Leto XLVI, št. 488, 21. december 2020 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 1. februarja. Gradivo bomo zbirali do 18. januarja.. Upravna enota se je preselila Vrhniška upravna enota je od 1. decembra na novi lokaciji in v novih prostorih. V začetku decembra se je na novo lokacijo - v prostore nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki -preselila vrhniška upravna enota. Država je v ta namen obnovila tri objekte, ki bodo omogočali lažje poslovanje upravni enoti, hkrati pa bo stran- kam zagotovljena boljša uporabniška izkušnja. Okvirna vrednost del za objekt, kamor se seli Upravna enota Vrhnika, je znašala 1,6 mio evrov. Objekt nekdanje vojašnice obsega 677 kvadratnih metrov uporabne površine, ki je namenje- na 30 pisarnam, sejni sobi in poročni dvorani. Dosedanje prostore v občinski stavbi bo zasedla občina Več si preberite na vrhniških straneh. Ö Horjul Kaj bodo gradili v Horjulu? Pregled aktivnosti za leto 2021 V letu 2021 bo najdražji projekt horjulske občine gradnja kanalizacije in spremljajoče meteorne ter cestne infrastrukture v Žažarju. Hkrati bodo adaptirali vodovodno napeljavo in javno razsvetljavo. Celoten projekt je ocenjen na 1,7 milijona evrov. Občina bo gradila tudi dva nova oddelka pri vrtcu, kar bo stalo 740 tisoč evrov. Kaj vse bodo še gradili, pišemo na horjulskih straneh S Bralkam in bralcem Našega časopisa želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravo 2021! Dobrova - Polhov Gradec Kdo so občinski nagrajenci? Letos malo drugače Letošnje leto je bilo leto prilagodljivosti in kot tako se bo tudi izteklo. Praznični mesec bodo obeležili le s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bo osrednji dogodek podelitev občinskih priznanj, za kar po navadi poskrbijo že ob junijskem praznovanju občinskega praznika. Nagrajenci bodo znani 23. 12. 2020. Več na dobrovsko-polho-grajskih straneh. H Log - Dragomer Gradnja kanalizacije Novozgrajene je že 6 km Od tega je 3,5 kilometra kanalizacije na Logu in 2,5 kilometra na območju Drago-merja. V novembru so izvajalci ulice, kjer je že zgrajena kanalizacija, pripravljali za asfaltiranje ter že začeli polagati grobi in fini asfalt. Z asfaltiranjem bodo nadaljevali, če bodo to dopuščale vremenske razmere. Pri čistilni napravi naj bi z zemeljskimi deli nadaljevali januarja 2021. Borovnica Prizidek končan Novi šolski prostori Ob koncu leta je bila končana gradnja prizidka k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Šola je pridobila pet novih učilnic ter pripadajoče kabinete v skupni bruto površini 520 m2. Prizidek je zgrajen kot betonsko-lesena konstrukcija po standardih t. i. »skoraj nič energijske stavbe«, kar je omogočilo pridobitev največje mogoče nepovratne podpore Eko-sklada. Več si lahko preberete na borovniških straneh. Hvala za vse! Tako kot v svojem voščilu ugotavlja dobrovsko-polhograjski župan Franc Setnikar, je letošnje leto res leto prilagoditev. Od sredine marca ni nič tako, kot je bilo načrtovano pred tem. No, lahko rečem, da nam je še kar uspelo, saj smo izdali vse predvidene številke časopisa, tudi skrb za premalo gradiva se je izkazala za odveč. Na tem mestu moram zato pohvaliti vse naše redne dopisnike, ki so prisluhnili mojemu »teženju« za prispevke, pa tudi vse tiste, ki redno dopisujete v Naš časopis. Vsi skupaj skrbimo za zrcalo družbe in s koronaštevilkami časopisa smo dokazali, da kljub zaprtju javnega življenja le-to še vedno obstaja. Živijo osebne zgodbe, razmišljanja, spomini, načrti in nenazadnje tudi težave, o katerih pišemo v tokratni številki. Zahvaljujem se vsem mojim sodelavcem, od lektoric do oblikovalcev, ki so imeli posluh za moje muhe, občasnim dopisnikom pa za morebitne napake ali nesporazume. Vsem skupaj, tudi vam, bralcem in bralkam, želim v prihajajočem letu zvrhano mero zdravja, sreče, 365 dni novih možnosti in čim manj štetja kalorij. Upam, da se bomo »čim prej brali«z ustaljenimi vsebinami. Srečno! » Gašper Tominc, Naš časopis Cankarjeva misel: Moje delo je knjiga ljubezni - odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! - ■ " V«, u ^ S Ivan Cankar, Bela krizantema N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NICECAR d.O.O. avtokleparske in avtoličarske storitve V LOGATCU, ZAPOLJE IV, 5 M info@nicecar.si <2 030/40 50 60 POPRAVILO POŠKODB OD TOCE POGODBENI SERVIS ZAVAROVALNICE SODOBNO OPREMLJENA DELAVNICA NADOMESTNO VOZILO OČISTIMO VSAKO VOZILO PO POPRAVILU ORIGINALNI NADOMESTNI DELI OCENA ŠKODE KASKO ZAVEZANCEV ZAVAROVALNIC* Allianz (Bi SAVA ZAVAROVALNICA m Decembrska razprodaja! -50 % na več kot 1.000 izdelkov Izkoristite izjemno priložnost v mesecu decembru, ko v naši trgovini poteka razprodaja izdelkov vseh segmentov trgovine. V akcijski ponudbi tako najdete več kot 1.000 različnih izdelkov. prrIgo Tehnična trgovinA e Kotiček domačih dobrot V kotičku domačih dobrot najdete dnevno sveže izdelke, naravne in domače pridelave. NARAVNA POT DO ZDRAVJA i _ DELOVNI CAS: pon.-pet: 7.00-19.00 sob.: 7.00-13.00 Po božična darila v Tehnično Trgovino! Iščete popolno darilo za obdarovanje poslovnih partnerjev? Sestavljeni paketi domačih dobrot predstavljajo odlično rešitev za izvrstno in "okusno" darilo! Na voljo paketi različne vsebine in velikosti. 8 RAZLIČNIH PAKETOV LOŠKIH MESNIN DARILNI PAKETI "DEŽELA ZELISC" DARILNI PAKETI "TRTA KRAMPAC" Prenesite letak darilnih paketov Loških Mesnin! Skenirajte kodo: Bd TEHMCHA TltWNWÄ VSE ZA DOM, VRT (N DELAVNICO Tehnična trgovina Podp&č Fodpeč 42d 1352 Preserje 041 £83 000 © www.prigQ.it © ktttfipngo^ O Tehnifna trgovina Pod peč N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SERVIS IN MONTAŽ \ Ti komarniki • rolete • žaluzije -Irolo senčila pliseji • lamelne zavese • tende - rolo garažna 040 517 548 dk.sencili(3M^5n0! Potrebujem pomoč na domu Po možnosti 24 ur. Ponujam streho, hrano in plačilo. Najamem poslovni prostor V najem vzamem poslovni prostor v okolici Horjula ali Polhovega Gradca - za izvajanje kozmetičnih storitev. Telefon: 041 992 857 iscem Iščem prijazno osebo za varstvo otroka Otrok je star eno leto, varstvo bo potekalo na našem domu, na Verdu. Oseba mora imeti rada otroke, mora biti potrpežljiva in zabavna. Varstvo bomo potrebovali konec januarja, štiri ure na dan. FRIZERKA META Želim vam vesele božične praznike, v letu 2021 pa veliko uspehov, srečnih trenutkov in urejenih pričesk. Vaša Frizerka Meta Če želite urejeno pričesko tudi vi, me pokličite na: 031 219 541 Prve novice Lokalni ponudniki hrane na območju LAS Barje z zaledjem V času obolenja covid-19 se je izjemno povečalo povpraševanje po lokalnih pridelkih. Da bi prebivalcem olajšali dostop do lokalne ponudbe, smo na spletni strani LAS Barje z zaledjem objavili seznam lokalnih ponudnikov hrane na območju LAS Barje z zaledjem, ki vključuje občine Brezovica, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log -Dragomer in Vrhnika. Seznam še dopolnjujemo. Če želite, da je ponudba vaših izdelkov objavljena na našem seznamu, nam, prosim, posredujte informacije o vaši ponudbi na naš elektronski naslov: info@lasbarje.si Dvig, d. o. o., dostavil božično smreko na Trg sv. Petra Podjetje Dvig iz Sinje Gorice se je že večkrat podpisalo pod projekte, ki so pritegnili pozornost širše javnosti. Gre za podjetje, ki s svojimi dvigali in tovornimi vozili premešča nepremostljivo. Številnim je ostal v spominu njihov transport podmornice v pivški vojaški muzej, a to je le en od številnih premikov, ki jih izvajajo tako rekoč vsak dan. Eden zadnjih, ki bo verjetno v njihovi zgodovini ostal zapisan s posebnimi črkami, pa je dostava božične smreke v Vatikan. --> Zakonca Lenarčič pričevalca o vojnih razmerah, trdem delu in upanju v boljši svet Tisto četrtkovo dopoldne je lepo pobelilo borovniško kotlino, prav lep razgled je bil tudi iz tople kuhinje zakoncev Lenarčič na Griču. Seveda obvezna maska, razkužilo in razdalja pri pogovoru. »Kakšni časi, kajne,« je bil prvi stavek, že skoraj ponarodel, ki se mu je v teh razmerah res težko izogniti. A so bili že mnogo hujši in Slavka in Tone Lenarčič sta dokaz za to. Toda z močno voljo, vero v nekaj več, vztrajnostjo in delavnostjo je mogoče marsikaj. Nedavno sta praznovala biserno poroko in ker sta zgled korenine in generacije, ki jih »danes ne delajo več«, smo ju poprosili, naj spregovorita o spominih in zgodbah, ki bodo ostale in bodo opominjale na človekovo skrb ter odgovornost drug do drugega. Realnost gledališke kulture v občini v času epidemije Čeprav je imel Mah teater poleti nemalo organizacijskih težav, zaradi drugačnega načrta za letošnjo sezono je odpovedal režiranje tudi dosedanji režiser, je ansambel Mah teatra še vedno med vami. Z novim, izkušenim režiserjem so se za letošnjo sezono na krilih lanskega dobrega sprejema pri gledalcih še ognjeviteje lotili novega izziva -predelave Cankarjevega Pohujšanja, kreiranja nove igre in učenja vlog. Dokazujejo da je to mogoče, kljub epidemiji! A -- > Ö Jaslice na Dobrovi bodo! Kljub epidemiji v majhni delavnici na Šujici že nekaj mesecev nastajajo jaslice, ki bodo razveseljevale obiskovalce pri dobrovski cerkvi. Tako kot so že nekaj let zapored, bodo stale na odru pri župnijskem domu od božičnega večera naprej. Obiskovalcem bodo na ogled vse do svečnice, 2. februarja 2021. Jasličar Franci Prek v svoji delavnici tudi tokrat pripravlja kar nekaj novosti. V Samotorici udar strele povzročil pravo razdejanje V ponedeljek, 7. decembra, je okoli osme ure zvečer v Samotorici udarila strela. Na srečo ni bilo tragedije, nastala pa je velika gmotna škoda. Strela je dobesedno prežgala električno napeljavo v cerkvi in mežnariji, brez elektrike so tudi na bližnjem vikendu. Sicer pa je 'skurilo' telefonijo v celotnem zaselku, vse modeme in še računalnike v sosednjih hišah, ki so bili v tistem času priključeni na omrežje. -> e -- > A Silvestrovo 2020 @frizerkameta Frizerka Meta Meta Bizjan s.p. Strmica 11 Vrhnika N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovane občanke, spoštovani občani! Slovenci se že več desetletij razhajamo in delimo na osnovi dogodkov izpred 75-ih let, ki jih večina med nami sploh ne pozna osebno. Razdvojenost se kaže vsakodnevno na političnem, kulturnem in celo športnem področju. Praktično na vseh področjih. Ko zmanjka resničnih argumentov, se argumentira »ti si ta ali ta«. Ko se celoletni gnev nabira, pride mesec december. Mesec, ki je sicer po dnevni luči najkrajši, prinaša pa proti koncu leta drugo luč oziroma luči, ki nas povezujejo - tako leve kot desne, verne in neverne. In ravno zadnji trije državni prazniki v letu so nekakšen temelj povezovanja in temelj na katerem sloni naša država. Prva luč je Božič. Prihod in praznik Jezusovega rojstva. Rojstni dan, ki ga v zahodni kulturi radi praznujemo. Verni, neverni, levi, desni, revni, bogati. Božič tako ni samo krščanski praznik, temveč je praznik vseh. S svojo naravo, poleg Jezusovega rojstva, povzdiguje tudi družino, kot tisto osnovno družbeno celico po kateri hrepenimo vsi. Če za našo evropsko civilizacijo rečemo, da ima izvor v grški umetnosti in filozofiji, je krščanstvo temelj naših vrednot. Druga luč je dan samostojnosti in enotnosti. Praznik, ki je samo naš in ki že z imenom pove kaj se praznuje in kako smo to dosegli. Vabilo in poziv Za samostojno državo smo se odločili povezani in enotni. Čeprav nekateri, zaradi različnih vzgibov, zmanjšujejo pomen plebiscita in kasnejše osamosvojitvene vojne, je to obdobje eno redkih, ki je celoten narod združil. Pozabile so se zamere preteklosti in pogled naroda se je usmeril v prihodnost. Tretje praznovanje je praznovanje zaključka naravnega cikla in začetek novega. Praznik, ki ne more deliti, saj ni odvisen od nas. Mi nismo gospodarji zemlje in časa. Zato tudi ni razlogov za razprtije in delitve. Čeprav je letošnje leto posebno, drugačno in za marsikoga težko, naj bodo prihajajoči prazniki svetle točke našega življenja. Izkoristimo praznike za večjo povezanost v družini. Za to, da se spomnimo na osamljene sosede in znance z darilcem, klicem ali kakšno drugo pozornostjo in naj bo praznovanje vseh treh praznikov optimistično in v pričakovanju boljših časov. Blagoslovljen božič, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno v letu 2021. Župan Daniel Cukjati Za podajo predlogov za podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2020 - Športnik Vrhnike za leto 2020 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike, da posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2020. Predloge je potrebno posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti,: sportnazvezavrhnika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhnika. si. Poleg tega je potrebno k predlogu priložiti tudi kopije dokazil o doseženih rezultatih (listine-priznanja, časopisni članki ipd). Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p.p. 88 ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 11. januarja 2021. Upoštevajo se športni rezultati doseženi v letu 2020. Posebej opozarjamo predlagatelje in zainteresirane, da Komisija za podelitev priznanj vlog, ki bodo prispele po tem roku, ne bo upoštevala. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj Upravna enota se je preselila Poročna dvorana Potem ko je Upravna enota Vrhnika vrsto let delovala v prostorih v dveh objektih, na dveh naslovih (Tržaška cesta 1 in Cankarjev trg 4), se je s prvim decembrom preselila na eno lokacijo: v obnovljene prostore kompleksa stare vojašnice na Stari Vrhniki. Poleg dotrajanosti in statične ter požarne neustreznosti prostorov, je bilo zaradi ločenosti na dve lokaciji oteženo tudi organiziranje dela zaposlenih in delovanja upravne enote. Zato si je Ministrstvo za javno upravo že več let prizadevalo trajno rešiti prostorsko problematiko s selitvijo v druge prostore. Leta 2013 se je pojavila možnost uporabe nekaterih objektov iz kompleksa na območju stare vojašnice na Vrhniki. Kot primerni so se izkazali trije objekti: kasarna (objekt A), stražarnica (objekt B) in kuhinja (objekt C). Projekt ureditve omenjenih treh objektov na območju bivše vojašnice se je ročni dvorani. Dve pisarni bosta v uporabi Območne enote Finančne uprave Republike Slovenije. Upravna enota Vrhnika bo poleg objekta A za namen svojega arhiva uporabljala tudi manjši del objekta C, ki je sicer urejen za potrebe arhiva Upravne enote Ljubljana. Poleg objektov A in C je obnovljen tudi manjši objekt B, ki je, z izjemo hišniške pisarne, v celoti namenjen potrebam Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Gašper Tominc Sprejemna pisarna začel marca 2017, s pogodbenim rokom za izvedbo 24. novembra 2020. Ker je izvajalec dela na tistem delu objekta, kamor je bila predvidena selitev upravne enote, zaključil pred rokom, pa Upravna enota Vrhnika že od prvega decembra tudi uradno deluje na novi lokaciji, v novih prostorih in z novim naslovom: Stara Vrhnika 1d, Vrhnika. V nove prostore Upravne enote Vrhnika se je preselilo skupaj 29 javnih uslužbencev. Ureditev je med drugim obsegala energetsko obnovo, ojačitve temeljev in dozidavo dodatnega vhoda v poročno dvorano. Okvirna vrednost gradbenih in obrtniških del, strojnih in električnih instalacij ter tehnološke opreme (GOI del) za objekt, kamor se je selila Upravna enota Vrhnika, je znašala 1.636.000 evrov (vključno z 22% DDV). Objekt nekdanje kasarne ima 677,16 kvadratnih metrov uporabne površine, ki je namenjena 30 pisarnam, sejni sobi in po- Nagovor župana Občine Vrhnika Daniela Cukjatija ob slovesu Upravne enote Vrhnika Spoštovana načelnica mag. Gabrijela Mlinar ter vse sodelavke in sodelavci UE Vrhnika! Zelo čudni so občutki ob vašem slovesu iz »občinske« stavbe na Tržaški 1. Dolga leta smo se srečevali na hodnikih, v pisarnah... Bili ste odlični sosedje, sodelavci, prijatelji. Zato smo po eni strani žalostni, ker se ne bomo več srečevali pod isto streho. Po drugi strani pa smo veseli za vas, da ste dobili nove, lepe prostore. Prostore, primerne službi, ki jo opravljate. Ker ste bili in ste res strokovna, profesionalna in predvsem zelo prijazna in človeška upravna enota. A vsako organizacijo sestavljajo ljudje. Zato si vsi skupaj in vsak posameznik zaslužite eno veliko zahvalo in pohvalo za vse, kar delate za občane Občine Vrhnika. Želim si, da bi še naprej odlično sodelovali v dobrobit naših občanov. In želim vam, da bi se v novih prostih dobro počutili, da bi vam dobro služili ter da bi svoje poslanstvo opravljali še naprej tako dobro kot ste doslej. Še enkrat - hvala za vsa ta leta odličnega sodelovanja, hvala za vso vašo pomoč tako občini kot občanom in hvala, ker ste bili dejansko najboljši sosed! Vse dobro še naprej. Daniel Cukjati, župan Občine Vrhnika N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gabrijela Mlinar, načelnica Upravne enote Vrhnika Po novem storitve »vse v istem objektu« Načelnica Upravne enote Vrhnika mag. Gabrijela Mlinar je za Naš časopis pojasnila kaj pomeni selitev na novo lokacijo za zaposlene in kaj prinaša strankam. Komentirala je tudi govorice, da se je upravna enota preselila ven iz Vrhnike in da je s tem manj dostopna občanom. Kaj ta selitev pomeni za vas zaposlene v primerjavi s poprejšnjimi prostori? Selitev v nove poslovne prostore vsekakor pomeni boljše delovne pogoje za vse uslužbence. Upravna enota Vrhnika je po prevzemu nalog iz državne pristojnosti leta 1995 »prevzela« tudi uslužbence in poslovne prostore prej Skupščine občine Vrhnika. Tako sta Občinska uprava Občine Vrhnika in Upravna enota Vrhnika poslovali na isti lokaciji Tržaška 1, vse do 30. novembra 2020. Prostori so bili, kakršni so bili, takrat »pravično« razdeljeni glede na vrsto in obseg nalog ter uslužbencev. Prostorov ni bilo možno spreminjati in kmalu jih je bilo tudi premalo, tako da smo poslovali na dveh lokacijah. Sedaj ima vsak zaposleni svojo pisarno? S selitvijo smo pridobili najprej to, da se vse storitve izvajajo na eni lokaciji in da so vsi uslužbenci sedaj na eni lokaciji. Razen sprejemne pisarne, kjer sta dve delovni mesti, ima vsak uslužbenec svojo pisarno, kar bo posledično pomenilo tudi več možnosti za zbrano delo pri reševanju upravnih postopkov. V vsakem nadstropju imamo zagotovljeno sejno sobo, ki omogoča izvajanje ustnih obravnav, priseg v državljanstvo, sestankov s strankami, kadar gre za več strank in ne nazadnje sestanke s sodelavci, kadar je to potrebno. Zagotovljena je večja dvorana za izvedbo morebitnih usposabljanj za vse zaposlene. Urejene imamo lepe sanitarije in čajno kuhinjo. Zagotovljena so tudi parkirišča za zaposlene. Naši novi prostori so topli, zračni, svetli, imamo novo pisarniško opremo in kar je najpomemb- nejše, v teh prostorih so prijazni in strokovni uslužbenci, ki bodo z veseljem pomagali vsaki stranki, da pride do željene storitve. Dejstvo je, da je bilo v sam projekt vloženega veliko truda in energije, tako z moje osebne strani, kot tudi mojih sodelavcev in ne nazadnje ekipe Ministrstva za javno upravo, ki je po več letnih prizadevanjih prepoznalo potrebo po zagotovitvi novih prostorov za naše delo. Kaj pa z novimi prostori pridobijo stranke? Stranke pridobivajo praktično storitve »vse v enem objektu«. Storitve, ki se jih najbolj množično poslužujejo, so v pritličnem delu objekta. Ker so uslužbenci v pisarnah posamično, bo tudi obravnava bolj osebna, individualna, zagotovljena je anonimnost. Prepričana sem, da se bodo stranke tako počutile bolje, saj se jim bodo uslužbenci lažje in bolje posvetili. Na stari lokaciji za invalide ni bilo dostopa. Sedaj je zagotovljen dostop tudi za invalide in za mamice z vozički. Pred objektom je na razpolago dovolj parkirišč za stranke. Ob vstopu v objekt je zagotovljen receptor, ki bo strankam olajšal iskanje ustreznega uslužbenca oz. pisarne. Za izvajanje poročnih slovesnosti imamo na razpolago primerno in lepo opremljeno dvorano, s posebnim vhodom, zato upamo, da bomo čimprej in čim več parov pospremili na njihovi skupni poti. Želimo si, da bi se stranke ob obisku Upravne enote Vrhnika dobro počutile tako zaradi storitev naših prijaznih in strokovnih uslužbencev, kot tudi zaradi dostopnosti in funkcionalnosti prostorov. Se je s selitvijo obseg vaših storitev povečal oziroma ponujate po novem še kakšno dodatno? Storitve v upravni enoti so pogojene s predpisi oz. zakoni in naše naloge se spreminjajo glede na spremembe zakonodaje s področja posameznega ministrstva. Povečan obseg nalog beležimo predvsem iz naslova »ukinjanja« krajevne pristojnosti, ker se storitve lahko opravijo kjerkoli v Sloveniji. Tako beležimo pritok strank tudi iz drugih krajev, predvsem iz Ljubljane, Horjula.... Kako komentirate komentarje, da seje upravna enota preselila »ven iz Vrhnike« in daje težje dostopna? Tudi s temi pomisleki sem seznanjena, vendar sem prepričana, da bodo naši občani, naše stranke nasploh, kaj hitro ugotovile, da pravzaprav nismo ven iz Vrhnike. V naši bližini sta osnovna šola, vrtec, kjer se dnevno izmenjuje veliko število ljudi. Smo v neposredni bližini tako imenovane podjetniško obrtne cone, ki je še v razvoju in kjer prav tako prihaja veliko ljudi. Lokacija je od »centra« oddaljena nekaj minut, zagotavlja možnost dostopa do vrat. Ni težav s parkiranjem, modro cono. Starejši, oziroma vsi tisti, ki sicer ne vozijo sami ali nimajo sorodnikov, lahko pokličejo PROSTOFERJA (080 10 10) in se dogovorijo za prevoz. Menim, da so to prednosti, ki jih bodo prepoznale tudi naše stranke. Zaključiva najin pogovor s statistiko: ali mogoče veste koliko strank vas letno obišče? Te statistike ne vodimo. Vodimo statistiko po opravljenih upravnih postopkih in drugih upravnih nalogah. V lanskem letu smo rešili 11.737 upravnih postopkov in 25.549 upravnih nalog. Ocenjujemo, da bodo v naslednjih treh letih te številke bistveno večje. Leta 2021, 2022 in 2023 bo množična menjava osebnih dokumentov, poleg tega leta 2023 poteče rok za menjavo vozniških dovoljenj. Tako imenovano roza vozniško dovoljenje bo zamenjala kartica. Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ó OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Odkrili Slomškov doprsni kip Ravnateljica Darja Guzelj, akademski kipar mag. Bojan Mavsar in župan Daniel Cukjati Vrhnika, 26. november - Pred OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika so odkrili doprsni kip Antona Martina Slomška; 26. novembra je bila 220. obletnica njegovega rojstva. Avtor kipa je akademski kipar mag. Bojan Mavsar. »Danes praznujemo rojstni dan Antona Martina Slomška, zato smo ob tej priložnosti odkrili njegov doprsni kip pred šolo, ki je po njem poimenovana. Slomšek sodi med slovenske velikane 19. stoletja. Izpričana je njegova velika ljubezen do materinega jezika, slovenščine, za katero je želel, da se jo sliši v vseh slovenskih šolah. Bil je rodoljub, omikan, ne gre pa spregledati tudi njegovega dejanja, da je prenesel sedež škofije od sv. Andraža v Maribor in s tem bistveno pripomogel, da je Štajerska ostala slovenska,« je ob odkritju kipa dejal župan Daniel Cukjati. Avtor bronastega kipa je Vrhni- čan akademski kipar mag. Bojan Mavsar, ki ga Vrhničani že poznajo kot avtorja nekaterih drugih vrhniških kiparskih del. V pogovoru za Naš časopis je dejal, da je pred izdelavo zbral kar nekaj Slomškovih del oziroma literature, ki je pripovedovala o tem slovenskem velikanu. »Na vsak način sem želel vnesti v kompozicijo tudi oreh, ki ga je za svoj simbol izbral Slomšek. Oreh se mi nasploh zdi zelo mogočen, ima slovenski pridih. To mi ni uspelo, sem pa potem namesto tega izdelal podstavek v obliki knjige, ki govori o njegovem odnosu do slovenske besede, šolstva.« Nov kip je vsekakor lep in spoštljiv prispevek za Slomškovo šolo, ki letos obeležuje 20. obletnico obstoja. Darja Gu-zelj, ravnateljica je povedala: »Na naši šoli vsako leto obeležujemo Slomškovo obletnico rojstva. Ob tem spodbujamo mlade, da se izražajo v svojem mater-nem jeziku. To je nadaljevanje tistega, kar je učil in želel Slomšek.« Osnovna šola Antona Mar-tona Slomška, kot rečeno, letos praznuje 20. obletnico obstoja. Njeno ime je izbral občinski svet na svoji seji februarja 2000. V ožjem izboru so bili še poimenovanje po Karlu Gra-beljšku, Gabrijelu Jelovšku in Francetu Habetu. Na seji so svetniki predlagali še OŠ Barje, OŠ Breg in OŠ Vrhnika 2000. Na tajnem dvo-krožnem glasovanju je zmagalo ime Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika. Gašper Tominc Razpis za sofinanciranje športnih dejavnosti Vloge oddane, kaj sedaj? Konec novembra so športna društva morala oddati vloge za sofinanciranje dejavnosti v prihodnjem letu. Na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je bilo oddanih 35 vlog, ena več kot lani. Občina ima zanje tudi tokrat predvidenih 250 tisoč evrov. »Vloge bo strokovno pregledala in vrednotila petčlanska Komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa v občini Vrhnika in na koncu pripravila predlog razdelitve proračunskih sredstev. Odpiranje in pregled vlog je letos zaradi vsem znane situacije z virusom prilagojeno, zato bo trajalo nekoliko dlje časa. Prve vloge smo odprli kot predvideno, 9. decembra 2020, rok za izdajo odločb o izbranih in neizbranih programih prijaviteljev pa je 90 dni od datuma odpiranja vlog,« nam je pojasnil Gašper Stržinar, ki na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika skrbi za področje športa, in dodaja, da če bo vse potekalo po načrtih, bodo prva društva del pogodbenih sredstev prejela konec aprila 2021. Kako bo z denarjem za letošnje projekte, ki jih društva zaradi korone niso izpeljala? Stržinar odgovarja: »Na žalost nekaj društev letos ni uspelo izpeljati vseh napovedanih aktivnosti in projektov in posledično niso mogli dobiti vseh sredstev. Na podlagi 58. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 je država ponudila možnost, da društva lahko dobijo izplačana vsa pogodbena sredstva za leto 2020, čeprav nekaterih aktivnosti in prireditev, za katere so dobila sredstva, v letu 2020 ne bodo izpeljala. Vendar le ob pogoju, da bodo vse te aktivnosti izpeljali v letu 2021 in bodo za te aktivnosti naknadno predložili dokazila in račune. Seveda se potem te aktivnosti in prireditve ne bodo upoštevale na javnem razpisu za leto 2021. Društvom smo možnosti ponudili, bomo videli, kako se bodo odločila.« Gašper Tominc Park po novem krasi »Ivanova šalca« Tako je skulpturo skodelice, ki od konca novembra stoji v parku pred ZIC Vrhnika, poimenoval akademski kipar mag. Bojan Mavsar. Gre seveda za alegorijo na Cankarjevo skodelico kavo. »Eno tako sem postavil na svojem vrtu, ki meji k Can- karjevi spominski hiši, kjer je med obiskovalci pritegnila veliko pozornosti. Še tedanji direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Kopri-vec je zato dal pobudo, da bi jo postavili v parku v središču mesta. Tako sem iz poliureta-na izdelal še eno, ki sedaj krasi mestni park,« je pojasnil avtor skodelice, ki je že prvi dan pritegnila veliko pozornosti. Nekdo je namreč zlezel vanjo in v svežem betonu v skodelici pustil odtis svojega stopala. No, resnici na ljubo je res izdelana z namenom, da se lahko ljudje fotografirajo v njej, zadaj pa ji daje lepo kuliso Kunstlje-va vila. Mavsar je prepričan, da ko bo turizem ponovno zaživel, da se bo velikokrat znašla na družabnih omrežjih turistov. Gašper Tominc Do konca leta 2021 možnost vložitve dodatnih zahtevkov za spremembo operacij EKSRP Za spremembo operacij EKSRP je v šestem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije (6PKP) dodana možnost vložitve dodatnih dveh (2) zahtevkov za spremembo obveznosti, če so razlogi povezani s posledicami covid-19. Ta možnost velja do 31.12.2021 Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije CO-VID-19 (ZIUOPDVE), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št: 175/2020 z dne 27.11.2020 v 92. členu določa: (1) Ne glede na četrti odstavek 54. člena ZKme-1 lahko stranka zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19, vloži še dva dodatna obrazložena zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev. (2) Stranka lahko z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predlaga izpolnitev spremenjene obveznosti do predpisanih končnih rokov iz predpisov, ki urejajo ukrepe iz programa razvoja podeželja, in sicer tudi po končnem roku določenem v posameznem javnem razpisu. (3) Stranka lahko vloži zahtevek iz tega člena do 31. decembra 2021. Upamo, da se čim več aktivnosti operacij, ki še niso zaključene, izvede s potrjeno vlogo. V kolikor to ni mogoče zaradi razlogov, ki so povezani s posledicami covid-19, je vlagateljem lahko v pomoč omenjena možnost. Za ostale informacije smo dosegljivi na info@lasbarje. si ali na gsm: 031/366 815. Lokalni ponudniki hrane na območju LAS Barje z zaledjem V času obolenja Covid-19 je povpraševanje po lokalnih proizvodih izjemno povečano. Z namenom prebivalcem olajšati dostop do lokalne ponudbe smo na spletni strani LAS Barje z zaledjem objavili seznam lokalnih ponudnikov hrane na območju LAS Barja z zaledjem, ki vključuje občine Brezovica, Borovnica, Do-brova-Polhov Gradec, Horjul, Log-Dragomer in Vrhnika. Seznam še dopolnjujemo. Če želite, da je ponudba vaših izdelkov objavljena na našem seznamu nam prosim posredujete informacije o vaši ponudbi na naš elektronski naslov: info@lasbarje.si V JrÄi Wt*, eh N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Krajevna skupnost Vrhnika Vas Potoka Bela in Hribski potok Krajevna skupnost Vrhnika Vas je v zadnjem obdobju vložila veliko truda in tudi finančnih sredstev za čiščenje struge potoka Bela in predvidenega čiščenja z regulacijo Hribskega potoka. Glede na prakso izpred nekaj let niti občina niti krajevne skupnosti nismo smele posegati v čiščenje potokov. Za to dejavnost je bil edini pooblaščen od države ARSO in njihov pooblaščen koncesionar za izvajanje, Hidrotehnik. Krajevne skupnosti nismo imele pravega sogovornika, zato smo to dejavnost vnesle v svojo strategijo 2018-2022. Zato je župan g. Danijel Cu-kjati imenoval dva podžupana, ki se aktivno ukvarjata s problematiko in reševanjem programov dela v krajevnih skupnostih. Imenovana sta bila g. Jožef Malovrh, odgovoren za koordinacijo krajevnih skupnosti, in ga. Bernarda Kropf za ekologijo. Rezultat tega je vzpostavljen stik z odgovorno osebo na ARSU in Hidrotehniku, kjer smo kot KS pridobili ustrezna dovoljenja za posege v strugo potoka Bela in Hribskega potoka. Delo za čiščenje potoka Bela smo zaupali Komunalnemu podjetju Vrhnika, kjer je za to pooblaščen vodja vzdrževanja javnih površin in javne razsvetljave g. Matevž Snoj, ki je s svojo ekipo opravil pomembno delo in si pridobil izkušnje za podobna dela na drugih odsekih v občini. Zelo zaraščene struge, predvsem na vasi, je bilo treba očistiti v dolžini 1100 metrov od Habeta na Stari cesti do Tan-kovske ceste. Odstranjenih je bilo za 55 tovornjakov naplavin oziroma 500 ton materiala. Nadzor nad izvajanjem del je s svojo pooblaščeno osebo izvajal Hidrotehnik. Z deli bomo nadaljevali na Hribskem potoku s sanitarnim posekom vegetacije in delno regulacijo struge, ki bo preprečevala izlivanje vode ob višjih vodostajih in tako preprečili/ ublažili poplavno ogroženost. Stroški čiščenja potoka Bela in Hribskega potoka se bodo delili na 50 % udeležbe KS Vas in 50 % Občina Vrhnika. Za opravljeno delo pred posegom bi se rad zahvalil Ribiški družini Vrhnika in g. Marku Barišiču za brezplačen odlov rib, kar je bil pogoj za začetek del. Pri organizaciji čiščenja potoka Bela in Hribskega potoka je aktivno sodeloval tudi predsednik KS Vrhnika Center g. Miran Garafolj, saj se bodo dela s čiščenjem potoka Bela in Hribskega potoka nadaljevala tudi v njihovi KS vse do izliva v Ljubljanico, in sicer takoj po zaključku del v KS Vas. Predsednik KS Vrhnika Vas Mirko Turk Asfaltiranje Čuže Čuža, projekt Krajevne skupnosti Vrhnika Breg, je bil uspešno in hitro končan. Kar smo krajanom obljubili, smo naredili. Ogled sva opra- vila s podžupanjo Bernardo Kropf. Zahvaljujem se vsem krajanom za odlično sodelovanje, za izvedbo del pa izvajalcu KPV, ki je dela res hitro končal. Zahvaljujem se tudi županu in podžupanu, ki sta naš projekt podprla, in vsem članom Sveta Obnova vodovodnih cevi v Razorski dolini Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje je še edina skupnost, ki v Občini Vrhnika sama upravlja z vodovodom. Podlipska dolina ima dobro vodo, ki je tudi v najbolj sušnih letih nikoli ne zmanjka. Lani so obnovili oba vodohrana in uredili okolico. Na Samiji so zgradili nov vodohran in cevi speljali do vsake hiše. Velika investicija, a jim je s skupnimi močmi uspelo. Že kar nekaj časa pa je težava v Razorski dolini. Zaradi bolj močvirnatega terena so cevi počile in intervencij je bilo kar veliko. Zdaj bo tega konec. Domačini so ob pomoči krajevne skupnosti stopili skupaj in se lotili obnove dotrajanih vodovodnih cevi. Dela so uspešno končali in pitna voda že teče po novih ceveh. Vse stroške obnove je poravnala krajevna skupnost. Obenem se je predsednik KS Boštjan Jurjevčič zahvalil vsem domačinom za pomoč in potrpežljivost. Prav je, da se tudi vsi vaščani zahvalimo Boštjanu in še vsem drugim, ki so mu pomagali, saj so opravili veliko delo, ki pa je velikokrat spregledano. Oskrba prebivalcev z vodo je velika odgovornost in posamezniki dokazujejo, da so odgovorni. Po obnovi v Razorski dolini bo skoraj 20 kilometrov cevi, ki jih ima celoten vodovod v Podli-pi in Smrečju še bolj varen in zanesljiv. J. Ž. naše krajevne skupnosti. Naslednji projekt v letu 2021 so Mokrice. Ne obljubljamo, ampak tudi naredimo! Anže Grampovčan, predsednik Krajevne skupnosti Vrhnika Breg Vsem našim krajanom voščimo vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, uspeha in zadovoljstva. Še naprej se bomo trudili, da vam bomo prisluhnili in poskušali skupaj uresničevati zadane cilje. JI Srečno 2021! KS Vrhnika Breg KS Vrhnika Center KS Vrhnika Vas Zahvala Krajani Storževega Griča, hišnih številk 4 in 5, lastniki kmetijskih površin, se zahvaljujemo KS Vrhnika Vas, Občini Vrhnika in izvajalcu Metodu Kržmancu za opravljeno delo asfaltiranja ceste. NALEZIMO SE Pd®brih ONAVAD ■MM "«MM I N OŠ Občina Vrhnika Mag. Milena Končina, Dom upokojencev Vrhnika »Bijemo bitko z nevidnim sovražnikom in številnimi neznankami« Pogovarjali smo se z direktorico Doma upokojencev Vrhnika mag. Mileno Končina, kjer so se pred tedni prvič soočili s prisotnostjo koronavirusa med zaposlenimi in stanovalci. Z njo smo se pogovarjali o ukrepih, ki jih izvajajo, počutju stanovalcev v rdeči coni v Telovadnici Partizan, pa tudi o odnosu države do domov za oskrbo starejših. 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Milena Končina, direktorica Doma upokojencev Vrhnika KKakšni občutki so vas prevevali, ko ste prejeli prvi pozitiven izvid v vašem domu? Namreč stanovalce ste testirali prej že večkrat, a izvid ni bil nikoli pozitiven. Že od prvega dne pojava virusa in epidemije smo v domu naredili vse, kar so narekovale smernice zdravstvene stroke, da bi preprečili vdor virusa v dom. Zavedamo se, da so naši stanovalci izjemno ranljiva skupina. Dolgo smo zdržali brez okužbe, vendar pa se je v jesenskem času v lokalnem okolju in na ravni celotne države povečalo število okuženih in vsak dan smo živeli v strahu, kdaj se bo virus pojavil tudi pri nas. Vse je bilo samo vprašanje časa. Ko smo prejeli prve pozitivne izvide, se v glavi zgodi vihar in pojavi se nešteto vprašanj, na katere ni odgovora: kdaj, zakaj, kje, kako ... vendar tisti trenutek ni časa za iskanje odgovorov, ampak za takojšnje ukrepanje. Že ves čas se zavedamo, da bijemo bitko z nevidnim sovražnikom in številnimi neznankami. Po prvi okužbi je vse skupaj steklo zelo hitro: sledile so nove in nove okužbe. Zelo hitro jih je bilo preveč za vaše prostore. Po prvih treh okužbah, ki so se zgodile posamično v treh nadstropjih, smo se odločili in testirali vse stanovalce in vse zaposlene, tudi če niso kazali simptomov. Zgodilo se je ravno to, česar si nismo želeli in najmanj pričakovali oziroma smo se ves čas od pojava virusa najbolj bali, in to je asimptomatskih zaposlenih ali stanovalcev, ki ne kažejo znakov okužbe, virus pa se širi. V domu smo imeli že ves čas pripravljeno sivo cono, ki je bila namenjena stanovalcem s sumom na okužbo ali pa za namestitev stanovalcev ob sprejemu. Zaradi pojava okužbe smo jo nemudoma spremenili v rdečo cono. Ob testiranju vseh stanovalcev pa se je izkazalo, da je okuženih 16 stanovalcev, in naša domska rdeča cona ni zadostovala za namestitev vseh. Ker edino umik okuženih stanovalcev daje možnost, da preprečiš ali zmanjšaš nadaljnje širjenje okužbe, smo že v prvem valu iskali možnosti za namestitev okuženih stanovalcev, saj moramo domovi zagotavljati belo, sivo in rdečo cono, česar pa v našem domu žal nismo mogli narediti. Ne gre samo za prostor, gre tudi za zagotavljanje čistih in nečistih poti, filtrov in drugih zahtev, ki jih narekuje zdravstvena stroka. Domovi nismo grajeni po standardih bolnišnic in naši prostori ne dajejo možnosti, da bi se lahko organizirali na način, kot ga narekuje zdravstvena stroka ob pojavu tako močnega in neznanega virusa. Nekateri menijo, da so razmere v telovadnici Partizan neustrezne za vaše stanovalce in da bi jih morali preseliti v hotel. V prvem valu smo vsi domovi pripravljali krizne načrte ob morebitnem vdoru virusa v dom in is- kali najbolj primerne rešitve, ki bi dajale možnost izvajanja vseh ukrepov ob pojavu okužbe. Takoj smo se povezali z županom in civilno zaščito in v lokalnem okolju iskali možnosti lokacije za namestitev obolelih stanovalcev z okužbo. Pretehtali smo možnosti namestitve v Hotelu Man-tova in Hotelu Bistra in ugotovili, da prostorsko in tehnično ni možno zagotoviti ustrezne namestitve. To pomeni čisti vhod in nečisti izhod, ustrezno dvigalo za transport nepokretnih stanovalcev, ustrezno opremo prostora (bolniške postelje, klicni sistem ...). V aprilu smo nato razmišljali, da selimo zdrave stanovalce v Hotel Bistra, da v domu zagotovimo prostore za rdečo cono. To so epidemiologi odsvetovali, saj pri tem virusu ne veš, ali je stanovalec zdrav ali morebiti okužen, ker je, kot se je izkazalo pri našem testiranju vseh stanovalcev, brez simptomov ali pa se ti pokažejo 12. ali celo 14. dan. Nato smo iskali prostor, ki bo omogočal čiste in nečiste poti in zagotavljal ustrezno oskrbo našim stanovalcem. V prvem valu smo se najprej dogovorili, da bi ob okužbi uredili prostore v Osnovni šoli Antona Martina Slomška, in sicer v času zaprtja šol. Ko so se ukrepi že v prvem valu sprostili, smo nato skupaj z županom Danielom Cukjatijem iskali drugo možnost, in sicer smo se dogovorili za namestitev v telovadnici Partizan, ki jo upravlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Vse predloge namestitev so si ogledali imenovani koordinatorji s strani Ministrstva za zdravje in podali mnenje o ustreznosti prostorov. Prostor v telovadnici omogoča do 40 namestitev naših stanovalcev in z manjšimi posegi in pregradami smo lahko nekako zagotovili izvajanje dela in skrbi za naše stanovalce, kot jih narekujejo smernice zdravstvene stroke pri zagotavljanju ustrezne rdeče cone. V domu smo dodatno zagotovili bolniške postelje, pregrade in drugo opremo, ki jo potrebujejo tako stanovalci kot tudi zaposleni za svoje delo. Kako poteka oskrba vaših stanovalcev v telovadnici Partizan. Obiski tam verjetno niso dovoljeni? Kljub temu, da smo že od pomladi imeli v kriznem načrtu rdečo cono v telovadnici Partizan, je bil dan, ko je dejansko prišlo do selitve stanovalcev, za nas eden najtežjih, zase lahko rečem, eden najtežjih v življenju. Ko se ob odločitvi bojuješ z razumom in srcem, je to eden najtežjih trenutkov. Dokler se dejansko ne zgodi, ne moreš razumeti, kaj taka okužba in vse dejavnosti dejansko pomenijo za naše stanovalce, zaposlene in svojce. Zagotovo pa vem, da smo in delamo vse, da svojim stanovalcem zagotovimo najboljšo oskrbo, tako v Partizanu kot tudi tistim v domu. V Partizanu za naše stanovalce skrbijo naši zaposleni, ki jih poznajo. Dnevno v rdečo cono, tako v Partizanu kot tudi v domu, prihaja zdravnik iz Zdravstvenega doma Vrhnika. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pa so naši stanovalci napoteni v bolnišnico. Poleg opreme, ki jo potrebujejo stanovalci za bivanje in zdravstveno nego in oskrbo, vedno poskrbimo še za kakšno presenečenje, stiki s svojci so omogočeni preko video klicev in telefona. Stanovalcem smo zagotovili tudi kotiček, kjer si ob gledanju televizije krajšajo čas in se lahko družijo. S pregradami med posteljami smo zagotovili zasebnost stanovalcu in hkrati omogočili zaposlenim, da imajo ves čas pregled in nadzor nad zdravstvenim stanjem stanovalca. Svojcem omogočimo obisk, če to želijo, in jim zagotovimo tudi vso zaščitno opremo. Razmišljalo seje tudi o selitvi stanovalcev v športno dvorano OŠ Ivana Cankarja. Ob prvem pojavu večjega števila okuženih stanovalcev, ki pred testiranjem niso imeli nikakršnih simptomov okužbe, smo se bali, da bi ob naslednjem testiranju bila številka še višja in zmogljivosti v Partizanu ne bi omogočale namestitve vseh, zato smo iskali rešitve v bližnji dvorani OŠ Ivana Cankarja, ki je lokacijsko v neposredni bližini. Ob vsem tem pa seveda ne gre samo za namestitev. Ob okužbi je namreč treba zagotoviti tudi ločene ekipe zaposlenih, ki delajo samo v rdeči ali pa samo v sivi coni, ker je to eden od ukrepov za preprečitev širjenja okužbe. Že pred selitvijo v Partizan smo ob ponovnem testiranju zaposlenih ostali kar brez 14 zaposlenih, predvsem zdravstvenih delavcev, pomoči dodatnega kadra pa v tistem tednu še nismo imeli in je za vse nas to predstavljalo izjemno težek položaj. Bali ste se, da bi se virus pojavil tudi na oddelku za demenco, kar seje nato zgodilo v začetku decembra. Verjetno je to bilo neizogibno? Ves čas smo se bali za vse stanovalce, pri stanovalcih z demenco pa gre poleg tega še za posebnost, saj gre v večini za pokretne stanovalce, ki se med seboj družijo, jih ne moreš osamiti in je tako prenos okužbe toliko večji. Žal se nam je to zgodilo in čeprav smo prvo stanovalko takoj preselili v rdečo cono, se je prenos okužbe že zgodil. Takoj smo v domu aktivirali rdečo cono v pritličju, stanovalce preselili in jih pogosteje testirali, čeprav niso kazali nobenih simptomov. Pri nekaterih stanovalcih se simptomi pokažejo šele po desetih dneh, pri nekaterih tudi kasneje ali pa sploh ne. Ravno to je tista največja težava pri virusu, ker ga prej enostavno ne moreš odkriti in tako ne moreš prej niti ukrepati. Tudi v tej rdeči coni skrbijo za njih zaposlene, ki so že prej delale na tej enoti, vendar je za njih prepoznavnost in stik še toliko težji, saj so zaposleni v vsej osebni varovalni opremi in stanovalci slišijo samo glas. Med okuženimi so oziroma so bili tudi vaši zaposleni, zato ste se in se še soočate s pomanjkanjem kadra. Vam je kdo priskočil na pomoč od zunaj? Kaj pa država? Ob prvih testiranjih smo ostali brez zaposlenih, ki so zaradi okužbe morali ostati doma, večinoma zdravstveni kader. Še najbolj pa se je primanjkljaj kadra v našem primeru kazal na področju zagotavljanja diplomiranih medicinskih sester in vodje zdravstvene nege, ki so v primerih okužbe edine kompetentne in strokovno usposobljene za izvajanje določenih postopkov zdravstvene nege in oskrbe. Ob okužbi sta bili tako v domu samo dve diplomirani medicinski sestri, ki sta prav tako zboleli, in tu je bila naša stiska največja. Z izjemno angažiranostjo nekaterih zdravstvenih delavcev, naše domske zdravnice in ostalih zaposlenih iz drugih služb smo uspeli zdržati in prebroditi čas do prve kadrovske pomoči. Dejansko smo v prvih dneh, ko je bilo treba vzpostaviti zunanjo rdečo cono, organizirati vso logistiko, zagotoviti dovolj kadra za oskrbo naših stanovalcev, vsi skupaj stopili in dali vse od sebe, da so zadeve stekle. Prvo pomoč dveh diplomiranih medicinskih sester smo prejeli 23. 11. 2020, in sicer eno našo bivšo sodelavko iz ZD Sevnica in eno diplomirano medicinsko sestro iz ZD Vrhnika. V tistem tednu nam je pomoč diplomirane medicinske sestre ponudil tudi dr. Rus iz Studia R d. o. o., in sicer takoj za dlje časa. Kasneje so nam na pomoč priskočili tudi trije » N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » zaposleni iz Ciriusa Vipava in nekaj študentov medicine ter prostovoljec, ki nam že ves čas pomaga pri transportu materiala in prehrane v telovadnico Partizan. Pri vzpostavitvi rdeče cone v Partizanu so nam pomagali pripadniki Civilne zaščite Vrhnika in prostovoljci Rdečega križa ter Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. V manj kot 24 urah smo vzpostavili rdečo cono in preselili prve stanovalce. Ob vsem tem pa imamo zaradi selitev in preventivnih ukrepov veliko dela s temeljitim čiščenjem in razkuževanjem in nam pomoč prostovoljcev v takih primerih izjemno veliko pomeni in pomaga. Trenutno nam s kadrovsko prerazporeditvijo pomaga ZD Vrhnika s tremi diplomiranimi sestrami in ena diplomirana sestra je še vedno pri nas iz Studia R d.o.o.. Prav tako kot pomoč v takih razmerah razumemo tudi razumevanje tako naših stanovalcev, ki so izjemno potrpežljivi in razumevajoči, kot tudi svojcev in drugih, ki nam s svojimi različnimi sporočili stojijo ob strani in nas razumejo ter podpirajo v tem boju z nevidnim sovražnikom. V tem času smo prejeli za svoje stanovalce in zaposlene tudi številne do-nacije in majhne pozornosti, ki nam veliko pomenijo in dajo vedeti, da v tem boju nismo sami. Vsekakor se bomo ob koncu celotne situacije spomnili prav vseh in se jim še posebej zahvalili. Kaj pa država? Že v prvem valu smo direktorji in Skupnost socialnih zavodov Slovenije glasno in ves čas opozarjali, da smo domovi izjemno ranljivi v primeru okužbe in nimamo ustreznih ne prostorskih in ne kadrovskih pogojev za preprečevanje tako vdora kot tudi širjenja okužbe. Država na področju skrbi za starejše v zadnjih dvajsetih letih ni izvedla ustreznih rešitev, predvsem na področju skrbi za starejše, ki potrebujejo več zdravstvene nege in oskrbe, torej ni zagotovila mreže negovalnih bolnišnic. Tako smo se domovi znašli v situaciji, ko smo pod pritiski stisk svojcev in starostnikov, ki niso bili več zmožni samostojnega življenja doma, zagotavljali namestitev za starejše, ki potrebujejo najzahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo. V večini domov je takih stanovalcev približno dve tretjini. Ministrstvo za zdravje že leta ni zagotovilo zadostne mreže negovalnih bolnišnic in smo se tako domovi spreminjali v negovalne bolnišnice, in sicer tako z nižjim in neustreznim kadrovskim normativom na področju zdravstvene nege in oskrbe kot tudi z izjemno nizkim financiranjem storitev iz zdravstvene blagajne. Ob izbruhu epidemije pa se tako od domov, ki so v prvi vrsti ustanovljeni za izvajanje socialnovarstvenih storitev, in nas direktorjev ter zaposlenih zahteva in pričakuje izvajanje vseh storitev po protokolih zdravstvene stroke ob izbruhu nalezljivih bolezni. Verjamem, da smo vsi domovi ravnali odgovorno in v okviru vseh svojih zmožnosti in še več, da bi preprečili vdor virusa oziroma ga ob vdoru zajezili. Žal se v tako kratkem času ne da popraviti vsega zamujenega iz preteklih let. Kaj bi ob koncu sporočili svojcem in nenazadnje vašim stanovalcem, ki berejo ta intervju? Prazniki so pred vrati. Decembrski čas smo v našem domu vedno praznovali z različnimi dogodki in dejavnostmi svojih stanovalcev. Tudi letos se bomo kljub okužbi potrudili in poskušali pričarati nekaj prazničnega vzdušja za svoje stanovalce, seveda vse skladno s preventivnimi ukrepi in protokoli. Obiskal nas je že prvi decembrski mož in verjamem, da nas obišče še kdo. Zavedamo pa se, da vsem nam največ pomeni srečanje s svojimi najbližjimi, pa čeprav je to skozi okno in samo za kratek čas. Tako smo začeli postopoma izvajati kratke obiske svojcev in si želimo, da bi se v teh decembrskih dneh vsaj enkrat srečali s svojimi najbližjimi. Življenje ubere svojo pot, piše svojo zgodbo in na to žal nimamo vpliva. Ob vsem tem smo iz dneva v dan veseli, ko se nazaj v naš dom vrnejo stanovalci, ki so preboleli okužbo, in iz dneva v dan se spomnimo tudi vseh tistih stanovalcev, ki so žal bitko z virusom izgubili. Vsem našim stanovalcem se zahvaljujem za izjemno razumevanje, strpnost, iskrenost, modre besede in potrpežljivost ob vseh ukrepih, ki smo jih izvajali že vse od začetka epidemije in tudi zdaj ob okužbi. Prav tako se zahvaljujem zaposlenim, ki s svojim delom in srčnostjo dnevno skrbijo za naše stanovalce in se borijo iz dneva v dan, ter vsem svojcem, prijateljem in posameznikom, organizacijam, ki nas spodbujajo, razumejo in pomagajo, da čim prej ustavimo okužbo ter se čim prej vrnemo v lepše in mirnejše čase. V prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih želim vsem nam predvsem osebne sreče in topline svojih bližnjih, prijateljev in znancev ter razumevanja drug drugega. Upam in si želim, da nam novo leto prinese pozitivne spremembe in da ostanemo zdravi, saj je to največja vrednota. Z upanjem na bolje in uresničitev svojih želja pri-čakajmo novo leto. Gašper Tominc Stanovalci, ki so preboleli okužbo in se vrnili v dom. Ob 30. obletnici osamsvojitve Slovenije in 15. obletnici Zlatega častnega znaka svobode Občini Vrhnika bomo ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI v soboto, 26. decembra 2020 (od 17. do 20:45 ure) v Parku samostojnosti predvajali projekcijo v velikem merilu. Občina Vrhnika Prosimo, da dosledno upoštevate priporočila NIJZ o prepovedi zbiranja ljudi. V delu rdeče cone je poskrbljeno tudi za praznično vzdušje. N 05 Občina Vrhnika 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si HOj Virus prekrižal načrte v TIC-u na Vrhniki V vrhniškem TIC-u je bila v novembrskem in decembrskem času v prejšnjih letih poštena gneča. Vzrok za živahno dogajanje in množico obiskovalcev je bila želja po nakupu vstopnic za številne gledališke, glasbene in kinopredstave ter kupovanje občinskih, poslovnih, društvenih daril in daril posameznikov. Vsak bi rad v dar odnesel nekaj lepega, našega, nekaj vrhniškega. Letos tovrstnega vrveža v TIC-u ni, zato smo se lahko lotili že dlje časa želene prenove prostorov. Ob stalni novi ponudbi je primanjkovalo polic za ustrezno predstavitev izdelkov in promocijskih tiskovin Vrhnike. Tudi številne tiskovine, zemljevide, prospekte, promocijske zloženke je bilo treba urediti tako, da jih obiskovalec lažje prepozna in najde. Ob prenovi prostorov poteka tudi obnova spletne strani visi-tvrhika.si in hkrati tudi spletne trgovine, kjer bomo ponudili možnost spletnega nakupa. V tem času potekata ustrezna predstavitev in fotografiranje raznovrstnih artiklov, ki jih ponujamo v TIC-u, saj so spominki, glede na povpraševanje, zanimivi tudi širšemu krogu obiskovalcev. Sodeč po nakupovanju daril smo Vrhničani zelo ponosni na svoj kraj. In kateri je spominek številka ena v zadnjih dveh letih? Še nekaj let nazaj so bile to Cankarjeve miniaturne črtice, zdaj pa so to mesto zasedli vrhniška kava Escobar, skodelica s Cankarjevim podpisom in Cankar- jeva čokolada. Ponosni smo, da je slednja zelo priljubljena, saj smo izdelek na Zavodu Ivana Cankarja razvili skupaj s Katjo in Omarjem iz Escobara in pri tem skrbno testirali kombinacijo kave in čokolade. Darila in prireditve, namenjene za letošnji decembrski čas, morda letos ne bodo prišle do obiskovalcev. Vseeno pa imamo pripravljena tudi nova »vrhniška darila«, ki se jih veselimo razstaviti v novem TIC- -u takoj, ko bomo lahko odprli svoja vrata. V pričakovanju čimprej šnje-ga srečanja tudi v naših prenovljenih prostorih vam želimo srečno in zdravo v novem letu! TIC Vrhnika Veseli december: praznični labirint V Športnem parku na Vrhniki je ob koncu leta 2020 zrasel Praznični labirint, ki je namenjen vsem, tako družinam, kot posameznikom, ki so mladi po srcu in obožujejo pravljice. Program Veselega decembra 2020 se je pričel pripravljati v začetku jeseni, še preden se je situacija v državi tako poslabšala. Glede na lanski uspeh smo za letošnji Veseli december na Vrhniki načrtovali še večje drsališče, še več koncertov in otroških predstav. Žal smo se morali dani situaciji prilagoditi. Želeli smo si, da občanom Občine Vrhnika nekaj podarimo, vendar so se ukrepi vedno bolj zaostrovali in lahko smo zgolj upali, da se bo situa- cija čim prej umirila. Upanje je ostajalo, a smo se s približevanjem meseca decembra morali soočiti z realnostjo. Brez prireditev, druženj na javnih prostorih, otroških predstav in zabav, ki so nas vsakoletno spremljali v prazničnem decembrskem času. Želeli smo si ponoviti lanskoletno drsalno pravljico, a so nas razmere prisilile v odpoved drsališča in celotnega programa Veselega decembra, ki smo ga tako skrbno pripravljali za Vrhničane in Vrhničanke. Kot ste verjetno opazili, smo bogato okrasili središče Vrhnike in sicer v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Vrhnika, ki so že prejšnjo sezono doda- tno naročili okrasitev, namenjeno Veselem decembru 2020. V Športnem parku Vrhnika smo postavili 15 metrov visoko novoletno jelko in jo okrasili, da nam v večernih urah polepša pogled in doda novo upanje, da se stanje čim prej poboljša in stabilizira. Poleg novoletne jelke smo okrasili tudi nekaj dreves in pot ob igrišču. Glede na to, da smo odpovedali program in drsališče, smo vseeno začeli tuhtati, kaj bi lahko na Vrhniki imeli v prazničnem času. Tako smo prišli do ideje, ki bi bila izvedljiva glede na trenutne razmere. Ideja o labirintu je nastala zaradi situacije in ukrepov, ki preprečujejo druženje na javnih površinah. Labirint je v osnovi prilagojen razmeram, saj ima en vhod in en izhod, vstopanje je posamično in je povsem na prostem. Skozi labirint nas popelje zgodba, na poti do cilja pa je treba premagati številne ovire. Pravljica Kraljestvo Belega jelenčka je nastala v sodelovanju z vzgojiteljico Vrtca Vrhnika. Beli jelenček nam skozi pravljico opiše ovire, ki so gibalne, opazovalne, a brez dotikanja in prijemanja. Poleg tabel s pravljico smo dodali tudi lučke in svetlobna telesa, tako da je labirint še bolj magičen. Zgodba govori o Belem jelenčku, ki je bil poslan s severa, da prinese praznično srečo med nas ljudi. Ima posebno moč... kakšno, pa izveste, ko se podate skozi labirint. Pred vstopom v Praznični labirint vas naprošamo, da si natančno preberete navodila in priporočila za preprečevanje širjenja korona virusa. Prosimo, da se jih držite dosledno, saj bomo le tako lahko vsi skupaj zagotovili zdravo okolje za vse občane. Prisrčno vabljeni. Želimo vam vesele božične praznike in uspešno, zdravo in uspehov polno leto 2021. Ekipa Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dvig dostavil božično smreko na Trgu sv. Petra Na Trgu sv. Petra Podjetje Dvig iz Sinje Gorice se je že večkrat podpisalo pod projekte, ki so pritegnili pozornost širše javnosti. Gre za podjetje, ki s svojimi dvigali in tovornimi vozili premešča nepremostljivo. Številnim je ostal v spominu njihov transport podmornice v pivški vojaški muzej, a to je le eden od številnih premikov, ki jih izvajajo tako rekoč vsak dan. Eden zadnjih, ki bo verjetno v ostal v njihovi zgodovini zapisan s posebnimi črkami, pa je dostava božične smreke v Vatikan. Dostava in postavljanje božične smreke ni nekaj novega za Dvig, saj je to storil že večkrat tako v Ljubljani kot v drugih slovenskih mestih in krajih. »Nedvomno so bile naše bogate reference in izkušnje iz preteklih let zelo pomembne, ko so se odločali, komu zaupati dostavo in postavitev božične smreke v Vatikanu,« so nam zapisali iz Dviga. S pripravami so začeli avgusta, ko so dobili prvo povpraševanje, če lahko projekt izpeljejo. »Projekt se nam je zdel privlačen, zato smo takoj začeli z aktivnostmi. Velik izziv je bilo najti primerno smreko - smreko so izbirali predstavniki družbe Slovenski državni gozdovi ter Ministrstva za kmetijstvo - in pri tem upoštevajoč njeno lokacijo, saj smo morali do nje dostopiti z avtodvigalom in specialnimi vozili za prevoz tovora dolžine 30 metrov.