploščo. Svečanosti je poleg številnih domačinov priso­ stvoval tudi ljudski poslanec tov. Jakob Zen, sekretar 00 SZDL v Ce­ lju, tov. Stane Sotlar, in sekretar občinskega komiteja v Laškem tov. Ljubo Zelič, ploščo pa je odkril šol­ ski upravitelj io\. Alojz Kozel j. ^aio so učenci osnovne šole v zdraviliški dvorani priredili uspelo akademijo s pestrim sporedom. Na akademiji je predsednica sveta za šolstvo pri la­ ški občini tov. Malči Mermolja po­ klonila pionirjem harmoniko. Slo­ vesnost pa so zaključili popoldan v gostišču pri »Stari pošti« z družab­ no prireditev bivših učencev. -ma VIZIJA Bil sem v mestu, bil sem nekam namenjen, ne vem kam. Tod, v sre­ dišču skoraj ni bilo videti, da je že jesen. Bil je oktober. Razmišljal sem, da moram letos še vsekakor na deželo, da se naužijem toplih je­ senskih barv. Nenadoma se me je polastil obupen, nerazumljiv strah. Zavladala je težka, nenavadna tiši­ na. Ljudje, ki sem jih prej srečaval, so se bili nekam porazgubili. Ko da sem se zdramil iz globoke zamišlje- nosti, nisem opazil, da se bliža ve­ čer. Ulice so bile skoraj prazne. Sonce je zahajalo — toda ne! — nekje v daljavi je brzda besnel po­ žar: ozračje je bilo prenasičeno z rahlo svetlordečo svetlobo. Nad strehami hiš se je vlekla ozka, tem- nordeča proga. Obšla me je čudna slutnja, polna tesnobe in občutka bližajoče se nevarnosti. Pospešil sem korak. Od nekod se je vzelo dvoje ali troje ljudi, ki so bežali po prazni cesti pred menoj. Zrak se je nekako zgostil, postal je težji, rdeči žar je naraščal, oblival je že cesto in strehe in zidove hiš, podoben ogromnemu požaru, ki se širi. Z grozo sem gledal v nebo. Obzorje je bilo oblito s temno škrlatno bar­ vo, ki je naraščala in se širila ka­ kor plima, kakor nekaj strahotnega, nekaj dušečega, ki nenasitno požira nebo in mesta in ljudi. Popadel me je blazen strah in pri­ čel sem teči, da bi se rešil. Bil sem sam. Ljudje so se bili že nekam po­ skrili, ali pa so pomrli. Tekel sem na življenje in smrt, v grlu sem čutil srce, ki je razbijalo, me dušilo in me stiskalo v senceh. Planil sem proti vratom neke hiše; tisti hip. k» sem jih hotel odpreti, sem s straš­ no jasnostjo začutil, da se je zgo­ dilo, da se je zgodilo nekaj nepre­ klicnega, nekaj nepojmljivo straš­ nega. ZGOC SUH VETER JE UDARIL V ULICO, vrgel me je ob vrata še preden sem jih utegnil odpreti in mi ožgal lase in obrvi. Slišal sem svoj glas: bil je hripav. visok, onemogel; kričal sem. Potem sem planil v ne­ ko ozko ulico, ki je vodila proti re­ ki. Izgubil sem zavest. Ko sem se zbudil, sem ležal na cesti ob bregu reke poleg neke klo­ pi. Rdeči žar je bil izginil. Temno- siv somrak je ležal na mestu. Obraz me je pekel in oči in usta sem imel polne pepela. Ožgani kostanji so iz­ tezali gole. zoglenele veje v bolno- sivo nebo. Kamor je segal pogled, so štrleli v gluho praznino le črni zidovi brez streh, s praznimi okni. Ob stenah so ležale nekakšne po­ stave, podobne klobčičem zoglenelih korenin. Skušal sem vstati, a nisem mogel, skušal sem misliti... PO­ GREZAL SEM SE V MRAK. IN TEDAJ SE MI JE KAKOR UGAŠAJOČA ISKRICA POBLIS- NILA POSLEDNJA MISEL. OB­ UPNA MISEL. JASNA IN PRE­ PROSTA — SVET JE UNIČEN. In glejte, ko sem drugi dan od­ prl radio, so bile prve besede, ki sem jih slišal: FEBRUARJA BO KONČ­ NO FRANCIJA IZVEDLA SVOJO PRVO POSKUSNO JEDRSK9 EKSPLOZIJO V SAHARI. A. B. Gloria Lind v Celju v četrtek zvečer je bil v Celju drugi letošnji koncert, na katerem je nastopila sopranistka Gloria Lind, članica Metropolitanske opere v New Yorku. Spremljal jo je pia­ nist Marijan Lipovšek. Gloria Lind, na pol Slovenka po rodu, je na svoji turneji po Jugosla­ viji obiskala tudi Celje, kjer je do­ živela lep sprejem in burne aplavze, torej velik uspeh. Vstopnice so bile razprodane že nekaj dni prej; med njenim nastopom so se nekateri po­ slušalci dvigali s svojih sedežev, da bi videli sopranistko v vsej njeni potankosti, nekateri drugi pa so pri­ hajali v dvorano med koncertom. Njen koncertni program je obse­ gal dela Wagnerja, Brahmsa, Verdi­ ja, Puccinija, Masseneta, O. in R. Straussa ter sodobne ameriške kom­ poniste: Cola Porterja, Romberga in druge. Program sicer ni bil preveč skrbne izbran, izvedba pa je bila sicer fe- minalna, ne pa tudi fenomenalna. Lep, čist in zlasti močan sopran, iz- glajeni prehodi, širok obseg, vendar ne popolno obvladanje nižin. Kdor, je kdaj slišal kakšno jugoslovansko sopranistko, temu glasbeni izraz Glorie Lind ni mogel povedati nič novega. V ostalem pa je bil koncert do­ stojni kulturni dogodek. Predstava Krajnsiilli iiomedijantov po znižanili CEnsh Ena izmed skrivnosti vsakega gledališča je njegova publika, njen družbeni sestav. Za publiko se bori vsako gledališče. Danda­ nes se namreč vse bolj postavlja vprašanje, ali občinstvo dokonč­ no obrača hrbet živemu gledali­ šču na škodo televizije in filma. Prvo letošnje gostovanje Slo­ venskega ljudskega gledališča v Storah je dokazalo, da najde gle­ dališče, če zadovoljuje potrebe publike, vedno dovolj gledalcev, tudi v delavskih vrstah. V prizadevanju celjskega gleda­ lišča, da ustvari čim neposrednejši', stik z ljudskimi množicami, zlasti z neposrednim proizvajalcem, s delavskim slojem, bo Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizo­ rilo V SOBOTO, 14. NOVEMBRA, OB 20. URI uspelo komedijo Bratka Krefta »Krajnski kome­ dijanti« po znižanih cenah. Pred­ stava je namenjena predvsetn de­ lavcem, na kar opozarjamo zlasti sindikalne podružnice. Sindikati naj rezervirajo vstopnice na te­ lefon: 26-60. BeS Literarni večer na celjski gimnaziji V soboto je literarni krožek celjske gimnazije priredil literarni večer, na katerem s^o poleg gim­ nazijcev sodelovali dijaki učite­ ljišča ter mladi literati iz Novega mesta in z Jesenic. Literarni krožek gimnazije je že lani navezal stike z literarnimi krožki v Postojni, Novem mestu, na Ravnah, Jesenicah itd. Menja­ vanje glasil, ki so jih krožki iz­ dajali, medsebojni obiski ter uspel literarni večer v Novem mestu so bile poglavitne naloge dela gim­ nazijcev. Za sobotni večer lahko