« V družbi Slovenski državni gozdovi so s svojimi terenskimi ogledniki našli nekaj lokacij, ki so si jih nato ogledali skupaj s predstavniki podjetja Dvig ter na koncu določili tisto smreko, ki bo krasila vatikanski trg. Poleg velike smreke še 42 manjših smrečic Slovenski gozdovi premorejo veliko slokih in lepih igličastih lepotic, a za tako dolgo pot so nekatere vendarle prevelike. Pomembno je, da ne presegajo dovoljenih mer izrednega prevoza, sicer se lahko vse skupaj zelo zaplete. V Dvigu pravijo, da so bili pri transportu omejeni na mere izrednega prevoza, ki ni smel presegati 4,5 m širine ter 4,5 m višine. »Za zagotovitev ustreznih dimenzij je bilo veje smreke potrebno zvezati na ustrezne dimenzije. Smreko je bilo potrebo tudi zaščititi za čas transporta predvsem zaradi morebitnih vplivov soljenja cest in morebitnih drugih mehanskih poškodb. Vse to nam je uspelo narediti.« Poleg »osrednje smreke« so v Vatikan dostavili še 42 manjših smrek, velikih od dveh do devet metrov, ki so jih z dvema tovornima voziloma dostavili že prej. Še eno dodatno tovorno vozilo pa so potrebovali za prevoz okraskov in venčkov. Na Trg sv. Petra v policijskem spremstvu Na pot so se podali iz Kočevske Reke 24. novembra. Prek mejnega prehoda Fernetiči so se nato po etapah pomikali proti Vatikanu. Vožnja je potekala večinoma ponoči. Veliko previdnosti in medsebojnega usklajevanja je bilo potrebno na poti proti večnemu mestu. Vsako pot si poprej natanko ogledajo zavoljo morebitnih omejitev, saj bi bilo po toči zvoniti prepozno. »Pri Padovi je bilo na avtocesti gradbišče. Prometna pasova sta bila deljena z betonskimi ovirami. Širina našega tovora je presegala en pas, zato so nam morali odstraniti betonske ovire, zapreti avtocesto, tako da smo se nekaj časa vozili samo po sredini ce- ste oziroma po obeh pasovih.« Prihod v mesto je bil (v noči iz nedelje na ponedeljek 30. novembra), če zapišemo v šali, božično-novoleten: v soju luči štirih policijskih avtomobilov in štirih motorjev. Slovenija se vrača po 24 letih Božično drevo vsako leto Vatikanu podari druga država ali pokrajina. Letos bo na Trgu svetega Petra po 24 letih praznično ozračje znova širila slovenska smreka - stara je 75 let, težka sedem ton, posekali pa so jo v drugi polovici novembra v kočevskih gozdovih. Slovenija je v Vatikan poleg smreke za trg pred baziliko poslala še 42 manjših smrek in belih jelk, ki bodo krasile zunanje površine mesta in vatikanske urade. Poskrbeli smo tudi za okrasitev božičnih dreves; okrasje zanje je delalo 400 prostovoljcev. »Da Slovenija po 24 letih ponovno Vatikanu podarja božično drevo, je odlična priložnost predvsem za zaznamovanje 30. obletnice našega plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Simpatična okoliščina ob tem pa je tudi ta, da to praznujemo v letu, ko praznujemo 100. obletnico rojstva Janeza Pavla II., hkrati pa tudi 100. obletnico rojstva dveh velikih Slovencev, domoljubov in državotvornih osebnosti: nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja in prvega veleposlanika pri Svetem sedežu doktorja Štefana Faleža,« je ob tem za nacionalno televizijo dejal ve- GOZDARSTVO. uJO-D ► Sečnja in spravilo lesa ► Prevozi z gozdarsko prikolico ► ODKUP LESA NA PANJU - PLAČILO TAKOJ ► Priprava drv a_ 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si Smreko - stara 75 let, težka sedem ton - so posekali v drugi polovici novembra v kočevskih gozdovih. »Najbolj ljubi so nam projekti povezani s prestavami raznih kozolcev in kapelic. Zelo veliko nam namreč pomeni ohranjanje slovenske kulturne dediščine,« pravijo pri Dvigu. leposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Najbolj so jim všeč projekti z dušo Pri Dvigu se s prevozi in dvigovanji srečujejo vsak dan, a nekateri projekti imajo drugačen pridih. »Najbolj ljubi so nam projekti, povezani s prestavitvami raznih kozolcev in kapelic. Zelo veliko nam namreč pomeni ohranjanje slovenske kulturne dediščine. V spominu nam je ostal tudi prevoz podmornice za pivški vojaški muzej.« Povedali so, da so to projekti za njihovo dušo, za vse nas pa spomin na preteklost in za rodove prihodnosti. Tega ne bi bilo mogoče brez 35-članske skupine strokovnjakov pod okriljem družine Jeraj. »Naš cilj ni le dvigniti, ampak pomagati, da hitreje in varneje uresničite poslovni cilj. Druži nas prepričanje, da nič ni nemogoče. Pa tudi, da je uspešno izpeljan projekt vedno posledica našega znoja, pameti in tehnike.« Gašper Tominc, foto: arhiv Dvig Taborniški izzivi Vrhniški taborniki se v tem šolskem letu bolj malo ali sploh nič ne vidimo v živo, a vseeno poskušamo s člani in med člani ohranjati vezi. Zato si z mlajšimi člani dopisujemo in v pismih pošiljamo izzive, s starejšimi člani pa se vodniki slišimo tedensko preko videoklicev. Za tabornike vseh starosti in njihove družine smo po občini pripravili različne orientacije, ki so jih popeljale po okoliški naravi. V kratkem bomo skupaj tudi pekli slaščice in se družili na virtualni čajanki. Člani vod- stva pa opravljajo tudi tedenske izzive, preko katerih na tak ali drugačen način pomagajo lokalni skupnosti. Izvedli smo individualne čistilne akcije Vrhnike in njene okolice in izdelali več kot 50 voščilnic za akcijo Večgenera-cijskega centra Vrhnika, ki bo te razdelila med oskrbovance Doma upokojencev Vrhnika. TM N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kovinarska Vrhnika -obujanje spominov Prispevek Franja Čretnika v zadnjem Našem časopisu, vnuka Antona Voljča, enega od ustanoviteljev nekoč zelo uspešnega podjetja Kovinarska na Vrhniki, me je prisilil, da vzamem svinčnik v roke in nekaj napišem o Kovinarski, ki je na meni pustila življenjski pečat. Dodane fotografije prispevku ob 20-letnici tega podjetja so zelo zgovorne in veliko povedo o tistem času, načinu življenja in dela na Vrhniki. Moram reči, da me je Franjo s prispevkom prehitel, saj sem dolgo razmišljal, da bi bilo o tem podjetju treba kaj napisati, potegniti dejstva iz naftalina, kako iz nič napraviti uspešno podjetje. Letos sem na Vrhniki večkrat srečal mojega mojstra iz Kovinarske, spoštovanega Viktorja Vonča, ki se je s soprogo sprehajal in verjetno obujal spomine na Kovinarsko, kjer je preživel vso svojo delovno dobo. Blizu 90 jih mora imeti. Iz živahnih oči mu še vedno sijeta tista moč in volja, ki sta bili nekoč gonilna sili v podjetju Kovinarska. Moji spomini na Kovinarsko segajo v začetek 60. let prejšnjega stoletja, ko je direktor Anton Voljč več mesecev hodil k nam domov in prepričeval mamo, naj prevzame računovodstvo v Kovinarski. Direktor je vedel, da ni dovolj samo pridno delo, temveč tudi urejene finance, pametne investicije in dobra plačna stimulativna politika. Za to pa je bila moja mati mojstrica. V kar nekaj podjetjih na Vrhniki je kot odlična računo-vodkinja pomagala pri njihovem razvoju. Sprejela je ponudbo in se zaposlila v Kovinarski. Tandem vodenja podjetja Anton Voljč - direktor, vodja komerciale - Franc Ferjančič, Anton Rode - obratovodja je pripomogla, da se je Kovinarska bliskovito razvila v uspešno podjetje. Temu je pripomogel že ustanovljen tehnični razvojni oddelek, ki ga ja vodil inž. Tone Klasinc. Fotografiji, ki ju objavlja Franjo, prikazujeta Kovinarsko ob praznovanju 20-letnice ustanovitve, ko je bila zgrajena nova proizvodna hala, brez posojil, z lastnimi sredstvi in s popoldanskim delom. Ob 20-letnici je bila Kovinarska sestavljena iz več delavnic. Imela je: avtomehanično in kleparsko delavnico, ki jo je vodil že omenjeni mojster Viktor Vonča; dve ključavničarski delavnici, eno je vodil mojster Franc Lenarčič, drugo mojster Franc Novak; skladišče materiala in specialnega orodja je vodil Stane Birtič. Kovinarska je imela veliko strugarno z orodjarno, ki je delala v dveh izmenah: eno je vodil stru-garski mojster Franc Cankar, drugo mojster Anton Marolt, orodjarno mojster Pavle Trček. Posebni oddelek je bila Odpre-ma, ki je spadala nekako pod strugarno in jo je vodil Andrej Krvina. Kovinarska je imela tudi kovačijo, v kateri je kraljeval, lah- ko bi kar rekel slavni, Kovačev Pavel, ki je znal popraviti tudi rešetke pripora vrhniške takratne Milice, ki jih je izpulil ponoči. Imela je svojo ličarsko delavnico, v kateri sta delala Marjan Filipič in Jože Kraševec. V sedanjem, takrat pa opuščenem gasilskem domu (gasilci, kot se spominjam, so bili v Črnem orlu) je bila mizarska delavnica, kjer smo izdelovali vse lesene proizvode za lastne potrebe. Kovinarska je nastala leta 1947 iz pridnih mojstrov obrti avtomehanične, kleparske in ključavničarske stroke. V 60. letih prejšnjega stoletja sta podjetju največ dobička prinesla remont in popravilo tovornih vozil po težkih prometnih nezgodah. Rezervni deli so bili dragi, v Kovinarski pa so bili sposobni vse popraviti ali po potrebi izdelati na novo. Remontne storitve tovornih vozil je opravljala za največja transportna podjetja v nekdanji Jugoslaviji, kot sta bili Špedicija Bugojno iz Bosne, Croatiatrans s Hrvaške. Skrbela je za celoten avtopark Gozdnega gospodarstva, se specializirala za montažo nakladalnih sistemov za hlodovino znamke Hiab. V sodelovanju z Avtotehno v Ljubljani, katere generalni direktor je bil Vrhničan Milan Kranjc, je začela z izdelavo tovornih kesonov za nova tovorna vozila znamk OMV, Fiat, Škoda. To je bil velik posel. V to delo so bile vključene vse delavnice. Delo je bilo opravljeno kakovostno in po zmerni ceni. Tudi nova proizvodna hala je postala premajhna, začelo se je razmišljati o selitvi na drugo lokacijo, kjer bi se lahko širili. Kot vajenec v avtomehanični delavnici in pozsneje pomočnik sem preživel v Kovinarski od leta 1965 do 1973, ko sem šel v Milico. Ni bilo delavnice, v kateri ne bi delal. Če je bila potreba, smo delali povsod, naučil sem se tudi zidarskega dela, ko smo delali novo proizvodno halo, kar mi je pozneje prišlo še kako prav. Ob 20-letnici podjetja, poleti 1967, je bilo v podjetju zaposlenih približno 120 delavcev. Prva Franjeva »gasilska fotografija« prikazuje vse zaposlene v takratni Kovinarski in avtomehanični delavnici, kot se je uradno imenovala. Druga prikazuje nekakšen standard zaposlenih, avtopark in moto-park. Prikazuje 30 mopedistov, kar pomeni, da so bili mladi » N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » fantje z bližnjih hribovskih vasi, s kmetij. Takrat ni bilo avtobusnih povezav. V službo so se vozili s Pokojišča (Vidmar, Pri-stavec, brata Kondardi), Pod-lipe (Filipič in drugi), Smrečja (bratje Žerjal), Šentjošta, Rovt ... Zjutraj je bilo treba zgodaj vstati, skidati gnoj v hlevu in po visokem snegu v dolino v službo. Malo starejši in starejši so imeli svoje avtomobile, prevladovali so avtomobili fičko, škoda, folksvagen, mercedes in nova ford kortina, ki jo je imel, kot se spodobi direktor. Inženir Tone Klasinec je imel avto BMW 1800, Brane Zala-znik lančo, jaz modro Oplovo rekord-olimpio; seveda so bila vozila stara in potrebna sprotnega popravila. Imeli smo tudi partijo in mladinsko organizacijo. Predsednik mladinske organizacije sem postal tako, da me je direktor poklical v pisarno in dejal, ti boš predsednik mladine. Prvo nalogo kot predsednik mladine sem opravil, ko sem šel v soboto, 16. 7. 1966, v tan-kovsko vojašnico in se v imenu Kovinarske udeležil dnevu tan-kistov ob imenovanju vojašnice po Ivanu Cankarja. Ime ji je bilo odvzeto 27. 6. 1991 v jutranjih urah zaradi agresije na Slovenijo. Med sodelavci je bila solidarnost. Ko so si gradili hiše, ni bilo težko nabrati prostovoljcev za betoniranje betonskih plošč, temeljev in pokrivanje strehe. Tako nekako bi jaz opisal dogajanja iz tistega časa. Ko se je začel 42-urni delov-nik, je bilo kar naenkrat več časa za počitek, zabave, plese in podobno. Ko me vnuki sprašujejo, katera šola je bila v mojem življenju najpomembnejša, odgovorim: »Fakulteta v Kovinarski.« Res, tistega, kar sem se naučil v Kovinarski, mi ni mogel nihče odvzeti in v življenju mi je prišlo še kako prav. Ko sem doma brskal po materini zapuščini, sem naletel na lično izdelan fotoalbum, ki ga je mama dobila v dar kot upokojenka ob 35-letnici Kovinarske. Veliko fotografij prikazuje razvoj Kovinarske od njenega začetka do 35. obletnice leta 1982. Med njimi je tudi dokument z dne 3. 2. 1953. To je odločba Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica, Komisije za agrarno reformo, št. 912/1, ki se glasi: Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, tajništvo za gospodarstvo, komisija za agrarno reformo Kovinski delavnici Vrhnika po pooblastilu Gospodarskega sveta vlade RS dodeljuje na podlagi 16. člena zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji za potrebe sledeče zgradbe in zemljišče: 1733 Vrhnika parc. št. 47/2216 m2 stavba 1733 Vrhnika 543 546 m2 stavba 1733 Vrhnika 2520/10 4245 m2 travnik Skupaj: 5009 m2 Navedene nepremičnine so bile last MA z Vrhnike in zaplenjene po odloku AVNOJ-a ... Nikoli doslej nisem dokumenta natanko prebral. Sedaj sem ga. Nekomu so zaplenili stavbe, zemljišče. Ali upravičeno, se sprašujem? Vid Drašček, nekdanji delavec in vajenec v Kovinarski Stare slike (7.) Nekdanji vrtec Otroško varstvo ima na Vrhniki dolgo tradicijo. Leta 1949 je IUV ustanovila Dom igre in dela, ki se je pozneje preimenoval v Otroški vrtec. A otrok je bilo vedno več in ponudba ni več dohajala potreb. Leta 1972 se je Temeljna izobraževalna skupnost zaradi nuje odločila za gradnjo novega montažnega vrtca. Upali so na posojilo bank, a so bila v decembru istega leta ukinjena tovrstna namenska posojila. Na koncu se jim je vendarle uspelo dogovoriti z mariborskim Marlesom za obročno plačevanje montažnega vrtca za 160 otrok. Sprva so mislili, da bo odprtje 29. novembra, nato pa so ga zaradi še nedokončanih del preložili na 22. december. Dedek Mraz je tisto leto (1973) prinesel staršem, vzgojiteljicam in otrokom res veliko darilo. Leta 1980 so ga zaradi prostorske stiske prizidali. Čez skoraj natanko 24 let pa se je darilo sesulo v prah oziroma pepel. Pogoreli vrtec 22. decembra 1997. Dobesedno. V nedeljo popoldne, 26. januarja 1997, je zagorelo njegovo ostrešje. Z ognjem se je borilo sto gasilcev. Šušljajo se je, da je bila za vzrok kriva električna napeljava. Tedaj je brez strehe ostalo 256 otrok. Gašper Tominc Sole Libero vam v letu 2021 želi čim več notranjega miru Koledarsko leto se končuje in v tem času se radi obračamo nazaj, da s hvaležnostjo zaključimo naš letni cikel, ki ga obeležujemo na zimski solsticij, ko se v naravi sonce najprej preda moči noči, potem pa sonce ponovno prevlada in si vsak dan močneje utira pot. Sonce, ki je tudi naš logo, sončne poti. Sole Libero ob-nas spremlja ves čas naše staja že štiri leta, letos smo stopili v tretje leto poučevanja in vsakič znova se nam potrjuje, da smo za nas izbrali pravo pot. Z veseljem smo jeseni zapolnili vsa prosta mesta in v tem času kujemo načrte za prihodnost, gozdiček pa počiva. Vsem, ki prebirate naše vrstice, se zahvaljujemo za podporo in vam želimo, da vam leto 2021 prinese notranji mir in veliko ozaveščenih trenutkov. Najlepša hvala tudi sončnima sponzorjema, ki nam ves čas stojita ob strani. (5) SimonKr /^Pravä Vadbit si - 1 HENiriO-CTNTLfl - * SimonKr, d. o. o., in Prava vadba sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. Urnik velja od 1. 1. 2021 ZBIRNI CENTER VRHNIKA M Poletni urnik PON TOR SRE ČET PET SOB 800 - 1400 800 - 1800 800 — 1900 800 — 1800 800 — 1400 800 — 1200 Od 1. 4. tekočega leta do 30. 9. tekočega leta (6 mesecev). Zimski urnik PON TOR SRE ČET PET SOB 800 — 1400 800 — 1700 800 — 1700 800 — 1700 800 — 1400 800 — 1200 Od 1. 10. tekočega leta do 31. 3. naslednjega leta (6 mesecev). JP KPV, d.o.o N 05 Občina Vrhnika 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Turistično društvo Blagajana ima bogato tradicijo Vloga turističnega društva,še posebej društva z bogato tradicijo, je bila, je in bo, skrb za lep in vabljiv izgled domačega kraja, da s svojo podobo in gostoljubnostjo razvaja domačine ter vabi domače in tuje goste. Ustanovitelji Društva za olepšavo trga Vrhnika in njene okolice so to prepoznali že pred 132. leti. Vrhnika je vabila s svojimi naravnimi lepotami, urejenostjo kraja in s številnimi gostilnami. Glavni protagonist turizma na Vrhniki je več kot stoletje bilo naše turistično društvo. Kljub vojnam, gospodarskim krizam, različnim družbenim ureditvam je ostajalo prepoznavno in cenjeno. Generacije so krojile dejavnost, ki ji zdajšnji člani ostajamo zvesti po svojih močeh in možnostih. Leta 2003 je društvo skupaj z občino ustanovilo Turistično informativni center, leta 2006 pa je občina ustanovila Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Organizacija Argonavtskih dni, sejmov in prireditev je z vso opremo prešla v upravljanje ZIC, prav tako izdelava promocijskega gradiva kot logična posledica organizacijskih sprememb tistega časa. Društvo je ostalo nevladna organizacija, ohranilo je del dejavnosti, sodeluje na tradicionalnih dogodkih. Začelo je z nekaj novimi prireditvami. V lasti ima kar nekaj zemljišč in objektov, ki so jih kupovali in zgradili naši predhodniki. Lahko bi rekli bogato društvo v lastnini, kar pomeni tudi velika obveza. Rešuje nas bogastvo, ki ga imenujemo pripadnost, spoštovanje naših prednikov in prostovoljstvo. To smo dokazali v Starem malnu. Z zagnanostjo in trmo smo ga brez zagonskih sredstev obnovili do take mere, da vabi domačine in obiskovalce od vsepovsod. Naše delo ste prepoznali mnogi podporniki in omogočili postavitev novega mlinskega kolesa, ki bo nekoč poganjalo mlinske kamne v čisto pravem mlinu, takem, kot je bil nekoč. Prvim korakom je oviro na pot postavil korona virus in ukrepi za omejitev širjenja te bolezni, nič bolje se letos ne godi idejni zasnovi za novo kuhinjo. Praznikom naproti pa obdani z optimizmom letimo na krilih zmaja. Krajevna skupnost Vrhnika—Vas bo s podporo KS Vrhnika—Center na trdno pripravljeni podlagi umestila igralo. »Igralni zmaj« iz naravnih materialov bo krasil in razveseljeval predvsem najmlajše obiskovalce. Ideja o zmajevi poti in zmaju je zorela že od leta 2012, ko je v Delavnici d.o.o. nastajala idejna zasnova ureditve Starega mal-na. Verjetno bo letošnji veseli december bolj zadržan, ampak Lintvern je živ in bo z nami v prihodnjem letu spletal Valva- Pomagamo si! Znašli smo se v težkih in čudnih časih, zato moramo še posebej stopiti skupaj in pomagati tistim, ki s svojim delom tako ali drugače pomagajo vsem nam. December je mesec obdarovanja in lepo je, če pomislimo tudi na tiste, bolj ranljive ljudi, ki si prav tako zaslužijo pozornosti. Pred petimi leti je Lions klub Vrhnika v sodelovanju z Rdečim križem OZ Vrhnika, pričel s projektom »Donirana hrana«. Prostovoljci Rdečega križa vsak dan vozijo hrano iz trgovin ter jo naslednji dan razdeljujejo socialno šibkim občanom. Naš dolgoletni donator Za-teks, Damir Petoš s.p., ki se ukvarja s prodajo zaščitne opreme, se je tudi letos izkazal in potrdil, da si lahko pomagamo! Že vrsto let je omenjeno podjetje klubu doniralo zaščitno opremo za akcijo do-nirane hrane, letos pa se je podjetje še posebej potrudilo in namenilo nova oblačila ter obutev za prostovoljce Rdečega križa, kot tudi za občane, ki oblačila potrebujejo. Lepa gesta! N.G. za Lions klub Vrhnika sorjeve (1641—1693) zgodbe. Bralci Cankarjevih besedil, kljub omejitvam druženja beremo vsako sredo že več kot štiri leta. Trenutno ostajamo povezani in si pomagamo s socialnimi omrežji. V času in mejah dovoljenega smo v Mo-čilniku gostili tudi pisatelja Toneta Partljiča, občasno se nam pridružijo recitatorji Društva MePZ Mavrica, četrto obletnico nam je polepšal vrhniški Big band. Prižgala se je iskrica spomina na čas, ko je Močilnik živel. Upamo in želimo, da bi se v dobro Vrhničanov in vseh obiskovalcev izvirov Ljubljanice, razpletla tudi zgodba Močilni-ka. Urejen park in sprehajalne poti povezane z Retovjem naj bodo osnova za dejavnost v stavbnem delu, primerno nazivu naravni park državnega pomena. Verjamemo, da bo izbrana najboljša rešitev in bo zmagal Močilnik. To je tudi novoletna želja nas vseh. Dejavnost Turističnega društva Blagajana je ena tistih, ki jih je epidemija najbolj prizadela. Ne moremo vedeti kdaj bo bolje, a ko bo, bo za vse. Hvala vsem, ki nam stojite ob strani, nas podpirate in z nami sodelujete. Hvala prizadevnim članom društva in ekipi Star maln. Za vse pa največja želja: ostanite zdravi! SREČNO! Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana / foto: Jure Žitko Donacija igrač za CSD Vrhnika Srčna hvala Komunali Vrhnika, ki v teh težkih časih ne pozabi na našo prihodnost-otroke. Ker so otroci naša prihodnost je prav, da za njihovo srečno otroštvo poskrbimo že danes. Manuela Ham pomočnica direktorice CSD Vrhnika ČtRVA Tudi v novem letu naj bo vaš korak odmeve vi i vaša beseda pogumna, vaše življenje iskrivo ov. in polno srečnih trenutkov. ■ asilci PGD Zaplana jajočem letu 2021 N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Glasbena šola Vrhnika na daljavo Glasbena šola se je 19. novembra ponovno preselila na splet. Otroci in učitelji smo bili ponovno primorani prilagoditi način dela. Ker se je takrat šolsko leto praktično šele začelo, so spremembo najbolj občutili naši najmlajši učenci, saj prav oni potrebujejo učitelja v vsej njegovi prisotnosti. Preko ekrana žal ni mogoče otroku posredovati vseh informacij na način, ki je zanj primeren, saj je velikokrat težko le s sliko prikazati pravilno držo zapestja ali pravilno postavitev palca pri drži loka ali pravilne oblike ustnic. Podajanje resničnih informacij je tudi s strani učenca težavno, kar pomeni, da otrok sam težko učitelju opiše njegovo počutje kadar ima težave, saj otroci nimajo dovolj izkušenj in sami sebe težko kontrolirajo, učitelj pa preko zaslona ne more vedno in zanesljivo ugotoviti zakaj otroku ne uspe pravilno izvajanje. Možnosti za napačno izvajanje je ogromno in pri pouku inštrumenta učitelj najhitreje in najlažje to ugotovi tako, da preveri sproščenost mišic. Žal smo v veliki meri odvisni tudi od računalniške opreme in od hitrosti internetne povezave. Na Glasbeni šoli Vrhnika smo se že preko poletja dovolj dobro opremili in poskrbeli, da so učitelji od prvega dneva dela na daljavo lahko delali nemoteno. Se pa težave pojavijo tako pri prenosu slike kot pri prenosu zvoka. Slaba internetna hitrost velikokrat onemogoča opazovanje gibanja telesa pri otroku. Situacija pri zvoku pa je lahko tako slaba, da se z učenci praktični ne da izvajati niti dinamike oz glasnosti izvajanja, niti iskanje primernega tona, ki ustreza posamezni skladbi ali posameznemu delu skladbe. Tako si učitelji pomagajo s posnetki, ki jih učenci pošljejo učitelju, le ta pa jih posluša in napiše komentar ali pa se o skladbi z učencem pogovori na naslednji učni uri. Stiske na strani učencev se odražajo skozi napredovanje. Napredek je počasnejši, nekaterih stvari se preko spleta žal tudi ne da razvijati. Tudi učitelji vsakodnevno izražajo dvome in skrb, kako naprej, katero snov sploh začeti, je to smiselno ali si bodo s tem naredili še več dela, ker bodo ob vrnitvi v šolo imeli še več dela s popravljanjem napačno osvojene tehnike igranja. Ob 102. obletnici konca prve svetovne vojne V Muzejskem društvu Vrhnika smo se tudi letos 11. novembra ob 11.11, točno sto dve leti po končanju prve svetovne vojne, z udarcem na kamniti zvon na spomeniku poklonili padlim in pogrešanim vojakom z Vrhniškega. Sveta Trojica, foto T. O. M. Potopisno predavanje o Patagoniji Vabimo vas na potopisno predavanje o prečudoviti Patagoniji, ki jo bosta predstavila Katarina in Rok Hočevar. Patagonija je pokrajina na jugu Čila in Argentine. Pokrajina, ki jo zaznamujejo vulkani, ledeniki, lagune, visoke gore, močan veter, suha stepa, pingvini in številne druge živali. Je nekaj najlepšega in trdita, da bi moral Patagonijo vsak videti vsaj enkrat v življenju. Patagonijo sta obiskala v sklopu njunega 9-mesečnega potovanja po Južni Ameriki in se v tej prekrasni pokrajini zadržala kar 2 meseca. Na potopisnem predavanju si bomo natančno pogledali njuno pot po Patagoniji. Od tistih bolj poznanih nacionalnih parkov pa do čisto odročnih in neznanih krajev tako v Čilu kot tudi Argentini. Predavanja organizira Klub vrhniških študentov v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Za dostop do povezave do dogodka nam sledite na facebook straneh Kluba vrhniških študentov in Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Se vidimo 7. 1. 2021 ob 18:00! Vse te težave so se pojavile že v pomladanski karanteni, je pa danes opaziti nekaj pozitivnih sprememb v primerjavi s pomladanskim delom na daljavo. Danes so tako učitelji kot tudi učenci že osvojili delo z različnimi aplikacijami. Tudi starši in stari starši to že obvladajo. Kljub temu, da smo vsi potiho upali, da ne bomo ponovno ostali doma, so si mnogi kupili novo računalniško opremo in pridobili hitrejšo internetno povezavo, kar zelo pripomore k bolj kvalitetnemu delu. Ravno v tem času pa bi bilo na Glasbeni šoli Vrhnika najbolj veselo, saj je decembrski čas eden od viškov šolskega leta. Orkestri se intenzivno pripravljajo na tradicionalni božično novoletni nastop, šolski nastopi se vrste čez cel mesec, učenci nastopajo na prireditvah v osnovnih šolah in sodelujejo z lokalnimi kulturno umetniškimi društvi in Zavodom Ivana Cankarja, mesec pa zaokroži zelo prisrčen šolski božično novoletni nastop komornih skupin, kjer odmevajo same praznične skladbe. Dela je v tem času res veliko in velikokrat je tudi naporno. In danes, ko naše učilnice samevajo, radiatorji so zaprti, novoletna smrekica žalostno utripa v prazni dvorani in skozi okna odmeva le gluha tišina, se zavedamo kako močno pogrešamo decembrsko vzdušje. Zato smo ponovno združili moči in na različne načine pra- znično dogajanje prestavili na splet. Učenci so preko interne-tne povezave s svojimi učitelji na različne načine osmislili praznični čas. Tako se prav v teh dneh vrstijo praznični nastopi, praznična video srečanja, pri pouku se igrajo praznične skladbe, godalni orkester pa je celo posnel video voščilnico, ki jo najdete na www.gsv.si . Vse to pa nikakor ne bi bilo možno brez podpore staršev. Zato sem iskreno zahvaljujemo vsem staršem, ki nas podpirajo, nam pomagajo in z nami sodelujejo in še vedno verjamejo v naše delo. Srečno, zdravo in uspešno leto 2021. Kolektiv GŠ Vrhnika PREJELI SMO Zemljevid z ozemljem Japodovpri Vrhniki, WolfgangLazius, 1561. Opis in prevod imen iz latinščine: Obrlabach - Vrhnika, tukaj so se ustavili Argonavti in se nato z ladjo premestili preko hribov. -Labacum - Ljubljana, Argonavti so iz reke Save zapluli v Ljubljanico (Nauportus). - Iapodes - Japodi. Deblak bo postavljen na ogled Pri prebiranju omenjenega članka v Našem časopisu, me je zmotil podnaslov, ki se glasi: »Poleti 2015 so iz Ljubljanice v središču Vrhnike, zadaj za bencinsko črpalko, potegnili na plano keltsko - rimski deblak.« Rimljanov v II. stoletju p. n. št. na tem območju še ni bilo. Tukaj so v tistem času na Notranjskem in vse do Nanosa prebivali naši predniki Japodi, ki so mejili na sorodne Karne. Rimljanski poveljnik Oktavian, kasnejši Cezar Avgustus je Japode premagal v znameniti bitki za Metulum šele leta 35 p.n.št., iz česar sledi, da deblak ne more datirati v rimsko dobo. Kot je v članku opisano, je deblak na- stal iz hrasta, kije začel rasti v IV. stoletju p. n.št. in so ga dvesto let pozneje posekali za izdelavo čolna, to je v II. stoletju p.n.št. Nesporno je tudi dejstvo, da pravljičnih Keltov nikoli ni bilo na tem prostoru Notranjske. Res pa je to, da je naša zgodovina še danes popolnoma zamolčana, vendar nas bo rešila »genetika«, saj je že ugotovljeno, da naš »DNK« (haploskupina) staroselcev pokaže, da nimamo nič skupnega s selitvenimi narodi izza Karpatskega ozemlja iz katerega naj bi po uradni verziji tudi mi prišli v naše kraje konec VI. stoletja. Dimitrij Kebe N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skrb za prometne površine je eden ključnih dejavnikov varnosti v prometu Prometna preventiva se mora začeti graditi v zgodnjem otroštvu in z delom nadaljevati skozi celotno obdobje našega življenja. Članice in člani ZŠAM Vrhnika se trudimo za boljši prometni jutri. Pri svojem delu sodelujemo z vzgojno-iz-obraževalnimi ustanovami, s policijo, SPVC, z AVP in drugimi prostovoljci. V teh neugodnih časih epidemije sem se posvetil, predvsem pa opazoval ter ozaveščal starše in otroke na kolesih, skirojih, poganjalčkih, seveda tudi na novodobnih električnih prevoznih sredstvih za invalide in nebrzdane voznike električnih skirojev. Ugotavljamo, da starši zelo zaupajo svojim otrokom in jim prepuščajo nadzor nad upravljanjem prevoznih sredstev, vozijo se brez čelade, starši pa se vozijo brez očesnega in govornega nadzora nad svojimi otroki, najbolj nevarno pa je, ko starši svoje otroke puščate brez nadzora za seboj, seveda govorimo o predšolskih in šolskih otrocih prve triade. Ali ozaveščanje izgublja pomen? Pogoj za varnost v prometu so tudi urejene površine za voznike vseh vozil ter urejene, varne površine za pešce. Če želimo slediti strategijam v Občini Vrhnika, ki jih ni malo, bo treba zavihati rokave in pljuniti v roke. Za varnost je potrebna premišljena prometna strategija, saj bomo le tako lahko poskrbeli za varnost slehernega občana Vrhnike. V prometno strategijo je treba vpeti tudi plovnost naše reke Ljubljanice, obvoznici skozi Vrhniko, urejena parkirišča za vozila in avto-dome, seveda je vse to projekt širšega pomena, prav tako odločanja. Letos je bilo končanih kar nekaj aktivnosti, ki so povezane z novogradnjami in rekonstrukcijami prometnih površin. Pestro dogajanje je bilo v vseh krajevnih skupnostih. V KS Verd je z velikim zavzemanjem predsednika Tomaža Goriška in krajanov asfaltno prevleko in razsvetljavo ugledala cesta, ki vodi v smeri Štampetovega mostu od Birta do Bo-gatajevih. Zaključujejo dela na cesti, ki vodi iz smeri Mirk proti Močilniku, s čimer se je povečala tudi požarna varnost, pri Susmanovem kozolcu je postavljen nadzemni hidrant, pod cesto so tudi infrastrukturne cevi. Drenov Grič je dočakal sodobno ureditev cestišča z infrastrukturo od glavne ceste do križišča pri trgovini Mercator, kar je povečalo varnost na šolski poti. Pločnik, klančine, prehodi za pešce in vris avtobusne postaje bodo zagotavljali večjo varnost udeležencev v KS Drenov Grič. Krajan mi je pred nedavnim dejal: »Norcev pa tako in tako ne ustavi nobena cestna ovira.« Prepotrebna je bila tudi ureditev križišča in ceste za Zaplano pri Strmici. Po manjših zapletih sta sedaj uvoz in izvoz varnejša, vendar je kljub temu potrebna velika pozornost pri vključevanju na glavno cesto. Asfaltno prevleko je dobila tudi lokalna cesta v Bizjano-vo dolino, cesta proti Terpinu in cesta za Omejcem. Sofinancirali so Občina Vrhnika, KS Zaplana in krajani. V KS Ligojna, v zaselku Razpotje do priključka za odsek Mavsarija je prav tako na novo asfaltirana cesta, v kraju so uredili vso prometno infrastrukturo, podan je bil tudi predlog omejitve hitrosti na tamkajšnjem odseku. Cesta v Mali Ligojni, na relaciji od Celar-ca do Bezovega griča, je v sodelovanju z Občino Vrhnika, KS Ligojna in prispevkom krajanov varneje prevozna z asfaltno prevleko. Krajani najlepše Podlipske doline se bodo kmalu lahko pohvalili tudi s celostno urejeno cesto od Podčela do Podlipe. V Žabji vasi potekajo zaključna dela na izgradnji ceste s pločnikom in javno razsvetljavo. Ta cesta je poleg vozil v smeri Žiri tudi zelo oblegana s športnimi in vikend kolesarji. Za večjo prometno varnost bo poskrbljeno tudi v KS Bevke. V sklopu kulturno-varstvenega projekta Stare vaške vage urejajo tudi avtobusno postajališče. Na prometih poteh so delali tudi v KS Center, Breg in Vas. Letos smo lahko pri Glasbeni šoli Vrhnika, na Cesti 6. maja, pri prečkanju ceste »zaigrali« na prehodu za pešce, ki je oblikovan v obliki klavirskih tipk. Celotno križišče je nivojsko dvignjeno in je prijazno pešcem, kolesarjem in invalidom. Za umiritev prometa in popolno preobrazbo ceste je poskrbljeno tudi Pod Hruševco. Cesta s križiščem je prometno zelo obremenjena, za varnost pešcev in kolesarjev je sedaj poskrbljeno s klančino in 24-urnim svetlobnim opozarjanjem. Z ureditvijo in asfaltiranjem vzporedne ceste, nekdanje »štreke«, je od Vrtnarije do OŠ Antona Martina Slomška pot varnejša in prijaznejša uporabnikom. Urejena in asfaltirana kolesarska pot se nadaljuje mimo Zla- tice oz. nekdanje železniške postaje v smeri Sinje Gorice. Novo in obnovljeno rdečo podobo dobivajo tudi kolesarske poti skozi Občino Vrhnika. Rdeča polja so poudarjena predvsem v križiščih, kjer se križajo poti pešcev in kolesarjev. Rdeča barva je namenjena kolesarjem, zato se pešci izogibajte rdečemu polju oz. kolesarski stezi! Pri zapuščanju enosmerne Jelovškove ceste bodite pozorni na nova vozna pasova in na prestavljeno prometno ogledalo, odstranjena je tudi grmičasta ograja. Novo urejene klančine na Vrhniki so pridobitev predvsem za starše z vozički, starejše in invalide. Prav tako bo treba urediti razne izravnave pohodnih površin, ki so pri hoji zelo nevarne. Urejen je prehod z asfaltnega dela pločnika za avtobusno postajo pri OŠ Ivana Cankarja - prva triada - proti vrtcu, prav tako so namestili manjkajoče kocke na pešpoti v Janezovo vas. Opozarjamo tudi na drseč most ob jutranjih nizkih temperaturah in vlagi, saj zelo drsi. Potreben bo razmislek o protizdrsni podlagi. Nova pridobitev je tudi klopca za oddih pred ograjo vrtca. Letošnje epidemija je kot nalašč namenjena krajšim in daljšim sprehodom v naravi. Tako so zaživele sprehajalne in rekreacijske poti v Podlipi, sprehajalna pot z Vrhnike prek Barja, v smeri Podlipe in ob Ljubljanici, ob Športnem parku Vrhnika. Sprehajalci ob poteh, predvsem starejši, pogreša- Kolesarska pot Zlatica jo več klopi. Novo urjena in sprotno vzdrževana je znamenita makadamska Tankovska cesta, ki je oblegana tako z vozili (tudi medkrajevno) kot s pohodniki. Bodite pozorni predvsem Pri štirni in v njeni bližnji okolici. Slabo voljo sprehajalcev in lastnikov kmetijskih zemljišč povzročajo nevestni lastniki psov, ki se sprehajajo s svojimi štirinožnimi prijatelji. Ena bolj obleganih je zagotovo pot k ribnikom na Verdu. Vzorni sprehajalci za svojimi psi pospravijo potrebo, ki se ji ne more nihče izogniti. Naj to preide v navado vseh. Površine in zemljišča so tudi v zasebni lasti, na katerih se pase živina, ki lahko zaradi iztrebkov zboli ali celo pogine! Apeliramo na Občino Vrhnika, naj na obleganih »pasjih poteh« poskrbi za več košev za pasje iztrebke, saj odvržene vrečke z iztrebki ne sodijo na grmovje ob avtocesti! DARS je na uvozu avtoceste postavil panoja, ki opozarjata na stanje prometa na avtocesti. Zelo smo jim hvaležni, saj je na mestu opozorilo ob pogostih zaporah ceste, še posebno ob prvem snegu. Prav tako bo morala Družba za državne ceste urediti zelo poškodovano cesto Vrhnika-Verd. Zaradi tresljajev se je začela uničevati zasebna lastnina, poškodbe vozišča, udarne jame in razjede v asfaltu so bile letos tudi vzrok padcev kolesarjev, priča smo bili tudi zlomu zapestja. Problematičen je tudi semafor v Janezovi vasi, kar krajani lahko opažamo vsak dan. Prečkanje »Zdaj staro leto tiho se poslavlja in novo zopet je v gosteh. Veselje, zdravje, srečo in uspehov polno naj podarja v naslednjih 365-ih dneh« Miren božič ter zdravo, uspešno in zadovoljno novo leto 2021 voščim članicam in članom ZŠAM Vrhnika ter bralkam in bralcem Našega časopisa. Naj bo prihajajoče leto mirno, predvsem pa trezno in z resnostjo za volan! Naj nam bo slogan Aktivni za varnost v prometu! vodilo! Bodimo previdni in se zavedajmo, da na cesti nismo sami. Srečno 2021! Srečno vožnjo! Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik Modre cone za pešce N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gasilci PGD Drenov Grič - Lesno Brdo aktivni tudi v času epidemije Menjava garažnih vrat Obnovljena orodjarna ceste terja veliko mero pozornosti pešcev, prav tako so problematični vozniki, ki ne upoštevajo prometne signalizacije in omejitve hitrosti. Merjenje hitrosti na tem odseku redno izvaja Medobčinsko redar-stvo. Varnost udeležencev v prometu mora biti povsod na prvem mestu, v mestu ali na vasi. Na to opozarjajo v Blatni Brezovici, ki ni več le vas, ampak naselje z veliko pretoč-nostjo vozil in pešcev, ki zagotovo potrebujejo pločnik skozi vaško jedro do športnega parka. Naj bo to v razmislek vsem predsednikom krajevnih skupnosti. Opozorila so na mestu in pravi naslov za opozarjanje sta Občina Vrhnika in SPVC, ki obravnavata omenjene potrebe občanov. Večina opozoril je upravičenih. Glasnik naših potreb in videnj je zagotovo Naš časopis. Hvala, da ste ozaveščeni in na to tudi opozarjate. Urejenost cest, vozne razmere, vozni park in kultura vožnje se zrcalijo tudi v policijskih statistikah. Vrhnika je glede na število prebivalcev zgledna, vendar statistika pove, da se je v prvih desetih mesecih leta na območju PP Vrhnika pripetilo 185 prometnih nesreč, od katerih so bile štiri s hudimi telesnimi poškodbami, 42 z lažjimi in 139 nesreč, v katerih je nastala le materialna škoda. Glede na posledice udeleženih oseb v prometnih nesrečah so bile štiri osebe hudo telesno poškodovane, 61 oseb je bilo lažje, 247 oseb jo je odneslo brez poškodb. Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč je bil »premik z vozilom in neprilagojena hitrost, v primerih hujših telesnih poškodb pa neprilagojena hitrost in neustrezna varnostna razdalja«. Kot sekundarni vzrok pri povzročiteljih prometnih nesreč je "prisotnost alkohola, ki je prisoten v skoraj 10 % vseh prometnih nesreč". (Povzeto po poročilu PP Vrhnika.) Policija bo v okviru svojih analiz in načrtov nadaljevala z izvajanjem ukrepov za izboljšanje prometne kulture in s tem prometne varnosti s preventivnimi projekti in tudi s poostrenimi nadzori v cestnem prometu. V projekte neprilagojene hitrosti se vključuje tudi Medobčinsko redarstvo. JPKPV Vrhnika s podizvajalci se trudi z rednimi vzdrževalnimi deli na cestni infrastrukturi. Prvi zimski izziv je že za njimi. Za pluženje, posipanje in prehodnost pločnikov mora biti pravočasno poskrbljeno. Spoštovani investitorji, Občina Vrhnika, krajevne skupnosti, občani ter izvajalci in podizvajalci na cestnih projektih. Vsi odločevalski deležniki v občini se morajo zavedati pomembnosti vseh cestnih projektov in gledati dolgoročno. Z vsakim ohranjenim življenjem, trajno poškodbo in bolečino domačih smo poplačali preventivni trud in stroške, ki so vloženi v cestno infrastrukturo. Vedno se najdejo posamezniki, ki jim kaj ni pogodu, vendar se vedno s sodelovanjem najdejo primerne rešitve. Poskušal sem zajeti vse izvedene in načrtovane projekte s področja prometne varnosti v občini. Zagotovo sem kaj nenamerno spregledal, za kar se opravičujem. Verjamem pa, da spremljate medije in ste seznanjeni z vsemi aktivnostmi. Pazite na svoje zdravje, srečno in varno vožnjo! Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Leto 2020 se je za gasilce PGD Drenov Grič - Lesno Brdo začelo povsem običajno. "Sezona" občnih zborov v januarju in februarju se je končala, ko je nenadoma vse aktivnosti prekinila epidemija. Zaustavljene so bile aktivnosti gasilskih krožkov. Mladinski ekipi, ki sta se pripravljali za kvalifikacije na bližajočo se mladinsko olimpijado, sta treninge izvajali le še posamezno. Še posebno je epidemija prizadela operativno skupino. Prekinjena so bila vsa usposabljanja v okviru GZS in GZ Vrhnika, prepovedane so bile tudi vse društvene in druge gasilske vaje ter tekmovanja. Kljub temu smo po koncu prvega vala epidemije v juniju uspeli v Centrih za izobraževanje na Igu in Sežani usposobit štiri nove operativce za gašenje notranjih požarov modulov A in B. Kljub epidemiji smo operativci skrbeli za požarno varnost; sodelovali smo na petih intervencijah, med njimi tudi na Krasu, kjer smo gasili obsežen gozdni požar. Ob upoštevanju zaščitnih ukrepov smo vsi ostali zdravi, brez okužb s covidom-19. V vseh nesrečah gasilci stopimo skupaj. Tako je bilo tudi tokrat. Odločili smo se, da načrtovano menja- vo garažnih vrat na gasilskem domu opravimo predčasno. Nova večja garažna vrata bodo omogočala, da bo ob bližajoči se stoletnici lahko v garaži parkirano novo večje gasilsko vozilo. Vgradili smo tudi nova vhodna vrata v orodjarno GD. Dela smo opravljali v manjših skupinah, da smo lahko zadostili zdravstvenim priporočilom. Ker je bilo med epidemijo veliko naših članov na prisilnem dopustu, je menjavi vrat sledilo še: menjava dotrajane elektro- in vodovodne inštalacije v orodjarni, zamenjava talnih oblog s kakovostno keramiko in končno pleskanje celotnega gasilskega doma. V orodjarno smo namestili deset novih garderobnih omaric za operativce in čajno kuhinjo v večnamenski prostor. UO se na tem mestu zahvaljuje vsem članom, ki so opravili več kot tisoč prostovoljnih delovnih ur. Še posebno se zahvaljuje članom, ki so brezplačno opravili vsa obrtniška dela. S sklepom UO smo jeseni začeli s postopki za nabavo novega sodobnega kombiniranega vozila GVM-1. Sodobno vozilo s pogonom 4 x 4 bo zamenjalo staro vozilo, ki bo kmalu staro 20 let. Imenovana je bila skupina za pripravo razpisne dokumentacije. Nabava novega vozila bo za naše društvo zahteven finančni zalogaj in sodi v obeležitev bližajoče se 100-le-tnice društva. Zaradi trenutnih zdravstvenih razmer letos ne bo tradicionalnega obiska gasilcev s koledarji ob koncu leta. Krajani boste koledarje prejeli po pošti, članarino in prostovoljne prispevke pa boste lahko plačali s položnico Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, pa ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj! (S. Makarovič) Prostovoljno gasilsko društvo Verd vošči vsem članicam in članom, krajanom Krajevne skupnosti Verd, občanom Vrhnike vesel božič in srečno, zdravo ter zadovoljno novo leto 2021. 3 Srečno 2021! Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! PGD Verd ali neposredno na naš TRR račun. V prihajajočem letu 2021 vam gasilci PGD Drenov Grič - Lesno Brdo želimo predvsem veliko zdravja in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! PGD Drenov Grič - Lesno Brdo * T" f Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo se vsem članom, krajanom, donatorjem in simpatizerjem našega društva zahvaljuje za dosedanje sodelovanje. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2021. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Srečno 2021! tj Upravni odbor PGD Drenov Grič - Lesno Brdo ^4vaia/ v&mi, voa nam n& hi u&pefa Tl/M •' asi Libela group, Siliko d.o.o., N.C.R. d.o.o., TERA-NOVA d.o.o, Marolt beton d.o.o., MKršman- ec d.o.o, Dars d.o.o, Zavarovalnica Triglav d.d., LIONS Vrhnika , Saubermacher d.o.o., Autocommerc d.o.o., Orodjarstvo Rode d.o.o., Pirotehnika d.o.o., DVIG d.o.o., VIP prevozi, IVL d.o.o., Rosa d.o.o, ELES d.o.o., Krili d.o.o., OGM-BI d.o.o., VR-Elektronika d.o.o, Avtovleka Čepon d.o.o, Fortrade d.o.o., Vulkanizerstvo Aleš Zakrajšek s.p., Avtotrade d.o.o., JP KPVrhnika d.o.o., Rosenbauer d.o.o, Vlter Sirk vinarstvo Gorišk Brda , Višnjevik, Štirn d.o.o.Vulkaplast Birtič Borut s.p., Zakrajšek Sandi s.p., Tolea d.o.o.,, Dekor senčila d.o.o., Rastor d.o.o., Rasal, Računalništvo Bojan Mesec s.p., Krovstvo Boštjan Miklavčič s.p., Avtoelektrikarstvo Robert Trček s.p., Hamex d.o.o., Avroprevozništvo Osredkar Metod s.p.Kovinske konstrukcije Marko Garafolj s.p., GV PUŠNIK vozila, Saša Mevec Pušnik, GZ Vrhnika, CZ vrhnika, Občina Vrhnika, Krajevna Skupnost Stara Vrhnika, Kulturno Društvo Stara Vrhnika, Športno Društvo Stara Vrhnika. Najlepša hvala tudi vsem krajankam in krajanom Stare Vrhnike, da nam pomagate ob pisanju naše zgodbe. tvARNE PRAZNIKE TER! SRECNOiNOVO LETO N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Koliko je dovolj za ohranitev življenja v naši reki? (1) Biodiverziteta je pokazatelj raznovrstnost in spremenljivost ter število populacije živih organizmov na tem prostoru. Biološka raznolikost ni enakomerno porazdeljena po Zemlji, v tropskih krajih je bogatejša kot v polarnih krajih, kjer najdemo le nekaj vrst. Hitre podnebne spremembe ponavadi povzročijo izumrtje vrst. Človeško ravnanje je prav tako povzročilo zmanjšanje genetske raznovrstnosti. Naša dežela je zaradi izjemne biotske raznovrstnosti še vedno pravi biser Evrope, kar bi bilo lahko že danes, če ne v bližnji prihodnosti ena naših najmočnejših »deviz« v razvoju in v Evropskem prostoru. Kaj mislim s tem? Slovenija bi lahko bila eno izmed območij, kjer bi proučevali naravne sisteme, izsledke pa upoštevali pri obnavljanju opustošenih območij Evrope, če se seveda v nadaljnjem onesnaževanju in pehanju za dobičkom ne bomo zgledovali po njej. Zavarovani in ohranjeni predeli so lahko tudi stalen vir organizmov, ki jih lahko ponovno naselimo v sosednja, biotsko uničena območja. Zal je vse več takšnih območij tudi v Sloveniji. Eno izmed njih, ki je zelo pereče v zadnjem času, je tudi porečje Ljubljanice in in samo Ljubljansko Barje. Kaj to pomeni v našem primeru? Biološka raznolikost v našem primeru ne pomeni samo velikega števila vrst, pomeni tudi, da ima vsaka od teh vrst v porečju Ljubljanice veliko osebkov, ki so si med seboj gensko različni. Tako bi vsaka od ribjih vrst, kot so podusti, platnice, postrvi, lipani, sulci (nekatere od njih so na rdečem seznamu EU) in drugih, morala imeti v svojih vrstah osebke, ki so odporni proti eni bolezni in spet druge, ki so odporni na drugo bolezen, nato take, ki se znajo dobro skriti pred plenilci in one, ki se znajo umakniti pred visoko vodo ter tiste, ki so v teh različnih klimatskih spremembah odporne na toplejša poletja in s tem višje temperature vode... Mislim da razumete o čemu nameravam pisati. Torej, le če se posamezni primerki iste vrste med seboj razlikujejo, je realna možnost, da bodo kot vrsta preživeli, tudi če se bo v prihodnosti okolje v katerem živijo še bolj drastično spremenilo. Za naša razmišljanja je pomemben še en pojem poleg teh, ki sem jih že navedel, nanaša pa se na število osebkov (najmanjše še dovoljeno ) posamezne vrste, ki še zagotavlja dolgo- ročno preživetje. Verjetno je vsakemu od vas jasno, da vsaka vrsta za preživetje potrebuje neko najmanjše število osebkov. Temu številu bi lahko rekli »kritično« število. Če imamo v naravi samo še en osebek določene vrste je ta vrsta pogubljena. Tudi če imamo v naravi več osebkov iste vrste, a so zaradi majhnega števila med seboj tako oddaljeni, da med njimi ni stika iz različnih vzrokov, se vrsti slabo piše. Enako je tudi, če so zaradi nezmožnosti migracijskih procesov, vsi v sorodu. To zadnje je tudi ena od možnosti izginjanja rib iz Ljubljanice. Migracijski poti in s tem dotok svežih genov, so v Ljubljanici prekinjeni že desetletja nazaj z izgradnjo jezov na Fužinah, Vevčah, pri papirnici in obeh sicer prehodnih jezov v Ljubljani pri Cukrarni in na Grubarjevem prekopu. Tako ribe mimo teh velikih neprehodnih pregrad ne morejo migrirati v času drsti v zgornji del porečja Ljubljanice, kjer bi se mešale z že obstoječo populacijo avtohtonih rib na tem področju. Naj povem, da so se včasih ribe selile celo iz spodnjega porečja Save in Donave na drst v Ljubljanico in druge pritoke Save. Gensko siromašenje vrst ogroža njihov obstoj in je posledica zmanjševanja in izolacije posameznih populacij zaradi zmanjševanja, drobljenja in izolacije habitatov. Varovanje genskih virov in ohranjanje ustreznih velikosti efektivnih populacij je zato glavni cilj ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi pri nas v Ljubljanici. Jate rib, ki so jih skozi desetletja zdesetkali pomori v naši reki, zaradi odlaganja odplak v porečje, najbolj znana onesnaževalca sta bila Fenolit iz Borovnice in Industrija usnja Vrhnika so se začele drstiti v začaranem krogu istih osebkov iz iste družine. Posledice so se počasi kazale, res vidne, v vsej razsežnosti, pa so šele danes. Ribe v porečju Ljubljanice so neprilagodljive zaradi iste genske zasnove, kosijo jih iste bolezni, število upada iz leta v leto, novih jat na drstiščih pa ni. Namesto na deset tisoč osebkov podusti in platnic jih je v zadnjem letu, na najbolj znanem drstišču v Retovju, bilo opaženo s strani članov RD Vrhnika, samo nekaj deset predstavnikov. Nehajmo se torej slepiti in si priznajmo: genske različnosti v porečju Ljubljanice ni več ali pa je minimalna! Koliko časa še, bomo samo nemi opazovalci dogajanja ? Sicer se Ribiška Družina Vrhnika z vsemi svojimi člani trudi z nenehnim vlaganjem rib, a kaj ko vedno bolj primanjkuje sredstev za to primarno dejavnost. Zadnja leta iz naših že tako minimalnih sredstev, ki jih zberemo za delovanje Ribiške Družine za opravljanje potrebnih vlaganj po Ribiško gojitvenem načrtu, moramo odšteti ta ista sredstva državi za koncesijo, ki smo jo pridobili nad vodam! Zal, naj nam bo to všeč ali ne, varovanje narave je vedno povezano s stroški, in ti stroški se premo sorazmerno povečujejo, čim višjo stopnjo varnosti za konkretno vrsto / vrste želimo. Prav zaradi te odvisnosti, pri reševanju vrst od vloženih sredstev, ohranjanje naše reke in s tem rib, ni naloga, ki bi jo lahko opravili samo ribiči in Vsem članom Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika, ter drugim občankam in občanom voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2021! Z veseljem in ponosom vam voščimo tudi vse najlepše ob Dnevu samostojnosti in enotnosti - 30 letnici samostojne Slovenije. Bodite zdravi! Srečno 2021! Predsedstvo ZB NOB Vrhnika (;p\ w ekologi. Ves proces na katerem delamo in se trudimo je odvisen od tega koliko bo naša lokalna skupnost in širša javnost pripravljena odšteti za ohranitev te biotske pestrosti v naši reki. Zato mislim da se mora odločitev o načinu in obliki ohranjanja naše reke in njenega življa sprejeti v političnem dialogu med vsemi zainteresiranimi strankami, tako lokal- no skupnostjo, znanstveniki, ki proučujejo nastali problem, ekonomisti, ki bodo stroške problema ovrednotili, politiki / vodstvi občin, ki bodo prižgali luč na semaforju, kot je rekel g. Pahor, za financiranje in vrednotenje tega problema, ter seveda ribiči in ekologi, ki stojimo prvi na okopih potrebnih sprememb, ter smo v resnici za sedaj najbližji in edini opazovalci katastrofalnosti stanja. Dilema, KOLIKO JE DOVOLJ, je tako vprašanje, ki je postavljeno najširši javnosti, koliko je ta pripravljena nameniti za ohranitev ribjih vrst v Ljubljanici in za sanacijo obstoječega stanja. Upam pa da se našim zanamcem čez petdeset let, teh naših odločitev ne bo potrebno sramovati, ker bodo še vedno videli in čutili posledice . Člani RD Vrhnika Prihaja čas, ko začutimo vsi, \ ' da sreča ^pozabljena ni. Ljubezen in mir nam jolnita srce, V dobrota širi svoje roke. + ' + + Najbližje objameš, jih stisneš močno in v srcu želiš jim vse lepo. Želimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter blagoslovljene božične praznike in srečno 2021! VESEL. SREČNO NOVO LETO oo SDS VRHNIKA SDS NOS Občina Vrhnika 21. december 2020*^ 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ovca ali koza? Zeliščarstvo Rožica na vrhniški tržnici Razmišljam, katera bi se bolje znašla v situaciji s katero se že dolgo spopadamo ljudje. Obe sta čredni živali, pa kljub temu med njima obstaja velika razlika. Tudi ljudje se radi družimo in kar naprej tiščimo skupaj, a tega smo se začeli zavedati šele zdaj, ko to ni več samoumevno. ne prenese. In ko se stvari nekoliko umirijo, bog ne daj, da bi v čredo dodali novo kozo. Koze so tudi pametne, živahne, svojeglave, neubogljive, nagajive in nam kar naprej povzročajo težave, a jih vseeno redimo zaradi določenih koristi. In kako bi se ovce in koze obnašale, če bi jih ločili in se ne bi smele družiti? Dobro, da imajo ljudje tudi razum in sočutje in ne samo nagon. Še malo potrpimo in se držimo predpisov. Poiščimo nekaj, kar nam pomaga, da ostanemo dobre volje in da pozitivno zremo v prihodnost. Pa srečno in zdravo 2021, ovce in koze! Smo kot velika čreda ovc, držimo se skupaj in se mirno pasemo po ograjenih pašnikih. Ubogljive, tople, plahe, prijazne ovčke. Seveda se najdejo vmes tudi ovni, ki znajo pokazati svojo moč in posamezne ovce, ki izkoristijo vsako priložnost za preskok ograde in seveda pričakujejo, da jim bodo ostale sledile. Če se to ne zgodi, se čez nekaj časa site vrnejo. Obnašanje koz pa me nehote spominja na politike. V posameznih čredicah neprestano poteka vzpostavljanje hierarhije - borbe za alfa mesto, še posebej med rogatimi. Vsak ima svoj teritorij, z nekaterimi se razume, drugih pa »Me smo neme, tihe in za marsikoga nevidne prebivalke sveta. V sebi nosimo tisoč in eno skrivnost, me smo te, ki vas napajamo, negujemo in ohranjamo pri življenju. Spoznavaj nas, in spoznal/a boš sebe.« (Tihi glasovi 1001 rožice) Društvo rejcev drobnice Notranjske Zelišča so del človeškega življenja že od pradavnine. Uporaba zdravilnih zeli je stara kot človeštvo. Z instinktivnimi čuti, opazovanjem, izkustvom, bojem za preživetje je človek spoznaval in spoznava moči in skrivnosti zelišč, ki so, maloda-ne, neskončne. Tradicionalno zdravljenje z zdravilnimi zeli je del vsake kulture sveta. Zeliščarstvo Rožica je sveže ustanovljeno podjetje, ki se ukvarja z gojenjem, nabiranjem in predelavo zelišč v razne zeliščne izdelke ter njihovo prodajo. Kot duhovno poslanstvo pa si je zadalo cilj ohranjanja in širjenja znanja o zeliščih. Pot Rožice se začenja v vasici Borovnica, ki je obkrožena s čudovito naravo. Z ene strani se razprostirajo velike planine, kjer rastejo mnoge zdravilne rožice, z druge pa se dviga meglica z rodovitne barjanske zemlje, ki vsakega ovije v svoj mističen vonj. Ustanoviteljica Zeliščarstva Rožica, Polona Vrhovec, se je z zelišči začela intenzivno ukvarjati naključno in nepričakovano. Kot da so rožice same stopile v njeno življenje in ji prinesle trajen vir sreče in izpolnjenosti. Biti v naravi, delati z zemljo nikakor ni lahko delo, a je delo, ki človeka celostno izpolnjuje. Napaja ga z življenjem, energijo. In ves trud hvaležne rožice povrnejo - kako lepo jih je gledati, ko rastejo, so zdrave, cvetoče, zadovoljne. Med sezono je Polona pridno nabirala in sušila zelišča, sedaj pa je čas, da pridejo tudi do vas. Trenutno Zeliščarstvo Rožica ponuja zeliščne čaje, zeliščne mešanice in zeliščne tinkture. Nabor zeliščnih izdelkov se bo s časom dopolnjeval. V procesu priprave so razna zeliščna mazila, zeliščni sirupi, začimbe in druge zeliščne dobrote. Vsak petek jo je mogoče najti na vrhniški tržnici in od nje kupiti zanimive zeliščne dobrote, bodisi za vas, bodisi kot poklon ljubljeni osebi. Le-ta ga bo še posebno vesela, saj je vsak izdelek, bodisi da je čaj, mešanica ali tinktura, opremljen z lepo mislijo, katerega poslanstvo je, da pričara nasmeh na obrazu in toplino v srcu. Naj bo vsaka topla skodelica čaja poseben obred, namenjen vaši duši. Skrbno ga pripravite in v miru, požirek za požirkom, popijte. Zeliščne dobrote Zeliščar-stva Rožica so na voljo tudi Borovničanom in vsem, ki se ob četrtkih znajdejo na borovniški tržnici. GT Za več informacij so dosegljivi na Tel. št.: 069 / 708 - 415 e-naslov: zeliscarstvo.rozica@gmail.com facebook: Zeliščarstvo Rožica Soška fronta Seniorji in seniorke na Poti miru /n vidim ubogega devet-najstletnega italijanskega vojaka, kako se je v temi, ki so jo prekinjali pošastni bliski eksplozij, stiskal ob skale na dnu bednega zaklona pod vrhom Grive, poslušal strahotne treske, ki so ga privzdigovali od tal, in cviljenje smrtonosnih šrapnelov ter odkruškov skal. Na robu blaznosti je upal, da mu bo sreča le naklonjena... Takrat je avstrijski topničar potisnil v cev usodno granato, zaklep je kovinsko tlesknil, granata je po nekajsekun-dnem letu zadela ob skalo, eksplodirala, in izdajalski kos vročega jekla je ugasil lesk v prestrašenih očeh. Pobiralci trupel so ga zgrešili, listek z osebnimi podatki v kovinski škatlici je razmoči-la voda in nihče nikoli nebo izvedel, kako mu je bilo ime in kakšne so bile njegove mladostne sanje. Verjetno si je od vsega najbolj želel vrniti se iz pekla domov, v vasico daleč na jugu, kjer so ga zaman čakali starši in dekle. Tako opisuje Marko Simič svoja občutja ob najdbi ostankov italijanskega vojaka na Grivi v svoji knjigi Po sledeh soške fronte. 24. oktobra 1917 ob 2. uri ponoči se je začela 12. ofenziva proti Italiji, imenovana tudi Čudež pri Kobaridu. Bila je lepa jesenska sobota, 12. septembra letos. Iz Borovnice in Vrhnike smo se zjutraj tistega dne odpeljali v kraje, kjer se je odigrala drama na slovenskem ozemlju, dolga 28 mesecev. Naš mali avtobus se je najprej ustavil v Sveti Luciji ali Mostu na Soči, kjer smo si ogledali tik ob cesti veliko obeležje, namenjeno 15. korpusu AO armade, ki se je od prvih dni vojne z Italijo boril med Šmohorjem in Banjšicami vse do preboja oktobra 1917. Obeležje je bilo dlje časa zapuščeno, sedaj pa je lepo urejeno. Pred Tolminom je v mirni in kar skrivnostni dolini nemška kostnica, zgrajena leta 1938. Zgradilo jo je nemško podjetje iz Munchna po načrtih arhitekta Andreja Tišlerja. Ves material so pripeljali iz Nemči- je, tudi zemljo, v kateri počiva okoli tisoč vojakov, padlih okoli Tolmina ob preboju. Naše romanje smo nadaljevali skozi Tolmin proti Javorci. Na planini Polog stoji najlepši spomenik na Slovenskem iz tistih dni. To je cerkvica svetega Duha, ki so jo zgradili vojaki in častniki 3. gorske brigade po načrtih arhitekta Remigi-usa Geylinga, dela pa je vodil poročnik Geza Jablonszky. Zgradili so jo v spomin na tisoče sotrpinov, ki so obležali na bližnjih vrhovih: Mrzlega vrha, Vodela, Maselnika, Batognice, Slemena ... Notranjost vsebuje spoštovanje, resnobnost. K temu prispevajo barve in deske, na katerih so vžgana imena padlih. Preživela je vojno. Prvič je bila obnovljena leta 1938. Presenetljivo je, da so to storili Italijani. Po drugi svetovni vojni pa je bila tako kot drugi spomeniki prepuščena propadu. Cerkvico so v zadnjem trenutku rešili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in jo obnovili. Od simpatičnega oskrbnika smo izvedeli veliko zanimivih stvari. Njegovo pripovedovanje je bilo zgodovinsko bogato. Ob vsem, kar smo videli in slišali, smo čisto pozabili na naše že-lodčke, ki so se že zelo oglašali. Potolažili smo jih v Drežnici v Jelkinem hramu. Kar dobro smo se podprli, ampak čas hiti, treba je bilo naprej, v cerkev, kjer sta se vzela naša Janez in Urška. Sprejel nas je domači župnik veselega obraza. Celo potrkavati je naročil, nam na čast. Zapeli smo lepo nabožno pesem, nato nam je v kratkem, a vsebinsko bogatem nagovoru opisal njeno zgodovino. Tudi na pijačo ni pozabil. Zunaj nam je postregel z vinom in sokom. Spustili smo se v sproščen pogovor. Po slovesu smo se odpravili v zasebni muzej v bližini. Na majhnem prostoru je bilo res veliko eksponatov, neverjetno. Vse lepo urejeno. Lastnik nas je na verandi lepo posedel in postregel s kozarčkom, tedaj že s prepotrebnim sadjevcem. Tudi nagovoril nas je; zopet zanimiva pripoved. Sonce je zahajalo. Začelo se je večeriti in dan se je že nagnil. Drežnico je oblivala večerna zarja in Krn je žarel. Vstopili smo v avtobus, že nekoliko utrujeni. Naše seniorke se ne niso pritoževale, so trdne, vzdržljive, so pravi vzor. Z nami je slabše, bomo zdržali. Šofer je potrpežljivo čakal, preveril stanje, nato je speljal. Naše duše so bile v njegovih rokah, s katerimi je spretno vrtel svoj volan. Tekoča sladica Jelkinega hrama je začela pozitivno delovati. Postajalo je veselo, na dan so prihajale zgodbe z inteligentnim humorjem. Naš mali avtobus je ubogljivo požiral kilometre. Prvi izletniki so se poslovili na Vrhniki, preostali v Borovnici. Tudi sam sem prišel domov, postal sem pred vrati. Za trenutek me je prešinila zla misel - morda pa moja hoja po poti miru vendarle še ni končana. Prav mogoče je, da se bo začela 13. ofenziva. Nič od tega, odprla so se vrata, oblili sta me svetloba in toplina doma, okronani s skrivnostnim nasmehom. Za seniorke in seniorje SDS Vrhnika - Borovnica Marjan Japelj N 05 Občina Vrhnika 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ó Mladi pesniki OŠ Ivana Cankarja Čeprav se učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika šolajo na daljavo, jim delovne vneme, navdiha, ustvarjalnosti in sodelovanja pri obšolskih dejavnostih ne manjka. V okviru interesne dejavnosti literarni natečaji smo spisali veliko dobrih pesmi na temo Ko se pogledam v ogledalo. Učenci so v pesmih razmišljali, kako dojemajo samega sebe v odnosu do okolja, družbe in sveta nasploh. Izbrali smo najboljše pesmi in jih poslali na natečaj desete Mlade pesniške olimpijade. Projekt organizirata JSKD OI Dravograd in Zveza kulturnih društev Dravograd. Naši učenci so bili več kot uspešni. Kar dve učenki sta pobrali glavni nagradi v svoji kategoriji. V kategoriji učencev od 4. do 6. razreda je prvo mesto osvojila učenka 6. e, Špela Marinčič. V kategoriji učencev od 7. do 9. razreda je prvo nagrado prejela učenka 8. c, Hana Gramc. Obema učenkama in vsem preostalim sodelujočim čestitamo. Posladkajte se z branjem obeh zmagovalnih pesmi. Mentorica Majda Fortuna Gregorčič Jaz v sedanjosti Daj no, Iva, vstani že! Ah, moram v šolo, pa ne gre! Ti pa, mali bratec moraš v vrtec iti, če nočeš zajtrka zamuditi. Mami je v službo že šla, da bi za naju zaslužila. Oh, ta nespametna zgodnja ura, vleče se mi kot kakšna kura. Pa cel dan se trudim, bratca pazim, se učim. Pa saj sem še sama otrok, a mami ne zmore brez mojih rok. Špela Marinčič Zvarek 2020 Najprej vzamemo velik lonec, vanj damo smrdljive vampe, jim dodamo umetne nohte in botoks, sosedova pljuča, jezik in slino. Vse premešamo in dodamo ogabno kislino rdečih, rjavih, zelenih in rumenih odtenkov, strup kače, prst majhnega otroka, kocine umirajočega ptiča, možgane prfoksa. Ko to naredimo in začinimo s ščepcem neumnosti, kastrolo nevednosti, malo zblojeno- sti in zabelo hude zarote dobimo čas, v katerem živimo. Vidim ga, ko se pogledam v ogledalu. Skuštrana glava, brez sija lasje, podočnjaki od gledanja filmov se pred menoj vrte, umazana oblačila, nobene energije in delovne vneme, vse to se v meni skriva in me razžira. Hana Gramc UPOKOJENSKI KOTIČEK Pozdravljene, članice in člani Društva upokojencev Vrhnika, bralci našega kotička Letošnji zaključek leta je tako drugačen, da nam je že v breme. Pripravljali smo se, da bomo z razvedrilnimi programi izboljševali jesensko počutje, a zgodilo se je drugače. Če naštejem nekaj težav: nobenih zdravstvenih predavanj, po navadi smo organizirali dve delavnici, kjer smo se družili ob izdelovanju novoletnih voščilnic., organizirali vsakoletno prednovoletno druženje, z veseljem pripravljali darilne pakete za starejše in si vzeli čas za raznos in klepet ter osebne čestitke. Letos ni prav nič od tega, a morali smo najti drugačen način, da vas kljub temu razveselimo pred novim letom. Zato smo ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov počasi le tri prostovoljke pripravljale darilne vrečke in urejale čestitke. V prejšnjih časih je sodelovalo do deset prostovoljk in prostovoljcev, ki so se po končanem delu družili ob kavici in obujali spomine na minule dogodke. Nekateri so si darila takoj tisti dan naložili v avtomobile, drugi so prišli malo pozneje in si rezervirali čas za klepet pri vsakem obiskovancu ali obiskovanki. V Domu starejših smo pripravili kulturni program. Letos bodo darila prinesli do vrat in pozvonili. Če koga ne bo doma, bodo pustili obvestilo o Okrogli jubileji v decembru prevzemu ali o ponovnem obisku. Kljub temu želimo vsem tudi na tak način vsaj malo polepšati enolične dneve. Tudi koledarček za naslednje leto je že v pripravi. Načrtovali smo marsikaj, a kaj bo mogoče uresničiti, še sam papež ne ve. Načrtujemo še en upravni odbor po e-pošti, seveda, do konca leta in moram se članicam in članom zahvaliti, da zelo hitro odgovorijo in glasujejo o predlogih, ki jih dobijo. To je spet nekaj novega za upokojence, brez druženja. Metljak Marija, Dom upokojencev Vrhnika, (1923) Koprivec Francka, Lesno brdo, (1926) Nadlišek Marija, Vas, (1927) Čiča Štefka, Stara Vrhnika, (1927) Jakopič Marija, Ob potoku, (1929) Česen Silva, Cankarjev trg, (1929) Stanovnik Anton, Stara cesta, (1930) Harej Danica, Delavsko naselje, (1930) Osredkar Ivan, Velika Ligojna, (1935) Gutnik Marija, Lošca, (1935) Orešnik Janez, Raskovec, (1935) Vrhovec Štefan, Tržaška cesta, (1940) Vujoševic Vladka, Vrtnarija, (1940) Igl Ana, Pot k Studencu, (1940) Malavašič Kristina, Stara Vrhnika, (1940) Gregorka Silva, Petkovškova ulica, (1940) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali decembra rojstni dan. Kako bomo pobirali članarino, bomo sporočili pozneje, a pred 15. januarjem zagotovo ne. Vse pa bo odvisno od ukrepov za preprečevanje in njihovo upoštevanja. Polepšajte si decembrske dneve z več prižganimi lučkami, z mislimi na najdražje, na prijatelje, izdelajte kako voščilnico in jo namenite komu, za katerega veste, da je še bolj osamljen, kot ste vi. Vsako dobro delo šteje in ogreje srce. Največ pa pomeni pozornost do drugih. Tudi telefon je v teh časih treba večkrat uporabiti in se pogovarjati o lepih rečeh, morda o spominih na mladost, morda o poletju in tako preganjati dolg čas. V želji, da se bomo naslednje leto lahko srečevali na različnih prireditvah in druženjih, vam želim zdravja in še enkrat zdravja ter malo sreče v imenu Društva upokojencev Vrhnika. Za Upravni odbor: Elica Brelih Staro leto je polno spominov, novo leto polno pričakovanj, naj bo radodarno z zdravjem in srečo! Naj vam božični večer prinese mir in sočutje z vsemi, ki jih imamo radi, naj se vsako jutro spremeni v lep dan tudi v letu 2021. Prijazne in mirne božične praznike in zdravo ter veselja polno novo leto 2021! Vsem občankam in občanom Srečno 2021! Društvo upokojencev Vrhnika N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 101/2013 in 96/2015-ZIPRS1617) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 12. seji dne 17.12.2020 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2021 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vrhnika za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 17.762.373,85 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.432.041,00 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 12.631.738,00 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 10.438.613,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.975.170,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 213.000,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.800.258,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.893.458,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 16.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 311.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 571.800,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 380.000,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 130.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 250.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.948.732,85 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.122.843,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 825.889,85 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43 +45) 21.669.390,94 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403 +409) 5.417.391,36 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.319.156,90 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 196.857,20 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.796.477,26 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 19.000,00 409 REZERVE 85.900,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.268.195,56 410 SUBVENCIJE 48.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.979.870,20 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 957.123,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.282.702,36 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 8.856.944,02 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 8.856.944,02 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 126.860,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 126.860,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -3.907.017,09 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2021 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.337.017,09 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.570.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.907.017,09 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.337.217,09 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - pod-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vrhnika. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Vrhnika. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v 43. členu in 80. členu Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: • drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvarjeni, • namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog, • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, • prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, • prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porabljajo za namene, določene v sprejetem občinskem odloku, • prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se porabijo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar -junij 2021 in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (pooblastila župana) Župan je pooblaščen, da: • razporeja splošno proračunsko rezervacijo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega porabnika. • odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 49. člena Zakona o javnih financah v višini v proračunu načrtovane proračunske rezerve. • odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe. • odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. • odloča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga, in sicer do skupne višine največ 10.000 EUR vseh dolgov v posameznem proračunskem letu, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. • odloča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proračunskimi postavkami. • samostojno sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do skupne letne vrednosti 100.000 EUR brez davka. O izvršenih transakcijah polletno poroča občinskemu svetu. • izvršuje sprejeti načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. • odloča o porabi sredstev na proračunskih postavkah: o 03001 Mednarodno sodelovanje o 14001 Stroški promocije občine, o 18055 Založništvo • odloča o porabi sredstev na proračunski postavki 08002 Varnost v cestnem prometu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s področnimi predpisi. 7. člen (sredstva proračuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proračunskem letu 2021 se iz občinskega proračuna za redno delovanje KS zagotovijo sredstva v višini 94.403,15 EUR, za izvajanje programov in investicij krajevnih skupnosti - sklad, pa sredstva v višini 188.807,00 EUR. Posamezni program oz. investicija se bo sofinancirala v skladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. 8. člen (izvajanje investicij po 2. a členu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika) V proračunskem letu 2021 se določi odstotek sofinanciranja za izvajanje posameznih investicij, ki so jih pripravile krajevne skupnosti: - investicije v ceste v višini 50 %; - investicije v javno razsvetljavo v višini 50%. Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno investicijo. Z investicijo se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investicijo določi župan s sklepom. Izjemoma lahko župan s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. V letu 2021 se po tem členu lahko izvedejo investicije na naslednjih proračunskih postavkah: - 13111 Ceste - KS Zaplana - 13140 Investicije na cestah KS Podlipa-Smrečje - 13142 Ceste - KS Ligojna - 13144 Ceste - KS Verd - 13168 Ceste - KS Vrhnika Vas - 13224 Ceste - KS Pokojišče - 13244 Ceste - KS Vrhnika Breg - 13298 Pločnik Betajnova. 9. člen (proračunski skladi) Proračunska sklada v letu 2021 sta: 1. račun proračunske rezerve, oblikovan na podlagi 49. člena ZJF, 2. račun sklada krajevnih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 20.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi sredstev nad 20.000 EUR odloča Občinski svet s posebnim odlokom. 10. člen (dodeljevanje sredstev) Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesečno ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Javnim zavodom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za pokrivanje materialnih stroškov pa največ dvakrat mesečno in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer se morajo upoštevati N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si roki plačil v breme občinskih proračunov, določenih v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Način zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, ki se sklene s posameznim zavodom. Sredstva članom občinskega sveta ter komisij in odborov se nakazujejo skladno s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov in z njegovimi veljavnimi spremembami. 11. člen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena. Uporabniki proračuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, določeno z Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o realizaciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. 12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 do 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 13. člen (spremljanje spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov, predinvesticijske zasnove, dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo investicijsko dokumentacijo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006 in 54/2010) in skladno s pojasnilom Ministrstva za finance (junij 2011) sprejema župan. 14. člen (pridobivanje stvarnega premoženja) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročala večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. V primeru brezplačne pridobitve zemljišč nosi Občina Vrhnika stroške meritev in parcelacij teh zemljišč. 15. člen (letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavitve Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2021 sprejme župan letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2021. Nabava osnovnega sredstva, naročilo gradnje in izvajanje investicijskega vzdrževanja se lahko prične: • če je to načrtovano v planu izvajanja za leto 2021, • ko župan izda sklep o pričetku realizacije posamezne postavke iz načrta na podlagi preveritve likvidnostnega stanja proračuna. Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine Vrhnika zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 16. člen (načrtovanje likvidnosti proračuna) Za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna za posamezno polletje tekočega leta z napovedjo denarnega toka proračuna (načrt za izvrševanje proračuna). Načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za nakup kapitalskih naložb in odplačil glavnic dolga. Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečan za nakup kapitalskih naložb in odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna določi za finance pristojni organ občine. Načrt za izvrševanje proračuna pristojni organ predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 17. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 3.000.000,00 EUR. Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2021. O zadolžitvi odloča župan. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika, v letu 2021 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000,00 EUR. 18. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 100.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi daje občinski svet. 19. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 400.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi do višine 100.000 EUR daje občinski svet. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2021 ne smejo izdajati poroštev. 20. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 50.000 EUR. 5. NALOGE NADZORNEGA ODBORA 21. člen (naloge NO) Nadzorni odbor izvaja naloge samostojno, skladno s programom dela nadzornega odbora, o katerem obvesti župana in Občinski svet. Nadzorni odbor izvaja zlasti: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Vrhnika v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 23. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-85/2020 (4-01) Vrhnika, dne 17.12.2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 51/2010, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013, 101/2013 in 96/2015-ZIPRS1617) in Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 12. seji dne17.12.2020 sprejel O D L O K O PRORAČUNU OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2022 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vrhnika za leto 2022 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022 I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 17.585.348,94 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 15.504.548,94 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 12.686.883,94 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 10.438.613,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 2.019.170,94 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 224.100,00 706 DRUGI DAVKI 5.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 2.817.665,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.904.465,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 16.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 311.000,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 8.000,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 578.200,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 517.000,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 267.000,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 250.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 1.600,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 1.600,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 1.562.200,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 1.072.200,00 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 490.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 21.144.937,94 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 5.406.392,86 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.317.782,40 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 197.563,20 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.796.147,26 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 19.000,00 409 REZERVE 75.900,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 7.471.675,10 410 SUBVENCIJE 48.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 4.109.306,65 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 1.007.123,00 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 2.306.745,45 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 8.166.869,98 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 8.166.869,98 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 100.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 100.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -3.559.589,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2022 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.500.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.500.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.500.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -489.589,00 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 3.070.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 3.559.589,00 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 489.589,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - pod-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vrhnika. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - podkonta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan Občine Vrhnika. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v 43. členu in 80. členu Zakona o javnih financah (ZJF), tudi naslednji prihodki: • drugi prihodki krajevnih skupnosti, ki jih krajevne skupnosti ustvarjajo samostojno in se porabljajo za financiranje nalog krajevne skupnosti, v kateri so bili ustvarjeni, • namensko zbrani prispevki občanov za izvajanje tekočih in investicijskih nalog, • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB-1), ki se porabljajo za nakup opreme za zagotavljanje požarne varnosti, • prihodki, ustvarjeni iz naslova amortizacije objektov in opreme, ki se porabljajo za obnavljanje objektov in opreme, • prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se porabljajo za namene, določene v sprejetem občinskem odloku, prihodki iz naslova pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, ki se porabijo kot namenski izdatki za vzdrževanje gozdnih cest. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan oziroma predsednik sveta KS. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar -junij 2022 in z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2022 in njegovi realizaciji. 6. člen (pooblastila župana) Župan je pooblaščen, da: • razporeja splošno proračunsko rezervacijo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega porabnika. • odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 49. člena Zakona o javnih financah v višini v proračunu načrtovane proračunske rezerve. • odloča o dinamiki porabe sredstev za tekoče potrebe. • odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje nalog javne porabe, vendar le do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prejemkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev. • odloča o odpisu ali delnem odpisu plačila dolga, in sicer do skupne višine največ 10.000 EUR vseh dolgov v posameznem proračunskem letu, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Kot dolgovi se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev. • odloča o nakupu premoženja v skladu s sprejetimi proračunskimi postavkami. • samostojno sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do skupne letne vrednosti 100.000 EUR brez davka. O izvršenih transakcijah polletno poroča občinskemu svetu. • izvršuje sprejeti načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. • odloča o porabi sredstev na proračunskih postavkah: o 03001 Mednarodno sodelovanje o 14001 Stroški promocije občine, o 18055 Založništvo • odloča o porabi sredstev na proračunski postavki 08002 Varnost v cestnem prometu, Preventiva in vzgoja v cestnem prometu, na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. • odloča o začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna. • opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s področnimi predpisi. 7. člen (sredstva proračuna, namenjena KS, in pravni posli KS) V proračunskem letu 2022 se iz občinskega proračuna za re- dno delovanje KS zagotovijo sredstva v višini 103.057,00 EUR, za izvajanje programov in investicij krajevnih skupnosti - sklad, pa sredstva v višini 206.114,02 EUR. Posamezni program oz. investicija se bo sofinancirala v skladu z odlokom, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. 8. člen (izvajanje investicij po 2. a členu Odloka o financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika) V proračunskem letu 2022 se določi odstotek sofinanciranja za izvajanje posameznih investicij, ki so jih pripravile krajevne skupnosti: - investicije v ceste v višini 50 %; - investicije v javno razsvetljavo v višini 50%. Predmet sofinanciranja so gradbena dela in nadzor nad predmetno investicijo. Z investicijo se prične, ko je pogodbeno zagotovljeno nad 85 % sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. Potrebno višino zagotovljenih sredstev iz prejšnjega stavka tega člena za posamezno investicijo določi župan s sklepom. Izjemoma lahko župan s sklepom določi nižji % pogodbeno zagotovljenih sredstev, potrebnih za posamezno investicijo. V letu 2022 se po tem členu lahko izvedejo investicije na naslednjih proračunskih postavkah: - 13111 Ceste - KS Zaplana - 13140 Investicije na cestah KS Podlipa-Smrečje - 13142 Ceste - KS Ligojna - 13144 Ceste - KS Verd - 13224 Ceste KS Padež, Pokojišče, Zavrh. 9. člen (proračunski skladi) Proračunska sklada v letu 2022 sta: 1. račun proračunske rezerve, oblikovan na podlagi 49. člena ZJF, 2. račun sklada krajevnih skupnosti, ustanovljenega na podlagi odloka, ki ureja financiranje krajevnih skupnosti. Proračunska rezerva se v letu 2022 oblikuje v višini 10.000 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 10.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O porabi sredstev nad 10.000 EUR odloča Občinski svet s posebnim odlokom. 10. člen (dodeljevanje sredstev) Proračunskim uporabnikom se sredstva dodeljujejo mesečno ob upoštevanju likvidnostnega položaja občine. Javnim zavodom se sredstva zagotavljajo tako, da prejmejo sredstva za plače največ en dan pred izplačilom le-teh, sredstva za pokrivanje materialnih stroškov pa največ dvakrat mesečno in sicer za plačilo obveznosti, nastalih v preteklem obdobju, pri čemer se morajo upoštevati roki plačil v breme občinskih proračunov, določenih v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Način zagotavljanja sredstev za financiranje drugih nalog v javnih zavodih se z zavodi dogovori v posebni pogodbi, ki se sklene s posameznim zavodom. Sredstva članom občinskega sveta ter komisij in odborov se nakazujejo skladno s Pravilnikom o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov in z njegovimi veljavnimi spremembami. 11. člen (obveznosti uporabnikov sredstev) Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrene z občinskim proračunom in le za namene, za katere so jim bila sredstva dodeljena. Uporabniki proračuna morajo nakup opreme oziroma vzdrževalna in investicijska dela nad vrednostjo, določeno z Zakonom o javnem naročanju in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, oddati z javnim razpisom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva. Uporabniki sredstev proračuna poročajo županu in občinskemu svetu o realizaciji nalog najmanj dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta oziroma po potrebi. N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2021 do 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih do 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 20 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročala večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve. V primeru brezplačne pridobitve zemljišč nosi Občina Vrhnika stroške meritev in parcelacij teh zemljišč. 15. člen (letni načrt pridobivanja premičnega premoženja in letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem) V roku 30 dni od uveljavitve Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2022 sprejme župan letni načrt pridobivanja premičnega premoženja za leto 2022. Nabava osnovnega sredstva, naročilo gradnje in izvajanje investicijskega vzdrževanja se lahko prične: • če je to načrtovano v planu izvajanja za leto 2022, • ko župan izda sklep o pričetku realizacije posamezne postavke iz načrta na podlagi preveritve likvidnostnega stanja proračuna. Letni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem občine Vrhnika zajema osnovna sredstva ločeno po motornih vozilih in drugem premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 16. člen (načrtovanje likvidnosti proračuna) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko v letu 2022 zadolžijo do skupne višine 100.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi daje občinski svet. 19. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2022 zadolžijo do skupne višine 400.000 EUR pod pogojem, da pridobijo soglasje ustanovitelja. Soglasje o zadolžitvi do višine 100.000 EUR daje občinski svet. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2022 ne smejo izdajati poroštev. 20. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 50.000 EUR. 5. NALOGE NADZORNEGA ODBORA 21. člen (naloge NO) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 13. člen (spremljanje spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Investicijske programe, novelacije investicijskih programov, predinvesticijske zasnove, dokumente identifikacije investicijskih projektov in ostalo investicijsko dokumentacijo skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006 in 54/2010) in skladno s pojasnilom Ministrstva za finance (junij 2011) sprejema župan. 14. člen (pridobivanje stvarnega premoženja) Stvarno premoženje se lahko pridobiva z nakupom samo v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje nalog, opredeljenih s tem odlokom, brez nepotrebnih zalog. Za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna za posamezno polletje tekočega leta z napovedjo denarnega toka proračuna (načrt za izvrševanje proračuna). Načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za nakup kapitalskih naložb in odplačil glavnic dolga. Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečan za nakup kapitalskih naložb in odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna določi za finance pristojni organ občine. Načrt za izvrševanje proračuna pristojni organ predloži v sprejem županu. 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 17. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2022 lahko zadolži do višine 3.500.000,00 EUR. Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna, če zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti. Likvidnostni dolg mora biti poravnan najkasneje do 31.12.2022. O zadolžitvi odloča župan. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Vrhnika, v letu 2022 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000,00 EUR. 18. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) Nadzorni odbor izvaja naloge samostojno, skladno s programom dela nadzornega odbora, o katerem obvesti župana in Občinski svet. Nadzorni odbor izvaja zlasti: - nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Če se pri ugotavljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso bila uporabljena za namene, za katere so bila dodeljena, ima nadzorni odbor pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v občinski proračun in o tem obvesti župana občine. To velja tudi za pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri vodenju finančnega in materialnega knjigovodskega stanja. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen (začasno financiranje v letu 2023) V obdobju začasnega financiranja Občine Vrhnika v letu 2023, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 23. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-86/2020 (4-01) Vrhnika, dne 17.12.2020 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l. r. D®BRIH NAVAD N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18: v nadaljevanju: Uredba) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 12. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2021 Način in postopek ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti določata ZSPDSLS-1 in Uredba. ZSPDSLS-1 velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja last samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom drugače urejeno. Določbe tega zakona, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, se smiselno uporabljajo tudi za vse stvarno premoženje v lasti ožjih delov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki imajo pravno subjektiviteto, če zakon ne določa drugače (krajevne skupnosti). Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti. Pridobivanje stvarnega premoženja pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, če zakon določa, da je lahko lastnik premoženja. Razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejme za samoupravne lokalne skupnosti svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, pristojnega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti v rokih, določenih za sprejemanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za tekoče oz. prihodnje proračunsko leto. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se predloži v sprejem svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s predlogom proračuna. Ne glede na prejšnji odstavek je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, sestavni del letnega načrta samoupravne lokalne skupnosti in se sprejme na enak način. Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi nepremičnin ter odkupi nepremičnega premoženja z nadomestilom v naravi, ki so finančno podprti v proračunu Občine Vrhnika za leto 2021. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZSPDSLS-1, je odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev mogoč le na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključujejo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe. V skladu s 2. členom Uredbe se načrt pridobivanja nepremičnega premoženja pripravi na Obr. št. 1 in obsega podatke o: - upravljavcu, - vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo; - samoupravni lokalni skupnosti v kateri upravljavec načrtuje nakup; - okvirni površini nepremičnine izraženi v m2 in - načrtovanih sredstvih v proračunu za leto, na katero se nanaša načrt pridobivanja. TABELA 2021 - 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Proračun 2021 BODOČI LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA POVRŠINA NEPREMIČNINE (m2) PREDVIDENA SREDSTVA 1 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1997 2099/787 OBČINA VRHNIKA 45 200,00 2 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2001 1324/4 OBČINA VRHNIKA 225 225,00 3 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2001 1324/6 OBČINA VRHNIKA 138 138,00 4 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2001 1323/2 OBČINA VRHNIKA 75 150,00 5 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2001 2518/2 OBČINA VRHNIKA 105 210,00 6 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2001 2518/4 OBČINA VRHNIKA 16 32,00 7 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 605/15 OBČINA VRHNIKA 302 604,00 8 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 569/2 OBČINA VRHNIKA 57 114,00 9 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 605/13 OBČINA VRHNIKA 47 94,00 10 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 569/3 OBČINA VRHNIKA 75 150,00 11 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/110 OBČINA VRHNIKA 91 182,00 12 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/120 OBČINA VRHNIKA 13 26,00 13 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 560/9 OBČINA VRHNIKA 6 12,00 14 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/117 OBČINA VRHNIKA 264 528,00 15 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 560/8 OBČINA VRHNIKA 6 12,00 16 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/118 OBČINA VRHNIKA 44 88,00 17 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/114 OBČINA VRHNIKA 10 20,00 18 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/116 OBČINA VRHNIKA 22 24,00 19 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1999 467/84 OBČINA VRHNIKA 79 158,00 20 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2001 681/30 OBČINA VRHNIKA 146 500,00 21 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2002 2719/11 OBČINA VRHNIKA 1712 24.920,00 22 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2002 2719/10 OBČINA VRHNIKA 382 13.170,00 23 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2003 967/8 OBČINA VRHNIKA 4275 77.078,25 24 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2003 967/6 OBČINA VRHNIKA 1040 3.496,15 25 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2003 967/7 OBČINA VRHNIKA 5000 5.752,94 26 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2000 638/4 OBČINA VRHNIKA 6 12,00 27 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2000 640/12 OBČINA VRHNIKA 90 12,00 28 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2002 1217/4 OBČINA VRHNIKA 102 359,00 29 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2002 1695/2 OBČINA VRHNIKA 451 3.185,00 30 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2003 367/4 OBČINA VRHNIKA 54 2.430,00 31 Občina Vrhnika ID znak: parcela 2003 345 OBČINA VRHNIKA 116 5.220,00 32 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1998 988/14 OBČINA VRHNIKA 2 4,00 33 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1998 988/15 OBČINA VRHNIKA 10 20,00 34 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1998 813/10 OBČINA VRHNIKA 19 38,00 35 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1998 815/8 OBČINA VRHNIKA 128 256,00 36 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1998 815/11 OBČINA VRHNIKA 187 626,00 37 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 988/11 OBČINA VRHNIKA 2 4,00 38 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 903/38 OBČINA VRHNIKA 38 76,00 39 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 903/39 OBČINA VRHNIKA 2 4,00 40 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 988/8 OBČINA VRHNIKA 20 40,00 41 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 988/9 OBČINA VRHNIKA 185 370,00 42 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 988/12 OBČINA VRHNIKA 72 144,00 43 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1021/4 OBČINA VRHNIKA 1133 2.266,00 44 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1018/4 OBČINA VRHNIKA 611 1.222,00 45 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 880/11 OBČINA VRHNIKA 152 304,00 46 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 878/7 OBČINA VRHNIKA 112 224,00 47 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 878/5 OBČINA VRHNIKA 150 300,00 48 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1022/2 OBČINA VRHNIKA 2 4,00 49 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1024/10 OBČINA VRHNIKA 124 248,00 50 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1024/13 OBČINA VRHNIKA 91 182,00 51 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1018/6 OBČINA VRHNIKA 91 182,00 52 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1021/6 OBČINA VRHNIKA 735 1.470,00 53 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1807/8 OBČINA VRHNIKA 15 30,00 54 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1807/10 OBČINA VRHNIKA 1682 3.364,00 55 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1807/11 OBČINA VRHNIKA 273 546,00 56 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1029/2 OBČINA VRHNIKA 99 198,00 57 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1807/6 OBČINA VRHNIKA 381 762,00 58 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 880/2 OBČINA VRHNIKA 530 1.060,00 59 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 959/9 OBČINA VRHNIKA 1192 2.384,00 60 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 959/11 OBČINA VRHNIKA 1909 3.818,00 61 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 963/3 OBČINA VRHNIKA 969 2.498,00 62 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 963/6 OBČINAVRHNIKA 402 804,00 63 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 989/3 OBČINA VRHNIKA 311 622,00 64 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 991/3 OBČINAVRHNIKA 157 314,00 65 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 991/5 OBČINAVRHNIKA 11 22,00 66 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1154/109 OBČINAVRHNIKA 308 616,00 67 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1154/128 OBČINA VRHNIKA 313 626,00 68 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1097/2 OBČINAVRHNIKA 237 474,00 69 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1113/3 OBČINAVRHNIKA 304 608,00 70 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1134/12 OBČINAVRHNIKA 457 914,00 71 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1134/7 OBČINAVRHNIKA 254 508,00 72 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1088/19 OBČINAVRHNIKA 168 336,00 73 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1134/6 OBČINAVRHNIKA 44 88,00 74 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1135/6 OBČINAVRHNIKA 148 296,00 75 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1133/2 OBČINA VRHNIKA 83 166,00 76 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1134/4 OBČINA VRHNIKA 153 306,00 77 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1135/7 OBČINA VRHNIKA 374 748,00 78 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1088/21 OBČINA VRHNIKA 747 1.494,00 79 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1135/8 OBČINA VRHNIKA 395 790,00 80 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 123/3 OBČINA VRHNIKA 263 3.945,00 81 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 126/4 OBČINA VRHNIKA 92 1.380,00 82 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 175/4 OBČINA VRHNIKA 18 270,00 83 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 175/7 OBČINA VRHNIKA 92 1.380,00 84 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 176/4 OBČINA VRHNIKA 339 5.085,00 85 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 176/7 OBČINA VRHNIKA 90 1.350,00 86 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 1970/3 OBČINA VRHNIKA 44 825,00 87 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 1970/4 OBČINA VRHNIKA 438 6.570,00 88 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 1970/5 OBČINA VRHNIKA 75 1.125,00 89 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 1970/6 OBČINA VRHNIKA 1352 20.280,00 90 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2014/1 OBČINA VRHNIKA 696 10.440,00 91 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1361/4 OBČINA VRHNIKA 1184 1.184,00 92 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1363 OBČINA VRHNIKA 2252 33.780,00 93 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1366/2 OBČINA VRHNIKA 460 6.900,00 94 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1575/4 OBČINA VRHNIKA 350 5.250,00 95 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1575/6 OBČINA VRHNIKA 749 11.235,00 96 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2076/3 OBČINA VRHNIKA 2191 109.550,00 97 Obč na Vrhnika del parcele z ID znak: parcela 2001 2081 OBČINA VRHNIKA 105 5.250,00 98 Občina Vrhnika del parcele z ID znak: parcela 2001 2753 OBČINA VRHNIKA 1168 58.400,00 99 Obč na Vrhnika del parcele z ID znak: parcela 2001 2754 OBČINA VRHNIKA 100 5.000,00 100 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 1015/1 OBČINA VRHNIKA 7 315,00 101 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1024/9 OBČINA VRHNIKA 9 466,32 102 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1024/23 OBČINA VRHNIKA 1 51,81 103 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1024/27 OBČINA VRHNIKA 10 518,13 104 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1025/7 OBČINA VRHNIKA 108 5.595,80 105 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1025/9 OBČINA VRHNIKA 28 1.450,68 106 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1026/2 OBČINA VRHNIKA 215 11.139,80 107 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1026/9 OBČINA VRHNIKA 15 777,20 108 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 1025/10 OBČINA VRHNIKA 5 256,10 109 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1680/8 OBČINA VRHNIKA 16 32,00 110 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1680/9 OBČINA VRHNIKA 39 79,00 111 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1680/10 OBČINA VRHNIKA 135 270,00 112 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1695/17 OBČINA VRHNIKA 172 344,00 113 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1695/24 OBČINA VRHNIKA 16 32,00 114 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1695/23 OBČINA VRHNIKA 214 428,00 115 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1698/10 OBČINAVRHNIKA 82 164,00 116 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1698/7 OBČINAVRHNIKA 25 50,00 117 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 1998 1698/8 OBČINAVRHNIKA 1 2,00 118 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 1676/22 OBČINAVRHNIKA 4639 9.278,00 119 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 1419/97 OBČINAVRHNIKA 2043 4.086,00 120 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 184/7 OBČINAVRHNIKA 128 640,00 121 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 184/2 OBČINAVRHNIKA 733 6.597,00 122 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 108/1 OBČINAVRHNIKA 10705 48.172,50 123 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 103/8 OBČINAVRHNIKA 454 2.043,00 MČOSOpis Občina Vrhnika ^nasl„:© 124 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2502/4 OBČINA VRHNIKA 1562 0,00 125 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2103/4 OBČINA VRHNIKA 46 0,00 126 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2076/4 OBČINA VRHNIKA 253 0,00 127 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2453/8 OBČINA VRHNIKA 28 0,00 128 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2454/2 OBČINA VRHNIKA 24 0,00 129 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2454/3 OBČINA VRHNIKA 33 0,00 130 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2454/4 OBČINA VRHNIKA 47 0,00 131 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2001 2076/2 OBČINA VRHNIKA 4107 0,00 132 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2656/3 OBČINA VRHNIKA 3034 983,00 133 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2656/5 OBČINA VRHNIKA 3993 1.293,00 134 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2656/18 OBČINA VRHNIKA 84 27,00 135 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2656/33 OBČINA VRHNIKA 895 289,00 136 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2656/36 OBČINA VRHNIKA 798 258,00 137 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2656/81 OBČINA VRHNIKA 94 5.640,00 138 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 2502/7 OBČINA VRHNIKA 2490 0,00 139 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1707/1 OBČINA VRHNIKA 2040 0,00 140 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1693/5 OBČINA VRHNIKA 252 0,00 141 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 2010/2 OBČINA VRHNIKA 26 0,00 142 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2000 1707/60 OBČINA VRHNIKA 96 0,00 143 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 81/2 OBČINA VRHNIKA 212 954,00 144 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 184/3 OBČINA VRHNIKA 217 1.953,00 145 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 184/4 OBČINA VRHNIKA 146 70.980,00 146 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 184/5 OBČINA VRHNIKA 107 535,00 147 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 196 OBČINA VRHNIKA 811 3.649,50 148 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 198/1 OBČINA VRHNIKA 8942 40.239,00 149 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2002 *724 OBČINA VRHNIKA 233 3.600,00 150 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 99/1 OBČINA VRHNIKA 2344 4.688,00 151 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 1085/2 OBČINA VRHNIKA 6123 12.246,00 152 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 66/2 OBČINA VRHNIKA 53 106,00 153 Obč na Vrhnika ID znak: parcela 2003 1123 OBČINA VRHNIKA 11214 22.428,00 154 Obč na Vrhnika ID del št. 1 stavbe 2003 145 OBČINA VRHNIKA 267,4 79.529,00 SKUPAJ: 802.863,18 15 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1996 K.O. LOG 1990/1 6042 13.000,00 16 OBČINA VRHNIKA OBČINAVRHNIKA 1996 K.O. LOG 1990/2, 14269 30.900,00 17 OBČINA VRHNIKA OBČINAVRHNIKA 1996 K.O. LOG 1987/50 22911 49.300,00 18 OBČINA VRHNIKA OBČINAVRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1210 698 1.122,38 19 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1718/3 2000 1.600,00 20 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1718/4 381 304,80 21 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2675/120 34 1.479,00 22 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2900/23 69 3.001,50 23 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/6 967 75.760,00 24 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/17 12 1.200,00 25 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/33 47 4.700,00 26 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 877/22 168 7.560,00 27 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 877/23 138 6.210,00 28 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 823/4 155 6.000,00 29 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 650/4 555 376,00 30 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1874/6 136 441,00 31 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1874/7 148 480,00 32 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2866/8 13 286,00 33 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 185/2 1809 120.000,00 34 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1870 305 18.300,00 35 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1902/9 913 6.706,00 36 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1902/10 372 744,00 37 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1904/1 280 560,00 38 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1904/3 1226 2.452,00 39 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA del 2073/4 320 19.520,00 40 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2909/5 16 1.376,00 41 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2528/43 90 9.000,00 42 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1620/18 165 7.425,00 43 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1620/17 185 8.325,00 44 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/2 45 3.600,00 45 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/3 127 10.160,00 46 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/4 44 3.520,00 47 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/5 41 3.280,00 48 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/6 5 400,00 49 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2444/2 20 900,00 50 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1018/1 42 84,00 51 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1018/2 98 196,00 52 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1018/3 5 10,00 53 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1810/3 150 5.000,00 54 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1809/2 136 2.000,00 55 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1178/259 2971 6.000,00 56 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1864/10 231 700,00 57 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1864/14 231 700,00 58 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/26 764 64.940,00 59 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/32 93 7.905,00 60 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2249/18 343 29.155,00 61 OBČINA VRHNIKA OBČINAVRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1916/21 86 400,00 62 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1916/23 174 700,00 63 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1916/25 293 900,00 64 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2430/5 917 10.000,00 65 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1023/36 259 1.500,00 66 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1811/4 283 566,00 67 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD del 1811/3 300 600,00 68 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD *253/4 8 640,00 69 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 666/8 15 1.200,00 70 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/9 34 2.720,00 SKUPAJ: 581.804,68 TABELA 2021 - 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja KRAJEVNA SKUPNOST SINJA GORICA 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Proračun 2021 BODOČI LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST SINJA GORICA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA POVRŠINA NEPREMIČNINE (m2) PREDVIDENA SREDSTVA 1 Občina Vrhnika ID znak: parcela 1997 2896 OBČINA VRHNIKA 12637 6.000,00 SKUPAJ: 6.000,00 Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Razpolaganje s stvarnim premoženjem je vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Vsebina načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem je določena v 3. členu Uredbe. V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe, deli stavb in zemljišča s stavbo. Načrti razpolaganja po posameznih nepremičninah se pripravijo na obrazcih kot sledi in vsebujejo podatke: Načrt razpolaganja z zemljišči (Obr. št. 2a) obsega naslednje podatke: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja zemljišče, - šifri in imenu katastrske občine, v kateri se nahaja zemljišče, - parcelni številki zemljišča, - površini parcele, izraženi v kvadratnih metrih, in - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena ZSPDSLS-1. TABELA 2021 - 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči 2a: Načrt razpolaganja z zemljišči Proračun 2021 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA TABELA 2021 - 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči KRAJEVNA SKUPNOST BLATNA BREZOVICA 2a: Načrt razpolaganja z zemljišči Proračun 2021 LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST BLATNA BREZOVICA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/9 6 600,00 2 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/10 16 1.600,00 3 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/11 13 1.300,00 4 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/12 13 1.300,00 5 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/13 13 1.300,00 6 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/14 13 1.300,00 7 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/15 13 1.300,00 8 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/16 16 1.600,00 9 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/21 79 7.900,00 10 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/24 33 3.300,00 11 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/25 5 500,00 12 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/35 10 1.000,00 13 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/27 2 200,00 14 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/28 27 2.700,00 ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 KS BLATNA BREZOVICA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 2/2 542 50.000,00 SKUPAJ: 50.000,00 N 05 Občina Vrhnika Ó 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TABELA 2021 - 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči KRAJEVNA SKUPNOST DRENOV GRIČ - LESNO BRDO 2a: Načrt razpolaganja z zemljišči Proračun 2021 LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST DRENOV GRIČ - LESNO BRDO ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1506/2 14.561,00 30.000,00 SKUPAJ: 30.000,00 Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb (Obr. št. 2b) obsega naslednje podatke: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja stavba ali del stavbe, - točnem naslovu dela stavbe, - identifikacijski oznaki, ki obsega šifro katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe, - površini dela stavbe, izraženi v kvadratnih metrih, in - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena ZSPDSLS-1. TABELA 2021 - 2b. Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb 2b: Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb Proračun 2021 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA Pri nepremičninah s statusom javnega dobra se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka občinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z menjavo, prodajo ali odkupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicij Občine Vrhnika. Skladno z drugim odstavkom 24. člena ZSPDSLS-1 so v proračunu rezervirana tudi sredstva za pridobivanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem na celotnem območju Občine Vrhnika pod določeno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku, s katerim je določen proračun, postopku izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine, in sicer do višine 100.000,00 EUR, ki ga lahko samostojno sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti. Krajevna skupnost Sinja Gorica načrtuje kupiti zemljišče z ID znakom: parcela 1997 2896, k.o. Blatna Brezovica. Krajevna skupnost Blatna Brezovica namerava prodati zemljišče z ID znakom: parcela 1997 2/2, k.o. Blatna Brezovica. Krajevna skupnost Drenov Grič - Lesno Brdo planira prodati zemljišče z ID znakom: parcela 1998 1506/2, k.o. Velika Ligojna. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2021 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2021. Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: (6-09) Vrhnika, dne 17. 12. 2020 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18: v nadaljevanju: Uredba) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 12. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 Način in postopek ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti določata ZSPDSLS-1 in Uredba. ZSPDSLS-1 velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja last samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom drugače urejeno. Določbe tega zakona, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, se smiselno uporabljajo tudi za vse stvarno premoženje v lasti ožjih delov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki imajo pravno subjektiviteto, če zakon ne določa drugače (krajevne skupnosti). Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti. Pridobivanje stvarnega premoženja pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, če zakon določa, da je lahko lastnik premoženja. Razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejme za samoupravne lokalne skupnosti svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, pristojnega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti v rokih, določenih za sprejemanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za tekoče oz. prihodnje proračunsko leto. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se predloži v sprejem svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s predlogom proračuna. Ne glede na prejšnji odstavek je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, sestavni del letnega načrta samoupravne lokalne skupnosti in se sprejme na enak način. Za leto 2022 nobena krajevna skupnost ni predvidela nobene prodaje oz. razpolaganja z nepremičnim premoženje. Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi nepremičnin ter odkupi nepremičnega premoženja z nadomestilom v naravi, ki so finančno podprti v proračunu Občine Vrhnika za leto 2022. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZSPDSLS-1, je odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev mogoč le na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključujejo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe. V skladu s 2. členom Uredbe se načrt pridobivanja nepremičnega premoženja pripravi na Obr. št. 1 in obsega podatke o: - upravljavcu, - vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo; - samoupravni lokalni skupnosti v kateri upravljavec načrtuje nakup; - okvirni površini nepremičnine izraženi v m2 in - načrtovanih sredstvih v proračunu za leto, na katero se nanaša načrt pridobivanja. niku. ZAP. ŠT. SAMOUPRAVNA POVRŠINA DELA STAVBE OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA UPRAVLJAVEC LOKALNA SKUPNOST NASLOV ID OZNAKA DELA STAVBE (m2) VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 24 del stavbe 2002-1026-1 330,3 218.757,00 2 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA TRŽAŠKA CESTA 24 del stavbe 2002-1026-2 347,6 68.759,00 3 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA CANKARJEV TRG 8 del stavbe 2002-650-6 170,1 96.106,50 4 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA CANKARJEV TRG 8 del stavbe 2002-650-7 53,7 30.340,40 5 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA CANKARJEV TRG 8 del stavbe 2002-650-8 50,2 28.363,00 6 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA CANKARJEV TRG 8 del stavbe 2002-650-9 58,9 8.739,00 SKUPAJ: 451.064,90 Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo (Obr. št. 2c) obsega podatke o: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja zemljišče s stavbo, - šifri in imenu katastrske občine, v kateri se nahaja zemljišče s stavbo, - parcelni številki zemljišča, - površini parcele, izraženi v kvadratnih metrih, - točnem naslovu dela stavbe, - identifikacijski oznaki, ki obsega šifro katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe, - površini dela stavbe, izraženi v kvadratnih metrih, in - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena zakona. TABELA 2021 - 2c. Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo 2c: Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo Proračun 2021 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) NASLOV DELA STAVBE ID OZNAKA DELA STAVBE POVRŠINA DELA STAVBE V M2 OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1999 K.O. PODLIPA 193/9 1167 PODLIPA 36 64-1 373 116.482,33 2 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1999 K.O. PODLIPA 193/9 1167 / / / 5.877,30 SKUPAJ: 122.359,63 Vse navedene vrednosti iz tabel so informativne narave. Ocena prejetih denarnih sredstev od prodaje nepremičnega premoženja v letu 2021 je 1.155.229,21 EUR (vrednost iz tabel - skupaj: Obr. št. 2a, Obr. št. 2b in Obr. št. 2c) ocena porabljenih sredstev za nakup nepremičnin 802.863,18 EUR (vrednost iz tabele Obr. št. 1). Prodaje oziroma menjave se bodo glede na vrednosti nepremičnin izvedle v skladu z določili ZSPDSLS-1; ali z metodo neposredne pogodbe ali z metodo javne dražbe. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Občina Vrhnika planira v letu 2021 zaradi neprimernosti uporabe prostorov prenesti lastništvo posameznih delov na: - na naslovu Tržaška cesta 24 (stavba RK), Vrhnika in - na naslovu Cankarjev trg 8 (stavba sodišča), Vrhnika. Občina Vrhnika namerava v letu 2021 brezplačno odsvojiti stavbo šole v Podlipi, in sicer v korist lastništva Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje. V letu 2021 se predvideva nakup zemljišč za zaokrožitev naravne in kulturne dediščine v Močil- N 05 Občina Vrhnika 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ó TABELA 2022 - 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja 1: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Proračun 2022 BODOČI LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OKVIRNA POVRŠINA NEPREMIČNINE (m2) PREDVIDENA SREDSTVA 1 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1383/44 OBČINA VRHNIKA 21 1.400,00 2 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 544/9 OBČINA VRHNIKA 23 200,00 3 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1039/8 OBČINA VRHNIKA 455 7.280,00 4 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1040/11 OBČINA VRHNIKA 161 2.576,00 5 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/150 OBČINA VRHNIKA 33 66,00 6 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/148 OBČINA VRHNIKA 48 96,00 7 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/146 OBČINA VRHNIKA 32 64,00 8 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/142 OBČINA VRHNIKA 75 150,00 9 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/96 OBČINA VRHNIKA 2 4,00 10 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/98 OBČINA VRHNIKA 4 8,00 11 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/140 OBČINA VRHNIKA 39 78,00 12 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/98 OBČINA VRHNIKA 4 8,00 13 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/107 OBČINA VRHNIKA 3 6,00 14 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/109 OBČINA VRHNIKA 19 38,00 15 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/138 OBČINA VRHNIKA 25 50,00 16 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/105 OBČINA VRHNIKA 55 110,00 17 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/111 OBČINA VRHNIKA 19 38,00 18 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/103 OBČINA VRHNIKA 25 50,00 19 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 462/10 OBČINA VRHNIKA 176 352,00 20 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 462/8 OBČINA VRHNIKA 51 102,00 21 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 462/6 OBČINA VRHNIKA 50 100,00 22 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 461/6 OBČINA VRHNIKA 48 96,00 23 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 461/4 OBČINA VRHNIKA 173 346,00 24 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 446/2 OBČINA VRHNIKA 193 386,00 25 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 447/7 OBČINA VRHNIKA 254 894,00 26 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 444/7 OBČINA VRHNIKA 5 10,00 27 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 447/9 OBČINA VRHNIKA 35 70,00 28 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 339/2 OBČINA VRHNIKA 148 296,00 29 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 338/6 OBČINA VRHNIKA 145 290,00 30 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 337/8 OBČINA VRHNIKA 80 160,00 31 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1706/17 OBČINA VRHNIKA 153 206,00 32 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1706/18 OBČINA VRHNIKA 259 512,00 33 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1225/6 OBČINA VRHNIKA 102 1.326,00 34 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 500/4 OBČINA VRHNIKA 4 225,00 35 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1225/4 OBČINA VRHNIKA 119 4.760,00 36 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 504/4 OBČINA VRHNIKA 42 75,60 37 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 539/2 OBČINA VRHNIKA 11 19,80 38 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 538/2 OBČINA VRHNIKA 26 46,80 39 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 537/2 OBČINA VRHNIKA 31 55,80 40 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/15 OBČINA VRHNIKA 17 680,00 41 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/13 OBČINA VRHNIKA 17 680,00 42 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/17 OBČINA VRHNIKA 23 920,00 43 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/19 OBČINA VRHNIKA 5 200,00 44 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 11/9 OBČINA VRHNIKA 8 320,00 45 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/19 OBČINA VRHNIKA 168 336,00 46 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/20 OBČINA VRHNIKA 22 44,00 47 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/28 OBČINA VRHNIKA 14 28,00 48 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1156/43 OBČINA VRHNIKA 450 900,00 49 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1156/44 OBČINA VRHNIKA 97 194,00 50 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/14 OBČINA VRHNIKA 292 584,00 51 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/15 OBČINA VRHNIKA 171 342,00 52 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/11 OBČINA VRHNIKA 274 548,00 53 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/12 OBČINA VRHNIKA 50 100,00 54 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1705/8 OBČINA VRHNIKA 33 66,00 55 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1705/5 OBČINA VRHNIKA 372 744,00 56 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1705/6 OBČINA VRHNIKA 252 504,00 57 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/9 OBČINA VRHNIKA 628 1.256,00 58 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/10 OBČINA VRHNIKA 86 172,00 59 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/12 OBČINA VRHNIKA 652 1.304,00 60 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/13 OBČINA VRHNIKA 11 22,00 61 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/14 OBČINA VRHNIKA 340 680,00 62 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/15 OBČINA VRHNIKA 63 126,00 63 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/14 OBČINA VRHNIKA 5 211,85 64 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/16 OBČINA VRHNIKA 30 71,10 65 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/19 OBČINA VRHNIKA 104 4.406,48 66 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/20 OBČINA VRHNIKA 20 847,40 67 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/12 OBČINA VRHNIKA 77 3.262,49 68 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 778/5 OBČINA VRHNIKA 2 32,00 69 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 780/2 OBČINA VRHNIKA 373 5.968,00 70 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 778/7 OBČINA VRHNIKA 2 32,00 71 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 788/2 OBČINA VRHNIKA 46 736,00 72 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 790/2 OBČINA VRHNIKA 69 1.104,00 73 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 864/7 OBČINA VRHNIKA 1 16,00 74 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 7873/10 OBČINA VRHNIKA 176 2.816,00 75 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/8 OBČINA VRHNIKA 120 1.920,00 76 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/6 OBČINA VRHNIKA 3 48,00 77 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 876/4 OBČINA VRHNIKA 6 96,00 78 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 877/26 OBČINA VRHNIKA 30 480,00 79 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 877/28 OBČINA VRHNIKA 18 288,00 80 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1388/12 OBČINA VRHNIKA 13 208,00 81 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1388/13 OBČINA VRHNIKA 12 192,00 82 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 529/4 OBČINA VRHNIKA 2 32,00 83 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 778/2 OBČINA VRHNIKA 118 1.888,00 84 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 781/6 OBČINA VRHNIKA 155 2.480,00 85 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 761/4 OBČINA VRHNIKA 39 234,00 86 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/10 OBČINA VRHNIKA 176 2.816,00 87 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 761/2 OBČINA VRHNIKA 79 1.264,00 SKUPAJ: 64.750,32 Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Razpolaganje s stvarnim premoženjem je vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Vsebina načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem je določena v 3. členu Uredbe. V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe, deli stavb in zemljišča s stavbo. Načrti razpolaganja po posameznih nepremičninah se pripravijo na obrazcih kot sledi in vsebujejo podatke: Načrt razpolaganja z zemljišči (Obr. št. 2a) obsega naslednje podatke: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja zemljišče, - šifri in imenu katastrske občine, v kateri se nahaja zemljišče, - parcelni številki zemljišča, - površini parcele, izraženi v kvadratnih metrih, in - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena ZSPDSLS-1. TABELA 2022 - 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči 2a: Načrt razpolaganja z zemljišči Proračun 2022 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 654/5 975 661,00 2 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 801 2913 1.480,00 3 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 809/5 1544 2.140,00 4 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1859/2 24 1.080,00 5 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1859/3 8 360,00 6 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 877/30 27 1.215,00 7 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/25 5 225,00 8 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/22 6 270,00 9 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/23 127 5.715,00 10 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/27 5 225,00 11 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/31 89 1.162,00 12 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/26 41 1.845,00 13 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/20 78 3.510,00 14 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/21 16 720,00 15 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 518/1 323 393,00 16 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1892/2 1 80,00 17 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1887/29 10 1.040,00 18 OBČINAVRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 823/4 155 6.000,00 19 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 877/21 415 18.675,00 20 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2436/11 179 1.400,00 SKUPAJ: 48.196,00 Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo (Obr. št. 2c) obsega podatke o: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja zemljišče s stavbo, - šifri in imenu katastrske občine, v kateri se nahaja zemljišče s stavbo, - parcelni številki zemljišča, - površini parcele, izraženi v kvadratnih metrih, - točnem naslovu dela stavbe, - identifikacijski oznaki, ki obsega šifro katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe, - površini dela stavbe, izraženi v kvadratnih metrih, in - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena zakona. TABELA 2022 - 2c. Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo 2c: Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo Proračun 2022 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) NASLOV DELA STAVBE ID OZNAKA DELA STAVBE POVRŠINA DELA STAVBE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA *53/4 475 Blatna Brezovica 48 746-1 60 25.818,90 2 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA *53/4 475 / 747-1 62 179,40 3 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA *53/4 475 / / / 2.738,68 SKUPAJ: 28.736,98 N aŠ Občina Vrhnika 21. december 2020*^ 29 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vse navedene vrednosti iz tabel so informativne narave. Ocena prejetih denarnih sredstev od prodaje nepremičnega premoženja v letu 2022 je 76.932,98 EUR (vrednost iz tabel -skupaj: Obr. št. 2a in Obr. št. 2c) ocena porabljenih sredstev za nakup nepremičnin 64.750,32 EUR (vrednost iz tabele Obr. št. 1). Prodaje oziroma menjave se bodo glede na vrednosti nepremičnin izvedle v skladu z določili ZSPDSLS-1; ali z metodo neposredne pogodbe ali z metodo javne dražbe. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Pri nepremičninah s statusom javnega dobra se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka občinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z menjavo, prodajo ali odkupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicij Občine Vrhnika. Skladno z drugim odstavkom 24. člena ZSPDSLS-1 so v proračunu rezervirana tudi sredstva za pridobivanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem na celotnem območju Občine Vrhnika pod določeno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku, s katerim je določen proračun, postopku izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine, in sicer do višine 100.000,00 EUR, ki ga lahko samostojno sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 je sestavni del Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2022. Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: (6-09) Vrhnika, dne 17. 12. 2020 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA i. Nepremičninam, parc. št. 1916/21, 1916/23, 1916/25, 1916/26, vse k. o. Zaplana (2000), preneha status javnega dobra. II. Lastninska pravica pri zemljiščih, parc. št. 1916/21, 1916/23, 1916/25, 1916/26, vse k. o. Zaplana (2000), se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. III. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-3/2020 (6-08) Datum: 17. 12. 2020 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 -ZJZP), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 44. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg in 82/20), 28. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji, dne 17. 12. 2020 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika« (Uradni list RS, št. 48/2005 in spremembe). 2. člen V prvem odstavku 17. člena se besedna zveza »javnega natečaja« nadomesti z besedo »razpisa«. 3. člen Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - ima dokončano najmanj specializacijo po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja), - ima najmanj štiri leta vodstvenih delovnih izkušenj, - ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na vsaj enem od področij dejavnosti zavoda in tri leta delovnih izkušenj na področju projektnega managementa, - ima najmanj višjo raven (B2) znanja angleškega jezika po Skupnem evropskem referenčnem okvirju za jezike (CEFR). Ob prijavi na razpis mora kandidat predložiti tudi strategijo zavoda za mandatno obdobje. Mandat direktorja traja 5 let. Direktor je lahko po izteku te dobe ponovno imenovan. Z direktorjem sklene pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik.« 4. člen Statut zavoda in drugi splošni akti se s tem odlokom uskladijo najkasneje v roku 60 dni po njegovi uveljavitvi. 5. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika »Naš časopis«. Številka: 007-28/2020 (3-01) Datum: 17. 12. 2020 DANIEL CUKJATI Župan Občine Vrhnika Na podlagi prve alineje 127. člena ter 129. in 131. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) ter 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 12. redni seji, dne 17. 12. 2020 sprejel Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za območje posamične poselitve v EUP ZA 3650 1. člen S tem sklepom se potrdi Elaborat lokacijske preveritve za območje posamične poselitve v EUP ZA_3650, ki ga je izdelal Studio Formika d.o.o., v septembru 2020. 2. člen (1) Preoblikovanje EUP ZA_3650 (A) obsega: - izvzem stavbnih površin v EUP ZA_3650 (A), na zemljiščih s parc. št. 1203/2-del, 1916/25-del, 1201/1-del, 2003-del, 1927/1-del, 1193/1-del, 1188-del, 1190/1-del, vse k.o. Zaplana, v skupni površini 3.870,22 - širitev stavbnih površin v EUP ZA_2610 (K1), na zemljišča s parc. št. 1179/6-del, 1182/2-del, 1179/3-del, 1179/5-del, 1185/3-del, 1916/26-del, 1186/5-del, 1186/3-del, 1916/23-del, 1190/1-del, 1186/4-del, 1916/20-del, 1916/23-del, 1185/2-del, 1185/4-del, 1185/1-del, vse k.o. Zaplana, v skupni površini 2.928,10 m2; - širitev stavbnih površin v EUP ZA_2496 (K2), na zemljišča s parc. št. 1203/1-del, 1203/2-del, 1916/25-del, 1180/2, 1180/3-del, 1916/24-del, 1180/1-del, 1179/7-del, 1179/8-del, 1179/6-del, vse k.o. Zaplana, v skupni površini 941,74 m2. (2) Širitev izvornega stavbnega zemljišča EUP ZA_3650 (A) posega v EUP ZA_2610 (K1), na zemljišča s parc. št. 1179/7-del, 1179/8-del, 1179/6-del, 1182/1-del, 1182/2-del, vse k.o. Zaplana, v skupni površini 596,60 m2. 3. člen (1) Obseg in oblika stavbnega zemljišča se prilagodita tako kot izhaja iz Elaborat lokacijske preveritve za območje posamične poselitve v EUP ZA_3650, ki ga je izdelal Studio Formika d.o.o., v septembru 2020. (2) Grafični prikaz preoblikovanja stavbnega zemljišča z lokacijsko preveritvijo je določen v elaboratu lokacijske preveritve, ki je priloga sklepa. 4. člen Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je ID 1960. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v Prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3505-11/2020 (5-08) Vrhnika, dne 17. 12. 2020 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati 2 m M ,-r- vladi renjBuu #OstaniZdrav (i k Aplikacija za varovanje zdravja in življenja ljudi H > vuvyw.50v.si/0stani2drav 0 tówtts < frfo oCÖVlIWS gMJdaSS (S) * | ( II N OS Občina Borovnica S 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novoletni nagovor župana Spoštovane občanke in občani! Po vsem, kar se je dogajalo v letu 2020, je dovolj, da vam ob vstopu v novo leto 2021 zaželim le obilo zdravja. Ker tega na dolg rok velika večina ljudi ne more ohraniti oz. si ga povrniti, če živi v osami oz. brez stikov z družinskimi člani, sosedi, prijatelji in znanci, je možnost teh stikov obenem tudi temelj zdravja skupnosti. Kot vse kaže pa bomo žal, vsaj v začetku leta, ki prihaja, še naprej primorani, da se nevarnemu virusu, ki se je jeseni nepredvideno razbohotil, zoperstavimo s še bolj discipliniranim upoštevanjem omejevanja medsebojnih stikov, nošenjem mask in razkuževanjem rok. K sreči v obliki varnega cepiva že vidimo odrešitev od te sedanje svetovne zdravstvene more. Ob tej priliki bi se ponovno zahvalil vsem zdravstvenim in ostalim delavcem, ki bodisi skrbijo za obolele bodisi so vključeni v dejavnosti, ki preprečujejo širjenje obolelosti za COVID-19. Prav tako bi se rad zahvalil vsem, ki v teh časih požrtvovalno omogočajo, da delujejo nujne infrastrukturne in socialne službe ter storitve in da socialne mreže lahko poskrbijo za tiste, ki so pomoči potrebni. Zahvala gre delavcem vrtca, ki izpostavljeni zavzeto opravljajo svoje delo in s tem omogočajo delovanje zdravstva in gospodarstva, prav tako tudi delavcem vrtčevske kuhinje, ki pripravljajo in vsem tistim ki dostavljajo hrano ranljivim skupinam Epidemija je močno okrnila naše socialne stike in družabne dejavnosti. Tudi tiste, ki jih organizirajo društva in občina. Ni pa bistveno vplivala na delovanje občinskega sveta in občinske uprave, niti na operativno in projektno dejavnost slednje. Če gledamo s te perspektive, lahko rečemo, da je bilo leto 2020 uspešno. Predvsem z vidika številnih manjših rekonstrukcij in obnov občinskih cest, obnove in dodatne namestitve uličnega pohištva in opreme, njenega boljšega in hitrejšega vzdrževanja oz. popravila. Kako pomembna je urbana opremljenost kraja, ob katero so se sicer nekateri spotaknili kot da je nekaj nepotrebnega, se je še posebej izkazalo letos, ko smo velik del časa bili oz. smo zaprti v občinske meje in nam sprehod po urejeni okolici v urbanem naselju še toliko več pomeni. Prav tako tudi možnost izvajanja pouka v s prizidkom povečani šoli, ko bo omejitev epidemije to (spet) omogočala, saj smo rešili prostorsko stisko v šoli. V letu 2021 nas čaka veliko dela pri izvedbi projektov. Tu imam v mislih na eni strani predvsem začetek priprave vse potrebne dokumentacije za gradnjo centralnega vodovoda v Kotih ter dokončanje obsežne študije poplavne ogroženosti občine in ukrepov za njeno zmanjšanje. Upamo, da bomo že v tem letu lahko začeli z gradnjo kolesarske povezave z rekonstrukcijo ceste med Borovnico in odcepom za gasilski dom na Bregu. Vsekakor pa bomo v letu 2021 izvedli projekt izgradnje tematskega parka in spominske poti Borovniškega viadukta. Smo v igri, da pridobimo sredstva za nujno potrebno rekonstrukcijo atletske steze v Športnem parku Borovnica ter za gradnjo kolo-parka oz. »pumptrack« steze. Izreden interes mladih ob postavitvi sestavljive tovrstne steze v okviru slovesne otvoritve P+R Borovnica je pokazal, da tu ne kaže odlašati, še zlasti, ker je, ob izvedbi ustreznih ukrepov, tovrstne objekte uporabljati tudi v času takšnih epidemij kot je ta, s katero se soočamo in njim podobnih. Čeprav je vse leto 2020 kazalo, da z lastniki objekta TUŠ Jurček ne bo mogoče skleniti za občino sprejemljivega dogovora o odkupu nekdanje trgovine, ki bi bila ustrezno prilagojena in nadgrajena v primeren prostor za knjižnico, se je sedaj položaj spremenil in kot kaže smo tik pred dogovorom. Poplavno ogroženost, ki jo za jedro Borovnice predstavlja potok Malen-ce, zmanjšujemo s preusmeritvijo poplavnih voda na način, ki zahteva propust skozi nasip železniške proge. Od njihovega soglasja in soglasij lastnikov zemljišč je odvisno ali bomo lahko tako hitreje in ceneje izvedli ukrepe, ki jih zahteva Direkcija RS za vode, preden bo sprostila blokado izdaje kakršnikoli soglasij, ki so na tem območju potrebna za pridobitev gradbenih dovoljenj. Naj ob koncu omenim, da se je kljub medsebojnim kritikam med menoj in občinskim svetom, o katerih (ne)upravičenosti na tem mestu ne kaže razpravljati, v letošnjem letu sodelovanje kljub vsemu izboljšalo in da vsem težavam navkljub v občini prevladuje ozračje konstruktivnega sodelovanja. Zato lahko kljub težki situaciji v kateri smo zaradi epidemije, v letu 2021 zremo z realističnim upanjem na boljše! Vaš župan Bojan Čebela Želim vam, da v letu 2021 ostanete zdravi. Če trenutno niste, pa naj se vam zdravje čim prej v polni meri vrne. Vsem nam skupaj pa želim, da se bomo lahko čim prej in brez strahu ponovno družili. Letošnje leto nam je pokazalo, kako pomembno je eno in drugo. Vse ostalo lahko tudi malo počaka. Srečno 2021! Vaš župan Bojan Čebela Občinski svetniki občine Borovnica so se v novembru sestali kar na dveh sejah Kljub epidemiji koronavirusa so se občinski svetniki ob upoštevanju zahtev NIJZ v novembru sestali na 9. redni seji in 4. izredni seji. Svetniki so si ogledali nov prizidek k Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica, potem pa prisluhnili poročilu projektanta Slavka Gabrovška in nadzornik gradnje Marka Susmana. V razpravi, ki je sledila, je večina svetnikov izrazila mnenje, da jim je prizidek všeč, razpravljali so o projektu gradbenih del, izdelavi izvedbene projektne dokumentacije, pogodbi z Demo plus d. o. o., odstopanju od predvidene vrednosti investicije ter tolmačenju »pogodbe na ključ«. Na željo svetnikov je svoje mnenje o prizidku podal tudi ravnatelj Daniel Horvat. Na koncu obravnave te točke so svetniki soglasno sprejeli sklep, da se je Občinski svet Občine Borovnica seznanil s postopkom izvedbe gradnje in njeno finančno konstrukcijo. Po uvodni obrazložitvi ravnatelja Danijela Horvata sprejeli sklep o sistemizaciji standardnih in nadstan-dardnih mest v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2020/2021 ki opredeljujeta, da stroške delovnega mesta jutranjega varstva učencev 2. In 3. razreda vsak v polovičnem de- ležu financirata Občina Borovnica in starši, dodatne ure varstva vozačev pa Občina Borovnica. Občinski svet Občine Borovnica je podal pozitivno mnenje k imenovanju Sonja Žakelj za direktorico Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V nadaljevanju seje je občinski svet obravnaval Odlok o spremembi proračuna Občne Borovnica za leto 2020 in ga zavrnil. Večina svetnikov je zavrnitev argumentirala z nestrinjanjem z načinom potrjevanja sprememb financiranja za nazaj na primeru povišanih stroškov gradnje prizidka k OŠ. Župan Bojan Čebela je sicer predhodno pojasnil vzroke in okoliščine, ki so botrovali temu in svetnike opozoril na posledice, ki izhajajo iz zavrnitve predloga za 2. rebalans proračuna v letošnjem letu. Svetniki so nato obravnavali Osnutek Odloka o proračunu Občine Borovnica za leto 2021 in sprejeli sklep, da se leta posreduje v 20 dnevno javno obravnavo. Seznanili so se z Letnim poročilom glasila »Naš časopis« za leto 2019, na katerega niso imeli pripomb. Župan je svetnike seznanil s problematiko v zvezi s JP KPV d.o.o. in jim predočil, da mora občinski svet glasovati o sklepih, ki so jih sprejemali na 3. in 4. dopisni seji in na 6. redni seji SUO JP KPV, d.o.o., ki ga sestavljalo župani vseh treh občin. Na SUO ni bilo doseženo soglasje tako glede imenovanja direktorja JP KPV kot glede razrešnice upravi in nadzornemu svetu JP KPV. Svetnike je seznanil z rezultati glasovanja na ostalih dveh občinskih svetih. Občina Vrhnika svojo voljo uveljavlja s preglasovanjem, kar pa se županoma občine Borovnica in Log-Dragomerja, kot družbenikom podjetja JP KPV, ne zdi demokratično. Na koncu so vsi svetniki brez razprave podprli sklep o oprostitvi plačila najemnine poslovnih prostorov, ki so v lasti Občine Borovnica za čas, ko najemniki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi epidemije Covid-19. Na 4. izredni seji so svetniki obravnavali spremembe določanja in višino samih cen gospodarskih javnih služb varstva okolja v občini Uvodoma je Občinski svet ob navzočnosti predstavnikov JP KPV d. o. o. , ki so temi predstavili in obrazložili, v drugo obravnaval Odlok o določanju cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Borovnice in Predlog sprememb cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva » N OS Občina Borovnica S 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » okolja. V razpravi je Matjaž Ocepek predlagal spremembo In sicer da se poračun preveč plačanih cen izvaja v enakih časovnih obdobjih, to je v obdobju od veljavnosti elaborata do pričetka veljavnosti naslednjega elaborata, kar je predvidoma 12 mesecev. Svetniki so soglasno sprejeli najprej predlagano spremembo in potem z njo dopolnjen Odlok o določanju cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Borovnica. O predlagani spremembi cen GJS varstva okolja so razpravljali svetniki Matjaž Ocepek, Peter, Svete, Nina Scortegagna Kavčnik, Andrej Erčulj, Jože Korošec in župan Bojan Čebela. Izpostavili so visoko povišanje cen storitev in vzroke povišanja, višino subvencije cene, kako je s sprejemom cen na ostalih občinskih svetih in kaj pomeni, če cen ne sprejmejo vse tri občine, o vsebini elaboratov. V razpravi so se dotaknili tudi vodnih izgub, novem vodnem viru,....Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje glede poračuna okoljske dajatve za odvajanje odpadnih voda ter storitev odvajanja komunalne odpadne vode za obdobje od septembra 2017 do septembra 2020. Zanimalo jih je zakaj, je prišlo do tega. Obrazložitev je podal direktor JP KPV. Občinski svet je nato brez glasu proti sprejel tudi vse predlagane sklepe sprememb cen obveznih GJS varstva okolja v občini Borovnica.Svetniki so obravnavali tudi Odlok o občinskih cestah in odlok o njihovi kategorizaciji, kjer je uvodno obrazložitev podal predstavnik pripravljavca odlokov podjetja Struktura d. o. o. Gvido Modrijan. V času javne obravnave prvega odloka je bila podana Pobuda MIRED-a, da občinski redarji pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti za nujno potreben čas ustavijo ali parkirajo službeno vozilo tudi na tistih mestih, kjer je to prepovedano s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo. Podan je bil odgovor, da taka rešitev ni zakonita, saj redarji ne izvajajo nujnih nalog v takem pomenu kot policisti. V razpravi so sodelovali Peter Svete, Andrej Erčulj, Matjaž Ocepek in župan. Razpravljali so o rekonstrukciji ceste na Dražico in možnostih podobne rešitve na cesti proti Bregu. Izpostavljen je bi 37. člen odloka, odstavek 118, ki se nanaša na kazni oz. globe. Podan je bil predlog, da občinska uprava občane obvesti o višinah kazni v članku v Našem časopisu in na spletni strani. V občini sedaj velja odlok o kategorizaciji občinskih cest iz leta 2012, od takrat pa se je stanje na terenu precej spremenilo. V tem času je občinska uprava zbirala predloge za spremembo kategorizacije in jih vključila v obravnavano gradivo. V razpravi so sodelovali Peter Svete, Matjaž Ocepek in Andrej Erčulj. Občinski svet Občine Borovnica soglasno sprejel Odlok o občinskih cestah in v prvem branju Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Borovnica, s čemer se slednji posreduje v 30 dnevno javno obravnavo. V nadaljevanju so svetniki ponovno obravnavali 2. rebalans proračuna v letu 2020. Zupan je ponovno predstavil razloge, zaradi katerih se je povečala pogodbena vrednost prizidka k OŠ in ob tem podaril, da razume skrb svetnikov za čim bolj učinkovito in transparentno poslovanje občinske uprave in njihova prizadevanja, da se to preveri na primeru gradnje prizidka k OŠ. V razpravi so svetniki predstavili svoja stališča glede sprejema rebalansa oz. povišanja stroškov pri izgradnji prizidka. Zupan je podal opravičilo svetnikom zaradi njihovega ne dovolj sprotnega seznanjenja s tekočo problematiko pri izgradnji prizidka ter naknadnih potrditev odločitev v zvezi s povišanjem izdatkov. Po odmoru je bil najprej prejet sklep s katerim Občinski svet Občine Borovnica prosi Nadzorni odbor občine Borovnica, da čimprej po pridobitvi uporabnega dovoljenja detajlno pregleda investicijo »Prizidek k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica«. Soglasno je bil sprejet sklep, da Občinski svet Občine sprejme Odlok o spremembi proračuna Občine Borovnica za leto 2020 v predlaganem besedilu. Na koncu seje je župan svetnike seznanil z zadnjim stanjem glede nakupa prostorov za potrebe knjižnice in poudaril, da ponovno obstaja zelo realna možnost za odkup stavbe nekdanjega trgovine TUŠ Market Jurček. Svetniki so potrdili 350.000 € kot zgornjo mejo za nakup prostora za knjižnico in izrazili pričakovanje, da občinska uprava pred nakupom pridobi okvirno oceno stroškov obnove in jih o tem seznani. OU Dokončan prizidek k Ivana Korošca Borovnica OS dr. Ob koncu leta 2020 je bila dokončana gradnja prizidka k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Šola je pridobila pet novih učilnic ter pripadajoče kabinete v skupni bruto površini 520 m2. Prizidek je zgrajen kot betonsko-lesena konstrukcija po standardih t. i. »skoraj nič energijske stavbe«, kar je omogočilo pridobitev maksimalne možne nepovratne podpore Eko-sklada. Z izgradnjo prizidka k šoli se je rešil problem prezasedenosti prostorov v sedanji stavbi osnovne šole. Od leta 2007 do lani se je namreč število učencev povečalo kar za dobrih 130, kar predstavlja pet oddelkov. Vodstvo OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je že v začetku šolskega leta 2016/2017 opozorilo ustanovitelja, Občino Borovnica, da se sooča s prostorsko stisko in da so za normalen potek pouka potrebne tri nove učilnice. Dolg in naporen proces do začetka gradnje Občina Borovnica je februarja 2017 pristopila k izdelavi idejne zasnove za prizidek. Kot edina možna lokacija, ki nima negativnim vplivov na pouk v že zgrajeni stavbi in ki omogoča prizidek v smislu dozidave obstoječe stavbe, se je izkazala prav lokacija, na kateri je zgrajen sedanji prizidek. Julija istega leta je bil na 21. seji Občinskega sveta Občine Borovnica potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta Prizidek k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Po oceni projektanta, podjetja Sonet d. o. o., je bila vrednost investicije ocenjena na 513.547 evrov (skupaj z DDV) oz. na 917,05 evra na m2. Ob koncu leta 2017 je bila izdelana in v začetku leta 2018 v mnenje soglasodajavcem poslana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka, spomladi 2018 pa na Eko-sklad posredovana vloga za odobritev nepovratnih sredstev iz naslova energijsko učinkovite gradnje. Ker je bil prizidek zasnovan skladno s standardi t. i. »skoraj nič energijske stavbe« na osnovi pretežno lesenih konstrukcij, je Eko- -sklad na osnovi vlogi občine odobril maksimalno možno podporo nepovratnih sredstev400 € na m2. Zataknilo pa se je pri pridobitvi soglasja Direkcije RS za vode (DRSV). Ta je v navezavi na študijo poplavne ogroženosti, ki jo za vaško jedro Borovnice predstavlja hudourniški potok Borovnica, zahtevala izvedbo dodatnih hidrološko-hidravličnih preverb poplavne ogroženosti lokacije prizidka k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Prvotno je DRSV zahtevala, da se pred izdajo njenega soglasja izvedejo vsi ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti tudi na območju OPPN Vaško jedro Borovnica. Po številnih prepričevanjih o nujnosti izgradnje prizidka za normalen potek pouka v OŠ in opredelitvah ukrepov za zmanjšanje poplavnih ukrepov, ki se nanašajo samo na prizidek k OŠ, je bilo 24. 10. pridobljeno pozitivno mnenje DRSV ter 19. 12. 2018 izdano gradbeno dovoljene. Reševanje zahtev DRSV je terjalo veliko energije in naporov ter vzelo skoraj leto dni časa. 19. 4. 2019 je bil Občina Borovnica preko portala za javno naročanje objavila poziv za prijavo na razpis za izbor izvajalca izgradnje prizidka k OŠ. Do roka oz. konca maja 2019 je prispela ena sama ponudba v višini 944.928,75 evrov (skupaj z DDV), ki jo je Občina Borovnica zavrnila kot nedopustno. Občinski svet Občine Borovnica je 4. 7. 2019 potrdil noveliran investicijski plan. Do konca leta 2019 so potekala usklajevanja s pripravljavcem Projektna gradbenih del in Eko-skladom, s ciljem, da se projekt racionalizira, a pri tem ohrani maksimalna možna nepovratna sredstva Eko-sklada. Medtem se je stanje s prezasedenostjo prostorov v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica še poslabšalo in v šolskem letu 2019/2020 je bilo potrebno poiskati zasilne rešitve s predelavo garderob v učilnice. Občina Borovnica se je po preučitvi razmer na gradbenem trgu, pri kateri se je izkazalo, da je ta pregret in da zelo malo podjetij lahko ponudi izvedbo prizidka v zahtevanem standardu »skoraj nič energijske stavbe s pretežno leseno konstrukcijo«, odločila, da ne objavi ponovno javnega poziva za izbor izvajalca, ker bi to pomenilo samo izgubo časa. V primeru, da prizidek ne bi bil pravočasno zgrajen, pa bi lahko prišlo tudi do izgube odobrenih nepovratnih sredstev Eko-sklada v višini 208.000 evrov. Poleg tega pa bi vsak časovni zamik pomenil podaljševanja pouka v neprimernih zasilnih učilnicah v OŠ. Izpogajana nižja cena, a prilagoditve med gradnjo so jo nekoliko dvignile Zaradi zgoraj navedenih razlogov je občina po optimizaciji projekta in njeni potrditvi s strani Eko-sklada v decembru 2019 in januarju 2020 izvedla z veljavnim Zakonom o javnih naročilih skladen postopek javnega naročanja s pogajanji z edinim podjetjem, ki je oddalo ponudbo na javni poziv. S podjetjem Dema plus d. o. o. je bila po pogajanjih dogovorjena cena 834,396,15 € (vključno z DDV) oz. 110.632,60 € manj od prvotne ponudbe. 18. 2. 2020 je bila podpisana pogodba o izvedbi del s šestmesečnim rokom od uvedbe izvajalca v delo, ki pa se je zaradi epidemije COVID-19 z aneksom podaljšal najprej do 30. 9. 2020, kasneje pa do 31. 10. 2020. Tekom gradnje je prišlo do nekaterih sprememb. Ob izdelavi PZI dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je zaradi statične nosilnosti potrebno zagotoviti dodatno sidranje, drugačno sestavo medetažne plošče in posledično akustični strop. Potrebna je bila tudi prilagoditev instalacij in dopolnitev hidrantnega omrežja. Na predlog vodstva OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica sta bila dva kabineta v pritličju spremenjena v večji skupni prostor, kateri z namensko opremo omogoča pedagoško dejavnost. Vse to je imelo za posledico tudi spremembo nekaterih strojnih instalacij in predpripravo za možnost kasnejše postavitev dveh sanitarij. Zaradi vsega zgoraj navedenega je izvajalec podal zahtevo po priznanju dodatnih stroškov za gradbena dela v bruto znesku 49.924,26 € in za opremo v bruto znesku 18. 248,34 €, ki mu jih je občina kot investitor priznala. Skupna vrednost gradbenih del brez PZI in PID dokumentacije tako na koncu znaša skupaj z DDV 847.720,41 €, z omenjeno dokumentacijo pa 884.320,41 evrov. Vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja je bila na UE Vrhnika vložena 1. 10. 2020. Po bitki je lahko biti general in drži, da bi se, če bi se projekta lotili še enkrat, nekaj stvari lahko bolje oz. hitreje izpeljali. Predvsem smo se naučili, da pred dokončanim PZI ne gre pri pridobivati gradbenega dovoljenja. Toda mirno lahko rečemo, da smo upoštevali vse predpise, pridobili maksimalno možno višino nepovratnih sredstev ter s prilagodljivostjo dobili prizidek, ki najbolj ustreza sedanjim potrebam učiteljev in učencev OŠ, pri tem pa smo si ves čas prizadevali za čim hitrejšo izgradnjo s čim nižjimi stroški. Kako naprej na področju vzgojno-varstvene in športno-rekreacijske infrastrukture v centru Borovnice? Z izgradnjo prizidka k OŠ seveda še ni zagotovljeno vsem potrebam, ki jih je, predvsem po letu 2012, s seboj prinesel hiter prirast prebivalstva, predvsem družin z majhnimi otoki. Povečati bo treba prostore vrtca in zgraditi času in potrebam primerno novo športno dvorano. Vendar to že z vidika prostorskega planiranja to ni enostavno. Članom Odbora za okolje in prostor je bila na seji v septembru 2019 predstavljena idejna zasnova ureditve centra Borovnice. Glede umeščanja novih objektov (prizidek vrtca, nova športna dvorana) je potrebno vedeti, da to zahteva izpolnjevanje zakonsko določenih zahtev glede kvadrature objekta in pripadajočih zunanjih površin, kar je na območju ožjega središča Borovnice, v katerem so locirani vrtec, šola in športni park, težko zagotoviti. Predhodno pa je glede na zahteve Direkcije RS za vode potrebno zmanjšati poplavno ogroženost, ki jo za celotno območja starega vaškega jedra predstavlja hudourniški vodotok Malence, k čemur smo že pristopili in že pripravljamo izvedbene rešitve. OU N OS Občina Borovnica S 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OBČINA BOROVNICA V BESEDI IN SLIKI SKOZI LETO 2020 Letošnje leto bo v zgodovini ostalo zaznamovano kot leto prizadevanj za omejitev širjenja epidemije in boja s COVID-19. Od marca dalje je bilo zaradi tega tudi v občini Borovnica skoraj povsem ohromljeno delovanje društev in družabno življenje, prav tako pa tudi dejavnosti Občine Borovnica, povezane z javnimi dogodki in prireditvami. Kljub vsemu pa je bilo v letu, ki se poslavlja, izvedeno nekaj prireditev in večje število manjših projektov, predvsem na področju cestne infrastrukture. Ob koncu leta pa je bila dokončana tudi gradnja nadvse potrebnega prizidka k OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Spodaj si lahko v besedi in sliki ogledate tisti dogodek, ki je v pozitivnem smislu v vsakem mesecu najbolj zaznamoval dogajanje v občini. Foto: Občina Borovnica, PGD Borovnica in Simon Koblar Januar Občina Borovnica je v sodelovanju z OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in HUD Karel Barjanski pri pravila in oddala projektno vlogo Tematski park in spominska pot borovniškega viadukta na 3. poziv LAS Barje z zaledjem za oddajo projektov na področju regionalnega razvoja. Vloge je bila julija 2020 potrjena na letni skupščin LAS Barje z zaledjem. 2 člana PGD Breg -Pako in po 5 članov PGD Borovnica in PGD Brezovica pri Borovnici je sodelovalo pri gašenju obsežnega požara na Krasu. Turistično društvo Borovnica je v sodelovanju s Planinskim društvom Borovnica na Vršiču nad sotesko Pekel postavilo Spominski park smrtno ponesrečenim obiskovalcem soteske Pekel. Gre za prvi tovrstni spominski park v državi. Februar KD Borovnica, HUD Karel Barjanski in TVD Partizan so ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, izvedli Kulturahod - vodeni pohod po lokacijah, na katerih so živeli znani borovniški kulturniki in znanstveniki oz. na katerih se nahaja kulturna dediščina. Marec Društvo podeželskih žena AJDA je izvedlo delavnico Prve pomoči in uporabe AED aparata. V letu 2020 je bil v Borovnici postavljen nov AED aparat pri domu upokojencev, tako da je zdaj v občini 5 tovrstnih aparatov. Zavod Tri-niti je v sodelovanju z JP KPV d. o. o. z dvomesečnim zamikom zaradi epidemije COVID-19 izvedel spomladansko čistilno akcijo. Podružnična knjižnica dr. Marje Boršnik je v sodelovanju z založbo Beletrina na Košutovem vrtu organizirala in izvedla Razgovor z ameriškim pisateljem, predavateljem in umetnostnim zgodovinarjem dr. Noahom Charneyem. Avgust Občina Borovnica je bila uspešna na razpisu WIFI4EU in pridobila vavčer v višini 15.000 € za namestitev brezžične povezave na urbani lokaciji v občini. April Zaposleni v občinski upravi so skupaj s prostovoljci izdelali zaščitne maske. Občina jih je skupaj s steklenico razkužila razdelila vsem gospodinjstvom v občini. » Moasopis Občina Borovnica © OBČINA BOROVNICA V BESEDI IN SLIKI SKOZI LETO 2020 » September November V sklopu Evropskega tedna mobilnosti 2020 smo slovesno odprli P+R parkirišče pri železniški Končan je bil prvi del rekonstrukcije ceste v Kote od Kolonce do Majerce. Po več letih pitja postaji Borovnica. Zdravstvena postaja Borovnica je z zamenjavo vhodnih vrat postala lažje zdravstveno oporečne vode iz vaškega vodovoda v Brezovici pri Borovnici smo sanirali oba vodo- dostopna za starejše in invalide. hrana, namestili klorirno napravo in zagotovili večini vaščanov pitno vodo. Oktober Izvedeno je bilo dokončanje manjkajočega dela pločnika na Gradišnikovi ulici. Urejena je bila nova razsvetljava na sprehajalni poti za bloki ob Borovniščici. December Dokončan je bil prizidek k OŠ Dr. Ivana Korošca Borovnica, izveden s sofinanciranjem iz nepovratnih sredstev Eko-sklada kot »skoraj ničenergijska stavba«. Vzdrževanje in prenove pohodniške in turistične infrastrukture v občini Od januarja do decembra so bile redno vzdrževane planinske poti v skrbništvu PD Borovnica, od Bistre prek Pokojišča do Vinjega vrha, iz Borovnice prek Laz na Trebelnik, po cesti na Pokojišče, skozi sotesko Pekel, čez Pristavo in Železnik ter prek Zabočeva na Rakitno. Poleg ustaljenega odstranjevanja podrtih dreves, čiščenja podrasti in grmovja, markiranja, popravila jeklenih vrvi in klinov ter drugih podobnih vzdrževalnih opravil je bil v letu 2020 na novo vzpostavljen odsek planinske poti Laze - Bistra, ki zdaj varno, skozi podhod prečka železniško progo, pri čemer je bilo potrebno praktično na novo nadelati en kilometer poti ter za to pridobiti vsa potrebna soglasja. Pred Tehniškim muzejem v Bistri je bil sočasno obnovljen informacijski pano in vanj nameščen turistični zemljevid občine Borovnica. Na odsekih, kjer poteka izven asfaltne ceste, je bila nadelana tudi pot Borov-nica-Pokojišče. V soteski Pekel so bile na novo nadelane trasa poti nad tretjim slapom v dolžini cca 50 metrov, trasa poti ob petem slapu v dolžini cca 50 metrov in trasa poti iz Pekla na Pristavo v vsej dolžini. Popravljeni ali dodatno utrjeni so bili številni nosilci za smerokaze, ki so bili poškodovani bodisi zaradi vandalizma bodisi zaradi gozdnih opravil. Po lanskoletnem obsežnem urejanju terena se je letos na površinah ob jezu pred Peklom izvedlo še eno mulčenje ter ravnanje terena, nakar je bila postavljena prometna tabla za parkiranje. V primeru prekomerne prometne obremenitve soteske Pekel in posledične morebitne občinske odločitve zaprtja soteske za promet, je sedaj zagotovljena alternativna lokacija za parkiranje. Urejena površina na drugi strani jezu pa omogoča za okolje neškodljive družinske piknike, ki so se še lani odvijali na zelenici pred mlinom. Izvedena so bila obnovitvena dela na kozolč-ku dobrodošlice ob začetku doline ter na ostrešnju mlina, obnovljene so bile klopi ter popravljena s strani neznanca polomljena železna ovira, ki preprečuje vozilom vstop na zelenico pred mlinom. Na prošnjo gostinca je bila nameščena jasnejša prometna signalizacija za kolesarnico ter omejitve parkiranja za avtomobile na prostoru poleg gostilne. Na Vršiču nad sotesko Pekel (nad petim slapom) se že od leta 2015, ko je bilo ob pomoči občine pridobljeno dovoljenje države, ureja spominski park. Lokacija je bila izbrana, ker ima čudovit razgled na sotesko in predvsem lahek, varen dostop. Letos je bila postavljena lesena označevalna tabla ter prvi dve spominski plošči ponesrečencema, ki sta izgubila življenje v soteski. Gre za edini spominski park ponesrečencev na planinskih poteh izven visokogorskega sveta v Sloveniji. Projekt nima zgolj pietetne note spominjanja na tragično preminule, temveč zasleduje tudi varnostni vidik. Prijatelji/ svojci žrtev so ob pomanjkanju alternative občasno polagali cvetje in sveče na samih lokacijah dogodkov, kar pa je lahko zelo nevarno. Obenem park opominja obiskovalce k previdnosti na poteh skozi sotesko. V Borovnici je TD Borovnica v sodelovanju s Čebelarskim društvom Borovnica ob okrogli obletnici ustanovitve čebelarske podružnice, daljnega leta 1905, na Stari postaji postavilo spominsko klop profesorju čebelarstva Josipu Ver-biču. Klop je bila financirana že v letu 2019. Ob postavitvi klopi se je v sodelovanju z okoliški- mi prebivalci uredilo okolico najstarejšega lipovca v občini. Odstranjen je bil gradbeni odpad izvajalcev optične napeljave ter na novo nasuta zemlja ter zasejana trava. Kmalu zatem je bila v istem parku postavljena spominska klop Antonu Ma-jerju, pilotu eskadrilje generala Rudolfa Maistra. Izdelavo naslona s spominskim napisom je financiral občan. V sklopu zbirke železniške čuvajnice št. 666 se je več zbranih arte-faktov kemično zaščitilo pred nadaljnjim propadanjem (deli železniške proge in italijanske žičnice, tulci protiletalskih topov, ...). V okolici hiše se je redno odstranjevalo plevel in čistilo vodenice. Odkrit je bil tudi poskus vloma v objekt. Rešetko na oknu je saniral občinski vzdrževalec, dogodek pa je dosledno popisala Policija, ki je letos poostrila nadzor nad kulturno dediščino. Izvedeno je bilo tudi mulčenje bližnjega železniškega useka do »Italijanke«, ki je priljubljena sprehajalna pot. TD Borovnica PD Borovnica N OS Občina Borovnica 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Zakonca Lenarčič pričevalca vojnih razmer, trdega dela in upanja v boljši svet Tisto četrkovo dopoldne je lepo pobelilo našo borovniško kotlino, prav lep razgled pa se je videl tudi iz tople kuhinje zakoncev Lenarčič na Griču. Seveda obvezna maska, razkužilo in razdalja pri pogovoru. »Kakšni časi, kajne,« je bil prvi stavek, že se skoraj ponarodel, ki se mu v teh razmerah res težko izogneš. A so bili že mnogo hujši in Slavka ter Tone Lenarčič sta dokaz za to. Tudi da se z močno voljo, vero v nekaj več, vztrajnostjo in delavnostjo da marsikaj. Nedavno sta praznovala biserno poroko in ker sta zgled korenine in generacije, ki jih danes ne delajo več, sem ju poprosil, naj spregovorita. O spominih in zgodbah, ki bodo ostale in ki bodo opominjale na človekovo skrb ter odgovornost drug do drugega. Iz kakšnih družin izvirata, kako se spominjata otroštva, ki je bilo zaznamovano tudi z vojnimi in povojnimi razmerami? Ata Tone: Sem doma iz Bevk, iz centra vasi. Bevke so značilna »marostarska« oz. barjanska vas. Delo na kmetiji je bilo težaško, narava je zahtevala svoje, največ pridelkov pa so pobrale razne poplave. Moja rojstna hiša se smatra za najstarejšo v vasi. Na to domačijo se je pri-možila mama iz Podsmreke pri Dobrovi. Zanimivo je to, da je njen rojstni priimek Erbežnik iz 16. stoletja. Bila je iz velike družine, razmere pa so tako nanesle, da njena brata nista imela potomcev in tako po 400 letih ta priimek nosi samo še moj bratranec, ki pa tudi nima potomcev in se z njim tako konča priimek. Sicer pa je bil moj oče med 1. svetovno vojno ujet v Galiciji, kjer so potekali boji med avstrijskimi in ruskimi vojaki. Bil je štiri leta ujetnik v Rusiji. Stric pa je bil na Soški fronti. Mama je bila gospodinja, otrok nas je bilo osem, prvorojenec pa je kot majhen umrl. Živeli smo na kmetiji. Spominjam se, kako je nekoč pogorelo pol vasi, saj je bila večina hiš s slamo krita in se je ogenj naglo širil. Pri gašenju so pomagali tudi vojaki, ki so bili v zaledju Soške fronte. Starejšega brata so kot 16-letnega vzeli domobranci. So naredili racijo po marostu in nabirali mlade fante, mama pa je brata skrivala na podstrehi. Ker pa so nekoga, ki se je tako skrival, ubili, so se zbali in brat je prišel iz skrivališča. So ata rekli, kam bo šel, saj je še otrok, pa so rekli, da ni pomembno, da važno, da je močan. S tem smo bili »zacahnani« in prišteti kot domobranska družina. Ne samo mi, več takih družin je bilo in imam slabe spomine na to. Ko je bila obvezna oddaja dobrin za vojsko, pridelki, živina, so pobrali vse, tudi jarega žita nismo mogli več sejati, ker ni bilo semena. Bili smo tri mesece brez kruha. Mama Slavka: Jaz pa sem Bo- rovničanka. Spomnim se, kako smo maja leta 1945 bežali na Koroško, ker je bila teta na spisku za likvidacijo. To pa je bila groza. Prišel je zdravnikov sin in prosil, da bi dali konje, da bi z njimi lahko zbežali, saj so v Polhovem Gradcu že pobijali. In tako smo bežali tudi mi, s sabo smo vzeli, kolikor smo v pol ure lahko nabrali in dali na voz. Se spomnim, kako je v eni hiši na poti gospodinja prinesla eno kastrolo riža in je dala vsakemu eno žlico, toliko je pač bilo. Peš smo prišli v Vetrinje - planota blizu Celovca - kjer smo se naselili v zasilno narejena bivališča. Tam smo izgubili mamo, od takrat je ni bilo. Ata so umrli pa že prej, pri padcu z višine. Nato so nas preselili v prazno vojašnico, imenovano Lichtenstein, v Logarju, v bližini mesta Judenburg. Bili smo stari ata s štirimi majhnimi vnuki, najstarejši je bil 13. Ob mestu je tekla reka Mura in na drugem bregu so bili Rusi, tukaj pa je bilo že osvobojeno ozemlje pod Amerikanci. Oni so imeli v mestu kot en hotel, tja smo hodili po čokolado. Tam sva bili s sestro tudi pri birmi, birmal je škof Rožman. Kaj smo takrat dobili za birmo? Vsakemu je botra dala eno šnito kruha. Obleko sem pa imela od sestrične. Potem, proti koncu vojne, so nam dali na izbiro ali selitev v Ameriko (za to so morali mladoletni otroci imeti polnoletnega varuha) ali pa vrnitev domov. In naš stari ata so rekli, da bi šli domov. Vsi štirje vnuki, čeprav smo imeli že urejene varuhe in papirje za Ameriko, smo se odločili iti z njim nazaj. Najprej smo bili na Viču pri teti, ki je bila dobra, a je imela že svoje tri otroke, potem pa še nas štiri. Stari oče so hoteli, da bi tukaj, v Borovnici naredili novo hišo (stara je bila v bombardiranju delno zrušena), da bi prišli domov. Tako smo se vrnili leta 1947. Takoj po vojni so mi ubili tudi bratranca, takrat je imel 18 let, teta s sedmimi otroki pa je šla v Argentino. Sestrična pa ni mogla takoj iz Avstrije, ker je imela majhne otroke, takrat pa so na ladjah velikokrat umirali. Kasneje so jim uredili letalski prevoz v Ameriko. Življenje je bilo težko, brez mame pa sploh, a smo preživeli. Kako se spominjata bombardiranja borovniškega viadukta? Mama Slavka: Otroci smo bili na Jurentovem griču, smo šte- li avione. 113 jih je bilo. In kar naenkrat je zagrmelo. Sestra je bila ranjena, je bila vsa krvava. Spomnim se tudi gospodarja Cukaletovga, ki je bil neveren. Ko pa se je to zgodilo, je pa tukaj na našem vrtu »Buhka držu«, pa sem rekla »ja pr moji veri, pa pravijo, da ne zna molit.« Pa je bil veren, v tisti sili. Ata Tone: Se spominjam, ko je bilo napovedano, kdaj ga bo stara jugoslovanska vojska minirala. Šli smo na Gradiše, to je ta griček, na katerem se lepo vidi v Borovnico. Še danes imam pred očmi, kako smo čutili tresljaje, kako se je dvignil prah. Prekinjena je bila veza oskrbe iz Ljubljane za Primorsko. Takrat je šel ves oskrbovalni transport po vrhniški progi - od Ljubljane do Vrhnike. Z Vrhnike pa se je vozilo s konji in vozovi na Verd. In to so morali početi vsi barjanski kmetje. To je bilo obvezno, a so Italijani vseeno plačali. Kasneje, ko so podrli še Štampetov most, pa se je ta roba vozila s konji celo v Logatec. Potem so Italijani to nazaj popravili in naredili železni most, ki so ga zbombar-dirali Angleži in most nikoli več ni bil obnovljen. Italijani so kapitulirali in prišli smo pod Nemce. Ti so v Borovnici naredili nadomestno progo. Ko se je ta proga naredila in je promet stekel, pa so prišli partizani, ki so bežali proti jugu in nam pobrali konje z vso opremo in vozovi. Se spomnim, kako je brat prijokal domov brez konj. Povedal je, da mu je en partizan rekel, da so tukaj končali in da grejo v Bosno in da so mu dali na izbiro ali gre z njimi ali pa vzamejo konje. Se spominja, kako je hotel sneti vsaj gajžlo (bič) da bi ga imel za spomin, pa ga je vojak tako klofnil, da je kar odletel v pesek. Vojaki so imeli težke tovore, zato so rabili najboljšo opremo in vozove. Nekaj časa za tem, ko je bila vojna že končana, so parti- zani, v zameno za naše konje in opremo, prignali bosanske konjiče, zmatrane od vojne, brez opreme. Pri nas je en poginil v parih dneh, šimelček pa je ostal še kakih deset let pri hiši. Z njim in juncem smo orali. No, po nekaj mesecih pa so se partizani spet vrnili in vzeli še tega junca in nismo imeli kaj več početi ... Po uradnem koncu vojne smo uživali takšno svobodo, kakršna je pač takrat bila. Čakali smo, da pride brat domov, če sploh pride. Takrat se o tem, ker je bil domobranec, ni smelo na glas govoriti. Bil je strah med ljudmi. Ko je prišel domov, je bil ves koščen, komaj je še stal . Tudi ko je umrl, tega je zdaj 22 let, je bil še vedno prestrašen. Je rekel, »samo da bi se izvedelo, kaj so z nami počeli, pa če takoj umrjem.« Kako se še spominjate svojih mladih dni? Verjetno niso bili ravno enostavni časi ... Ata Tone: Na kmetiji smo delali od jutra do večera, na mizi je bilo tisto, kar smo pridelali. Za kruh smo morali imeti bone, pa štiri dinarje. Sem šel mimo pekarne, lepo je dišalo, sem imel deset dinarjev, a ker nisem imel bonov, ga nisem mogel kupiti. Delavec je dobil točke, kmet pa ne. Dela je bilo veliko, takrat smo vse delali na roke. Elektrika v Bevke je prišla šele leta 1941. Pa tudi potem smo vse na roke delali. Žagali drva, delali rezance, mlatili, okopa-vali. Pleli so punce in fantje. Ko smo zmogli, smo nabavili nazaj par konj, imeli štiri krave, kakšno tele. Za davek smo prodali kakšno žvinče. Industrije še ni bilo razvite. Kmete so hoteli uničiti, industrijo pa oživiti. Delala so se grabna, kot npr. za Borovniščico. To se je vse na roke delalo, to je bilo ga- Zakonca Slavka in Tone Lenarčič ranje, a se je dobro plačalo. Bilo je veliko tega dela, nato se je začela oživljati industrija. Starejša brata France in Ciril sta se šla učiti v Ljubljano. Za njiju je bilo treba imeti denar vsaj za vlak, peš sta hodila na Log, na vlak na vrhničana, kolo pa je bilo takrat tudi bogastvo. So pa seveda tudi lepi spomini na spanje na štali, fantovsko vasovanje in kakšne lumparije. Za kaj sta se izučila? Ata Tone: Izučil sem se na Vrhniki za tišlerja. Najprej pri Špilaku, ki je imel oštarijo, kmetijo in obrt. Ni bilo sredstev, da bi se šel učiti v Ljubljano, tako sem pri njemu skoraj dve leti delal v delavnici in še na kmetiji. Na pol hlapec in v teh mesecih nisem zaslužil niti za kolo. Nato je povedal, da so nabili davek in da bo moral nekaj opustiti. Vedel sem ,da ne bo oštarijo in kmetijo, ampak obrt. Obljubil pa mi je, da bo uredil, da se bom lahko naprej izučil. Ker takrat je bila situacija takšna, da če si prekinil učno dobo za en mesece, je vse padlo v vodo. A on se je začel izmikati in sem sam začel iskati. In sem šel na Vrhniko h Kržetu. Bil je odličen mojster in človek. Ko mi je dal prvo plačo, bil je pošten, sem dobil takšen zagon, da si ne moreš predstavljati. Dobil sem določene zalimane in oblane elemente in sem jih moral sestaviti, npr. kredence. Tri sem naredil v enem tednu. Cela delavnica jih je bila polna, ta mali vajenci pa so delali ki-šte in stole. Potem so se začele proste sobote, privatniki pa o tem niso hoteli še nič vedeti. Nam se je pa začelo »fržma-gati«, pa sem šel k splošnemu mizarstvu na Vrhniko pri sv. Pavlu. Tam je bil direktor Nace Grom, v nemogočih razmerah smo ogromno ustvarili. Ogro» N OS Občina Borovnica S 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » mno se je delalo Gromove AŽ panje, znani kot Gromovi panji. Bilo je veliko povpraševanja, izvažalo se je tudi dol po Srbiji. Kasneje je to podjetje padlo pod Liko. Potem sem tudi sam prišel v Liko, v vratarno v Borovnici. Tu sem bil mojster v izmeni, naredil pa sem tudi šolo za delovodjo v Škofji Loki. V Liku sem kot delovodja ostal do upokojitve. Liko je bil pomemben za Borovnico, veliko ljudi je bilo zaposlenih, škoda, da je to propadlo. A tehnološko je malo zaostal. Mama Slavka: Živela sem pri staremu atu, drugi so šli v službo, eden pa je moral biti pri hiši. Nabavila sva si telička, Požlebo-va mati nam je dala za voz sena, da smo do krave prišli. Pa smo se s tisto kravico potem ubadali. Stari ata so onemogli, zato je moral biti eden doma. Ni bilo denarja. Sem prosila, dajte mi kakšne čevlje kupit, so mi rekli, »ja ljuba moja, kje pa imamo denar ...« So mi kupili take, da so bili za poleti in za pozimi. Nato sem šla v službo v »klinc fabriko«, spodaj pri nekdanji kinodvorani. Delali smo gajbe, sedeže, potem se je to pridružilo Liku. Tudi eni klinci so se delali, zato smo rekli »klinc fabrika«. Bilo je težko življenje, ravno razkošja ni bilo. Živela sem »pr Makovcu«, še prej pa se je reklo "pr Tagurnih", ker smo bili na vrhu Griča. Kasneje sem se zaposlila v Fenolitu, kjer sem delala do upokojitve. Kako sta se pa spoznala? Mama Slavka: Moja sestra se je omožila na Ig, pa sem jo obiskala. Tam sem pa vedno malega bratranca na kolesu vozila. Pa sem potem na tegale »naraj-mala«. On pa je s kolegi prišel v Iški vintgar na izlet. Smo se srečali, še moja sestra se je poznala z nekom, pa je prišel za mano gor. Pa se je začela simpatija, potem sva se poročila in začela delati hišo. Razkošja ni bilo, živela sva skromno in delovno, a sem bila zadovoljna, nič mi ni bilo žal. Razumela sva se, dela je bilo veliko. Vse sva na roke naredila, opeko, malto . kdo pa je vedel za mešalec. No, vedeli smo, samo ga ni bilo. Ata Tone: Gradnja hiše je bila pa tudi posebna zgodba. Na občino sva vložila prošnjo za zidavo, takrat smo pa kar že cement naročili, ker si ga takrat težko dobil, si moral skoraj vsakega podkupiti, da si kaj dobil. Enostavno nisi dobil materiala. Ko smo cement naročili, tukaj sva vse na roke skopala, se je bližala zima. Tam so nekaj mečkali s papirji, pa da cement ne bi čez zimo otrdel, sva kar začela betonirati. Pa je bila prijava, smo bili registrirani kot črna gradnja. Obenem sem imel od očeta stalno v glavi nasvet »pufa se boj«. To je bila moja dota za Borovnico, ko sem sem prišel. In ker sva bila označena kot črnograditelja, tudi posojila nisva mogla dobiti. Kasneje sva ga dobila, da sva plačala papirje. Potem je to stalo leto dni pri miru, dokler nisva prihranila dovolj denarja. Sam vaju skoraj vsak dan videvam, ko se zapeljeta v Lašče, kjer skupaj z vnukom Klemenom skrbite za staro domačijo. Veliko energije in dela ste vložili v ohranjanje te dediščine. Za tiste, ki ne vedo, v hiši je tudi črna kuhinja, ki je še redkokje ohranjena. Ata Tone: V Laščah sva začela delati, ko sva šla v upokojitev. Ja, bilo je res veliko dela in energije vloženega. Dela je bilo toliko, da bi lahko celo hišo naredili. Gor je bilo največ škode, ker je bilo sleme hiše odkrito in je vse zamakalo. In kako je prišlo do ideje, da smo se vsega tega lotili? Sadje smo želeli sušiti, pa je bila peč dotrajana, ker je bila zamakana. Ko smo jo zrihtali, pa smo se lotili še oken, pa pod-na, pa en zid je ven tišal, štirno sva naredila . Pa se je delo kar nalagalo. Ta domačija izhaja še iz obdobja bistriških menihov, so bili oskrbniki tam gor, potem so verjetno to dali v odkup. Notri je tudi črna kuhinja. Rada hodiva v Lašče, čeprav je veliko dela. Sploh sedaj, da imaš kam za iti. Vaša ljubezen so tudi čebele. Kdo vas je navdušil za čebelarjenje? Ata Tone: Že na Vrhniki, ko smo delali AŽ panje, sem imel majhen panj. Navdušil me je pa nečak, bil sem popolnoma neuk. Najprej sem čebelnjak imel gor nad Medenom, kjer sva skupaj s kolegom Hrenom hkrati želela postaviti čebelnjak. On je naredil takega zidanega, jaz pa lesenega. Pa se ni obneslo, ker sva bila preveč skupaj, zmeraj so bile težave, ker so se rade steple čebele. Pa sem zdaj hvaležen, da smo gor v Laščah, saj so v dolini težave z boleznijo. Kaj pa vam pomeni to ukvarjanje s čebelami? Ata Tone: Čebele rad primerjam z ljudmi. Če bi ljudje živeli v takšnem redu in sožitju, kaj bi bilo to manj gorja, ali ga pa sploh ne bi bilo. Čebela bi lahko šla zjutraj ven, se malo sončila in pretegovala in prišla zvečer nazaj pod pretvezo, koliko je zmatrana. A ona tega ne pozna, ona dela. Je pa hudo krivično od čebelarja, da zahteva od nje nekaj, čeprav nima kje nabrati. Jaz imam čebelo celo raje takrat, ko nima dela in nima kje nabrati. Takrat jo moraš videti, ji pomagati in dati jesti. Pri čebelah se stalno nekaj učiš. Največ sem imel 20 družin, sem pa tudi dolgoletni član Čebelarskega društva Borovnica, tudi predsednik nadzornega odbora. Bi pa čebele zelo pogrešal, če jih ne bi bilo. Veliko premišljujem in se učim A: So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti, na katerih se marsikaj doživi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja, in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, blagoslovljen božič in srečno 2021 želimo vsem ljudem. SDS Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Borovnica od njih. Poglejte samo njihovo logistiko in komando kdo kaj dela . Pa če primerjaš, kako bi pri nas prestavili 25.000 vojakov, koliko časa bi to trajalo. Vsaka ima svojo funkcijo. Na primer stražarka, ki že po glasu spozna, katera ni prava ali je ro-parica. To je prava organizacija. Lahko so nam zgled za delo in življenje. Veste kdo je čebelam edina opozicija? Človek, ki uničuje naravo. V samem panju opozicije ni, človek je. In kakšen je občutek, ko zadiši v panju. V Laščah imam tudi cev notri vtaknjeno in potem to in-haliraš . Pa kakšen zvok . Še ena vaša ljubezen pa je pinkanje oz. pritrkovanje. Ata Tone: Tudi to je posebno poglavje. Vedno znova se čudim ljudem, ki tega zvoka ne prenesejo, ki ne prenesejo zvonjenja. Vsi trije bratje smo pinkali, doma smo bili zraven cerkve v Bevkah. Pa so ostali fantje kar pri nas na štali spali, ko so pred prazniki zmeraj zjutraj ob štirih pritrkavali. Kakšen alarm bi bil, če bi to danes počeli . Se je takrat slišalo tudi z Žalostne gore. Ko sem bil toliko večji, sem jim šel pomagat zvonit. To zvonjenje je zmeraj raslo v meni. Začeli smo hoditi tudi na srečanja pri-trkovalcev, v Borovnici smo ga organizirali kot eni prvih. Obiskali smo ogromno zvonikov, Crngrob, Brezje, Sveta gora, Avstrijska Koroška, to smo vse pritrkavali . To smo bili prava ekipa, bili smo Grmek, Petelin, Palčič, Lavrenčič . Hodili smo na ta srečanja, osvajali smo nove viže, to je bilo nekaj posebnega. Navadno je bilo to za čas šmarnic, v cerkvi so bile najprej litanije, potem je predstavnik pritrkovalcev ali župnik povedal, kakšne zvonove imajo, njihovo zgodovino. Bilo je posebno vzdušje, tudi poslušalcev je bilo ogromno, pa druženje. Bil je tudi primer, ko sta bila dva invalida, kako se je z berglami trudil, da bi prišel gor v zvonik. Tam pa se je razživil, da samo gledaš. To je tisti čut, sila, strast do tega. Ena od posebnosti je bila, ko smo po 40 letih pognali zvonove pri svetem Jožefu v Ljubljani, ko so jo jezuiti dobili nazaj. Pa so nas povabili, da gremo potrkavati. Bili so veliki železni zvonovi, polni rje in ko smo mi to pognali, en drugega nismo videli, dol smo prišli umazani kot zamorci! Še prej po vojski pa pritrkavati niso pustili. Imam celo listek, na katerega je župnik napisal, kdaj se sme potrkavati. Naredil je prošnjo na občino in so mu dovolili ali pa ne, pa še to samo za tri minute. V teh pa komaj uvod narediš. To je »muska«, ki je ni. Tudi Borovnica ima svojo melodijo. Tri hitre, dve počas. Potem so še »ta krulje-va«, »polna luna«, »ena dva«. Ta mladi imajo zdaj celo tečaje in note. Je še upanje, da bo to ostalo, je kar nekaj mladih, tudi pri nas v Borovnici. Menda ja to ne bo zamrlo, ne sme. To pri-trkovanje je kot eno poslanstvo, imam tudi priznanje od nadškofa Alojza Urana. Še danes, ko jaslice postavljam, navijem plato, da mi pritrkava. Mama Slavka, vi ste pa pela na koru? Mama Slavka: Ja, bila sem pevka, 13 let. Ko sem šla pa v Bakelit (Fenolit) delat, so mi pa glasilke odpovedale. Nisem mogla več peti. Še zdaj mi je težko, ker sem zelo rada pela. Tudi kot otrok. Se spomnim, ko je bila čuvajnica tukaj spodaj na Griču, Molk z Brega je bil pa za čuvaja. In ko nisem pela, me je klical »Slava, a nič ne poješ?« Meni se ja pa fajn zdelo, da me ima eden za mar. Vem, da vama ogromno pomeni tudi vera. Ohranjata vse običaje, k temu spodbujata tudi naslednje rodove. Mama Slavka: Tukaj dobiš tolažbo. Se spomnim, ko smo izgubili mamo in koliko sem molila, da bi jo samo še enkrat v življenju videla. Pa je nisem Pravnukprinaša veliko veselja mogla, če je ni bilo. A si šel iz cerkve potolažen in pomirjen. V Logarju, ko sem križev pot molila, so prav čakali, da so lahko zaprli cerkev. Brez vere je res težko. Jaz pravim, gorje tistemu, ki nima vere. Meni je vera velika pomagala, pa naj si bo, ko so bili še oče živi in tudi če v zakonu kaj ni bilo dobro. Smo samo ljudje, trudiš se, da bi bil boljši. Vedno ne uspe, se pa vsaj trudiš. Ata Tone: Jaz se največkrat za-zrem v nebo. In veliko o vesolju premišljujem. Si mislim, kako nični smo. Kako nični smo, da tega stvarstva ne priznamo. Kako je ta Bog vsemogočen, ki je vse to ustvaril. Pa naj mu rečejo, kakorkoli hočejo, jaz mu pravim Bog. Spomnim se, ko smo rimsko cesto še gledali, zdaj je ne vidiš več, to so ogromne razsežnosti. Ljudje smo tolikšen nič proti temu. Kaj je to, kar zdaj doživljamo? Velik opomin, ali se bomo ustavili ali ne. Hvala Bogu, da znamo moliti, da so nas straši to navadili. Ne maram pa nobenemu nič vsiljevati ali da kdo drug meni. Nedavno sta praznovala 60. obletnico poroke, biserno poroko. Kakšen je recept za tako trdno zvezo? Vemo, da je danes vse več ločitev, tudi poroke so vse redke. Ata Tone: To je dano od zgoraj, da naju je ohranil toliko časa. Zaupal sem mu pa zmeraj, pa karkoli že pride. Tudi če sva se kdaj skregala. Držala sva se tega, da mora biti pred nočjo »poglihano«. Da ne gre zamera v noč, pogovarjala sva se. In če sva kdaj rabila en drugega, je to zdaj. Prej je bilo delo, zdaj pa malo postokava en drugemu, sva si podpora. Sem hudo za hec in ko vidim, da ima težave, jo spravim v smeh in je takoj bolje. Mama Slavka: Jaz bi mulo kuhala, on pa ne, pa se pogliha. Tudi to, da sva veliko skupaj delala. Sedaj pa imamo tudi pravnuka, ki prinaša veselje. Rok Mihevc. N OS Občina Borovnica 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Izkop posmrtnih ostankov iz brezen v bližini Borovnice Pred štirimi leti smo borovniški jamarji iz zloglasne Krimske jame izkopali in izvlekli posmrtne ostanke 31 ljudi, ki so bili umorjeni med 2. svetovno vojno. Že takrat smo skupaj s predstavniki Vladne komisije RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč načrtovali izkop posmrtnih ostankov še iz drugih okoliških brezen, za katere se je vedelo, da so v njih umorjeni ljudje. Po nekaj letih dogovarjanj in drugih prednostnih projektih sta letos jeseni prišli na vrsto dve jami v bližini Borovnice: Mihcovo brezno pri Dobcu in Koščevo brezno nad Gornjim Igom. Tokrat je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pod katerega okriljem deluje Komisija RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, naročila dela podjetju Luxor, ki je pre- vzelo arheološko ekspertizo in povezovanje posameznih strokovnjakov z različnih področij. Člani Jamarskega kluba Borovnica smo prevzeli izkopavanje ter iznos posmrtnih ostankov iz obeh brezen ter sortiranje materiala izven jame. Pri slednjem so se nam pridružili še drugi posamezniki, ki so sodelovali že pri Krimski jami. Najprej smo se lotili 27 metrov globokega Mihcovega brezna. Odločili smo se, da materiala (skal, zemlje in lesa) ne bomo izvlekli iz jame, pač pa bomo material premetavali znotraj brezna. Dimenzije dna so to dovoljevale, saj je to velikosti 8 x 3 metre. V petih akcijah smo tako premetali skupno 16 do 20 m3 materiala. Hkrati nas je v jami lahko delalo od 2 do 5 jamarjev. V breznu smo našli in izvlekli posmrtne ostanke treh ljudi. V breznu smo našli še tri lasnice in ostanke ženskega čevlja. O Koščevem breznu so zna- ni podatki, da naj bi vanj partizani zmetali domobrance iz šentviškega taborišča in tiste, ki so se prijavili oblastem prve dni v juniju 1945. Zadnja žrtev naj bi bila umorjena pri breznu in vržena vanj 30. oktobra 1945. Pred pričetkom del je bilo brezno skoraj do vrha zasuto z zemljino in smetmi (večino- ma laboratorijske kemikalije in zdravila). Najprej smo izvedli strojni izkop z bagrom do globine 3,5 metra. Prve kosti smo našli že na globini enega metra. Z bagrom smo kopali le na mestih, kjer ni bilo posmrtnih ostankov ljudi. Nato smo pričeli z ročnim kopanjem in izvlekom materiala s pomočjo traktorskega vitla. V dveh celodnevnih akcijah in ob številčni ekipi smo izvlekli in natančno pregledali 6,4 m3 materiala. Jamo smo poglobili na 7 metrov. Izkopali smo posmrtne ostanke 50 ljudi. Najdenih je bilo tudi več gumbov z vojaških uniform, zobna protetika, svetinjici, križec, prstan, ko- Svete_kopanje v Koščevem breznu vanci in veliko pištolski naboji (tulci, krogle). Posmrtni ostanki bodo do pogreba shranjeni v kostnici v Mariboru. S tem smo zaključili še en del žalostne slovenske zgodovine. Peter Svete, Jamarski klub Borovnica PREJELI SMO O mostu v Dražici Odgovor skupine krajanov Dražice na intervju z županom Občine Borovnica, objavljen v Našem časopisu 30. 11. 