brez i>o- mislekov rečemo, da je uspel, ta­ ko po mnogoštevilnem obisku, ka­ kor po kvaliteti posameznih pri­ spevkov. Med nastopajočimi je bilo kar šest sodelavcev revije Mlada pota — pesniki Valentin Cundrič, Vladimir Brun, Alenka Aumpreger, Vido Korar ter pro­ zaisti Cilka Barbič in Jože Sintič. Poslušalce je najbolj navdušil di­ jak učiteljišča v Celju Jože Ko- ker s humoresko Pes. Ostalim je manjkalo življenjske izkušnje in umetniškega izraza; živijo še pre­ več v sentimentalnosti. Prihod­ njič bo treba bolje izbijati. V celoti pa lahko rečemo, da bi bilo treba v Celju prirediti še več taltih večerov, ne samo za gim­ nazijce, pač pa hkrati za širšo kulturno javnost b.S, Ti ne razumeš, mati Bral sem plakat: Gledališka dru­ žina DPD Svobode Prebold priredi v soboto češkega pisatelja Karla Capka dramo Ti ne razumeš, ma­ ti. Po češkem originalu Mati je de­ lo prevedla prof. Meta Sever-Kore- nova. Igralci: Anica Terpinova, Mir­ ko Podgoršek, Tone Kozmelj, Ervin Jordan, Ivo Pečnik, Franci Vidmar, Rajko Ribič, Jože Piki. Režiser Fric Lojze. Da, boginja Talija je spet obiska­ la Prebold. In to z delom češkega pisatelja Karla Capka. Kakšno je to delo? Capek redkokdaj razočara. In ljudi, ki ne razočarajo, imamo radi, spoštujemo njihova dela in jim radi prisluhnemo. Karel Capek je svetu že dosti povedal. Saj je človek ši­ rokega duha, je neustrašen borec proti vojnemu pustošenju današnje­ ga, civiliziranega sveta. Skratka, Capek je velik humanist. Več kot dve sto oboževalcev dramske umetnosti se je zbralo v novem hramu Talije. Med vsemi je vladalo tiho, a vendar po svoje na­ peto pričakovano vzdušje: Kaj nam bo igra povedala? Režiser, tovariš Fric je pripravil s to svojevrstno prireditvijo še ne­ kaj posebnega, nekaj svečanega. Napravil je posvetilo vsem padlim, ki so pomagali v Preboldu po­ ustvarjati silno in' plemenito moč boginje Talije. Pove, da so to bili Kunika Kotnik, Anzek Kotnik, Slav­ ko Slander, Franc Hribar in drugi. Delo je posvečeno štirideseti oblet­ nici ZKJ in mrtvim, neustrašenim tovarišem, ki so dali dragocena živ ljenja na oltar domovine. Tovari­ šem, ki so z neugasljivim ognjem v srcu živeli in delali na amaterskem odru in soustvarjali to žlahtno umetnost. Ljudem, ki so v najhuj­ ših časih razumeli in vedeli, da je oder propagandno sredstvo zoper staro miselnost, da je oder svetišče bistritve duha in živ ogenj proti vsem, ki so se borili proti silnemu razmahu delavskega gibanja. Tova­ riš Fric je dejal: Danes sta igri kino in televizija močna konkurenta. Dobra igra pa bo imela zmeraj svo­ je oboževalce. Trideset let smo se tlačili v preozkih prostorih, ustvar­ jali pa smo vseeno. Pa bi ne delali sedaj, ko imamo nov dom? Bomo, samo potreben nam je kader. Da­ našnja zasedba vlog, upam, ne bo razočarala. Tovarišu upravniku za­ druge. Vladu Plaskanu se za razu­ mevanje toplo zahvaljujem ... Težka zavesa se razmakne levo in desno. Ob straneh zažarijo reflek­ torji. Pred nami se začne razvijati igra, vsa globoka in humana, igra s silno in neumrljivo hotenostjo po lepem in mirnem življenju. Pred na­ mi raste en sam mogočen protest: Ne, vojne nikoli več! Vojna zahte­ va žrtve. Smrt kosi tudi mlade, ki bi jim matere rade pripravile toplo in varno gnezdeče. Toda pred nami je svetel ideal: DOMOVINA! Svo­ boda domovine zahteva žrtve. Smrt kosi, rezilo upihuje mlado, nedozo­ relo cvetje. Matere se borijo, sku­ šajo zavreti to strašno morijo. In iz tega silnega protesta rastejo ma­ terine besede: Me matere nismo na­ redile vojne, Me smo samo žrtve ... Rekel sem, igra je globoko hu­ mana. Je stvaritev, ki bi jo moral videti ves svet in jo doumeti do po­ slednje potankosti. Vse, prav vse kreacije niso bile igralsko narejene. Vendar je bilo vse nekam tako človeško toplo, ne­ kam tako prepričljivo, da človeka v vsem tem dogajanju stisne pri srcu, zgrabi ga v grlu in toliko, da ne zakriči z igralci vred: NE, VOJ­ NE NIKOLI VEC! Mater je upodobila Anica Trpino­ va. Odigrala je tako močno življenj­ sko, da je taka kreacija tudi naj­ bolj načitanemu gledalcu nepozaben užitek. Pa tudi sinovi so odlično rešili vloge. Prav tako oče in de­ dek. Vsej zasedbi gre topla, prisrč­ na čestitka! Celotni harmoniji je po­ magala razsvetljava, oba speaker- ja, šepetalka. Pohvaliti moramo iz­ najdljivega režiserja tovariša Frica. In na koncu pohvalimo še publiko. Vsak zares ni mogel slediti globo­ ki vsebini. Vendar je vladal v dvo­ rani popoln mir, kar je znak, da je preboldska publika dovzetna za na­ predne drame in si vsak zase želi še dosti prireditev, ki bi bile s hu­ manostjo in sedanjostjo tako močno in globoko prepredene, kakor je bi­ la zadnja. D. K. mednarodni festival Prve priprave za mladinskih pevskih zborov v Celju Te dni je bila pod vodstvom tovariša Andreja Svetka in v na­ vzočnosti predsednika ljudskega odbora občine tov. Franca Rup- reta prva seja članov pripravljal­ nega odbora za organizacijo med­ narodnega festivala mladinskih pevskih zborov v Celju. Na seji so sprejeli okvirni delovni in pro­ gramski načrt, izpopolnili odbor in podobno. Z uresničitvijo skle­ pa o vsakoletni organizaciji med­ narodnega festivala mladinskih pevskih zborov se bo celjsko mesto uvrstilo med pomembne organizatorje festivalskih prire­ ditev in hkrati dalo velik delež ne samo vzgoji glasbene kulture, marveč tudi na področju medna­ rodnega utrjevanja prijateljskih odnosov. VEČERNA GIMNAZIJA V KONJICAH Ce bo dovolj prijavljencev, bo tu­ di letos ustanovljena v Konjicah ta­ ko imenovana večerna gimnazija z učnim programom za višje razrede Upravni odbor delavske univerze pa je na zadnji seji razpravljal tudi o možnosti, da bi v Konjicah usta­ novili poseben oddelek srednje eko­ nomske šole. Pred uresničitvijo te­ ga načrta bo treba ugotoviti še, če bo možno dobiti potrebne predava­ telje in seveda če bo tudi dovolj kandidatov. V. L. Zapisek celjskega radovedneža na robu bivše tržnice Včeraj dopoldne. Neizmerna sreča me je do­ letela, ko sem izvedel, da po­ dirajo tržnico. Takoj sem po­ hitel tja. da bi se prepričal na lastne oči. če je