2020: Most na Dražici je bil kar sporen. Župan je v intervjuju most čez Pru-šnico na Dražico imenoval most vzdi-hljajev. Krajani vzdihujemo sedaj vsak dan, ko se vozimo čez ta most. Zakaj? Most je šolski primer nestrokovnosti: projektantov, izvajalcev, kolegialnega nadzora (nad izvajanjem del) in pristojnih odgovornih organov občine, kar je povzročilo čezmerno zapravljanje davkoplačevalskega denarja. V elaboratu sanacije mostu UL-FGG se predvideva investicija v razponu med 25.000 do 30.000 evrov. Dejanska investicija je samo za leto 2019 znašala 87.800 evrov (brez dodatnih del v letu 2020). Da smo krajani lepo sodelovali in s tem Občini Borovnica prihranili nekaj evrov kažejo dejanja. Uspešno smo rešili zagato s prvotno načrtovano obvozno potjo. Občina je nameravala urediti precej daljšo in občutno dražjo obvozno pot iz Dražice do Niževca po stari strugi Prušnice, kjer je nekočpote-kal šolski kros. Načrtovana pot je krajane Dražice vznemirila in smo prosili za prvi sestanek, na katerem smo predlagali mnogo krajšo in neprimerljivo cenejšo obvozno pot, tudi po stari strugi Prušnice, neposredno iz Dražice do Borovnice ob Borovniščici. Sedaj je tu popularno sprehajališče iz Borovnice, kjer se žal občasno zapelje tudi kakšen avto in zapraši kmetijske površine ob poti. Kot primer dobrega sodelovanja z občino pričata tudi dejanji, da so lastniki mejnih parcel sami posekali drevesa, čeprav nam je bilo smreko- vega drevoreda žal, in brez zapletov odprodali zemljišča za razširitev ceste. Toda, zakaj taka podražitev? Bistveno napako je storil investitor, ker je potrdil in plačal projekt, ki je predvidel širjenje mostu, ne da bi se pri tem izboljšala prometna pretočnost. Iz priložene slike, ki prikazuje projektirano idejno rešitev (zgoraj simulacija) in že zgrajen most (spodajfotografija), lahko opazimo, da je arhitekt »v spomin na stari most« na pločnike vrisal betonske stebriče, ki k sreči niso izvedeni, so pa vzrok za dodaten prostor za pločnik. Most je kljub razširitvi projektiran za enosmerni promet z voznim pasom širine 4 m. V to širino bi lahko umestili standardni vozni pas širine 2,5 m in pločnik brez širitve mostu. V elaboratu sanacije ni bila predvidena širitev konstrukcije mostu in zato tudi ne ojačitev temeljev. Tam je jasno zapisano, da je most za enosmerni promet preširok, za dvosmerni pa preozek. Ko je gradnja že stekla in so se pokazale še druge projektne napake, smo predlagali, da bi se na razširjen most umestilo dvosmerni promet in vsaj deloma upravičilo povečanje investicije, a je župan idejo zavrnil. Dodatni stroški v letu 2020 z izdelavo krilnih zidov so nastali, ko so izvajalci zmanjšali pretočnost vode pod mostom z zožanjem profila za 10 %. Ker poznamo hudourniško naravo potoka Prušnica in vemo, da včasih seže voda do vrha mostu, tako zožanje pomeni, da voda lahko zalije bližnjo domačijo in kmetijske površine. Za povečanje vodnega profila smo predlagali namestitev betonskih cevi pod cestiščem tik ob mostu v že izkopani gradbeni jami, a je župan tudi ta predlog zavrnil. Namesto tega so izkopali del ceste in jo toliko znižali, da bi voda od- tekala kar preko cestišča. Nova cesta bi bila tako ob poplavah pod vodo. To pa seveda za krajane ni bilo sprejemljivo! Zato smo zahtevali dvig ceste na staro niveleto. Župan trdi, da zahteve in pripombe niso na mestu. Poleg tega celo poda lažno izjavo, da smo zahtevali 30 cm višjo cesto, ko sam dobro ve, da smo za cestišče zahtevali minimalno koto 302,65 m, ki je kota geodetskega posnetka stare ceste. So torej zahteve krajanov res neupravičene? Župan omenja, da so povečali in ojačali most. Dejstvo je, da so temelji mostu ostali isti in statično niso preverjeni, kar je zaskrbljujoče. Pri tako enormnem povečanju lastne teže in prometne obtežbe zaradi razširjenih površin mostu bi moral statik analizirati ta vpliv že v fazi PGD projekta. V fazi gradnje so statični problem preprosto rešili tako, da so na obstoječo konstrukcijo mostu zabetonirali še eno armiranobetonsko ploščo, ki dodatno ekscentrično obremenjuje neojačane temelje starega mostu. Žal ta plošča ni bila izdelana za razširitev cestišča iz enosmernega v dvosmernega za 20 avtomobilov dnevno, ampak za širok in težak armiranobetonski pločnik, ki ga ne uporablja praktično skoraj nihče. Sočasno pa je ta plošča povzročila še dvig cestišča prek mostu. Žal je prišlo tudi do zapleta, ki ga omenja župan in ga kot župan ni razrešil. Lastnik mejne parcele, ki ni krajan Dražice, je zahteval znižanje roba cestišča tik ob mostu, da bi lažje vozil seno na cesto. Čeprav smo predlagali sprejemljivejšo rešitev z večjim odmikom od mostu in informirali župana z dejanskim stanjem na gradbišču, je tudi v tem primeru obveljala volja posameznika in ne želja velike večine. Peticijo za zvišanje ceste na prvotno raven in ravno cesto brez poglobitev je podpisala velika večina krajanov Dra-žice, ki uporablja to cesto. Ne gre le za »par posameznikov«, kot je napisal župan, gre za veliko večino. V času gradnje smo ugotovili, da se župan pogosto ob zagati izogne nadaljnjemu dialogu ali razpravi z besedami »da zaupa stroki«. Razumljivo, da posameznik ne ve vsega. Nedoumljivo pa je, da se dobrih predlogov ne upošteva in je zato treba tvoriti širše civilne iniciative. Ker dlje časa nismo bili slišani, smo bili prisiljeni vložili prijavo na Inšpektorat, a nismo bili prvi. Menimo, da bi moral župan v tem konkretnem primeru, ko je bil s strani krajanov opozorjen na praktično vse bistvene napake, vso odgovornost prevzeti nase, ne pa kazati s prstom na druge in v intervjuju dajati posmehljivih in celo lažnih izjav. Župan v zaključku intervjuja omenja, da je Dražica ogromno pridobila in to ocenjuje kot napredek. Pa poglejmo, kaj smo dobili. Sedaj imamo široko cesto, zožan in povišan most, širok pločnik in poglobitev tik ob mostu. Vozišče se tik pred mostom iz »kotanje« dvigne za cca 25 do 35 cm na most, seveda zavisi, kako uspešno vijugate po cesti, ko se izogibate umetno narejeni jami. Zadeva je morda res gradbeno zaključena za župana. Izrekamo mu vse pohvale, da se je občina lotila obnove ceste po skoraj 40-ih letih. Ni bil že čas, da se del investicij občine uporabi končno tudi v zaselku Dražica? Ob spustu v jamo in dvigu na most pa bomo verjetno vzdihovali še mnogo let. Skupina krajanov Dražice MČOSOpis Občina Borovnica elektronski naslov: © PREJELI SMO Pojasnila zgodbe o nastanku naselja Ob Borovniščici V novembrski številki Našega časopisa je bil objavljen intervju z županom Borovnice g. Bojanom Čebelo. V njem je med drugim govoril tudi o delovanju Civilne iniciative Borovnica (v nadaljevanju CIB) v času nastanka Odloka o OPPN Ob Borovniščici (prostorski načrt za nove bloke ob Borovniščici) v letih 2008 in 2009. Člani CIB smo si v preteklih dvajsetih letih, posamično in skupaj, prizadevali za kakovosten razvoj Borovnice na vseh področjih in aktualnega župana, enako kot predhodne, pri kakovostnem razvoju Borovnice podpiramo. Ne moremo pa se strinjati z nekaterimi navedbami v intervjuju, zato želimo s tem prispevkom celovito osvetliti situacijo izpred 12 let. Aktivnosti do referenduma Ko je bil v začetku leta 2008 sprejet prvi OPPN Ob Borovniščici, seje zbrala skupina občanov, ki se s tem načrtom ni strinjala. Zgodba je bila dolgotrajna in na koncu končana s kompromisom, ki je sedaj viden v obliki novega blokovskega naselja v Borovnici. Zbrani občani v CIB smo se strinjali, da mora investitor poskrbeti za kvalitetno gradnjo z ustrezno javno infrastrukturo znotraj naselja, za ureditev okolice, tako da bi nova soseska privabila stanovalce, ki bi si tam želeli urediti stalno življenje, ne le začasnega pribežališča. Želeli smo, da bi bila gradnja čim bolj skladna s tradicijo kraja, nenazadnje lepa. Predvidena gostota novih stanovanj je bila prevelika. Še posebej je bilo to pereče v luči še enega naselja, ki ga je pripravljal drug investitor na drugi strani Borovniščice. Takrat se je govorilo o skupnem številu 350 do 400 novih stanovanj. Večina takrat odločujočih na občini je bilo na strani investitorjev. V prvi odlok so bile vnesene zamisli investitorja, občina pa ni vnesla svojih načrtov, ki bi koristili bodočim in obstoječim prebivalcem. Želeli so le, da se nekaj zgodi; brez neke širše vizije razvoja kraja. Soseska Ob Borovniščici je bila za investitorja zelo ugoden projekt, ker so imeli v ozadju pogodbo s Stanovanjskim skladom. Torej vse, kar so morali narediti, da bi zaslužili, je bila gradnja, kot je bila dogovorjena s skladom. CIB se je zavzemala, da investitor del svojega dobička nameni za razvoj kraja, saj je bilo jasno, da se bodo s priselitvijo novih prebivalcev potrebe znatno povečale. CIB je organizirala referendum za preklic prvega OPPN Ob Borovniščici in odlok je bil z večino glasov zavrnjen. Priprava novega odloka OPPN Občina je šla takoj v pripravo novega akta. V drugem krogu občina še vedno ni postavila jasnih pogojev investitorju. Kot na začetku je tudi v nadaljevanju samo sprejemala, kar je investitor sam ponudil. Vključila pa se je CIB, ki je s svojo aktivnostjo in konstruktivnimi predlogi pri investitorju postala upoštevanja vreden sogovornik. V dolgotrajnih pogajanjih smo dosegli kompromisni dogovor, ki ga je podprla tudi večina občinskih svetnikov. Na ključnem sestanku v večernih in nočnih urah dne 17. 10. 2008 smo predstavniki CIB in investitorja sklenili naslednje dogovore: 1) Investitor izvede premik objektov tako, da bo možna umestitev objekta za družbene dejavnosti - vrtec, klub ... v dimenziji 10 x 25 m. Namesto enega bloka na vzhodni strani naselja je tako ostal prostor za družbene dejavnosti (vrtec za otroke iz naselja, klub za mlade, društva...), ki bi ga kasneje izgradila občina, če bi bile takšne potrebe. Prvotno so bili ob Gradišnikovi načrtovani štirje bloki, sedaj so samo trije. Investitor izvede ograjeno otroško igrišče z igrali velikosti 300 m2 in športno igrišče velikosti 100 m2. Investitor izvede pešpoti od Gradišnikove do bodočega mostu. Investitor izvede urbano zasaditev z avtohtono vegetacijo in zatravitev. Investitor izvede 40 parkirnih mest za javno rabo in za potrebe vrtca ob cesti med novim in obstoječim blokovskim naseljem. 2) Investitor izvede obnovo Gradišnikove ceste in poveže novo naselje tudi z Gradišnikovo ulico (prvotno je bil načrtovan izvoz iz naselja samo na Ljubljansko cesto): Obnova cestnega ustroja (širina 5,5 m), izvedba hodnika za pešce ob obstoječih hišah, kolesarska steza in hodnik za pešce v širini 1,80 m, križišče Gra- dišnikove in Mikuževe ulice se izvede v obliki izvenivojskega prehoda za pešce. 3) Investitor izvede lesen pokrit most za pešce in kolesarje, tudi v sodelovanju z občino, po posebnem projektu, ločeno od OPPN Ob Borovniščici (v prvotnih načrtih tega mostu ni bilo). 4) Oblikovanje objektov: zadnja nadstropja vseh objektov se izvedejo v videzu strešine, v barvi prilagojeni lokalnemu oblikovanju. Strehe objektov se izvedejo z nasipom ali oblogo v temnejših odtenkih. Na šestih objektih ob Bo-rovniščici se predvidi izvedba terasnih stanovanj (mansarda po 2 stanovanji), oblikovanih anonimno z zazelenjenimi terasami in ozelenitvijo. Mansardna stanovanja bodo izvedena z odmikom od fasadnih sten in oblikovana v lesu, (izgled) arhitekturne rešitve pripravi projektant. Prednja (vzhodna) vrsta blokov se na strani proti stanovanjskim hišam zniža za eno etažo. 5) Število stanovanj se zniža na okoli 183. Ogrevalni sistem objektov mora biti dimenzioniran tako, da bo omogočena možnost priklopa na sistem distribucijskega omrežja (daljinsko ogrevanje iz skupne ogrevalne kotlovnice za center Borovnice). Število parkirnih mest se poveča - 2 mesti na stanovanje. Aktivni občani v CIB smo s pogajanji dosegli veliko izboljšav projekta in boljši standard za nove stanovalce (dve parkirišči na stanovanje, otroško igrišče, športno igrišče, prostor za vrtec, most za pešce čez Borovniščico). Dosegli smo zmanjšanje števila stanovanj. Dosegli smo, da je bil investitor dolžan urediti vso infrastrukturo za naselje in okoli naselja (parkirišča za stare bloke, urejena Gradišnikova s kanalizacijo, izvoz iz Gradišnikove na Ljubljansko). Izboljšana javna infrastruktura V prvotnem načrtu občina investitorju ni postavila nobenega podobnega pogoja. Izvedba vse potrebne javne infrastrukture bi ostala občini. Sedaj se špekulira, da bi občina komunalni prispevek uporabila bolje. Malo verjetno! Edino stvar, ki bi jo morala občina narediti, je bila odkup zemljišča in izdelava projektne dokumentacije za most. Pa je ni! Kljub temu da je investitor za gradnjo izdal bančno garancijo. Preden je občina naredila karkoli, je šel Kraški zidar v stečaj (2012). Investitor pa se je vseeno držal dogovora in nakazal denar za gradnjo mostu občini. Od takrat je bilo pripravljenih že več idejnih projektov za most. Rešitve so predlagali tudi predstavniki CIB (v sklopu študentske delavnice na Fakulteti za Arhitekturo bi izdelali natečaj in kasneje projekt mostu). Tako še vedno upamo, da bo most vendarle realiziran. Dogovorili smo se, da investitor izvede potrebno javno infrastrukturo, ker smo že takrat ocenjevali, da je dosti bolj racionalno in realno izvedljivo, da ta dela naredi investitor, ki je bil tam z vso gradbeno operativo in tudi opremljen s projektantskimi kapacitetami, kot če bi se kasneje tega občina lotila sama. Višino komunalnega prispevka na kvadratni meter stanovanj je določila občina s pogodbo o opremljanju stavbnih zemljišč. V vrednost komunalnega prispevka so se štele tudi nekatere obveznosti, ki jih je izpogajala CIB (komunalna obnova Gradišnikove ulice, zemljišče za vrtec, če gre lastništvo občini). Na enega od sestankov, kjer so obravnavali pripravo pogodbe o opremljanju, smo bili vabljeni tudi predstavniki CIB. Strokovnjak, ki ga je občina najela za pripravo dokumenta, je povedal, da tako nizek komunalni prispevek v Sloveniji ni običajen. Investitor bi moral poleg zapisanih obveznosti plačati še vsaj 300.000 EUR, da bi pri prišli na minimalno vrednost za podobne projekte v Sloveniji. Predstavnika CIB sta vzpodbujala odločujoče na občini, da to naredijo. Niso se odločili za to. Sprememba pravil igre Gradnja je trajala do leta 2013, ko je bila finančna kriza že dolgo mimo. S strani takratnega župana in investitorja je bilo ves čas jasno komunicirano, da bodo stanovanja namenjena prodaji in ne najemu. Tudi Stanovanjski sklad je še konec leta 2012 odgovarjal, da so stanovanja namenjena prodaji oz. najemu s kasnejšo možnostjo odkupa. Takšne pogodbe so tudi imeli prvi najemniki stanovanj. Stanovanjski sklad je kasneje spremenil svojo strategijo v oddajo stanovanj brez odkupa, čeprav so nekateri najemniki še vedno izkazovali interes za odkup. Vlada je sprejela zakon, da so občine dolžne plačevati stanovanjske najemnine za socialno šibkejše najemnike v višini 50 %. Zaradi tega sedaj občina namenja 70.000 EUR letno iz proračuna za subvencijo najemnine. Odgovornost za to je torej na strani države zaradi sprejete zakonodaje ter Stanovanjskega sklada, ki je spremenil strategijo odkupa oz. oddaje stanovanj. Višina najemnine je prav tako nenavadno visoka, saj se le malo razlikuje od tovrstnih najemnin v Ljubljani. Župana podpiramo, da se še naprej povezuje z ostalimi župani obljubljanskih občin, kjer imajo identične težave, ter skupaj vplivajo na spremembo Stanovanjskega zakona (SZ-1) - da to finančno breme v celoti prevzame država oz. da Stanovanjski sklad nameni stanovanja prodaji, kot je bilo načrtovano pred gradnjo naselja. Kot imamo informacije, se bo ta zakon spremenil že v letu 2021. Vpliv novega naselja na Borovnico Novi občani Borovnice so dobrodošla osvežitev kraja, med njimi je veliko pozitivno aktivnih posameznikov in skupin, ki izboljšujejo utrip Borovnice. Žal pa smo se v občini prepozno odzvali na povečano število prebivalcev. Da se bodo potrebe kraja, povezane z izgradnjo novega naselja, povečale, smo v CIB opozarjali od samega začetka. Tedanje vodstvo občine je trdilo nasprotno in dokazovalo, da je v vrtcu in v šoli dovolj prostora za nove otroke. Namesto tega bi morali že takrat razmišljati, kako se bodo lotili novih potreb, ki so bile s prihodom novih prebivalcev jasno predvidljive. Obljubljali so širše regionalne ceste, priključitev na avtocesto na Verdu, knjižnico nad novo trgovino Mercator. Lani smo vendarle dobili novo trgovino Spar, tako da upamo tudi na uresničitve drugih obljub. Vsekakor pa: posledice, ki smo jih napovedovali, so tu. Sedaj jih moramo čim hitreje in v danem obsegu sredstev modro reševati skupaj, v interesu vseh občanov Borovnice. Za CIB: Peter Svete, Matjaž Kovačič, Edvard Bešlagič, Marko Hudnik, Igor Trček, Edo Wallner, Slavko Gabrovšek, Bogomir Celarc Kulturno društvo Borovnica Sekcija Punkeljc vam želi vesele, zadovoljne in predvsem zdrave praznike in veliko sreče v novem letu 2021. Srečno 2021! Sekcija Punkeljc Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica vam želi blagoslovljen Božič ter obilo zdravja, sreče, miru in upanja v letu 2021. N OS Občina Borovnica 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Leto 2020 pri gasilcih v Brezovici Gradbena dela pri gasilskem domu Kar nekaj časa je že preteklo od našega zadnjega javljanja. Mogoče je že kdo pomislil, da nas je vzel Covid 19. Društva ni vzel, je pa vzel praktično vse naše dejavnosti. Bistvo društva je druženje, to pa v zadnjem času na žalost ni ravno zaželjeno. Poletje je minilo brez gasilskega tabora in letovanja za naš podmladek. Odpovedana so bila tudi vsa gasilska tekmovanja, tako da police s pokali niso bile dodatno obremenjene. Ker Če želite, nam lahko pri gradnji novega gasilskega doma pomagate z donacijami preko SMS sporočila s ključno besedo GDBPB5 na 1919 in prispevate 5€. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vsak vaš dar. Hvala! smo bili zaradi odpovedi veselice ob pomemben vir dohodka, smo organizirali zbiranje odpadnega papirja in kovin. Odziv krajanov je bil izjemen. Akcija je odlično uspela in nadomestila večji del izgubljenega prihodka. Hvala vsem, ki ste se odzvali, hkrati pa še malo pospravili okoli domačih vogalov. Izobraževanje operativnih članov je bilo zelo okrnjeno, saj se tečaji zelo težko izvajajo na daljavo. Najpomembnejši del tečaja so ravno praktične vaje, ki jih ni bilo mogoče izvesti. Saj poznate pregovor o teoriji, praksi, vozu in „aksi". En član je opravil tečaj za gašenje notranjih požarov, ena članica pa tečaj za nosilko izolirnega dihalnega aparata, kot prva v občini Borovnica. Bravo! Pet naših članov je v aprilu pomagalo pri gašenju požara v naravnem okolju na Krasu. Tekom celega leta so potekale aktivnosti za razširitev doma. smo začeli s sanacijo temeljev ob sanitarijah. Plan poteka del v prihodnosti je takšen: Na začetku se bo saniralo temelje na prizidku (ob sanitarijah), naredilo nove in ploščo za širitev na temu delu (proti lipi). Tukaj bodo nato postavljene tudi stopnice za vstop v dvorano. Nato se bo saniralo temelje v garaži in naredilo temelje za širitev iz garaže (proti cesti). Ta dela bodo izvedena čez zimo, streha pa se bo tako še ohranila. Spomladi pa je v načrtu razkritje gasilskega doma in zače- Obvestilo tek s samo gradnjo novega. Upamo, da bo takrat covid 19 samo še bežen spomin, naše življenje pa se bo vrnilo v stare tirnice ... No, bilo bi prav, da bi šlo v nove, boljše. Mogoče smo med karanteno spoznali, da je kava skuhana na domačem ognjišču ravno tako dobra, kot tista v Portorožu in lokalni hribi nič manj lepi kot visokogorje. Da naše pravice in svoboda niso nekaj samoumevnega, ampak jih bomo znali ceniti in bili zanje hvaležni. Virus naj tako prinese tudi kaj pozitivnega (poleg rezultatov testa), če ne drugega nam je bilo letos prizanešeno z večnim vprašanjem „Kje boš pa ti za novo leto?". Naš koledar za 2021 je že narejen. Kako ga bomo krajanom dostavili pa je že drugo vprašanje. Vsekakor se bomo prilagodili veljavnim ukrepom za zajezitev virusa, z razkuževanjem na čelu. Če se pa slučajno ne bomo videli, pa naj vam že tukaj za-želimo srečno, ZDRAVO in uspešno 2021! Za PGD Brezovica pri Borovnici Ciril Trček Načrt novega gasilskega doma Potem ko smo vendarle dobili potrebno dokumentacijo, smo počasi prešli na izvedbo projekta. Pridobili smo 5 ponudb različnih izvaalcev za izgradnjo doma, katerega vrednost investicije je okoli 150.000€. Končno ceno bomo poskusili čimbolj znižati z lastnim, prostovoljnim delom. Ker je to javni objekt, je nujno, da na koncu pridobimo uporabno dovoljenje. To stvari malo bolj zakompli-cirana, saj morajo biti vsa dela izvedena strokovno, predvsem pa se mora nekdo na koncu pod vse to podpisati. V avgustu nam je uspelo postaviti nov drog za električni priključek in tega tudi narediti. Odstranjen je bil tudi sistem javnega alarmiranja. Septembra smo pospravili garaže in opremo prenesli v dvorano nad gasilski dom, nekaj v „pajštobo", nekaj k sosedom ... Oktobra smo zakopali novo čistilno napravo, v mesecu novembru pa Občina Borovnica razveljavlja objavljeno javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka tretjih sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja struge v Borovnici in usklajenega okoljskega poročilo za pripravo tretjih sprememb in dopolnitev UN Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 - GZ, 21/18 - ZNOrg, 84/18 - ZIURKOE in 158/20) ter 28. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16) Občina Borovnica objavlja JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI dopolnjenega osnutka TRETJIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA OBMOČJA STRUGE V BOROVNICI in usklajenega OKOLJSKEGA POROČILA ZA PRIPRAVO TRETJIH SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA ZA LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT LIKO V BOROVNICI »SDUN STRUGE-3« (1) Javno se razgrneta dopolnjeni osnutek tretjih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta območja Struge v Borovnici (v nadaljnjem besedilu: SDUN Struge-3), ki ga je izdelalo podjetje BD projektiranje, d.o.o., novembra 2020, in usklajenega Okoljskega poročila za pripravo tretjih sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za lesnoindustrijski kombinat Liko v Borovnici »SDUN Struge-3« (v nadaljnjem besedilu: Okoljsko poročilo), ki ga je izdelalo podjetje AD-SVETOVANJE, Anes Durgutovič s.p., novembra 2020. (2) Javna razgrnitev bo potekala od vključno torka, 22. decembra 2020 do vključno ponedeljka, 1. februarja 2021. (3) Dopolnjeni osnutek SDUN Struge-3 in usklajeno Okoljsko poročilo bosta v digitalni obliki javnosti dostopna za ogled na spletni strani Občine Borovnica: www.borovnica.si. Analogna oblika obeh dokumentov bo razgrnjena v sejni sobi Občine Borovnica, Paplerje-va ulica 22, Borovnica, Ogled analogne oblike obeh dokumentov bo mogoč po predhodni najavi, po telefonu na številko (01) 750 74 60 ali po e-pošti na naslov: obcina@borovnica.si, in po pravilih, ki jih narekuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. (4) Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v obdobju razglašene epidemije bo javna obravnava za zainteresirano javnost, ob upoštevanju 100. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, za lesnoindustrijski kombinat Liko v Borovnici »SDUN Struge-3«, št. 3500-0001/2019-29 z dne 23.11.2020. V objavljenem naznanilu ni bilo objavljeno, kako se bo izvedla javna obravnava. Objavljamo novo javno naznanilo, kjer je podaljšan rok za javno razgrnitev in določen datum javne obravnave. ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Bojan Čebela št. 175/2020), izvedena na daljavo, s pomočjo komunikacijske tehnologije ZOOM, in sicer v sredo 20. januarja od 16-ih do 18-h. Tekom javne obravnave bosta izdelovalca prostorskega akta in okoljskega poročila obe gradivi predstavila ter skupaj s predstavniki občine odgovarjala na vprašanja sodelujoče javnosti. (5) V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica ali pa jih na mestu razgrnitve vpišejo v knjigo pripomb oziroma jih po elektronski pošti pošljejo na naslov: obcina@borovnica.si. Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. (6) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v javno objavljenih stališčih. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. (7) Javno naznanilo se objavi na oglasni deski Občine Borovnica in na spletni strani Občine Borovnica (www.borovnica.si), kakor tudi kot dodatno obvestilo v časopisu Naš časopis. Številka: 3500-0001/2019-32 Datum: 14.12.2020 Občina Borovnica ŽUPAN Bojan Čebela V novem letu naj bo Vaš korak odmeven, Vaša beseda pogumna, Vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Ob prihajajočih božičnih praznikih Vam želimo obilo miru, sreče in veselja, v novem letu pa naj vas spremljajo zdravje, dobra volja, optimizem in zadovoljstvo. Srečno 2021! t Pevke ŽPZ Tonja N aŠ Občina Horjul 21. december 2020*^ 39 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Želim vam zdravja, upanje in veselje Spoštovane občanke in občani. Najprej vam želim voščiti vesele božično-novoletne praznike. Vem, da so letos drugačni od tistih iz minulih let, ko smo se med seboj lahko ob takem času obiskovali in družili. Vsi pogrešamo ta socialni del in komaj čakamo, da bodo razmere zopet dovoljevale življenje, kot ga poznamo in po katerem danes hrepenimo. Želim vam, da čuvate sebe zdravi. Prav zdravje je v tem in svoje bližnje in da ostanete času vrednota, ki se jo dosti bolj zavedamo in cenimo. Žal so podatki o obolelih in ljudeh s hujšo obliko bolezni v Sloveniji zelo visoki. V horjulski občini nam je do sedaj širjenje virusa uspelo dobro zajeziti in lahko le še rečem, da naj tako tudi ostane. Zasluga za to gre seveda vsem vam. Verjamem, da bo leto, ki prihaja, boljše. Občina je v dobri finančni kondiciji in z optimizmom gledamo naprej in razvijamo nove projekte. Kaj vse smo v minulem letu postorili in kaj nas čaka v letu 2021 si lahko preberete v dveh člankih, kjer smo vse skupaj podrobneje predstavili. Med večjimi projekti pa želim izpostaviti dva, ki sta najvišje prioritete. To je gradnja kanalizacije v Žažar-ju in gradnja prizidka v vrtcu Horjul. Veseli me tudi, da bo delovanje zdravstvene ambulante potekalo nemoteno naprej, brez prekinitve, saj smo v zaključnih fazah pridobivanja vseh soglasij. Vedno moramo biti pripravljeni na pomoč tudi, ko pride do težkih preizkušenj, kot je bil udar strele v Samotorici. Pohvaliti moram vaščane in gasilce, ki so takoj priskočili na pomoč. V takšnih trenutkih se pokaže, kakšni ljudje smo. Ko ste se v decembru sprehodili ali zapeljali skozi Horjul, ste ob večerih lahko opazili tudi praznično okrasitev. Upam, da smo vam s tem pričarali vsaj malo tistega pravega prazničnega vzdušja. Župan Janko Prebil Pregled aktivnosti in projektov v letu 2020 Res je, živimo v čudnih časih, ko se zdi, da ni nič tako kot bi moralo biti ali pa tako kot smo bili do sedaj navajeni. A v takšnih časih se je pametno ozreti okoli sebe in poiskati tiste prave, pozitivne vire, ki nam dajejo upanje in voljo, da vstajamo naprej. Ob analizi opravljenega dela in vseh aktivnostih občinske uprave v letu 2020 smo ugotovili, da se občina Horjul razvija naprej, spisek vsega, kar je bilo narejenega, pa je zelo dolg. Ker ni prostora za vse, smo kronološko, po mesecih izpostavili le tiste najpomembnejše. Vsekakor je bila ena od glavnih skrbi za vaše zdravje, pa ne samo v povezavi s koronavirusom. Skozi vse leto so odgovorni na občini skrbeli za pitno vodo, redne analiza, reševanje defektov in vzdrževanje vodovoda. Celo leto so kljub oteženim okoliščinam skrbeli za geodetsko odmero in zemljiško knjižno urejali občinska ze- mljišča (ceste ipd), urejali vse potrebno, da so oddali občinske prostore v najem zainteresiranim najemnikom. Vse to je vključevalo standardne postopke. Od razpisov, njihovih objav do urejanja pogodb (podpisali so jih 6). Veliko dela je bilo postorjenega pri projektu za izgradnjo Barjanskega kolesarskega omrežja, urejanja poslovilnih vežic in pokopališč. Kljub zmanjšanemu obsegu delovanja so na občini podelili sredstva prek javnih razpisov za društva upokojencev, športna društva in prireditve. Sprejetih je bilo tudi več občinskih aktov (odlokov) oz. njihovih sprememb in dopolnitev. Občina je pristopila tudi k programu zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih prek javnih dela za 2020. V sodelovanju z VOKA Snaga so organizirali odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov in elektronskih odpadkov. Da so lahko izdali položnice za grobnino, vodarino, NUSZ, so morali pridobiti in vnesti vse spremembe ter uskladiti evidence. Skratka cel kup je večjih in manjših aktivnosti, da vse delo poteka v skladu z zakonskimi predpisi, da so občani lahko ponosni na to, da živijo v urejeni in finančno stabilni občini z vizijo. JANUAR • Športni park Horjul - razpis za oddajo gostinskega dela v najem ter obnova prostorov v gostinskem delu pred oddajo v najem. • Dokončanje ceste mimo Poslovilne vežice Vrzdenec. • Priprava dokumentacije za kandidiranje na javnem razpisu LAS Barje z zaledjem za obnovo kapelice Sv. Jožefa v Horjulu. • Ureditev glavnih vodovodnih vodov (križišče Slovenska cesta in Cesta ob potoku). FEBRUAR • Nakup zemljišča v Žažarju (za večnamenski plato na vhodu v Žažar). • Ureditev pisarne matičnega urada za oddajo v najem. • Priprava dokumentacije za ureditev prepusta na Cesti v Kajndol. Pristop h kandidaturi za projekt Evropske prestolnice Kulture 2025: https://epk.ljubljana.si. MAREC • Imenovanje novega poveljnika Civilne Zaščite, članov štaba in ostalih pripadnikov, nakup mask in zašči- » N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj tne opreme, organizacija varovanja vhodov v trgovino in ostale aktivnosti v povezavi z razglašeno epidemijo. Razglas 1. vala epidemije COVID-19 (je imelo za posledico številna poročanja, dodatno sodelovanje z državnimi, regionalnimi in lokalnimi organizacijami, društvi, podjetji, posamezniki, zapiranje dvoran, šole, vrtcev, dobava zaščitne opreme, razkužil ...). • Ureditev javne poti JP št. 568051 Plaz-Križ Koreno-Prošca (izravnava ovinka na cesti proti Slevci). • Sofinanciranje nakupa kompresorja Gasilski zvezi. • Pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidek vrtca Horjul. • Sprejem novega programa opremljanja za izračun komunalnega prispevka, ki omogoča znižano prispevno stopnjo za zgradbe zgrajene pred letom 1998. • Sprejem znižanja plačila odvoza komunalnih odpadkov za prazne stavbe. APRIL • Postavitev ograje pri Poslovilni vežici na Vrzdencu. • Obnova osvetlitve cerkve na Lesnem Brdu v skladu z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju. • Nakup merilca pretoka vode za nadzor porabe vode in merjenje pretokov. • Nakup rojstne hiše častne občanke Kristine Brenkove. • Podpis pogodbe z MGRT o sofinanciranju projekta Medgeneracijsko središče pri OŠ Horjul. MAJ • Ureditev brežine in zasaditev pri poslovilni vežici Vrzdenec. • Čiščenje zadrževalnikov po občini (Vrzdenec, Prošca). • Nakup aparata za iskanje napak na vodovodnem sistemu. • Investicijsko vzdrževalna dela vodovoda v Zaklancu. JUNIJ • Sprejem in obdaritev odličnjakov. • Pridobitev soglasij lastnikov zemljišč ter priprava javnega razpisa za pridobitev izvajalca za projekt Rekonstrukcija poti na Koreno mimo vodohrana. JULIJ • Nakup dveh radijskih postaj za Civilno zaščito. • Obnova kuhinje v OŠ Horjul (vodovodne instalacije, keramika, beljenje, elektrika, menjava notranjih vrat). • Pridobitev uporabnega dovoljenja za Kanalizacijo Zaklanec. • Podpis pogodbe z izvajalcem gradbenih del v projektu Medgeneracij-sko središče pri OŠ Horjul ter priče-tek del. • Župan si je s horjulskimi kulturniki/ šolniki ogledal rojstno hišo Brenko-ve. AVGUST • Nakup opreme za delo režijskega obrata. • Pridobitev gradbenega dovoljenja za Izgradnjo kanalizacije Žažar. SEPTEMBER • Popravilo ograje vodovod Prošca (vrtina in kaskada). • Geodetska ureditev in dogovori glede ureditve ceste na Koreni. • Izobraževanje - Civilna zaščita. • Zvonovi Lesno Brdo (brošura). • Pridobitev projektnih pogojev ZVKDS za grobnico in poslovilno vežico Lesno Brdo, spomenik Neži Pivk, Matičkovo hišo. • Popravilo ostrešja hiše Kristine Brenkove. • Pridobitev uporabnega dovoljenja za poslovilno vežico Vrzdenec. • Začetek gradbenih del na projektu rekonstrukcije dela poti na Koreno mimo vodohrana Horjul. OKTOBER • Sofinanciranje postavitve kipa v spomin matere Ivana Cankarja (Neži Pivk) in brošure ob blagoslovu poslovilne vežice Sv. Krištofa. • Vzdrževalna dela na vodovodu in vrtini Vrzdenec. • Nakup šotora za uporabo Civilne zaščite. • Priprava dokumentacije za pridobi- tev evropskih sredstev za barjansko kolesarsko omrežje. • Pridobitev PZI dokumentacije za prizidek vrtca Horjul. NOVEMBER • Postavitev dodatnih luči javne razsvetljave na Koreni. • Nakup detektorja plinov za Civilno zaščito. • Vzdrževanje gozdnih cest. • Popravilo strehe nad kuhinjo in športno dvorano pri OŠ Horjul. • Pridobitev PZI dokumentacije za Ureditev površine za pešce in kolesarje ob državni cesti Vrzdenec-Ljubgojna. • Pridobitev odločbe za sofinanciranje EKO sklada za prizidek vrtca Horjul. • Objava javnega razpisa za podelitev koncesije za zdravnika splošne prakse. • Nakup prenosnikov za potrebe OŠ Horjul. DECEMBER • Novoletna okrasitev občine. • Izvedba Miklavževanja. • Podpis koncesijske pogodbe z zdravnikom družinske medicine. • Sprejetje Občinskega načrta epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Proračun Načrti in projekti v občini za leto 2021 Pogled na uspešno opravljeno število projektov v minulem letu nas lahko kljub zahtevnim časom navdaja z optimizmom. Ob koncu leta pa je pravi trenutek, da upremo svojo energijo v prihajajoče projekte. Leto 2021 bo prav tako pestro, polno izzivov upajmo da le a tistih gradbenih. Na nedavni seji občinskega zbora je vodstvo občine s soglasjem občinskih svetnikov že začrtalo, kaj se bo gradilo in kam se bodo vlagala finančna sredstva. V proračunu za leto 2021 so tako vključili naslednje večje projekte: Prva in najdražja naloga bo gradnja kanalizacije in spremljajoče meteorne in cestne in- frastrukture v Žažarju. Hkrati bodo izvedli tudi adaptacija vodovodne napeljave in javne razsvetljave v Žažarju. Celotni projekt je ocenjen na skupno vrednost 1,7 milijona evrov, od tega je večji del predviden v proračunu za leto 2021, preostanek pa v naslednjem letu. Od finančno večjih projektov temu sledi gradnja prizidka v horjulskem vrtcu. S tem bomo v občini pridobili dva nova oddelka vrtcu Horjul in urejeno okolico v vrednoti 740,000 evrov. V prihajajočem letu se bo uredila tudi projektna dokumentacija in začela gradnja Barjanskega kolesarskega omrežja. V prvih mesecih se planira tudi dokončanje rekonstrukcije ceste na Koreno in pripadajoče infrastrukture. V planu je tudi rekonstrukcija glavne ceste Brezje - Podolnica. Investicija je ocenjena na 215.00 evrov. Kar nekaj je tudi prihajajočih projektov za katere bo potrebno pripraviti projektno dokumentacijo. Med temi so: Projektna dokumentacija za kanalizacijo krak Vrzdenec -gasilski dom, projekti za cesto in kanalizacijo na Lesnem Brdu in projektna dokumentacije za širitev Ceste na Lapariji. Od ostalih manjših projektov oziroma posegov naj omenimo še ureditev cestnega propusta na cesti Kajndol, izdelavo projektov in pridobitev zemljišč ter soglasij za izgradnjo pločnikov skozi Horjul od Športnega parka Horjul do javne poti Zagorica in odsek Zaklanec - Podolnica. Prav tako bo občina nadaljevala z gradnjo in rekonstrukcijo manjših cest v občini. V načrtu je tudi nakup merilnika hitrosti za več varnosti v cestnem prometu. Otroci in vsi, ki se pogosto rekreirate na prostem in uživate v brcanju žoge ali metanju na koš, se boste razveselili nove ureditve in preplastitve asfaltnega igrišča pri osnovni šoli. Prav tako bodo uredili tudi vhod v šolo. Stvari se premikajo naprej tudi na področju športa. V prihodnjem letu bodo namreč pripravili projekte za gradnjo velikega nogometnega igrišča pri Športnem parku Horjul. A to še ni vse. Poleg rednih vzdrževalnih del na infrastrukturi je v načrtu obnova vodo- vodne napeljave na Lesnem Brdu in investicijsko vzdrževanje vodohrana v Žažarju. V letu 2021 nas čaka tudi obnova grobnice na Lesnem Brdu ter priprava projektne dokumentacije za tamkajšnjo poslovilno vežico. Del sredstev bo namenjenih tudi za obnovo kulturnih spomenikov in vzdrževanje pokopališč ter poslovilnih vežic (beljenje, ureditev obzidja). V občini Horjul imajo gasilci posebno mesto. Vedno so na voljo, ko se je treba odzvati in zavarovati premoženje ter življenja ljudi. Tudi zato ob sprejemanju proračuna niso pozabili na njih. Gasilski zvezi je v prihodnjem letu za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje namenjenih 15.000 evrov. Občina se je odločila tudi za odkup zdravniške opreme v splošni ambulanti Horjul, ki jo bo dala v najem novemu najemniku, oziroma koncesionarju. Da bo potujoča knjižnica tudi vnaprej razveseljevala staro in mlado, so se odločili tudi za sofinanciranje nakupa novega bibliobusa in potrdili letni program nabavljanja novih knjig v sodelovanju s Knjižnico Ljubljana. Besedilo in Joto: Peter Kavčič Sprejet občinski načrt Civilne zaščite V začetku decembra je bil sprejet občinski načrt zaščite in reševanja epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh za občino Horjul. Načrt in vse njegove podrobnosti si lahko preberete na spletni strani www.horjul.si Vlada Republike Slovenije je s sklepom št. 84200-2/2020/3 z dnem 24. 7. 2020 sprejela prenovljen državni načrt za zaščito in reševanje (na kratko ZiR), ki je hkrati tudi temeljni načrt, v katerem določa, da morajo biti izdelani in usklajeni načrti ZiR na vseh ravneh, torej tako po regijah kot tudi občinah. Zato so na občini Horjul nemudoma pričeli z delom in pripravili občinski načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Nato so ga poslali v pregled in usklajevanje na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Ljubljani. Konec oktobra je bila ugotovljena usklajenost občinskega načrta z regijskim načrtom zaščite in reševanja in je lahko šel naprej v nadaljnji proces potrjevanja. Občinski načrt ZiR ob pojavu epi- demije sta pregledala tudi poveljnik Civilne Zaščite Horjul Andrej Kozjek in župan Janko Prebil. Ker na pripravljen načrt in njegovo vsebino nista imela pripomb, ga je župan 7. 12. 2020, sprejel s sklepom, ki začne veljati takoj. Župan je ob tem tudi povedal: 'Vesel sem, da Civilna zaščita Horjul dobro opravlja svoje naloge in zadolžitve. Vemo, da je bila takoj po ustanovitvi že na zelo težki preizkušnji zaradi prvega vala epidemije koronavirusa pri nas. Kljub vsemu so vsi posamezniki, ki so zadolženi za opravljanje nalog, zelo dobro opravili svoje poslanstvo, kar mi vliva veliko zaupanja za naprej.' Temeljni načrt je državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, verzija 2.0, ki ga je izdelal Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi. Občinski načrt zaščite in reševanja ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh je izdelan za primer razglasitve epidemije ali pandemije posamezne nalezljive bolezni pri ljudeh, ko je tre- ba poleg služb v zdravstveni dejavnosti in drugih služb uporabiti tudi sile in sredstva za zaščito reševanje in pomoč. Iz ocene izhaja, da je občina Horjul razvrščena v 3. razred ogroženosti, kar pomeni, da smo srednje ogroženi. Občinski načrt zaščite in reševanja ob pojavu nalezljive bolezni pri ljudeh je izdelan v skladu z določili: • Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB-1, 97/10 in 21/18-ZNOrg), • Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06-UPB in 49/20-ZIUZEOP), • Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16), • Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS št. 24/12, 78/16 in 26/19) • Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17) • Pravilnika o prevozu in pokopu posmrtnih ostankov (Uradni list RS, št. 53/17 in 56/17 - popr.), • izvedbenimi predpisi na podlagi: • Ocene ogroženosti Republike Slovenije ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh, verzija 3.0 (št. 84201/2015-38 DGZR z dne 21. 7. 2016), • Ocene ogroženosti občine Horjul ob pojavu epidemije oziroma pandemije, verzija 1.0, številka 842-0003/2020-1 • Ocene tveganja za nevarnosti biološkega, kemičnega, okoljskega in neznanega izvora na zdravje ljudi (št. 842-1/2014-89 z dne 22. 12. 2016), • Državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, verzija 2.0, št. 84200-2/2020/3, z dne 23. 7. 2020, • Regijskega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh v ljubljanski regiji, verzija 2.0, št. 8421-29/2017-10-DGZR, z dne 8. 9. 2020. Peter Kavčič, Joto: občinski arhiv N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Vandalizem v okolici osnovne šole Horjul Z veliko žalostjo in razočaranjem moramo sporočiti, da se je konec novembra ponovil pojav vandalizma v naši občini. Po prvih ugotovitvah ne gre za eno osebo, ampak manjšo skupino, ki jo je tokrat zmotil medgeneracijski center. Nerazumno dejanje, s katerim je skupina mladih uničila in poškodovala table na začetku učne poti, je očitno izraz nezadovoljstva in frustracij, ki jih ne zmorejo skanalizirati drugače kot skozi nasilje. To je seveda nedopustno v družbi, v kateri živimo, zato so že stekli postopki za iskanje identitete storilca. V kolikor imate kakršno koli informacijo, ki bi bila lahko koristna, jo sporočite policiji na interventno številko 113 ali anonimno telefonsko številko 0801200. Pokličete pa lahko tudi v tajništvo občine Horjul. Za preprečevanje vandaliz-ma v okolici šole so na občini že stekli z zakonom določeni postopki za zaščito premoženja in lažje iskanje storilcev, če se bo uničevanje lastnine še nadaljevalo. Tovrstna dejanja so seveda kazniva, v primeru, da gre pri storilcu za mladoletno osebo, pa odgovornost preide na starše kakor tudi vsi stroški popravila poškodovane občinske lastnine. Besedilo in foto: Peter Kavčič Barjansko kolesarsko omrežje bo šlo tudi po horjulski občini Potek kolesarske ceste od Horjula do Vrzdenca. Kolesarstvo je med Slovenci vedno bolj priljubljeno. Ne samo zaradi fantastičnih uspehov naših asov Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, ampak ker je to rekreacija, ki dodobra okrepi telo in duha. Ob vedno gostejšem prometu pa so prav kolesarji med najbolj ranljivimi skupinami udeležencev v cestnem prometu. Tudi zato se po zgledu kolesarsko zelo razvitih držav, kot je na primer Nizozemska, pri nas gradijo varne kolesarske poti. S pomočjo evropskih sredstev bomo takšno kolesarsko omrežje dobili tudi v horjulski občini, saj smo del barjanskega kolesarskega omrežja. V regionalnemu projektu Barjansko kolesarsko omrežje sodeluje tudi občina Horjul skupaj z občino Vrhniko, ki je nosilec projekta. Ceste, ki vodijo skozi našo občino, so med kolesarji že več let zelo priljubljene in jih kolesarji na relaciji Horjul - Vrhnika pogosto uporabljajo. Nova kolesarska cesta ne bo namenjena samo rekreativnim kolesarjem in tekmovalcem, ampak bo primerna tudi za družinske kolesarske izlete in razvoj turizma. Na območju občine Horjul se bosta izvedli dve fazi Barjanskega kolesarskega omrežja. Prva faza bo potekala od meje občine Vrhnika do Športnega parka Horjul. Na celotnem odseku se bo izvedla tudi rekonstrukcija regionalne ceste R2-407/1145 z nadomestno gradnjo treh objektov. Projektiranje in izvedbo celotnega odseka rekonstrukcije ceste in kolesarske steze je prevzela Direkcija RS za infrastrukturo. Regionalno cesto bodo razširili na dva vozna pasova z 2 x 3,0 metre širine, sledi bankina ter 1,5 metra zelenega pasu nato pa kolesarska steza v širini 2 x 1,25 metra. Kolesarska steza bo potekala po levi strani regionalne ceste od Športnega parka Horjul do meje z občino Vrhnika. V okviru projekta se bo po desni strani regionalne ceste izvedel tudi pločnik za pešce in sicer od konca pločnika na Vrhniški cesti, do lokalne ceste v Zagorico. V drugi faza se bo pot razdelila na dva dela. Skozi naselje Horjul se bodo zaradi omejenega prostora izvedle talne oznake ter signalizacija, ki bo označevala kolesarsko stezo. Na območju med Vrzdencem in Ljubgojno je na levi strani regionalne ceste R2-407/1145 med kilometrom 4,500 in 5,500 predvidena izgradnja mešane površine za pešce in kolesarje v širini 2,50 metra. Zaradi predvidenih posegov bo na trasi potrebno izvesti dva oporna zidova in dve kamniti zložbi. Župan Janko Prebil, ki je podpornik tega projekta, že od idejne zasnove naprej pojasnjuje: 'To je pomemben in pozitiven projekt. Vse občine v Ljubljanski regiji so se odločile in pristopile k projektu z željo, popularizacije kolesarjenja in gibanja na prostem. S tem, da z izgradnjo kolesarskega omrežja spodbujamo rekrea- Potek ceste od meje vrhniške občine do Horjula. cijo, a v bolj varni obliki, saj so kolesarji med najbolj ogroženimi v prometu. Horjul vedno bolj gravitira na Vrhniko kot na Ljubljano zaradi bližine in vedno boljše cestne povezave. Z županom Danielom Cukja-tijem dobro sodelujeva in oba delava po najinih najboljših močeh, da bo kolesarska cesta čim prej v uporabi. S tem se bodo tudi otroci iz okoliških vasi varno pripeljali s kolesom v šolo. Vemo pa, da je do sedaj na nekaterih delih te ceste med Vrhniko in Horjulom to prene- varno zaradi visokih hitrosti ostalih vozil v prometu.' Na občini Horjul naprošajo lastnike parcel za sodelovanje, ker je rok za pridobitev zemljišč 31. 1. 2021. Le na ta način bodo uspeli pridobiti sredstva iz strani Evropske Unije. Celotno Barjansko kolesarsko omrežje, ki bo v dolžino merilo več kot 100 kilometrov, bo predvidoma končano do leta 2025. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Legalizacije starejših objektov in komunalni prispevek Sprejet nov sklep glede komunalnega prispevka starih objektov Urejanje dokumentacije za stare objekte, ki jih je potrebno legalizirati in s tem povezani komunalni prispevki, so v zadnjem obdobju dokaj pogosta tema na rednih občinskih sejah. Na zadnji seji, ki je bila 19. novembra v športni dvorani osnovne šole Horjul, je občinski svet sprejel spremembo odloka, ki natančno opredeljuje višine komunalnih prispevkov glede na predelave objektov od 1. 1. 1998 do danes. A naj na kratko spomnimo, za kaj pravzaprav gre: Občinski svet Občine Horjul je na 10. seji 3. 3. 2020 sprejel Odlok o pro- gramu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Horjul (Uradni list RS, št. 33/20). V postopkih izdajanja odločb o odmeri komunalnega prispevka se je izkazala dilema pri upoštevanju zmanjšane prispevne stopnje zavezanca za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 1998 in so bili po tem datumu dozidani, nadzidani ali kako drugače konstrukcijsko spremenjeni. Zaradi tega se je namreč spremenil tlorisni ali višinski gabarit objekta, kar pomeni, da objekt ni več enak, kot je bil pred letom 1998. Občinska uprava je prejela kar nekaj pritožb, saj so se zavezanci spraševali, zakaj se zmanjšana prispevna stopnja ne upošteva tudi za objekte, ki so sicer bili zgrajeni že pred 1. 1. 1998, vendar pa so bili ka- sneje minimalno spremenjeni (na primer: frčade, nadstreški, sprememba oken, dozidava ipd.). Iz tega naslova so v občinski upravi pripravili predlog spremembe odloka v 9. členu, ki je bil tudi sprejet na zadnji seji 19.11. 