res. Tam je bilo že vse polno ljudi in lah­ ko mi verjamete, da mi je bilo neprijetno, ker nisem bil prvi. Z velikim zanimanjem smo spremljali potek del. Danes dopoldne. Na delu so Ingradovi stroji. Kopljejo in odvažajo zemljo. Tako lahko jasno vidim, kako nastaja jama. Stal sem tam in giedal in priznati moram — zelo zanimivo in razburljivo. Nikoli še nisem videl, kako na­ stajajo jame. Danes popoldne. Stroji delajo, ljudje z velikim zadovoljstvom in odobrava­ njem spremljamo potek. Ko bo zgradba dograjena, bomo lah­ ko rekli: glejte, zrasla je pred našimi očmi. Se nikoli nisem videl tako zanimive prsti. Jutri dopoldne. le zdaj se veselim, ko bom stopil do bivše tržnice. Stroji bodo delali in mi bomo gledali in pred našimi očmi bo jama postajala vse globlja. Ce bi bil kak agitator, bi vzkliknil: Ce­ ljani — tisti, ki ste bolj redko na ulicah! — ne zamudite red­ ke priložnosti, pohitite in pri­ družite se nam. ki stojimo na robu bivše tržnice vse dneve od včeraj do jutri. Naše življenje je postalo polno vsebine. Našli shio svoje zadovoljstvo, svoj cilj — ta pa je nenehno se po­ glabljajoča jama. Na svidenje na robu bivše tržnice! OH Kot kaže naša slika vzbujajo pripravljalna dela za gradnjo nove sodne palače v Celju veliko radovednosti. Dela, ki jih je prevzelo celjsko podjetje »Ingrad«, uspešno napredujejo. To pa je tudi za­ sluga močne mehanizacije, strojev, ki kopljejo jamo za temelje in odvažajo odvečni material. Zgled požrtvovalnosti Učitelj v pokoju Franjo Mlinšek že vrsto let neumorno in vestno ure­ juje javno knjižnico v Velenju. Ne­ koč je tudi sam zbiral knjige. Mno­ go knjig je med okupacijo skril, da jih ne bi uničila tuja roka. Knjiž­ nica šteje danes 1600 knjig. Vsako nedeljo se krog Mlinska v stari šo­ li zbere staro in mlado, k njemu ra­ di prihajajo, zakaj, zna jim sveto­ vati pri izbiri, saj vse knjige pre­ bere tudi sam. Je zelo ljubezniv pri svojem poslu in zato ni čudno, da tudi danes tam ne manjka ljubite­ ljev knjig. Kdo bi mogel prešteti vse tiste ure, ki jih upokojeni Mlinšek žrtvu­ je za knjižnico! Občinski svet Svo­ bode se je zavedel dolžnosti in ob občinskem prazniku poklonil požrt­ vovalnemu prosvetnemu delavcu v znak priznanja diplomo; Velenjčani pa mu ob skorajšnji sedemdesetlet­ nici čestitajo in mu kličejo še na mnoga zdrava leta! V. S. ZA IZOBRAZBO ODRASLIH V VIRSTAJNU V nedeljo so se v virštanjski §oli zbrali ^oraj vsi starši. Pogo­ vorili so se o novem zakonu o osnovni šoli in delu šole ter tudi o tečajih za izobrazbo odraslih. Želijo še več kmetijskega poiika, za odrasle pa predavanje o dru­ žini in otroku, o zdravstvu in gospodinjstvu. Razpisna komisija za uslužbenska mesta pri TRGOVINSKI ZBORNICI ZA OKRAJ CELJE razpisuje Ha podlagi čl. 33 ZJU in čl. 12 Pravilnika o uslužbencih trgovin­ skih zbornic iz področja notranje trgovine, prosto delovno mesto TAJNIKA ODBORA ZA EKONOMSKO-FINANCNA VPRAŠANJA Kandidati naj pošljejo prošnje z življenjepisom na tajništvo zboraice, Celje, Miklošičeva 3, najkasneje do 1. decembra 1959.