2020. V njem je sedaj predpisano, da se za del objekta, ki je zgrajen pred letom 1998 upošteva 50 odstotno prispevno stopnja zavezanca, za dodatno prido- bljeno bruto površino, ki je bila zgrajena po tem datumu, pa se upošteva 100 odstotno prispevno stopnjo zavezanca. V projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je zato potrebno natančno opredeliti omenjene dozidave ali predelave, tako v tekstualnem opisu kot tudi v grafičnih prikazih. Peter Kavčič N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S Intervju: Edvard Reven, Generalni direktor Metrel d.d Uspešnost podjetja se skriva v ljudeh Vodenje podjetja je kot vodenje vrhunske ekipe športnikov. Vsak mora opraviti svoj del naloge, vse zadolžitve morajo biti jasne in usmerjene v končni cilj. Zato je vsak posameznik pomemben člen verige na poti do uspeha. V košarki, kjer je Edvard Reven kot vodja vrhunske ekipe dosegal odlične rezultate so to zmage, v podjetništvu pa uspešno poslovanje. Ravno letos mineva deset let, odkar je prevzel vodenje podjetja. O tem kaj zanj pomeni Metrel in kje vidi to horjulsko podjetje v prihodnje, si lahko preberete v naslednjih vrsticah. Za uvod bi dal na kratko opis podjetja, koliko let je že tu v tem okolju, iz kje izhaja in kaj pomeni za Horjulsko občino? Podjetje Metrel je bilo ustanovljeno leta 1957 kot ena od tovarn v sistemu takratne Iskre. Takrat je v Horjul iz Ljubljane prispela prva skupina elek-troinženirjev in tehnikov ter se naselila v opuščeni tekstilni tovarni, s čimer je nastal zametek podjetja. To je skozi zgodovino krojilo ne le podobo lokalne in svetovne industrije električnih merilnih inštrumentov, temveč tudi horjulske doline. Pri tem so jim pomagali domačini, ki so ruralno delovno okolje zamenjali za tovarniško in svoje delovne navade vpregli v prid razvoja prvega podjetja za proizvodnjo električnih merilnih inštrumentov pri nas. Brez njih in njihove požrtvovalnosti bi bili začetki nedvomno neprimerno težji, saj je bila ob pomanjkanju primernih delovnih strojev kvaliteta izdelanega in njegova tržnost odvisna le od njihovih pridnih ter spretnih rok. Uvajanje novih delavcev je potekalo hitro in kmalu so tovarno začele zapuščati zavidljive količine izdelkov. Danes je Metrel eden vodilnih proizvajalcev testne ter merilne opreme v svetu. Kje vidite vašo največjo prednost? Prav dejstvo, da so produkti razviti in izdelani do konca na eni lokaciji, pomenijo veliko konkurenčno prednost. Metrel d.d. je eno redkih podjetij, ki deluje na tak način. Večina konkurence ima proizvodne obrate na daljnem vzhodu, kar pomeni daljše procese, a dosti cenejšo delavno silo. Temu tu ne moremo konkurirati, vendar pa prepletenost in sodelovanje procesov razvoja, proizvodnje in laboratorijev prinaša velike konkurenčne prednosti. Izdelki so tako lažje prilagodljivi posameznemu kupcu, prav tako pa je pot od razvoja do izdelka na trgu s tem krajša. Poleg vrhunske tehnološke opreme so največja vrednost podjetja zanesljivo sposobni, izkušeni in zavzeti zaposleni. In ti večinoma prihajajo iz horjulske doline. Na začetku obratovanja tovarne, ko je bila na tej lokaciji le proizvodnja, je bilo bistveno, da so bili zaposleni usposobljeni in delavni ljudje v proizvodnem procesu. Z razvojem tovarne pa je postalo znanje in sposobnost zaposlenih vedno bolj bistven element uspeha. Podjetje že veliko let intenzivno vlaga v razvoj. Delež prihodka, ki ga Metrel v zadnjih letih namenja razvoju, presega 12 odstotkov. Brez kakovostnega kadra zato ne gre. V podjetju zato nenehno iščemo mlade inženirje in jih vabimo v naše vrste. Naj za boljši prikaz to pojasnim na konkretnem primeru: Razvojna ekipa, ki jo sestavlja več doktorjev znanosti, magistrov znanosti in velika skupina vrhunskih inženirjev, predstavlja približno 20 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju. Samo letos smo zaposlili pet novih ljudi v razvoju, od tega sta dva po izobrazbi doktorja znanosti. Se lahko na kratko predstavite, iz kje prihajate, kakšna je bila vaša poslovna pot do sedaj, koliko časa že delate za Metrel? Usoda je nanesla, da sva se z ženo pred 15 leti odločila, da zgradiva hišo na Šujici, oba prihajava iz Mengša, kamor smo se s starši preselil, ko sem bil star tri leta. Rodil sem se namreč čudovi- ti vasici v Hlevnem vrhu pri Sv. Treh kraljih nad Rovtami. V zakonu so se nama rodili trije sinovi, dva sta študenta, eden pa še osnovnošolec. Po izobrazbi sem diplomirani ekonomist in elektro inženir. Metrelu sem se pridružil leta 2005, pred tem sem ravno tako delal na področju merilnih naprav kot direktor poslovne enote. V Metrelu sem začel kot vodja servisa in poprodajnih aktivnosti, nato sem vodil kakovost in v letu 2010 postal generalni direktor. Tako ravno letos mineva 10 let, odkar sem prevzel vodenje Metrela. Sicer pa je moja strast košarka, ki jo poleg prijateljev zelo pogrešam v teh časih in pa etnologija, natančneje folklorna dejavnost, ki poleg plesa prinaša tudi raziskavo starih ljudskih običajev in oblačilne dediščine. Kako vi dojemate podjetje, ki ima v Horjulu dolgoletno tradicijo? Kaj so prednosti, priložnosti, kje se še lahko podjetje izboljša? Zaposleni v Metrelu smo ponosni na tradicijo tovarne, predvsem pa vrhunske izdelke, ki jih iz horjulskega Metrela izvažamo v 80 držav na vseh kontinentih, še bolj pa na to, da vsem pretresom in krizam navkljub družba posluje stabilno in uspešno že od osamosvojitve dalje. Dobri rezultati v vseh teh letih so prav gotovo zasluga prizadevnih zaposlenih, ki dnevno s svojo pripadnostjo in občasno tudi z delovnimi sobotami pripomorejo k temu, da pravočasno dobavljamo izdelke kupcem. Trenutno je samo v Horjulu, kamor štejemo Me-trel d.d. in hčerinsko podjetje Metrel Mehaniko 420 zaposlenih. Če k temu dodamo še drugi dve hčerinski podjetji v Nemčiji in Združenemu kraljestvu ter skupaj s podjetjem Kopa, ki smo ga prevzeli pred dvema letoma, nas je skupaj že 490 zaposlenih. Mladi strokovnjaki, ki prihajajo v Metrel, lahko pri nas najdejo obilo vrhunskih tehničnih izzivov ali pa se usmerijo v bolj komercialne, proizvodne ali upravljavske vode, če jim je to bližje. Torej podjetje nudi možnosti tudi za graditev poslovne kariere? So zaposleni zadovoljni pri vas? Vsekakor. Podjetje ima poleg tehničnih in organizacijskih certifikatov tudi certifikat družini prijazno podjetje. Še več kot certifikati o načinu dela in odnosu do zaposlenih pove dejstvo, da je fluktuacija zaposlenih v podjetju Metrel d.d. zelo majhna. Zaposleni ostajajo v podjetju dolgo časa, kar je brez dvoma znak dobrega delovnega okolja in socialne varnosti. Kaj so vaši glavni produkti, po čem ste znani v svetu? Naše poslanstvo je razvijanje, proizvajanje in dobavljanje merilnih in testnih instrumentov merilcem in vzdrževalcem, ki zagotavljajo električno varnost in kakovost delovanja električnih inštalacij, naprav in pogonov v industriji, gradbeništvu, energetiki, transportu in mnogoterih servisnih dejavnostih. Če poenostavim, dobavljamo električne merilne instrumente za zagotavljanje elektriške varnosti uporabnikov električnih strojev in prenosnih električnih naprav in za preverjanje kakovosti distribuirane električne energije. Torej ste nepogrešljiv del sveta, v katerega gremo? Naši glavni produkti so testerji varnosti in funkcionalnosti NN-električnih instalacij. Torej od hišnih in industrijskih instalacij do specialnih instalacij v transportu, kamor sodijo v zadnjem času tudi rešitve za testiranje polnilnih postaj za Edvard Reven, Generalni direktor Metrel d.d. električna vozila in testiranje samih električnih vozil. V svetu smo poznani kot lider na področju ponudbe več funkcijskih instalacijskih testerjev, posebej še po najbolj prodajanem produktu sploh, ki se imenuje Eurotest 61557, katerega življenjska doba se po več kot 20 letih zaključuje z zadnjimi dobavami v tem letu. Ta izdelek smo uspešno nadomestili z najnovejšo generacijo Eurotest instrumentov, ki daleč presega vso svetovno konkurenco. Enako uspešno pa prodiramo na trge z najnaprednejšimi prenosnimi analizatorji kakovosti električne energije in smo ravno te dni prejeli certifikat priznanega ameriškega referenčnega laboratorija za tako imenovano Class A raven PQA - instrumenta, to je za merilne točnosti, ki so zahtevane za najzahtevnejšo rabo v elektro distribucijah po celem svetu. Kam se gibljejo trendi na vašem področju, kako se na to odziva vaš razvoj in strategija? Na področju preskrbe trga s prenosnimi električnimi instrumenti in diagnostičnimi testerji je tako kot to velja za ostalo tehnološko napredno industrijo na pohodu. Digitalizacija zahteva visoko stopnjo povezljivosti sistemov. Zato se v Metrelu soočamo z novimi izzivi, ki zahtevajo krepitev razvojnih ekip. Zlasti na področju razvoja programske opreme. Ko omenjamo potrebo po visoki stopni povezljivosti je to zahteva tako pri rabi naših merilnih instrumentov kot testnih centrov v industriji. Gre za končno testiranje naprav na avtomati- ziranih proizvodnih linijah. Torej, kjer je potreba povezljivosti merilnih instrumentov in izmerjenih veličin z ERP informacijskimi sistemi, poročevalskimi sistemi, ali pa s pomožnimi programskimi orodji. Ti na primer podpirajo procese vzdrževanja električnih strojev in naprav v najzahtevnejših industrijskih pogonih ali pa, ko poslužujemo večje servisne organizacije, ki imajo potrebo po dvigu produktivnosti dela in kakovostnejšemu posluževanju strank, ko poleg testnega poročila želijo dobaviti stranki še dodatne servise preko oblačnih storitev in jih na ta način dolgoročneje vezati nase. Torej govorimo o visoki tehnologiji in uporabi vaših naprav in storitev tudi na področju učinkovite rabe električne energije? Glede na trende je potreba po zagotavljanju dosegljivosti in izvedljivosti meritev prisotna povsod in ob vsakem trenutku. Pomembna je hitrost prenosa meritev, tako da gre razvoj v smeri oblačnih storitev, ki bodo uporabniku na enem mestu ponudile izvedbo meritev, hranjenje podatkov, izdelavo potrebnih dokumentov in poročil in tudi vso potrebno podporo in pomoč za opremo in izvedbo meritev. Vse pomembnejše je področje varnosti pri pridobivanju in uporabi alternativnih virov energije kot so solarne in vetrne elektrarne in uporaba električnih vozil. Tudi za ta področja imamo oziroma razvijamo merilno in testno opremo, ki predvsem omogoča varno delovanje in uporabo tovrstnih naprav. » N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] » Razvojna ekipa, ki jo sestavlja več doktorjev znanosti, magistrov znanosti in velika skupina vrhunskih inženirjev, predstavlja približno 20 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju Zaposlene v podjetju odlikuje marljivost in vestnost pri delu. Kako je svetovna pandemija vplivala na vaše delo in poslovanje? Kot kaže sedaj, bomo kljub 'koronakrizi' letošnjo leto končali rekordno. Prav gotovo nam gre pri tem v prid velika razpršenost prodaje po vsem renti nekaj več težav v dobaviteljski verigi v teh korona časih. Zaenkrat kaže, da bomo prihodke v primerjavi z lanskim letom povečali za 7 % in presegli 21 milijonov evrov iz naslova prodaje. V skupini Metrel, pa bo prihodkov okoli 40 mili- svetu. Kot opažamo, imajo naši največji konku- jonov evrov. Sicer pa nam je ravno 'koronakri- za' potrdila, da smo v Metrelu sposobni hitrega prilagajanja novim razmeram. Zatekli smo se k strategiji, ki nas uspešno vodi v zadnjih letih: Ne čakati, pač pa iskati rešitve! Prepoznali smo tiste kritične točke, pri katerih smo bili najbolj izpostavljeni. Dobili smo vpogled, katera tveganja so za nas velika. Naučili smo se, da nič na tem svetu ni samoumevno. Tako kot ni samoumevno povpraševanje kupcev, enako velja za delovne razmere in prav tako ni samoumevno, da lahko vsi skupaj hodimo v službo. Kljub trenutno uspešnemu poslovanju se v vodstvu zavedamo, da je sedaj naša prva prioriteta, da se novim gospodarskim razmeram na trgu še bolje prilagodimo in da imamo v naprej pripravljene rešitve, ki nam bodo tudi v prihodnosti omogočale rast in razvoj. Zdaj je na prvem mestu varnost in zdravje zaposlenih. Nadaljnji razvoj epidemije, je namreč nemogoče predvideti. Življenje bo teklo dalje, kmalu bomo imeli cepivo za SARS-CoV-2 in vendar nas bodo napadali tudi novi virusi. Upam pa si napovedati, da bo Metrel v prihodnosti zraven tistih najuspešnejših, ki bodo za probleme imeli tudi rešitve. Kje vidite podjetje čez pet, morda deset let? Prepričan sem, da bo Metrel še naprej posloval uspešno. Vsak dan moramo biti boj in dobivati bitke s konkurenti, razmerami na trgu in reševati potrebe kupcev. In trenutno je na trgu veliko več potreb, kot rešitev! Se pravi, da na nas čaka še veliko priložnosti. Bistvo vsakega uspešnega podjetja je rast, ta pa nastane le s stalnim pridobivanjem novega znanja in velikega vlaganja v razvoj. In to znamo in to delamo že vrsto let. To je strategija, s katero gremo naprej. S kakšno dinamiko bomo rastli pa je odvisno predvsem od zunanjih dejavnikov in razmer na trgu. Zavedamo se, da bo potrebno vedno intenzivneje odgovarjati na izzive prihodnosti. Vedno bolj se bo potrebno približati uporabniku in priložnost iskati v vedno bolj kompleksnejših produktih z višjo dodano vrednostjo. Zato je zelo pomembno, da si moramo tudi vnaprej želeti, da se primerjamo z najboljšimi v Evropi in svetu. Še naprej moramo iskati najboljše prakse. Eden od pomembnejših elementov je tudi ta, da na trgu dela poiščemo najboljše nove sodelavce ali pa jih vzgojimo doma. Tako kot velja že sedaj, bodo tudi v prihodnje ključni de- javniki hitrost obvladovanja sprememb, vztrajnost in zaupanje v to, kar počnemo. Tako bomo premagali vse ovire. In tu glavno vlogo odigra ekipa ljudi. Če je prava, takšna, ki diha s teboj, je pot samo še uspešnejša. Sam imam srečo, da sem v vodstvu obdan s takšnimi ljudmi, s katerim gojimo iste vrednote, pozitivno energijo in strast do dela. In še nekaj je pomembno. Uspešno podjetje mora za uspešno poslovanje imeti tudi podporo lokalnega okolja. Mi smo uspeli z g. županom Jankom Prebilom doseči sodelovanje, ki je lahko vzor marsikateri občini. Morda samo še za konec, nam zaupate vaše vodilo pri upravljanju Metrela? Pri vodenju Metrela rad poudarjam, da imejmo pogled vedno usmerjen v tri smeri. Prva je usmerjena v preteklost, kjer se vedno odpirajo vprašanja, kaj s preživetega smo se naučili. Kaj je delovalo dobro in kaj je smiselno ohraniti? Drugi pogled je uprt v prihodnost in odpira dolgoročno vizijo, kateri izdelki bodo zanimivi za kupce, kako razmišlja konkurenca. Tretji pogled pa naj se vedno vrača v sedanjost. Tukaj in zdaj! Pri tem pazljivo spremljajmo in obvladujmo proizvodne in druge procese, vlagajmo v razvoj in kadre. Pri tem se je potrebno držati dogovorjenih usmeritev. Besedilo in foto: Peter Kavčič Naj vam praznični čas pričara veliko lepih trenutkov, zvrhan koš dobrot, sreče in veselja, predvsem pa zdravja in medsebojnega razumevanja v letu 2021! PGD Žažar želi vsem svojim članom, krajanom in donatorjem vse dobro v prihajajočem letu ter se vam hkrati zahvaljuje za vso vašo pomoč in podporo. Srečno 2021! T' PGD Žažar Ste za aktivni izziv znotraj občinskih meja? Ker pravijo, da se je treba držati meja občine in da se ne smemo združevati, sta se navdušena športnika Andreja in Uroš Mrzlikar z Vrzdenca domislila pohoda, ki upošteva vse omejitve, ob tem pa naredite tudi nekaj zase, za svoje zdravje z gibanjem na svežem zraku. Za celoten pohod sta porabila malo manj kot pet ur in vabita vse, da se podajo na to zanimivo izkušnjo. Vas zanima? Preden vzamete pot pod noge, moramo opozoriti na dva varnostna napotka: Prvič, s tem pohodom ne prestopite meje občine! Drugič, če vas hodi več skupaj in niste iz istega gospodinjstva, je dovolj prostora, da lahko ohranjate medsebojno razdaljo treh metrov ali pa nadenete zaščitno masko. Akcijo sta sicer začela v novembru, ko smo imeli kar nekaj zares lepih dni, z malo sreče pa smo se lahko dvignili celo nad meglo v dolini in občudovali resnično fantastične razglede. A to ne pomeni, da ne moremo na pohod tudi decembra ali januarja. Pohod je primeren tako za družine, pare ali posameznike. Štartate lahko ob kateri koli uri, katerikoli dan. Dolžina poti znaša med slabih 25 oziroma dobrih 20 kilometrov. Pot, ki jo prehodite, je označena na zamljevidu, a je zgolj približek. Seveda lahko glede na vašo telesno pripravljenost in čas prehodite tudi samo Andreja in Uroš Mrzlikar, pobudnika pohoda znotraj meje občine. del poti. Če ste vešči gorskega kolesarjenja lahko ta krog znotraj občinskih meja tudi prekolesari-te, je pa dobro, da za tak podvig poznate gozdne občinske poti. V bistvu lahko štartate od svojega doma. Držati se morate le tega, da osvojite vse točke, v smeri kot si sledijo. Torej tam kjer štartate, tam tudi zaključite. Vmes pa osvojite vse točke oziroma kraje občine Horjul in tako sklene krožno pot. Tule so 'kontrolne' točke kjer s telefonom pritisnite 'selfie' namesto žiga in fotografijo objavite na facebook strani Športnega društva Vrzdenec: - SAMOTORICA - Samotorška cerkev - KORENA - tabla Korena - LJUBGOJNA - kapelica Ljubgojna - HORJUL - občinski trg (občina) - ZAKLANEC/PODOLNICA - Urh - LESNO BRDO - drevesnica Janša - ŽAŽAR - tabla Žažar Zemljevid poti znotraj občinskih meja. - VRZDENEC - Pgd Vrzdenec Andreja in Uroš sta tudi pozvala vse, ki jim je ta izziv všeč, da objave delijo in povabijo prijatelje. Seveda le, če so iz občine Horjul (vsaj dokler trajajo omejitve prehoda med občinami). Peter Kavčič: Foto: Športno društvo Vrzdenec N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S V Samotorici udar strele povzročil pravo razdejanje Cerkveni ključar in občinski svetnik Tone Gerjolj, ki je bil med prvimi pri hiši na večer nesreče, skupaj s sovaščani pomaga pri obnovi. V ponedeljek, 7. decembra, je okoli osme ure zvečer v Samotorici udarila strela. Na srečo ni prišlo do tragedije, povzročena pa je bila velika gmotna škoda. Strela je dobesedno prežgala električno napeljavo v cerkvi in v mežna-riji, brez elektrike so tudi na bližnjem vikendu. Sicer pa je 'skurilo' telefonijo v celem zaselku, vse modeme in še računalnike po sosednjih hišah, ki so bili v tem času priključeni na omrežje. Svojo pretresljivo izkušnjo je z nami delila domačinka Marija Osredkar, ki živi v mežnari-ji. 'Bilo je malo pred osmo uro zvečer, ko je naenkrat počilo s tako silo, ki se je ne da opisati. V resnici sem hvaležna, da sem še živa, saj sem na srečo v tem času sedela v dnevni sobi stran od vrat, ki bi jih lahko vrglo tudi vame. Bilo je grozno. Potem ko je počilo, je vse letelo na kup. Okna, vrata, razbite šipe, vse je bilo podrto. Vhodna vrata so ležala na cesti. Sploh nisem vedela, kaj se dogaja. Ker je bila tema, sem najprej počasi s H— Posledice na električni napeljavi. tipanjem po hiši poiskala baterijsko svetilko. Ko sem prišla do telefona, sem poklicala sosedove, ki pa so medtem že prihiteli na pomoč.' Marija je sosedom gasilcem in vsem ljudem, ki so takoj prihiteli na pomoč in jo tolažili pri tej nesreči, neizmerno hvaležna in tega ne bo nikdar pozabila. Tone Gerjolj, sicer ključar in občinski svetnik iz Samotorice, ki je bil med prvimi na prizorišču udara strele, je dejal, da se v takšnih trenutkih pokaže, kakšni smo ljudje v resnici. Delovna akcija, v katero je bila vpeta praktično cela vas, je stekla takoj po nezgodi. Takole je opisal, kako je vse skupaj potekalo na večer, ko je v cerkev in hišo udarila strela, kot je v Samo-torici ne pomnijo: 'Sin je takoj dobil obvestilo, v nekaj minutah pa smo tudi najbližji sosedje prihiteli na pomoč. Marija je bila močno pretresena in v šoku, kar je za tako močan udar strele povsem razumljivo, poleg tega pa se je v trenutku znašla v popolni temi. Ko smo prišli do hiše, je bil pogled na opustošenje, ki ga je povzročila sila narave grozljiv. Kot bi Marija Osredkar pred vhodom v svoj dom. vse skupaj raznesla eksplozija. Vhodna vrata so ležala na tleh pred hišo, notri je bilo vse razmetano, po tleh polno razbitin, ožgano, vsa električna naprava je bila dobesedno scvrta. Gasilci, ki so hitro prihiteli na pomoč, so zavarovali območje in poskrbeli, da se ne bi delala še večja škoda. Naslednji dan pa je že stekla delovna akcija. V takšnih trenutkih ne sprašuješ, ampak pomagaš! To je v nas. Stopili smo skupaj in najprej vse skupaj očistili. Ko smo pripravili vse potrebno za novo napeljavo, pa smo po kratkem posvetu sklenili, da, ker je že Vsak pomaga po svojih močeh pri obnovi hiše. vse razbito in potrebno obnove, uredimo še nekatere gradbene posege, da ne delamo nekaj na pol.' Župan Janko Prebil je prišel osebno pozdraviti vse vpletene v delovno akcijo in se jim je tudi zahvalil za tako nesebično pomoč v stiski. Na občini bodo v skladu z zakonskimi določili tudi poskrbeli za nujno finančno pomoč, da ne bo stiska prehuda. Besedilo in foto: Peter Kavčič Rekonstrukcija čistilne naprave Podolnica se bliža koncu Konec novembra so izvajalci del na rekonstrukciji čistilne naprave v Podolnici namestili elemente nove čistilne naprave. Vsi trije bazeni so narejeni iz sodobnih in preizkušenih materialov, pripeljali pa so jih iz Anglije, kjer so takšne čistilne naprave pogosta izbira za čiščenje odpadnih voda v manjših zaselkih. Po besedah vodje projekta sama gradnja ni bila preveč zahtevna in je vse potekalo v skladu s pričakovanji, težavo je povzročal le teren in dotekajoča talna voda, ki jo je bilo potrebno vsakodnevno črpati, da ni prihajalo do sprotnega zasipavanja brežine. Oba bazena stojita na močni železobetonski temeljni plošči. Alfred Levstek iz podjetja F3M, kjer se ukvarjajo z večjimi in manjšimi čistilnimi napravami, je na kratko opisal, kaj ta nova pridobitev prinaša lokalno skupnost: Gre za moderno čistilno naprava, brez vrtečih delov ali električnih napeljav in je grajena zelo robustno in enostavno. Zaradi svoje zasnove in prisilnega dovajanja zraka v sistem tudi ne povzroča neprijetnega vonja v okolici. Ob pravilnem vzdrževanju ima taka čistilna naprava najmanj 25 let življenjske dobe. Spada med male čistil- Vsi, ki bi želeli na kakršen koli način pomagati Mariji Osredkar, se lahko obrnete neposredno nanjo, oziroma na tajništvo občine Horjul. Primarni bazen, kjer se bo zbiralo odpadno blato. ne naprave do 2000 enot s pritrjeno potopljeno biomaso. Gre za princip, kjer bakterije čistijo odpadno vodo, pri tem pa porabljajo kisik, ki ga vpi-hujemo v komoro. Naprava je sestavljena iz primarnega usedalnika, kjer se zbirajo trdni delci in posedejo na dno, nato delno prečiščena odpadna voda priteče v drugi bazen, kjer se biološko obdela z bakterijami in izteče v zadnji usedalnik, kjer se zberejo še preostale usedline in vrnejo v prvi bazen. V bistvu gre za naravni proces čiščenja, kot ga na primer poznamo pri rekah, s tem da se tu ta proces opravi bistveno hitreje. Odpadno blato bodo predvidoma odvažali v dokončno predelavo enkrat mesečno glede na predvideno število uporabnikov. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hoj Sveti Miklavž je letos otroke obiskal nekoliko drugače Miklavža smo uspeli ujeti med snemanjem videa v Prosvetnem domu Horjul. Vrečke z darili so namesto angelov razdelili staršem otrok kar pridni sodelavci na občini. Ah, kaj bi sploh še lahko zapisali o minulem letu. Res počasi zmanjkuje besed za vse to. Celo sveti Miklavž je moral spremeniti svoje načrte, saj so mu ukrepi za preprečevanje širjenja virusa preprečili, da bi se srečal z najmlajšimi in jim podelil darila, ki so si jih prislužili z dobrimi deli in pridnostjo. A ta sveti mož se ni dal kar tako in je poiskal način, da kljub vsemu obdaruje otroke. Ker ima očitno dobre 'zveze' na občini Horjul in pri članih Prosvetnega Društva se je znašel in dogovoril, da njegov pozdrav otrokom in staršem kar posname in objavi v videu na kanali youtube. Ko je prinesel darila v preddverje občinske stavbe, smo ga sicer zamudili, no, na srečo pa smo ga v redakciji Našega Časopisa le ujeli ravno med snemanjem videa, ki je potekal kar v Prosvetnem domu v Horjulu. Ker se mu je mudilo, žal do intervjuja nismo prišli, smo pa ujeli, kaj je med nagovorom povedal. No, na srečo je predsednik društva Klemen Černi-goj zaupal nekaj več podrobnosti kot Sveti Miklavž, ki na svoj god verjetno res ni imel veliko časa: 'Vedno bolj, ko se je bližal december, vedno bolj nam je postajalo jasno, da bo ta dobri mož težko prišel med vse otroke, zbrane na enem mestu, kot je bila to navada do sedaj. Zato smo morali poiskati drugačen način, kako priti med ljudi. Ker smo bili dogovorjeni, da kot običajno tudi letos logistično poskrbimo za prihod svetega Miklavža, smo razmišljali o različnih scenarijih. Ko se je izkazalo, da prireditve ne bomo mogli izpeljati niti na prostem, torej na občinskem trgu, smo glede na prepovedi in omejitve začeli iskati drugačne rešitve. Predlog, da posnamemo prihod in nagovor Miklavža, so naprej predlagali na občini, mi pa smo idejo še malce spremenili in dodelali. Tako smo se domislili, da posnamemo nagovor in ga objavimo na spletu, natančneje na kanalu Youtube (Obcina Horjul - www.youtu-be.com). Video posnetek je seveda dostopen vsem. V njem pa Sveti Miklavž pride z nebes in nas vse nagovori ter pusti nekaj koristnih napotkov za življenje, vzgojo in izboljšanje medsebojnih odnosov' še dodaja Klemen Černigoj. Pa če samo še na kratko napišemo, kaj je Miklavž v videu dejal: Sveti mož seveda ni pozabil pohvaliti pridnih otrok in malce okarati tistih, ki ne ubogajo staršev in preveč radi nagajajo. Opozoril je tudi vse tiste, ki ne delajo sproti domače naloge. A to še ni vse, pravi, da iz nebes vidi vse lumparije, ki jih počnemo. Še posebej pa je poudaril, da morajo otroci manj časa preživeti za elektronskimi štvu letos sploh ne bi mogel priti med nas. Zato se še posebej iskreno zahvaljuje režiserki Barbari Čepon in Matevžu Se-ligerju, ki je vse skupaj posnel in zmontiral. Zaupal nam je še, da letos nikakor ne bi mogel razdeliti daril brez zvestega pomočnika Janeza Zamejca, ki se je tudi letos izkazal. Kaj točno je Janez počel, pa sveti Miklavž ni želel povedati. Preden se je odpravil nazaj v nebesa, je še obljubil, da nas drugo leto spet obišče, korona gor ali dol. Tule je tudi pesmica, ki jo je spisal skupaj z angeli za to posebno priložnost: Dragi otroci, starši in vsi, ki ste se tukaj zbrali Čas je, da bi se malo obiskali. Ker se moja zgodba vsako leto ponavlja, tudi letos ne bomo odpovedali slavja. Res je drugačno kot je bilo lani, a brez skrbi, vsi boste obdarovani. Kajti našel sem si angelsko pomoč, ki prišla bo še to noč. Zato vsi skupaj se veselimo, da prinesejo darila še preden zaspimo. Besedilo: Peter Kavčič, Foto: arhiv Prosvetnega društva Horjul Obvestilo Spoštovani! Čas korone je marsikomu življenje obrnil na glavo, vendar gasilci nikoli ne obupamo. Ravno tako hitro, kot smo to počeli v ''normalnih'' razmerah, se tudi sedaj enako hitro odzovemo na vsak poziv za intervencijo. Tako je bilo tudi v preteklih dneh. Če bi nam razmere dopuščale, bi se z veseljem odzvali tudi na klic soseda ali prijatelja, ki nas vabi na kavico, vendar to ni mogoče, kot ni mogoče, da vam osebno predamo gasilski koledar za leto 2021 in vam zaželimo vesele božične in novoletne praznike. Zato smo vam v preteklih dneh v poštne nabiralnike oddali koledarje, prostovoljne prispevke za delovanje društva pa lahko nakažete na TRR: SI56 0202 7001 1892 594 odprt pri NLB, d. d., s sklicem ''donacija PGD Horjul''. Donirate pa lahko tudi 0,5 % dohodnine, v kolikor to še niste namenili že kateri drugi organizaciji. Veseli bomo vsake donacije. Gasilci PGD HORJUL Sedaj je pravi čas za nove ideje, za nove rešitve, za vse, kar je tako dolgo čakalo, da končno plane na dan. Srečno 2021! Iskreno vam želimo vse dobro v letu 2021. Pazite nase in imejte se radi. Gasilci PGD Horjul napravami in raznimi računalniškimi igricami. Objavo njegovega letošnjega nagovora in posnetek iz lanskoletnega Miklavževanja, ki je bil v veliki dvorani Prosvetnega doma Horjul najdete tudi na spletni strani www.horjul.si, a pozor, tam zraven so tudi čisto pravi, nagajivi parkeljni, ki se še danes sprašujejo kako oprati smrdljive 'štumfe'. No, morda pa jim bo to uspelo 'pogruntati' do naslednjega decembra, ko bodo menda razmere drugačne in bo življenje potekalo tako, kot smo ga bili vajeni pred letom 2020. Tudi Miklavž priznava, da to leto ni lahko, a kljub temu, da imamo vsi veliko skrbi in smo že zelo naveličani vseh tegob, ki jih prinaša koronavirus, ne smemo nehati verjeti v ljubezen, mir in tople medsebojne odnose. Tik preden jo je mahnil naprej, se je Sveti Miklavž s svojimi angeli zahvalil bistrim glavam na občini Horjul za odlično zamisel, da je bil lahko tudi letos z nami. Pa čeprav le virtualno, torej prek zaslona na računalniku ali prek pametnega telefona. Kasneje smo slišali , da je menda pustil nekaj daril tudi članom Prosvetnega društva Horjul, ki so se tako zelo potrudili, da so v teh zahtevnih razmerah uredili vse potrebno, da je Miklavž svoje sporočilo lahko posnel v najsodobnejši tehnologiji. Dejal je še, da brez najožjih pomočnikov v dru- »O veličini naroda in o njegovi moralni zavesti lahko sodimo po tem kakšen je njegov odnos do živali.« Mahatma Gandhi Spoštovani, Zoo park Rožman in Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z vrhniškimi fotografi (Elo Mihevc, I ko Krašovec in Andrej Nagode) pripravljamo koledar s fotografijami živali, ki so svoj dom našle v živalskem parku v naši neposredni bližini. Koledarje zasnovan z osrednjo podobo živali, zgodbo kako so živali prišle v živalski park in s citatom iz literature. V želji, da bi njihove živali spoznalo čim več ljudi in da skupaj razširimo znanje in vedenje/zavedanje, da je treba biti spoštljiv tudi do živali vas vabimo k sodelovanju: naročilu koledarjev. Cena koledarjev: naročilo do vključno 49 koledarjev-10 EUR/1 koledar. Naročilo 50 ali več koledarjev - 5 EUR/1 koledar. Več informacij in naročilo: ZOO PARK ROŽMAN Vrzdenec 61A, 1354 Horjul Suzana Rožmanec rozmanecs@gmail.com 031 517 760 ali CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Tržaška cesta 32, 1360 Vrhnika Sonja Žakelj sonja.zakelj@ckv.si 041363 755 Charles Darwin je nekoč zapisal: »Ljubezen do vseh živih bitij je najbolj častna človeška lastnost.« Želimo vam veliko ljubezni in medsebojnega razumevanja z vsemi živimi bitji, ki vas obdajajo. Uredniški odbor za koledar 2021 N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 595 Obdobje, ki ostaja za nami, nas je učilo prilagodljivosti ter nas spodbujalo k odkrivanju sreče v odnosih z našimi bližnjimi. Bilo je leto spoznanja, koliko zmoremo skupaj. Pred nami je novo leto, v katerega vstopamo obogateni z novimi znanji in izkušnjami. S skupnimi močmi bomo uresničili številne projekte, ki bodo pomembno pripomogli k večji prepoznavnosti naše občine Dobrova-Polhov Gradec in njenemu povezovanju navzven. Naj bo leto, ki prihaja, optimistično ter složno. Prihajajoče praznične dni pa vam želim, da napolnite z malimi pozornostmi, ki ustvarjajo najlepše spomine. Obvestilo Zaprtje Krajevnega urada Dobrova Upravna enota Ljubljana sporoča, da bo Krajevni urad Dobrova od 10. 12. 2020 dalje zaprt zaradi trenutne epidemiološke situacije bolezni COVID-19. Krajevni urad bo predvidoma zaprt 14 dni. Neodložljive upravne storitve lahko opravite na sedežih Upravne enote Ljubljana, Tobačni ulici 5 ali na Linhartovi cesti 13, v času uradnih ur. Za obisk Upravne enote Ljubljana se je potrebno predhodno naročiti na telefonsko številko 01/4755-621 ali preko elektronskega predala narocanje.uelj@gov.si. Hkrati vse uporabnike upravnih storitev pozivamo, da omejijo morebitne obiske na upravni enoti in presodijo o nujnosti upravnih storitev. Za obvestilo o ponovnem odprtju Krajevnega urada Dobrova spremljajte spletno stran www.gov.si/novice ali www.dobrova-polhovgradec.si. Hvala za razumevanje. Vabilo Veseli december malo drugače December je bil običajno namenjen različnim prazničnim dogodkom, kot so županov sprejem starejših občanov, srečanje z društvi, obisk gasilskih društev in občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije, če omenimo le nekatere. Letos pa veseli december poteka drugače. Že voščilo izpostavlja, da je bilo letošnje leto šola prilagodljivosti in kot tako se bo tudi izteklo. Praznični mesec bo obeležen le s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri bo osrednji dogodek po- delitev občinskih priznanj, ki se običajno zgodi že ob junijskem praznovanju občinskega praznika. Nagrajenci bodo tako znani 23. 12. 2020. Kljub preprekam ohranimo veselje in upanje, da se že tradicionalna srečanja kmalu spet vrnejo. Občina Dobrova - Polhov Gradec Zimska služba v sezoni 2020/21 15. november je datum, ko se na cestah uradno prične zima, saj je od takrat pa do 15. marca za vsa vozila obvezna uporaba zimske opreme. A vreme se pogosto ne ozira na to strogo določeno obdobje in sneg ter zimske razmere nas pogosto presenetijo izven navedenih datumom. Zimske razmere na cesti so razglašene takrat, ko je vozišče zaledenelo (ledna deska), poledenelo (poledica), zasneženo ali ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča. Glede na konfiguracijo terena je naša občina izrazito hribovsko območje in temu primerna je tudi zahtevnost zimskega vzdrževanja, h kateri pripomore tudi razvejano cestno omrežje, ki skupaj obsega kar 250 km cest. Izvajanje zimske službe je še zlasti zahtevno na višje ležečih cestah, kjer se pojavljajo izrazitejše snežne padavine. Odgovorno ravnanje pa se pričakuje tudi od nas voznikov. Svoje vozilo moramo pravočasno pripraviti na zimske razmere, pa naj to pomeni nakup kakovostnih zimskih pnevmatik ali pa snežnih verig. A te nam bodo pomagale le, če jih bomo pravilno namestili, zato je priporočljivo, da še pred začetkom zimske sezone verige testno namestimo na pogonske pnevmatike našega vozila. Pluženje cest se v primeru sneženja prične, ko zapade 10 cm snega na lokalnih cestah in 15 cm na javnih cestah. V vmesnem času, ko sneži in cesta še ni očiščena, pa voznike pozivamo, da upoštevajo razmere na cestah ter jim prilagodijo hitrost vožnje. Prav ustrezna zimska oprema in prilagojena hitrost vožnje sta temeljna dejavnika preprečitve zdrsov vozil in drugih nesreč v času sneženja ali poledice, ki ju izvajalci zimske službe poskušaj o pravočasno preprečiti ali vsaj omiliti s posipanjem cestišč. Pomembno je tudi, da se v primeru napovedi izrednih zimskih razmer vozniki že vnaprej temu prilagodimo - tudi s pravočasnim odhodom od doma, saj se potovalni čas podaljša. Občina Dobrova - Polhov Gradec se skupaj z izvajalci trudi kar najbolje poskrbeti za prevoznost vseh cest tudi v najzahtevnejših razmerah. Hkrati pa občane obveščamo, da so vsi izvajalci zimskega vzdrževanja cest dolžni upoštevati postavljeni kriterij za začetek izvajanja pluženja med sneženjem, ki je v veljavi tudi po trenutno veljavnem operativnem programu izvajanja zimskega vzdrževanja cest. Hkrati morajo upoštevati tudi določen prioritetni vrstni red pluženja glede na katego- rizacijo posamezne ceste. V občini se prednostno izvaja zimska služba na vseh lokalnih cestah, kjer poteka integrirana avtobusna linija, in na cestah, kjer se izvajajo prevozi šolskih otrok. Prepričani smo, da bodo vsi uporabniki cest z razumevanjem sprejeli zahtevno delo izvajalcev zimske službe in navedene organizacijske omejitve, ki so jih pri izvajanju dolžni upoštevati. Prav tako upamo, da bodo vsi udeleženci v prometu v zimskih razmerah prioritetno in odgovorno skrbeli za svojo varno udeležbo v prometu. Na Občini smo občanom dosegljivi na telefonski številki 01/3601-800 za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z izvajanjem zimske službe. Prav tako se občani lahko obrnejo direktno na izvajalca zimske službe, ki je podjetje Tijo d.o.o. (kontakt: Jani Bartolj, 040/163-534). Za razumevanje in upoštevanje priporočil se vsem občanom vnaprej zahvaljujemo, saj si želimo, da bi prihajajoča zima minila brez neljubih dogodkov. Zime ne moremo prilagoditi svojim potrebam, ampak je slednje treba prilagoditi zimi. Zato bodimo za volanom strpni in spremljajmo razmere na cesti. Potrpežljivost, pripravljenost in previdnost pa naj bodo naše vodilo vse do pomladi, ko nam vreme po navadi ponudi bolj prijazno okolje. Dobrova Občina Polhov Gradec Nočni pohod na Grmado PD Blagajana Polhov Gradec obvešča, da bo Nočni pohod na Grmado potekal dne 29. 1. 2021, če bodo dopuščale razmere in ob pridobljenem dovoljenju NIJZ. Informacije o organizaciji pohoda lahko pridobite pri Stanetu Dvanajščaku na tel. št. 041 514 397. Upravni odbor PD Blagajana 4 Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec svojim članom, občanom ter planinskim prijateljem želi prijeten in varen korak ter vse dobro v letu 2021. Srečno 2021! Planinski pozdrav, Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 21. december 2020^^ 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Udeležba v Programu Svit lahko reši življenje Naše zdravje je bilo letos na preizkušnji, a kljub epidemiji ne smemo pozabiti na druge bolezni, ki jih z odgovornim ravnanjem že dolgo premagujemo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v želji po izobraževanju o kolorektalnemu raku, ki je 4. najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, pripravil krajši prispevek o presejalnem programu Svit. Ta skrbi za zgodnje odkrivanje kolorekalnega raka in tako občutno zmanjšuje smrtnost. Namenjen je moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo k udeležbi v programu. V nadaljevanju si lahko preberete glavne poudarke, ki jih je NIJZ pripravil za javnost. Udeležba v Programu Svit Rak je v Sloveniji velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Podatki kažejo, da je v Sloveniji rak debelega črevesa in danke med petimi najpogostejšimi raki pri obeh spolih skupaj. Za rakom debelega črevesa in danke povprečno vsako leto zboli več kot 1300 ljudi. Program Svit, ki ga je leta 2007 ustanovilo Ministrstvo za zdravje, zmanjšuje število na novo zbolelih ljudi, saj lahko z odkritjem in odstranitvijo pre-drakavih sprememb preprečimo razvoj raka na debelem črevesu in danki. Opuščanje udeležbe v Programu Svit pa ima lahko resne posledice za zdravje. Od leta 2011 dalje v Registru raka za Slovenijo beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2017 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v programu Svit. Prekinitev trenda naraščanja novih primerov raka debelega črevesa in danke ter celo manj novih rakov med vsemi prebivalci Slovenije, ne le med udeleženci presejanja, je ključni cilj presejalnega programa. Uspešnost programa potrjujejo tudi sledeče številke; kar 65 % primerov raka na debelem črevesu ali danki je odkritih tako zgodaj, da onkološko zdravljenje sploh ni potrebno. Ta oblika raka je na- mreč zelo dobro ozdravljiva, a le, če je odkrita dovolj zgodaj. V Program Svit se je treba odzvati redno vsaki dve leti oz. vsakič, ko prejmete vabilo Rak na debelem črevesu in danki se v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Mnogokrat je takrat, ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj ni v redu, že pozno, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Prav tako morebitne spremembe na steni črevesa ne krvavijo nujno pri vsakem odvajanju. Lahko se zgodi, da ravno v času, ko smo delali test, spremembe niso krvavele, torej krvavitve nismo mogli zaznati, kljub temu pa je možno, da se je v našem telesu bolezen že začela razvijati. Če pa se v program odzovemo redno vsaki dve leti, morebitno bolezen še pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. Pri moških je verjetnost razvoja raka na debelem črevesu in danki nekoliko večja kot pri ženskah, kljub temu pa v programu sodeluje kar 10 % več žensk kot moških. V Svitu sicer z zadovoljstvom ugotavljajo, da se kar dve tretjini prebivalcev Slovenije na vabilo odzove. V letu 2019 se je na vabilo programa Svit odzvalo tudi kar 71,7 % prebivalcev občine Dobrova -Polhov Gradec. Delovanje Programa Svit v času razglašene epidemije Program Svit kljub spreminjajoči se epidemiološki situaciji zaradi bolezni Covid-19 še naprej deluje. Dr. Dominika Novak Mlakar, vodja Programa Svit, je ob tem povedala: »Sodelovanje v Programu Svit je varno za vse, ki so v njegovo izvajanje vključeni. Pri odzivu na vabilo in oddaji vzorcev bla- ta posamezniki nimajo stika z drugimi osebami. Če je oseba nato vabljena na kolonoskopijo, se pregleda lahko udeleži zgolj, če nima povišane temperature ali znakov okužbe zgornjih dihal. Pri pregledu uporablja zaščitno masko, zdravnik in ostalo medicinsko osebje pa vso potrebno osebno varovalno opremo. Program Svit se je v preteklosti izkazal kot uspešen program in prepričana sem, da bo tudi v prihodnje imel pomembno vlogo pri varovanju zdravja prebivalcev Slovenije.« Z udeležbo v Programu Svit naredimo veliko za svoje zdravje in kakovost življenja, obenem pa pripomoremo k vzdržnosti in izboljšanju našega zdravstvenega sistema. Zato vse, ki prejmete vabilo v program, organizacija močno spodbuja, da se nanj tudi odzovete. O vseh morebitnih spremembah delovanja programa Svit pa bo javnost sproti obveščena na spletni strani: https:// www.program-svit.si/za-upo-rabnike/aktualno/obvestila--in-dogodki/. Naj nas lekcija letošnjega leta, da je odgovornost za zdravje v naših rokah, spremlja tudi naprej. Lucija Rus Merjenje hitrosti v Šentjoštu Statistika hitrosti za obdobje od 9.11. 2020 do 8.12. 2020 PAMETNO POSKRBETI Za SVOJO R*T. Vsaj enkrat na dve leti. ^EDEU^ da je rak debelega črevesa ali danke zelo dobro ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj? Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Namenjen je moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti, ki vsaki dve leti prejmejo vabilo v program. Odzovite se na vabilo Programa Svit in preprečite razvoj raka na debelem črevesu ali danki. www.program-svit.si NIJZ J** Nacionalni inštitut za javno zdravja kielm ihviiu in panu W VOZITE A h Pregled podatkov, ki jih zbira prikazovalnik hitrosti v Šentjoštu, natančneje na lokalni cesti LC 067040 Pil-Šentjošt-Smrečje, kaže, da vozniki na tem delu v veliki meri upoštevajo omejitev hitrosti, ki znaša 50 km/h. Še več - povprečna hitrost vožnje je izrazito nižja od omejitve hitrosti. Razlog gotovo leži tudi v dejstvu, da na omenjenem cestnem odseku poteka šolska pot, v neposredni bližini prikazovalnika pa se nahajata še dve avtobusni postajališči, kar voznike dodatno spodbudi k upoštevanju cestnoprome-tnih predpisov. Za celotno območje Šentjo-šta je značilen tudi razgiban teren, ki že sam po sebi zahteva prilagoditev hitrosti vožnje. Kakšna je torej hitrost vožnje v Šentjoštu? Prikazovalnik hitrosti MHP50 je lansko šolsko leto, med 2. 9. 2019 in 24. 6. 2020, izmeril povprečno hitrost vozil 34 km/h.V celotnem obdobju meritev je 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 43 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 35 km/h in 30 % vozil je vozilo do hitrosti 29 km/h. Tako kot pri ostalih prikazovalnikih hitrosti v naši občini, pa je tudi tukaj bila posvečena posebna pozornost statistiki dni prvega šolskega tedna, torej od 1. 9. 2020 do 4. 9. 2020, in statistiki ob izklopljenem prikazu hitrosti, ki je bil letos izveden med 29. 9. 2020 in 2. 10. 2020. A številke so ostale skoraj nespremenjene, povprečna hitrost vožnje pa je prav tako obstala na številki 34 km/h. Zgovoren je tudi skupen odstotek voznikov, ki upoštevajo omejitev hitrosti na odseku; povprečno se povzpne do kar 93 %. Razkrita statistika nakazuje, da bi bilo potrebno preveriti smiselnost trenutne omejitve hitrosti na odseku, ki je očitno previsoka. S sprejemom Strategije mobilnosti in varnosti bo tudi ta tematika našla prostor za konstruktiven dialog o možnih ukrepih. Vabljeni, da aktualne podatke o prikazovalnikih hitrosti poiščete na občinski spletni strani, s klikom na zavihek Občina/Občinski svet/ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu oz. na povezavi: http://www.dobro-va-polhovgradec.si/vsebina. asp?id=769. Lucija Rus Zabojnik pred ambulanto na Dobrovi Civilna zaščita občine Dobrova - Polhov Gradec je poskrbela za najem zabojnika, ki je bil konec novembra nameščen pred vhodom v ambulanto na Dobrovi. Zabojnik je namenjen sprejemu in zdravstveni obravnavi pacientov s sumom na okužbo z novim koronavirusom v naši občini. Zabojnik skrbi za ločeno obravnavo potencialno okuženih pacientov in pacientov, ki svojega osebnega zdravnika obiščejo iz drugih razlogov. Tako je stik med njimi onemogočen, kar bo pomagalo zajeziti širjenje okužb med občani. V zabojniku se ne izvaja testiranja na novi koronavirus. Zabojnik je ogrevan in opremljen z nujno opremo, ustrezno pa je urejena tudi njegova okolica, saj je poskrbljeno za prometno ureditev in osvetlitev. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je še vedno na ogled informativno gradivo, ki ga je NIJZ pripravil za pomoč pri spopadanju z epidemijo. Še vedno pa velja tudi, da je starejšim občanom in rizič-nim skupinam omogočena interventna oskrba, in sicer je naročilo nujnih življenjskih potrebščin mogoče na telefonski številki 051/340-146 ali 01/3601-800, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. CZ občine Dobrova - Polhov Gradec N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 21. december 2020^^ 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti v januarju Polhograjska graščina v času koronavirusa Grof Rihard Ursini Blagaj je že v začetku 19. stoletja poskrbel, da je bila Polhograjska graščina središče - takrat naprednih razsvetljenskih idej, danes pa kulturnega, turističnega in družabnega dogajanja. Vse po zaslugi Javnega zavoda Polhograjska graščina, ki na podlagi kulturnozgodovinskega pomena omenjene graščine oblikuje bogato turistično ponudbo, organizira številne dogodke in izvaja raznolike projekte. A koronavirus, ki je močno ohromil turizem in prepovedal druženje, ni prizanesel niti Polhograjski graščini. O delovanju Polhograjske graščine v času koronavirusa sem se pogovarjala z Nino Slana, direktorico Javnega zavoda Polhograjska graščina. Če za trenutek pozabimo na epidemijo koronavirusa - katere so glavne dejavnosti Javnega zavoda Polhograjska graščina? Javni zavod Polhograjska graščina opravlja več različnih dejavnosti, ki se delijo na javni del in tržno dejavnost. Znotraj teh delitev pa imamo Polhov doživljajski park, poroke, knjižnico pod krošnjami, Čaj z grofom Blagajem, turistična vodenja, hišico v parku, različne kulturne in turistične prireditve, na primer Menjalnico semen in sadik, Polhkov vikend, Miklavžev sejem ... Javni zavod upravlja tudi z grajskim parkom in prireditvenim prostorom pri Pograjskem domu. Urejamo dve spletni strani, skrbimo za družbena omrežja in promocijo kraja oziroma celotne destinacije nasploh - preko intervjujev in člankov v različnih medijih in tiskovinah, z udeležbami na sejmih, delavnicah, izobraževanjih. Kakšni so bili načrti za letošnje leto? Predvidevam, da je bilo izvedenih veliko manj aktivnosti od načrtovanih. Da, seveda. V planu je bilo več porok, več obiskov vrtčevskih in šolskih skupin, več vodenj tako po kraju kot v dvorski poznogotski cerkvi sv. Petra in tudi po Polhovem doživljajskem parku. Načrtovani so bili številni kulturni in turistični dogodki, ki pa so bili zaradi epidemije covid-19 odpovedani. Kako so ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe s covid-19 vplivali na te načrte? Kot rečeno, je bila večina dogodkov odpovedana, določeni so sicer bili prestavljeni na kasnejše datume, vendar smo zopet v epidemiji in to ponovno preprečuje njihovo izvedbo. Nekaj dogodkov oziroma dejavnosti pa smo se- Nina Slana -fotografijaje nastala spomladi 2020, ko nošenje obraznih mask na prostem ni bilo obvezno (Foto: Renny Rovšnik).. veda morali prilagoditi trenutnih razmeram. Še vedno je zdravje tisto, kar je najpomembnejše, potem sledi vse ostalo. Največji izziv so predstavljale poroke oziroma civilni obredi, ko so se ukrepi spreminjali tedensko. Na primer, enkrat je bilo dovoljenih do 15 oseb z maskami v notranjih prostorih, naslednjič do 50 oseb zunaj brez mask, vmes več kot 50 oseb, nato spet omejitev na 50 oseb z maskami tudi zunaj ... V hiši v parku smo ukrepali tako, da smo prodajo izvajali zunaj, tako da obiskovalci niso vstopali v prostor. Katere praktične ukrepe pa ste še sprejeli poleg naštetih? Vse tiste, ki smo jih morali, da zaščitimo vse - obiskovalce in zaposlene. Varnostna razdalja, obvezno nošenje obrazne maske, razkuževanje površin, kljuk, opozarjanje obiskovalcev pred in po ogledu Polhovega doživljajskega parka na obvezno umivanje ali razkuževanje rok. Prilagoditev dela na daljavo oz. od doma v času zaprtja, da smo omejili stike. Več poudarka smo dali na digitalu, na spletu. Se je kljub temu letos v Polhograj-ski graščini izvajala katera izmed dejavnosti? Seveda, takrat, ko smo lahko izvajali dogodke, smo jih, predvsem poroke, Polhov doživljajski park, knjižnico pod krošnjami, vodenja po dvorski cerkvi, parku, kraju. Polhkov vikend smo izvedli v zelo omejeni različici -glasbena pravljica je bila le v nedeljo in pa brez kina v parku zaradi omejitve števila obiskovalcev. Skupaj z Občino smo oblikovali tudi program za dva izleta, kjer bo možno vnovčiti turistične bone; to sta izleta Okusi Blagaje-vo deželo z Luko Koširjem in Doživi Blagajevo deželo. Več o njih si lahko preberete na spletni strani www.visit-polhovgradec.si pod rubriko NOVO. Kaj pa se trenutno dogaja v Polho-grajski graščini in njeni okolici? Postaja namreč jasno, da tradicionalnih decembrskih dogodkov letos na žalost ne bo. Za obiskovalce smo trenutno zaprti zaradi upoštevanja Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Drugače pa se pripravlja občinski koledar dogodkov - Prireditve v Blagajevi deželi 2021 in pa novoletna okrasitev parka, sestanki potekajo preko spleta (včeraj smo na primer imeli tudi sejo sveta zavoda preko spleta), udeležujemo se webi-narjev oz. spletnih seminarjev, pišejo se članki, urejajo se spletne strani, družbena omrežja, pripravljajo se plani za naprej. Sredi novembra smo dobili tudi štiri električna kolesa, gre za sodelovanje na projektu Na Pol-hograjce s kolesi s še dvema partnerjema, to sta Simona Košir iz Črnega Vrha in Peter Keršič iz Šentjošta. Kakšni so načrti za prihodnje leto? Za leto 2021 načrtujemo že obstoječe dogodke z nadgradnjami, tudi v tem smislu, da se čim več prenese na splet, še več dela na promociji. Ljudem želimo ponuditi tudi nekaj, česar še ni bilo, na primer kakšen akustični koncert v grajskem parku. Načrtujemo tudi ureditev nove razstave v hiši v parku, saj je trenutna razstava na ogled le še do konca leta, in ureditev zapuščine Milana Koširja - popis in ureditev baze v sodelovanju z Občino in turističnim društvom. Želimo si, da se epidemiološka situacija čim prej umiri in uredi, da bomo lahko v prihodnje nemoteno izvajali načrtovane dejavnosti in prireditve. Ostanimo zdravi. Hvala za vaš čas in odgovore. Fotografija: Mateja Jordanovič Potočnik Lucija Rus Prihaja novo leto, nove obljube in zaobljube. V novo leto stopimo veseli in optimistični, imejmo se radi, kar je bilo slabega, pustimo v preteklem letu. Vse dobro, predvsem pa zdravo leto 2021! Vsi ste vljudno vabljeni, da nas spremljate tudi preko naših družbenih omrežij, zato da boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek. Obiščite turistično spletno stran www. visitpolhovgradec.si, FB stran Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB stran Polhov doživljajski park, FB stran Grajske poroke ali Instagram profil Polhograjska graščina. Še vedno se moramo držati ukrepov in priporočil, zato dogodkov še ne izvajamo. Po koncu epidemije vljudno vabljeni, da nas obiščete. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Ostanimo zdravi! Dvorska cerkev Pridružite se nam na ogledu najlepšega primera pozne gotike pri nas - dvorske cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. V nedeljo, 3. januarja, od 14. do 16. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Z vami bo Marjan Malovrh. Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu, 10:00-16:00, vstopnice lahko kupite v graščini.V primeru slabega vremena imamo zaprto (preverite na Facebook strani Polhov doživljajski park). Obiskovalce prosimo, da upoštevajo navodila in ukrepe. Nočna dogodivščina z interpretativnim vodnikom V soboto, 16. januarja, ob 17. uri vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpretativnim vodnikom, s katerim boste polhu Rogoviležu poiskali dom, ko se že stemni. S seboj morate obvezno imeti lučko za na glavo. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Ogled Polhovega doživljajskega parka z vodenjem V nedeljo, 17. januarja, ob 10. uri vljudno vabljeni v Polhov doživljajski park z interpretativnim vodnikom, s katerim boste polhu Rogoviležu poiskali dom. Programu se pridružite z nakupom vstopnice za Polhov doživljajski park. Mozartovi dnevi Festival ljubiteljev klasične glasbe se nadaljuje, 31. januarja ob 17. uri vabljeni na 216. Mozartove družinske dneve. Pred udeležbo preverite, ali bo dogodek potekal v graščini ali na spletu. Poroka v romantični Polhograj-ski graščini, le korak iz Ljublja-neV romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Uradne ure za poroke so ob sredah med 12. in 18. uro, vendar le ob predhodni najavi in upoštevanju ukrepov. DELO V KNJIŽNICI POLHOV GRADEC Iščemo kandidata za delo v knjižnici. Pričakujemo predvsem samostojnost, zanesljivost in komunikativnost. Zagotavljamo strokovno uvajanje in pomoč pri delu. Delo poteka 2-krat tedensko po 2 uri v Knjižnici Polhov Gradec in je primerno tudi za študente ali upokojence. Z delom bi nastopili v januarju 2021. Kandidati prijave pošljite na e-naslov bar-bara.marincic@mklj.si Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravili: Julija Buh in Nina Slana N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 598 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prižig lučk v Polhovem Gradcu Letos je vse drugače, niti prižig lučk se ni mogel izogniti bolezni in samoti. Prvič ni množičnega dogodka v grajskem parku kakor prejšnja leta, a vendarle ostaja svečanost, lepota in upanje luči in to celo bližje vam - prvič je film Prižig lučk 2020 dostavljen v vaš dom zapakiran v pravljične zračne posnetke, glasbo in županovo Županov govor je poln navdiha besedo preko spletnega filma na kanalu Youtube! Polhograjska graščina s parkom je idealna kulisa novoletnih lučk. Mar veste, da ima temelje, stare skoraj 1000 let, saj je v 13. stoletju na tem mestu stal stolpast dvor. Skozi stoletja so se menjali številni lastniki in graščina je bila večkrat prezidana, še največji pečat v času in prostoru je pustil graščak Mark Anton Kun-stel pl. Baumgarten - v 17. stoletju je prizidal baročno grajsko kapelo z Jaslice na Dobrovi bodo! Kljub epidemiji v majhni delavnici na Šujici že nekaj mesecev nastajajo jaslice, ki bodo razveseljevale obiskovalce pri dobrovski cerkvi. Tako kot že nekaj let zapored, bodo jaslice stale na odru pri župnijskem V delavnici nastajajo nove hiške domu od božičnega večera naprej. Na ogled obiskovalcem pa bodo vse do svečnice, 2. februarja 2021. Jasličar Franci Prek v svoji delavnici tudi tokrat pripravlja kar nekaj novosti. V ospredju postavitve bo tokrat kapelica, več pa ne bomo izdali, da ne pokvarimo presenečenja. Bodo pa mnogi pozorni obiskovalci lahko prepoznali detajle z Dobrove in sneg pod graj sko lipo, in nam v svojem govoru zaželel tudi dodatne svetlobe v naših mislih in srcih. Direktorica Polhograjske graščine Nina Slana pa je povabila občane k obisku spletnega sejma kot alternativne predstavitve lokalnih ponudnikov, na spletu bo zaživel 15. decembra kot zdrava alternativa klasičnega Miklavževega sejma. Hkrati se je zahvalila učencem OŠ Polhov Gradec za lepo izdelane svetlobne lampijone, ki so jedro novoletne razsvetljave. A ta svetloba ne bo ostala le tu - v okviru projekta Enoart, ki poteka na kar štirih kontinentih in v 30 državah, bodo otroci iz 176 šol prižigali lučke skozi ves december in tako premagali ujetost in strah pred boleznijo, prižigali luči upanja. Njihova največja želja letos prav posebna pa je medsebojna bližina. Vabljeni ste tudi vi, da spremljate delo in projekte občine Dobrova - Polhov Gradec in Polhograjske graščine, da nas poiščete na kanalu Youtube in prisluhnete voščilu župana v kratkem filmu »Prižig lučk 2020« in pa izberete darila po ogledu filma »Decembrski sejem 2020«. Sebastjan Vehar bogato štukaturo, uredil grajski park, na dvorišču prizidal razgledni stolp z uro ter pred glavni vhod graščine postavil Neptunov vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. Pravo življenje pa je v graščino pripeljal v letih med 1808 in 1858 grof Rihard Ursini Blagaj, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem času je graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej, nad njo pa si je njegova izvoljenka postavila na razvalinah starega gradu osmerokotni paviljon (kalvarija), ki je bil dolga leta tudi krajevni muzej. Že vrsto let je Polhograjska graščina sedež Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij, pa tudi izhodišče naravoslovne poti za vso družino Polhov doživljajski park ter tudi točka izposoje najsodobnejših električnih gorskih koles.Odločitev uprave graščine, da naroči kratki film Prižig lučk 2020, je bila vsekakor dobro sprejeta alternativa, saj se tako lahko od 4. decembra dalje preko spleta v vsakem domu sliši voščilo župana. Franc Setnikar je pritisnil stikalo razsvetljave, zakopano v V ospredju postavitve bo kapelica okolice. Avtor jaslic Franci Prek si želi, da bodo v času, ki ga kroji koronavirus, dobrovske jaslice prinesle nekaj upanja, da se bo življenje vrnilo v običajne tirnice. Vse, ki si bodo prišli ogledat jaslice, pa prosimo, da se držijo ukrepov za preprečevanje širjenja virusa. Mitja Prek Miklavževanje na Dobrovi Ker je letošnje leto posebno, je bilo takšno tudi praznovanje sv. Miklavža na Dobrovi in okolici. Igrico ob prihodu velikega dobrotnika so v Kulturnem društvu posneli in dobra stvar je, da si jo lahko ogledate zdaj tudi tisti, ki sicer ne bi prišli na Dobrovo na prireditev, in sicer na sledeči povezavi: https://www.youtube.com/ watch?v=uaAeMUT2mVA Krajevna skupnost Dobrova je poskrbela, da je Miklavž lahko obiskal vse prijavljene pridne otroke kar na njihovih domovih. Pri tem pa so mu pomagali še naslednji donatorji: Grafik invest, d.o.o., Insura, d.o.o., Plevnik, d.o.o., Vrtni center Eurogarden Dobrova, Lavanda, Marjan Zvokelj s.p., Bizjan orodjarstvo d.o.o., Konstrukcije Kogovšek d.o.o. in Si-liko, d.o.o. ter Atta Peklaj Transport in trgovina. Ob prihajajočih praznikih vam Krajevna skupnost Dobrova želi miru in veselja, novo leto 2021 pa naj vam prinese obilo zdravja in zadovoljstva. Krajevna skupnost Dobrova \ Hitro, hitro mine čas, kaj v tem letu čaka nas? Vsaka zvezda - ena želja... Vse težave pozabimo, novih dni se veselimo! SREČNO in vse dobro v letu 2021! Srečno 2021! Vsem krajanom in ostalim gasilskim društvom želi PGD Črni vrh N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Običajno občane nagovorim ob prijetnih priložnostih ali pa v trenutkih, ko vsi skupaj potrebujemo spodbudno, prijazno besedo. A vem, da besede tokrat ne bodo ublažile bolečine ob izgubi Jožeta Kavčiča, enega izmed naših izrednih občanov. Jože Kavčič je leta 2009 skupaj z ženo Jožico prejel priznanje za častnega občana občine za svoje izjemno delo na prosvetnem in kulturnem področju in za izjemen prispevek k ugledu občine Dobrova - Polhov Gradec. Kar tri knjige, ki ohranjajo spomin na dragocenosti naših krajev, so prišle izpod njunih rok. Zgodovina polhograjskih krajev, vrednote preteklih rodov, naše navade, pa znanje o kulturi, umetnosti, ljudeh, vse to po njuni zaslugi živi naprej. V spomin Jožetu Kavčiču (1931-2020) A delo Jožeta Kavčiča je pripovedovalo še drugo zgodbo - zgodbo o prijazni, delavni in predvsem vedoželjni duši. Nenadomestljivi. Verjamem, da se bomo Jožeta še dolgo spominjali, saj je v svojem življenju poskrbel za nepozabno zapuščino, ko je bil pisatelj, raziskovalec in v prvi vrsti človek z veliko začetnico. Vsaka izguba je težka, a nekatere za seboj pustijo globoko rano, ki zaznamuje celoten kraj. Slovo Jožeta Kavčiča je žal ena izmed teh. Vsem svojcem, prijateljem in drugim žalujočim izrekam v imenu občanov, sodelavcev v upravi, svetnikov občinskega sveta ter v svojem imenu iskreno in globoko sožalje. Franc Setnikar, župan Gospodu Jožetu Kavčiču, članu Turističnega društva Polhov Gradec, v zadnji pozdrav. Na začetku decembra, tik pred prvim praznikom otrok, ki jim je posvetil svoje življenje, se je od življenja poslovil gospod Jože Kavčič, nekdanji ravnatelj Osnovne šole Polhov Gradec. Ni bil samo zgled dobrega pedagoga, predanega svojemu učiteljskemu poslanstvu, s svojim delom je bil tudi zavezan kraju in njegovemu življenju. To smo pogosto čutili v Turističnem društvu Polhov Gradec, katerega dolgoletni član je bil. Rad je pomagal, kadar smo ga prosili za svet, predvsem pa je bil nepogrešljivo udeležen pri nastajanju treh knjig svoje soproge, gospe Jožice Kavčič. S svojim življenjskim optimizmom je dajal poguma njej in vsem, ki smo prišli z njim v stik. Še predlani se nam je pridružil na konservatorski delavnici v Krajevnem muzeju Polhov Gradec. Ta V slovo Jože Kavčič muzej je bil njuno veselje, skupaj sta ga osnovala, urejala in dopolnjevala z novimi in novimi predmeti. Še pred nekaj meseci je dejavno sodeloval tudi pri nastajanju občinskega zbornika Domači kraji. Njegovo delo je bilo priznano zunaj krajevnih meja, saj je bil častni občan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Ni naključje, da se je ob žalostni novici, ki je doletela v tem čudnem času naše kraje, pogosto slišalo: Njega pa smo imeli radi. Bilje zaupanja vreden. Tak je bil gospod Jože, delaven, predan za dobro, pošten. Z zavzetim delom za svoj kraj pa bodo z močno voljo in kančkom zdrave šegavosti, kar je bilo za gospoda Jožeta tako značilno, njegovi rojaki po naših vaseh in hribovju, po samotnih kmetijah na nek način nadaljevali njegovo pot. Turistično društvo Polhov Gradec Stoji učilna zidana,pod njo je stara jablana.Ta jablana je votel panj,sinica znosi gnezdo vanj... To otožno ljudsko pesem sem prvič slišala recitirati iz tvojih ust, draga Helena. Pisalo se je šolsko leto 1971/72. Ti si mi bila tisto leto razredničarka v prvem razredu. Pravijo, da prve učiteljice ne pozabiš nikoli. Ta resnica še kako drži, predvsem, če kasneje tudi sam zajadraš v učiteljske vode. Spoštovana Helena, name si naredila izjemen pečat. Ti si me navdušila za učiteljski poklic. Občudovala sem tvojo krasno pisavo in jo po svojih 'otroških' močeh poskušala posnemati. Rada sem prisluhnila tvojemu doživetemu glasnemu branju zgodb iz Cicibana. Ker je bilo v tistih časih na voljo bolj malo slikanic, smo bili učenci navdušeni nad to otroško revijo, saj je bila slikovno bogato opremljena. Spominjam se, kako smo se skupaj s starši spopadali z » novo« matematiko, ki je bila ravno tisto šolsko leto uvedena v učni načrt. Ti si nam znala nazorno prikazati množice in elemente množic. Spominjam se matematičnih ploščic, ki si nam jih razdelila po mizah in smo jih potem zlagali in razporejali. Nam učencem je bila zelo ljuba magnetna tabla, na kateri so bili pritrjeni majhni kartonasti avtomobilčki z našimi imeni. Vsak dan si premaknila avtomobilčke tistih učencev, ki so bili pri pouku marljivi in so sodelovali. Na cilju je učenca čakala sladka nagrada (v obliki bonbončka) ali pa štampiljka čebelice, ki smo jih vneto zbirali. Velikokrat pomislim nate, ljuba Helena, kako si nam vcepljala v naše male glavice zdrav odnos do gibanja in narave. Nič čudnega, saj si bila doma z Gorenjske in si imela v svoji neposredni bližini številne hribe in gore. Nas učence si pogosto peljala do reke Gradaščice, kamor smo navdušeno metali »žabice« iz ploščatih kamnov. Ker je bila v tistem obdobju, ko sem sama postala šolarka, na stari osnovni šoli na Dobrovi velika prostorska stiska, smo pr-vošolčki imeli pouk v prostorih Zadružnega doma. Naša učilnica je bila na koncu dolgega temnega hodnika v 1. nadstropju. Nam V spomin Helena Potočnik (1945-2020) otrokom se je zdel hodnik še bolj temen in strašljiv, kot je bil v resnici. Je bila pa učilnica prijetna sobica, opremljena s številnimi stenskimi slikami, majhnimi mizicami in stolčki. Zadaj je bila velika stara peč na drva. Pozimi je bilo v učilnici zelo toplo. Nič čudnega, da je nekega zimskega popoldneva (bili smo popoldanska izmena) moj sošolec sredi učenja branja kar zaspal. Vsi smo opazovali tebe, draga Helena, kaj boš z njim storila. Približala si se mu in ga pobožala po kuštravih laseh, da se je deček prebudil. Znala si »pocrkljati«, pohvaliti, pobožati, prijeti za roko. Nam učencem so ti mali dokazi prijaznosti ogromno pomenili. Ko sem se čez leta vrnila na mojo osnovno šolo kot študentka Pedagoške akademije in malo kasneje kot mlada učiteljica razrednega pouka, si mi bila odlična mentorica. Rada sem spila jutranjo skodelico kave, ki si jo ponavadi skuhala ti. Pogosto si se smejala in sipala dobro voljo med sodelavce. Pred dobrim letom sva s sošolko Stanko Peklaj organizirali 40. obletnico valete. Povabili sva tudi nekaj učiteljic in ravnatelja iz našega šolskega obdobja, gospoda Franca Malovrha. Povabljeni pedagoški delavci so se vabilu odzvali. Helena, bila si izjemno dobre volje, z vsakim od nas si poklepetala in se veliko smejala. Cvet hortenzije, ki si ga dobila v dar, se je povsem ujemal s tvojim oblačilom. Rekla si mi, da se čutiš počaščeno, ker smo te povabili v našo sredino. Zdelo se ti je še posebej lepo, da nismo pozabili na tiste učitelje, ki so nas, učence, vpeljali v svet črk, besed in novih spoznanj. Ob slovesu smo si obljubili, da se čez pet let ponovno srečamo. Spoštovana Helena!Žal te na to srečanje več ne bo. Bo pa ostal prelep spomin na tvoje bogato in srčno predano delo številnim generacijam otrok iz Dobrove in njene okolice. Tvoje pedagoško delo ni bil le poklic, pačpa tudi poslanstvo. Hvala za vse, draga »tovarišica« Helena. Počivaj v miru. Zapisala: Sonja Herič, foto: Marjana Ojsteršek Dragomer, 7.12. 2020 Theatro Šentjošt od doma Kljub temu, da so gledališča zaprta, to ni ustavilo naše kreativnosti, zato vas vabimo, da nas spremljate na našem Facebook in Instagram profilu Theatro Šentjost, kjer smo v teh zimskih dneh pripravili dva prijetna projekta, da vas pogrejeta od znotraj: • Pravljične ozimnice S Pravljičnimi ozimnicami želimo pobrskati v pajčevino zavito shrambo starodavnih pravljic iz vseh koncev in kra- jev sveta. Odpirali in okušali bomo zaprašene kozarčke, polnjene s sladkimi romancami, pustolovskimi legendami, kiselkastimi pripovedkami, smešnimi bajkami in skrivnostnimi zgodbami. • Vinilka poezije Vinilka poezije je aranžma verzov še neuveljavljenih avtorjev. Prva vinilka nosi naslov Obrazi ljubezni in preigrava pesmi izpod peresa Katje Premrl. Pravljicam lahko prisluhnete vsak torek in petek ob 19h, Vinilki poezije pa vsako nedeljo ob 20h na našem Facebook in Instagram profilu Theatro Sentjost. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 600 Bil sem kriv najlepše jage. Še po toliko letih mi zadišijo ravnokar pečeni hlebci z bližnjih kmetij, od nekje zadiši žganjekuha, iz gozda zadišijo ciklame. In sva tam. Tam, kjer stojita dve kmetiji in od koder izvira moj lovski »greh«. Doma na kmetiji so imeli psa, mogoče je bil volkač. Ni bil privezan in je preganjal srnjad daleč naokrog. Z Rokom sva bila zadolžena, da ga »odžene-va«. Kmetija je bila tiha, nikjer nikogar, zdelo se mi je, da so se še kure poskrile v grmovje. Privezala sva ga na verigo, sledil nama je s sklonjeno glavo in re- pom med nogami. »Ali ve? Ali sluti? Kaj čuti?« sem se v mislih spraševal. Srce mi je bilo hitreje, v grlu sem čutil cmok, koraki so bili težki, v ušesih mi je bučalo njegovo sopihanje. Odšli smo precej stran, da ne bo preveč pokalo. Z močno špago ga je zvezal za nek grm in rekel: »Ti ga daj.« S tresočo roko sem nameril, nisem mu mogel več pogledati v oči. Počil sem enkrat, dvakrat, takoj nato še Rok. Samo zacvilil je in »sranje« sem rekel in ni ga bilo več. Vse je bilo tiho in mirno, želela sva si , da bi spet zaslišala njegovo sopenje skozi vroč gobec, nje- gove korake, lajež daleč nekje v gozdu, njegov vesel pozdrav, kadar smo šli mimo njegovega doma. Še trenutek prej je vse to še bilo živo in resnično. In kaj imava sedaj? Šla sva mimo starega vaškega vodnjaka, mimo stare hišice z okenci. Nisva govorila. Cikla-me niso več tako lepo dišale in narava je bila siva. V tistih časih se z Rokom v takih nalogah nisva najbolje znašla. Nikoli več nisva govorila o tem. Ostal je le občutek in misel na to, da sem bil kriv. Jože Praprotnik Simbolna fotografija Vedno mislimo, da smo pošteni in pravični, ampak zgodilo se je ... Rok je bil gozdar. Še vedno je kmet in lovec, zgovoren in zvedav. Njegova hiša je že od nekdaj urejena in velika kot grad, ob njej pa visok in širok kozolec. Z Rokom sva bila določena, da morava nad Butajnovo pregledati, koliko koruze je podrte in požrte predvsem od jazbecev. Kmet je dobil za škodo nekaj malega odškodnine, midva pa sva si čisto po otročje mislila: »Naj si jazbec zredi ta špeh, da bo lažje prespal zimo!« Šla sva skozi vas, mimo starih hrušk in češenj, do najine njive s koruzo. Videla sva njihovo stezico, odtise tačk in potem njihov »plen« precej podrtega in uničenega. Tam blizu pa sva imela še eno nalogo. Rok bi se verjetno še danes strinjal in rekel: »Zakaj sva sploh lezla v to!« Šla sva iz Kurje vasi proti Do-linarjevi kmetiji proti Butajno-vi. Kakšne dolge in široke njive! Pšenica in ječmen, potem pa repa in korenje. Do Butajnove ni bilo daleč, vasico vidiš šele, ko si že tam in lahko zaviješ na Kucl, proti Planini ali pa na vzhod, kamor sva šla midva. Tam, okrog Planine, smo imeli ZOZ1 • .. "iT December Zberi svoje misli: naj sedejo okrog ognja kakor krotka čreda okrog pastirja. Čas zbranosti je to, čas gledanja v temo, ki kaže naprej, čas preobrazbe iz korenin. Trenutek zase Pusti ognju, naj gre v kri, naj prepotuje zadržane želje. Pregorelo bo nakopičeno trnje. V plamenih se rojeva lahkost, kot dim iz kadila se dvigaš visoko, kolega na dno vse preslano Alenka Rebula Naj se vam v letu 2021 izpolnijo vse zadržane želje! * Kjw>r Staro leto se bo spet od nas poslovilo, novo nas bo z upanjem razveselilo! Naj bo novo leto polno upanja, sreče, zdravja! Srečno 2021! VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2021! 6 PGD DOBROVA V? Vsem občanom in svojim članom želimo vesele božične praznike! V novem letu 2021 pa naj jih spremlja sreča, zdravje in lepi trenutki! Vabimo nove člane, da bo naša barvita jesen še lepša! Srečno 2021! Upravni odbor DUPolhov Gradec N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 601 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si "Mladi po srcu" smo aktivni tudi v letu epidemije 2020 Društvo upokojencev Dobrova je načrtovani program za leto 2020 prilagodilo epidemiji covid-19. Program smo vsebinsko izvedli v skladu z letnim delovnim načrtom in s pogodbo o sofinanciranju, ki jo je z društvom podpisala Občina Do-brova-Polhov Gradec, za kar se Občini iskreno zahvaljujemo. Sredstva smo porabili za delovanje in izvajanje programov, katerih vsebina vključuje: aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa v skladu z epidemiološkimi omejitvami, organizacijo družabnih in drugih oblik društvenih dejavnosti (pohodi, srečanje s piknikom), ustvarjalnost, kreativnost in kulturno izražanje (zaradi epidemije predvsem s prispevki v časopis in na našo spletno stran »Dobrovčan«), socialno mreženje, obiskovanje bolnih, prostovoljstvo ter skrb za zdravje in izobraževanje. Letos smo zaradi epidemije lahko izvedli pet pohodov v sredogorje od načrtovanih dvanajstih; dva pohoda smo zaradi epidemije izvedli v naši občini. Vsakega pohoda se je udeležilo od 40 do 60 pohodnikov. Ko je epidemija dovoljevala, smo tedensko izvajali nordijsko hojo. V času omejitev smo preko telefona spodbujali individualno hojo. Nordijske hoje se je redno udeleževalo do 20 članic in članov. Skupina naših članic se ob ponedeljkih udeležuje vadbe v FIT centru, ko ni omejitev druženja. Zaradi epidemije letos nismo izvedli načrtovanih splošno izobraževalnih ekskurzij po domovini, ki bi bile združene z rekreacijo in ogledi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Izvedbo smo prenesli v leto 2021. So pa se naši člani aktivno udeležili tradicionalne trgatve v Vipavski dolini. Na pobudo Občine Dobrova -Polhov Gradec smo letos tudi v naši občini začeli telovaditi v okviru Šole zdravja v ŠRC Gabrje. Nekajkrat smo morali aktivnost prekiniti zaradi epidemije in takrat smo telovadili individualno. Skupina šteje 21 aktivnih članic in članov in pozive k vsakodnevni individualni rekreaciji smo med epidemijo objavljali tudi preko naše spletne strani in s SMS sporočili. Pet naših članov se je julija udeležilo celodnevnega seminarja za vaditelje rekreacije v okviru Šole zdravja. Tudi letos smo sodelovali v dogovoru z OŠ Dobrova pri zagotavljanju prometne varnosti na Dobrovi pri PGD in pri OŠ Dobrova. Hvaležni smo, ker so se naši člani lahko februarja udeležili že drugega računalniškega tečaja SIMBIOZA, ki sta ga nam brezplačno omogočila OŠ Dobrova in prof. Karin Armič s sodelavkami. Naša članica Mojca Pozvek z veseljem ureja »Dobrovčana«, spletno stran našega društva, ki jo je lansko jesen prostovoljno izdelala. Nekaj naših članic in članov redno objavlja na naši spletni strani literarne prispevke in informacije o delu društva ter čestitke ob jubilejih in podobno. Na osnovi obiskanosti spletne strani ugotavljamo, da je »Dobrov-čan« zelo lepo sprejet tako med člani društva kot širše. Družabno srečanje s piknikom smo letos izvedli 3. junija PR' PREK, ko ni bilo večjih epidemioloških omejitev. Srečanje je ob veliki udeležbi naših najstarejših članic in članov zelo lepo uspelo. Naši poverjeniki obiskujejo naše člane v domovih za ostarele in bolne na njihovem domu, najstarejšim čestitamo ob jubilejih. Obiščemo jih, če epidemiološka situacija to omogoča, sicer pa jih pokličemo in jim pišemo. Predstavniki društva sodelujemo pri poslednjem slovesu s praporom in s svečami. Vsem članom podarjamo koledarček za leto 2021 s kratkim programom dela in KIMI dez-infekcijsko dermatološko sred- stvo 250 ml za osebno uporabo. Upravni odbor in poverjeniki v skladu z epidemiološko situacijo skrbimo po najboljših močeh za ohranjanje socialnih stikov in za preprečevanje osamljenosti in spodbujamo člane k aktivnostim, ki jih dovoljuje situacija. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran »Dobrovčan« https://dobrovčan.weebly.com/, pišite nam na du.dobrova@ gmail.com ali pa pokličite predsednika Antona na 041 820 685 in tajnico Jelko na 041 500 700. Naj leto 2021 prinese zdravja, toplino doma in prijateljska druženja vsem ljudem, saj velja, da se sreča skriva v majhnih stvareh in dobrih delih. Za Društvo upokojencev Dobrova: Anton Grosek Drage bralke, dragi bralci in vsi mladi v srcu, naj dobra volja in srčni pogum napolnita naša adventna pričakovanja, bodimo pogumni v plemenitih dejanjih in složno stopimo v leto 2021, ko naj zdravje, sreča in ljubezen ponovno zasvetijo. Hvala vsem za dobro delo v kriznem letu 2020! Iskreno čestitamo za praznik naše domovine, voščimo lep božič ter prijazno in zdravo novo leto 2021! Srečno 2021! Vaše Društvo upokojencev Dobrova DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBROVA Sie&m 2021 Uradte urtt ponedeljek, 9.D0 - I! 00 ijjoši a:■ du .dobro va jBJgrr a ii. tom 013640C1Š29&S, Olfr&OG 760 ¡Društvena sp etra r.irar Sestanki Upr,urnega odbora- https://dobroviartsweetjly.flom/ pr w s*etf a v nrcsecu -j . 11,00 N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 602 Drugi val korone -protidolgočasnik Če ne veš, kaj početi med drugim valom korone, ti lahko naštejem 10 STVARI, ki meni preženejo dolgčas. 1. Spečem torto ali mafine. Ponavadi na spletu najdem popoln recept. 2. Igram se z domačo živaljo. To me vedno spravi v dobro voljo. 3. Z družino hodim na sprehode in uživam v svežem zraku. 4. Pogledam kakšen film ali dokumentarno oddajo. Vedno rada izvem kaj novega. 5. Pospravim sobo. 6. Rišem ali ustvarjam, saj so naše stene včasih prazne. 7. Z družino igramo športne igre. Pri tem se zabavamo in skrbimo za zdravo telo. 8. Rada igram karte. Zabavam se, ko gledam poražene izraze svoje družine. 9. Zdaj imam veliko časa, da ponovim snov, ki mi ne gre dobro od rok. Pri tem mi pomagata tudi starša. 10. Preberem knjigo za domače branje. Pri tem se zabavam in utrjujem svoje znanje. Manca Krivic, 5. b Korona v času drugega vala Popoldnevi brez skrbi, ogled več filmov zapored, dolge igre monopolija, taroka ... To so le nekatere posledice korona virusa, pozitivne. Končno sva prišli na vrsto. Končno ni treba več kar naprej poslušati: »Počakajta, dajta se sami kartat, samo še tole, potem pa ...,« ker to zlepa ne pride na vrsto. V čem se razlikuje jesenski val od pomladanskega? Sta si pravzaprav zelo podobna. Oba imata isti vzrok. V obeh valovih ljudje zbolevajo in na žalost tudi umirajo. Nositi moramo maske, biti na razdalji, se gibati znotraj občine, šolati na daljavo. Tokrat imamo še policijsko uro in stokrat več bolnih na dan kot spomladi. Kar naenkrat se je življenje spet ustavilo. Spomladi smo se skoraj vsi veselili šolanja na daljavo. A nismo vedeli, kakšen zalogaj je to. Zdaj smo, misliva, da v večini že malo naveličani šole na daljavo. Opažava, da sva tokrat malo bolj seznanjeni z dogajanjem v svetu, saj več spremljava vsakodnevne novice. Poleg novic o korona virusu tudi dogajanje v slovenski politiki in stiske ljudi. Ne, ne moreva reči, da sva bili veseli ob novici, da ponovno ostajamo doma. Po treh tednih Odšel je naš legendarni, dolgoletni ravnatelj Jože Kavčič. Ravnatelj, ki je pred ena-inpetdesetimi leti postavil temelje nove šolske zgradbe in omogočil pogoje za pravi razcvet šole in njenih učencev. Učitelj, ki je imel vse atribute najboljšega - bil je strog in pravičen, vsi njegovi učenci pa so razumeli matematiko in jo imeli radi. Vodja z vizijo, ki ga zaznavanje malenkosti nikoli ni premotilo pri dojemanju širše celote. Življenjski sopotnik, prijatelj in sodelavec gospe Jožice, s katero sta skupaj ustvarjala pričevanja o kraju in pustila neizbrisno sled v poznavanju naše kulturne dediščine. Gospod s širino, ki je razumel vse dimenzije življenja in znal spretno krmariti med ovirami časa in sistema. Človek z neverjetno globino, ki je kljub težkim življenjskim Gospodu Jožetu Kavčiču preizkušnjam do zadnjega ohranil vedrino in radodarno delil svoj nasmeh in pohvalo. Večni mladenič z radovednostjo v očeh, osupljivim delovnim ritmom in spoštljivostjo do drugih, nikoli umsko len in zato vedno gibek v razmišljanju. Pravi zgled V SIOVO vsem nam, da mu sledimo v tem velikem spoštovanju do svojega življenja in izrabljanju darov, ki so nam bili dani. Učitelj do zadnjega diha. Dragi gospod Kavčič, vemo, kako ponosni ste bili na nas in na sleherni, še tako drobni uspeh naše šole. V petek, ko ste se odpravili na pot, smo tudi za vas prižgali na stotine lučk po vsem svetu. Pravi učitelj je učitelj vseh in vsi otroci so njegovi učenci. Kolektiv in učenci OŠ Polhov Gradec pa si želiva v šolo, četudi imava eno učiteljico ves čas doma. P.S. Ravno zato, hehe. Vse zgoraj naštete stvari so res pomenile nekaj veselja, a komaj čakava, da se življenje vrne v normalne tirnice. Manca in Laura Trnovec, 8. a Moj korona dan Sreda, 25. november To je krivica! Ura še ni bila sedem, ko je zazvonila budilka. Vstal sem in pozajtrkoval. Počutil sem se grozno. Ampak, zakaj? Nato sem se spomnil, da je danes šola in da bi bil dan ja še slabši, sem se spomnil še tega, da imam glasbeno šolo in nauk o glasbi. Ko je bila ura pol osmih, sem s težkim srcem prižgal računalnik in začel delati za šolo. Ko sem ravno pomislil, da dan ne more biti slabši, sem izvedel, da imam še štiri ZOOM-e. Ko sem končno opravil s šolo, sem se na igrišču rolal z bratrancem in sestrično. Nato sem šel domov in SPET prižgal računalnik in imel glasbeno šolo. Nato smo imeli kosilo, šel sem še malo ven in prišel nazaj noter. Ne boste uganili, kaj sem naredil potem. SPET SEM PRIŽGAL RAČUNAL-NIK#******!!!!!! Imel sem nauk o glasbi in nato šel spet malo ven. Ko sem se vrnil, je bila ura pol osmih. Hitro sem povečer-jal in se nato umil. Potem sem še malo bral knjigo za domače branje. Nato sem pogledal še en del svoje najljubše resnično-stne serije Forged in fire (skovano v ognju) in odšel spat. Ta dan je bil res muka, dobra stran pa je, da bo jutri četrtek in nato petek. S temi mislimi sem nato zaspal in se veselil petka. Ezav Kavčič, 7. a Korona Ko sem prvič slišala za ime korona, sem se spraševala, kaj je to. Nekaj časa zatem so se zaprle šole in nastopila je izolacija. Nisem vedela, kaj naj si mislim o tem novem virusu, ko je že prišlo poletje in odprtje mej. Po poletju, septembra 2020, se je začel drugi val. Kot 12-letni otrok v svetu, preplavljenem s korona virusom, sem razmišljala, kot smo preživeli tudi pri drugih še hujših boleznih in nesrečah. Opazila sem, da lahko na korono gledamo tudi s svetle plati. Med prvim valom so se tovarne zaprle in vse manj je bilo prometa, kar je pomagalo, da se je ozračje precej izboljšalo. Vsi vemo, da je težje gledati s svetle plati na korono. A nam bo uspelo. Skupaj bomo premagali korono! Maruša Krivic, 7. b Naša Zemlja v času koronavirusa Zemlja nam je v času koronavirusa hvaležna, ker je manj prometa, zaprtih je več tovarn, smo več v naravi in hodimo s kolesi in peš. Hkrati pa jo v času korona virusa TUDI uničujemo. Pomislite: vsa zaščitna oprema zdravnikov, vse naše maske; čeprav so nujne, ni treba, da z njimi tako onesnažimo zemljo, lahko nosimo bombažne maske, ki jih lahko opere-mo in nosimo ponovno. Dominika Kavčič, 6. b Narava v času korona virusa je manj onesnažena, saj je zaradi ukrepov manj prometa, veliko ljudi je v samoizolaciji in zato je tudi manj odpadkov v naravi. V tem času si je verjetno narava vsaj malo opomogla. Manj onesnažen pa je tudi zrak. Na Kitajskem so imeli zaradi industrije zelo onesnažen zrak. Če si pogledal vremensko sliko, je bilo ozračje rdeče obarvano, v času korona virusa pa je le še rumeno. V Benetkah so se po zelo dolgem času v kanalih spet pojavile ribe. In moje končno mnenje je, da se narava počasi spreminja nazaj. Agata Kavčič, 6. b Jaz mislim, da korona virus na naravo vpliva dobro in slabo. Dobro zato, ker je manj prometa in je zrak zato manj onesnažen, pa tudi zato, ker je manj nakupovanja in tovarne manj delajo. Slabo pa zato, ker verjetno porabimo več elektrike kot prej, saj smo veliko več za računalniki, vsi so doma in so luči dlje prižgane, več je treba ogrevati vodo, hiše . Vid Matija Klančar, 6. b V času korona virusa se mi zdi, da je narava veliko manj onesnažena, saj se ljudje zavedamo kriznega stanja. Posledice korona virusa so vplivale na ljudi in njihov odnos do okolja. Vseeno pa pri nas ni tako. Včeraj sem se odpravila na kratek sprehod po Polhovem Gradcu in opazila, da so ob robu pločnika na tleh ležale stare maske, rokavice in plastenke od razkužil, poleg tega pa so bile tam tudi pločevinke od sokov. To pa ni vse, skoraj vsak dan pri nas gnojijo in škropijo sadje, posledica tega pa je obupen smrad. Zdi se mi, da bi se lahko ljudje malo bolj potrudili in maske vrgli v koš. Vseeno pa je veliko dobrih plati korona virusa: recimo v zrak spuščamo veliko manj plinov, zato je ozračje manj onesnaženo, kar naravi zelo dobro dene. Lana Alina Janša, 7. b ni ,-r- vladi renjBuu #OstaniZdrav k Aplikacija zd varovanje zdravja in življenja ljudi > vuww.50v.si/0stani2drav 0 < frfo oCOVlIHS Q GMjdaSS © | ( NflJ Občina Log - Dragomer ■Mifl Županova beseda m M Spoštovane občanke, spoštovani občani, Menim, da med nami skoraj ni človeka, ki ga letošnje leto ni zaznamovalo z novimi spoznanji in izkušnjami. Poleg novega korona virusa nas je spremljalo še vrsto okoliščin, ki so posredno ali pa tudi direktno povezani s pojavom novodobne kuge. 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj W Spoštovane odčanfig spoštovani o6cani ŽiEUMO vjm, D/1 0$T/lVL>Ti, Zt&itfVi ran/ * ** " *-■ j r ■!_! T M '.j mT.1 Decembra svetniki o proračunu in OPN Pravijo, da se največ naučimo iz napak, ki nas tudi bogatijo, če jih znamo pravilno dojemati. Menim, da je bilo v letošnjem letu v naši skupnosti storjenih neznatno malo napak ali pa mejnih odločitev. Da smo kot skupnost bogatejši tudi brez pretiranega učenja na lastnih napakah pa se moram v prvi vrsti zahvaliti vam spoštovane občanke in občani. Z veseljem in ponosom namreč ugotavljam, da skupaj ustvarjamo odgovornejšo družbo kjer želi večina vas proaktivno sodelovati v dobro vseh nas. Resnično vas je vedno več, ki se vključujete v javno življenje in po svojih najboljših močeh delujete povezovalno, človekoljubno in konstruktivno. Verjamem, da je vse to tudi posledica prijaznega odnosa in dela mojih sodelavk in sodelavcev v občinski upravi. Pripadnost skupnosti se odraža tudi preko kakovostnega dela našega občinskega sveta, ki postaja pri v odločanju in prepoznavanju resnično koristnih ciljev za bogatenje naše skupnosti zelo homogen. Ob vsem tem me veseli to, da kljub posebnim pogojem našega življenja v vas čutim veliko mero realnega optimizma, ki se kaže v motiviranosti in prizadevanju za dobro tudi vaših neposrednih sosedov. Gospa doktor Vesna Godina je ob zadnjem obisku posebej poudarila kako neprecenljivega pomena je za skupnost pravilno izražena identiteta vsakega posameznika, ki se izkazuje tudi z zgoraj naštetimi dejanji. Mogoče je vse kar sem navedel v uvodnem delu tudi vzrok, da so nas v letošnjem letu v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji tudi naravne ujme le oplazile. Vedno bolj opažam kako je prav na naši mikrolokaciji relativno malo dogodkov, ki bi zahtevali resna posredovanja služb sistema zaščite in reševanja, ki pa so kljub temu nadpovprečno izurjene in motivirane. Zaključek leta je priložnost, da se ozremo in vsak pri sebi opravimo analizo preteklih dvanajst mesecev. Bodimo ob tem iskreni in se pošteno vprašajmo ali smo poleg vsega ostalega resnično naredili vse, da bi bilo bolje tudi našemu sosedu in s tem vsej skupnosti v kateri živimo. Za vsa vaša prizadevanja in dejanja, ki o vas povedo več kot besede se vam iskreno zahvaljujem in vas vabim, da na prijazno trasirani poti z medsebojnim sodelovanjem nadaljujemo in vse še nadgradimo. Izkoriščam tudi priložnost, da se zahvalim tudi svojim sodelavkam in sodelavcem predvsem za izkazano medsebojno spoštovanje, ustvarjanje pozitivnega delavnega okolja in vse skupno dosežene cilje. Vsem vam spoštovane in spoštovani pa sporočam, da smo v dobri kondiciji in bomo tudi v prihodnje poskrbeli za to, da izpolnimo vaša pričakovanja. Ne pozabite, da je zdravje naše največje bogastvo. Krepite ga in ostanite zdravi. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Log - Dragomer, 7. december 2020 -Občinski svet Občine Log - Dragomer se bo sredi decembra sestal na svoji deseti redni seji. Obeta se precej dolga seja, saj bodo svetniki obravnavali kar sedemnajst točk dnevnega reda. Med drugim naj bi sprejeli proračun za prihodnje leto, zavzeli stališča do predlog in pripomb javnosti na prvi in drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega ter med drugim obravnavali še dva odloka. Potem, ko je ob- činski svet na oktobrski redni seji potrdil predlog proračuna za leto 2021 in ga do vključno 5. decembra posredoval v javno obravnavo, bodo svetniki na decembrski seji obravnavali končno različico tega dokumenta in ga predvidoma tudi sprejeli. V vmesnem času je zainteresirana javnost lahko županu poslala svoje pripombe in predloge, dopolnjen predlog proračuna pa so obravnavala tudi delovna telesa, sveti in organi ožjih delov občine. Na svetniške mize pa se vrača tudi prostorski dokument, ki ga javnost že nestrpno pričakuje. Svetniki bodo na seji zavzeli stališča do pripomb in predlogov javnosti podanih na prvi in drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer. Nato naj bi pripravljavci izdelali predlog OPN in ga poslali v drugo mnenje nosilcem urejanja prostora. Sledilo bo zadnje usklajevanje OPN s pogoji nosilcev, po pridobljenih pozitivnih mnenjih pa naj bi dokument sprejeli na občinskem svetu in ga objavili v Uradnem listu RS. Občinski svet bo v obravnavo dobil tudi Odlok o pokopališkem redu Občine Log - Dragomer ter Odlok o kategorizaciji občinskih cest. Sicer pa bodo na mize dobili še pogodbo o opremljanju, dali mnenje k imenovanju direktorice vrhniške knjižnice, predlagali kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani, izbrali predstavnika občine v Razvojnem svetu Ljubljanske urbane regije 2021-2027 ter se seznanili s priporočili KPK. Sicer pa naj bi letno poročilo predstavil MIRED, slišali naj bi poročilo o opravljenem nadzoru izdajanja naročilnic v letu 2019, razpravljali o spremembah in dopolnitvah poslovnika občinskega sveta ter sprejeli program dela Sveta za prihodnje leto. Tako kot na prejšnjih sejah naj bi se seznanili še s potekom projekta kanalizacije in čistilne naprave ter Občinski upravi postavili vprašanja ter jim posredovali pobude. Več v januarski številki Našega časopisa. V. L. Na fundacijo po sredstva za fitnes na prostem Log - Dragomer, december 2020 - Občina Log -Dragomer bo na Fundacijo za šport prijavila projekt postavitve dveh zunanjih fitnesov v Športnem parku v Dragomerju in v Športnem parku na Logu. Realizacija projekta je odvisna od uspešnosti vloge, če bo občina pridobila nepovratna sredstva, bodo tega realizirali, v nasprotnem primeru pa ne. Ocenjena vrednost investicije je okoli 60 tisočakov, od Fundacije bi radi dobili okoli 25 tisočakov. Občina Log - Dragomer želi postaviti dva zunanja fitnesa na prostem, ki bi omogočala izvajanje športne aktivnosti šolarjem in ostalim občanom ter jutranjo telovadbo starejšim občanom. Kot so pojasnili na Občini, bi investicija zagotovila kvalitetno preživljanje prostega časa starejših občanov, kot tudi vseh ostalih starostnih skupin, vključno z otroki, saj bi bile naprave primerne za vsa starostna obdobja, ustvarili pogoje za vadbo v zunanjem okolju, pridobivanje veščin za osnovno fizično aktivnost. Prvi zunanji fi-tnes s štirimi napravami bi postavili v ŠP Dragomer, drugega pa v ŠP Log. Investicija je ocenjena na okoli 60 tisoč evrov, občina pa jo bo realizirala v primeru, da bo pridobila okoli štirideset odstotkov nepovratnih sredstev. Če bodo uspešni naj bi fitnesa na prostem zgradili že prihodnje leto, uporabljati pa bi ga predvidoma lahko začeli sredi poletja. V. L. NflJ Občina Log - Dragomer 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj Občina z novo komunalno zakonodajo Log - Dragomer, december 2020 -Občinski svet Občine Log - Dragomer je na oktobrski dopisni ter redni seji sprejel tri novo odloke s področja komunale. Občina je prvič dobila lasten odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, pred tem je uporabljala petnajst let star vrhniški odlok. Zeleno luč je dobila tudi nova občinska zakonodaja s področja vodoo-skrbe in zbiranja odpadkov. Sprejet lasten predpis s področja odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode Tega so svetniki sprejeli na oktobrski dopisni seji. Občina je pred tem uporabljala vrhniški Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki je bil sprejel leta 2005 ter leta 2007 dopolnjen in spremenjen. Petnajst let star odlok ni bil več v skladu z veljavno zakonodajo, saj se je ta v tem času spremenila. Z novim Odlokom so uredili način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Log - Dragomer, določili oskrbovalne standarde in druge ukrepe zmanjševanja emisij odpadne vode, vodenje upravnih postopkov in evidenc, izvajalca gospodarske javne službe, vrste nalog in ukrepov ter standarde komunalne opremljenosti. V Odloku je določeno, da je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte in sicer na vseh območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, se ta gradi, obnavlja ali preureja. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo. Objekti, ki so do izgradnje javne kanalizacije za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode uporabljali greznico ali MKČN, morajo na lastne stroške greznico oziroma MKČN odklopiti in se s cevovodom preko interne kanalizacije direktno povezati na javno kanalizacijo. Uporabnik mora izvajalcu dopustiti nadzor nad izvedenimi deli. V Odloku je opredeljen tudi način in postopek za priključitev objekta. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno v vode ali posredno preko ponikanja. Če to ni tehnično izvedljivo lahko lastnik objekta to vodo odvaja v javno meteorno omrežje, če ta možnost obstoji. V tem primeru izvajalec vodi evidenco strešnih površin in zasebnih utrjenih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno meteorno kanalizacijo. Evidenca pa je osnova za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Do vzpostavitve katastra streh in utrjenih površin se storitev s tega naslova ne bo zaračunavala. Odlok govori tudi o izvajanju javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo, o prevzemu in ravnanju z blatom iz greznic in MKČN, o ukinitvi priključka in prekinitvi odvajanja odpadne vode, o pravicah in obveznostih izvajalca, lastnikov in uporabnikov ter o posegih v območje kanalizacije. Med drugim je še določeno, da nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, določene pa so tudi globe za kršitelje. Odlok o oskrbi s pitno vodo Občina Log - Dragomer je lasten odlok s področja vodooskrbe sprejela leta 2009, ga šest let kasneje zaradi spremembe zakonodaje spisala na novo ter ga vmes večkrat dopolnila. Svetniki so v letošnjem letu na mize, podobno kot pred petimi leti, predvsem zaradi sledenja zakonodaji, dobili nov odlok, ki je zeleno luč dobil na oktobrski dopisni seji. Tako kot do sedaj bo obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvajalo Komunalno podjetje Vrhnika. To bo zagotavljalo nemoteno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, zadostne količine pitne vode in njeno higiensko neoporečnost ter redni nadzor in preiskave kakovosti pitne vode. Med drugim po naročilu občine obnavlja ali gradi vodovod[T1] [T2] , v okviru rednega delan nadzira delovanje vodovodnih naprav in objektov, zagotavlja brezhibno delovanje javnih hidrantov, vzdržuje, obnavlja ali nadzira vzdrževanje in obnavljanje priključkov, obvešča o prekinitvah dobave vode ter pripravlja predloge obnov in novogradnje vodovodnega sistema ter sodeluje pri njegovem projektiranju. Določene so tudi obveznosti uporabnika, med drugim mora ta redno vzdrževati interni vodovod, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje, izvajalcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera ter menjavo le-tega, zaščitit mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami, naročiti mora vris priključka v kataster izvajalca ter izvajalcu javljati vse okvare in nepravilnosti na priključku. Sicer pa mora uporabnik upoštevati tudi varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode ter med drugim omogočiti izvajalcu vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovoda, Odlok govori še o obveznostih upravljavca zasebnega vodovoda, o vodovodnem omrežju, objektih in napravah izvajalca in uporabnikov, o vzdrževanju ter obnovi in novogradnji objektov in naprav vodovodnega omrežja. Priključek je potrebno obnoviti praviloma najkasneje, ko doseže starost 30 let oziroma prej, če stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo. Na javni vodovod morajo biti priključene vse stavbe oziroma objekti v katerih se zadržujejo ljudje ali pa se pitna voda uporablja za oskrbo živali in sicer v primeru, da te ležijo znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba. Odvzem vode iz javnih hidran-tov, brez dovoljenja izvajalca in brez spremstva s strani le-tega, je prepovedan, razen v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov, za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod ter izvedbo gasilskih vaj. Sicer pa so v odloku opredeljeni še pogoji priključitve na javni vodovod, meritve in obračun porabljene vode, prekinitve dobave vode, varovanje javnega vodovoda, viri financiranja javne službe in oblikovanje cen, prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje ter kazenske določbe. Odlok o zbiranju odpadkov 13. novembra je bil v Uradnem listu RS objavljen nov Odlok o zbiranju odpadkov v Občini Log - Dragomer. Glavni razlog za sprejem novega Odloka je predvsem sledenje zakonodaji s tega področja in preglednejše zaporedje obravnavanih tem. Glavni poudarki, ki jih prinaša odlok so omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe, zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, uveljavitev načela, da stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov. Sicer pa je cilj Odloka tudi osveščati in obveščati uporabnike jav- ne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki, zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo ter delovanje v smeri neprestanega zniževanja količine odpadkov (Zero Waste). Po Odloku se mora vsak izvirni povzročitelj obvezno vključiti v sistem zbiranja odpadkov in te ločevati na lokaciji izvora. Koristne odpadke uporabniki zbirajo na ekoloških otokih oziroma zbiralnicah, mešane komunalne odpadke pa v zabojnikih, ki so praviloma nameščeni na zasebnih površinah. Biološke odpadke izvajalec zbira po sistemu od vrat do vrat, uporabniki jih zbirajo v zabojnikih, lahko pa se odločijo, da jih bodo hišno kompostirali. V ta namen izvajalec javne službe uporabniku namesto zabojnika za biološke odpadke zagotovi kompostnik. Odpadke lahko občani pripeljejo tudi v zbirni center, kjer je v okviru obratovalnega časa zagotovljeno ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah. Javna služba na poziv uporabnika največ štirikrat v koledarskem letu prevzame kosovne odpadke, na vnaprej določene sobote. Odlok predvideva, da se lahko strošek storitve ravnanja z odpadki zmanjša, vendar samo v primeru, da uporabnik objekta ne uporablja najmanj tri mesece. Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kakovostnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov, imajo pa tudi več obveznosti. Tako so uporabniki dolžni izvajalca javne službe pisno obvestiti o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe. Lastniki ali upravitelji novega ali obnovljenega objekta morajo izvajalca javne službe najkasneje v 15 dneh pisno obvestiti o začetku uporabe objekta oziroma o številu prebivalcev, ki živijo v objektu; redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe; zagotoviti, da so zabojniki na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu. Prav tako morajo zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti, vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih, ki jih uporabljajo ter izvajalcu javne službe zagotoviti neoviran dostop do prevzemnega mesta; V Odloku so določene tudi obveznosti organizatorjev javnih prireditev pri ravnanju z odpadki, od 1. januarja 2021 dalje bodo organizatorji javnih prireditev, kjer bodo stregli hrano ali pijačo, morali udeležencem zagotoviti pribor, krožnike ali kozarce za večkratno uporabo ali pa bodo ti morali biti biorazgradljivi, določeni so tudi ukrepi v primeru nepravilno odloženih odpadkov, kakšne so prepovedi ter kazni za prekrške uporabnikov in izvajalca javne službe. Določeno je kako se javna služba financira, na kakšen način se oblikujejo cene ter med drugim še kdo opravlja nadzor nad izvajanjem določil Odloka. V. L. Foto: KPV Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 30. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) Občina Log - Dragomer objavlja POZIV K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA STANOVANJSKA SOSESKA LOG 2 1. Občina Log - Dragomer vodi postopek za začetek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log 2 (v nadaljevanju OPPN SS Log 2). Pobudnik priprave prostorskega akta je BM PROJEKTI d.o.o., Topniška ulica 29a, 1000 Ljubljana. Predlog izhodišč za pripravo OPPN SS Log 2 je izdelalo podjetje Esplanada d.o.o., Slovenska vas 8, 8232 Šen-trupert. 2. Izhodišča za pripravo OPPN se glede na zakonodajo pripravijo pred sprejetjem odločitve o pripravi OPPN in se oblikujejo ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora. Predmet izhodišč so prostorske ureditve za namen stanovanjske soseske na območju parc. št. 1310, k.o. Log. 3. Predlog izhodišč se javno objavi od 28.12.2020 do vključno 29.1.2021 na spletni strani Občine Log - Dragomer, na naslovu http://www.log-dragomer.si. 4. Javna predstavitev predloga izhodišč in posvet za oblikovanje dokončnih izhodišč OPPN SS Log 2 bo v četrtek 14.1.2021 ob 18. uri. Sodelovanje zainteresirane javnosti se bo izvedlo na daljavo s pomočjo elektronskih sredstev. Spletna povezava za sodelovanje na daljavo bo objavljena na spletni strani http:// www.log-dragomer. si. 5. V času javne objave predloga izhodišč lahko vsi udeleženci urejanja prostora in zainteresirana javnost podajo pisne pripombe in predloge k objavljenemu predlogu. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne objave predloga izhodišč (vključno z zadnjim dnem javne objave) podajo: • po e-pošti na naslov obcina@log-dragomer.si; • po pošti, na naslov Občina Log - Dragomer, Loška cesta 12, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici s pripisom »Pripomba - Izhodišča OPPN SS Log 2«. 6. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Log - Dragomer. Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik NflJ Občina Log - Dragomer r6oj 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lekarna Ljubljana na novi lokaciji Log - Dragomer, 30. november 2020 -Lekarniška podružnica Log - Dragomer je začela delovati na novi lokaciji. Iz dializnega centra so se preselili v novi Upravni center občine Log -Dragomer na Loško cesto 12. Odpiralni čas lekarne ob tem ostaja nespremenjen V novo občinsko stavbo na Loški cesti se je preselila enota Lekarne Ljubljana, Lekarniška podružnica Log - Dragomer. V prenovljenem objektu poleg lekarne deluje ambulanta splošne medicine, prav tako se v njem nahajajo prostori za občinsko upravo. Direktor Lekarne Ljubljana dr. Marjan Sedej je ob selitvi v nove prostore Lekarniške podružnice Log - Dragomer poudaril: »Poslanstvo Lekarne Ljubljana je ljudem zagotavljati učinkovito preskrbo z zdravili in enostaven dostop do izdelkov in lekarniških storitev, kar je še posebno pomembno v času epidemije. To poslanstvo se trudimo uresničevati v vseh krajih, kjer smo prisotni. Vesel sem, da smo prebivalcem občine Log - Dragomer s selitvijo lekarne na novo lokacijo olajšali dostop do zdravil in drugih izdelkov za ohranjanje zdravja. Lekarniška podružnica Log - Dragomer ohranja dosedanji odpiralni čas. Ob ponedeljkih, četrtkih in petkih je odprta od 7:30 do 14:30, ob torkih in sredah od 12:00 do 19:00. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je zaprta. Nov naslov lekarne je Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici. Zavezujemo se, da bomo tudi v prihodnje s strokovnostjo, prijaznostjo in posluhom za potrebe in želje krajanov iz dneva v dan skrbeli za medsebojno zaupanje in zadovoljstvo. Tudi v trenutnih razmerah epidemije so naši strokovni sodelavci na voljo za nasvet in pomoč pri skrbi za zdravje krajanov.« Novi prostori lekarne so veliki 60 m2 in so moderno opremljeni. Strankam je v podružnici na voljo strokovno svetovanje ob izdaji zdravil na recept in brez recepta, raznovrstnih medicinskih pripomočkov, dermo-kozmetičnih izdelkov ter izdelkov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. V novih prostorih je za stranke urejen poseben kotiček za svetovanje, v katerem bo magistra farmacije po odpravi vseh zaščitnih ukrepov, povezanih s širjenjem okužb z novim koro-navirusom, nudila lekarniške storitve. Kot so nam povedali v Lekarni Ljubljana med te storitve sodijo pregled uporabe zdravil, izdelava osebne kartice zdravil, na kateri so na enem mestu zbrane vse pomembne informacije o zdravilih, svetovanja za zdrav življenjski slog (svetovanje pri sladkorni bolezni, osteoporozi, težavah s prostato). V lekarni se lahko stranke posvetujejo tudi o uporabi homeopatskih zdravil. Ker zaenkrat svetovanje v lekarnah zaradi preventivnih ukrepov ni na voljo, so v Lekarni Ljubljana razvili novo storitev - te- lefarmacevtsko svetovanje. Z magistrom farmacije se lahko posvetujete na daljavo, prek računalnika ali pametnega telefona. »Nanjo se stranka prijavi na spletni strani Lekarne Ljubljana in se nato ob dogovorjenem terminu s farmacevtom poveže prek brezplačne aplikacije. Farmacevt tako sliši in vidi stranko, s katero se lahko pogovori in ji svetuje v udobju njenega doma. Storitev je namenjena vsem, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov ne morejo obiskati lekarne - na primer starši z majhnimi otroki, ljudje s poškodbami, starostniki, kronični bolniki, ljudje, ki živio v odmaknjenih krajih. V času izrednih razmer, kot je epidemija, pa je svetovanje na daljavo še posebej pomembno in koristno za celotno populacijo. Stranke lahko na ta način prejmejo potrebne informacije in se z magistrom farmacije posvetujejo glede varne in pravilne uporabe zdravil,« so nam pojasnili v Lekarni Ljubljana V. L., foto: Domen Grogl Gradnja kanalizacije in čistilne naprave Začeli z asfaltiranjem cest Log - Dragomer, 8. december 2020 - Projekt gradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave se pospešeno nadaljuje, gradbena dela so prilagodili ukrepom in navodilom ravnanja za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19. Zgrajenih je že 6 kilometrov kanalizacije, od tega 3,5 kilometra na Logu in 2,5 km na območju Dragomerja. V novembru so izvajalci ulice, kjer je že zgrajena kanalizacija, pripravljali na asfaltiranje ter že začeli s polaganjem grobega in finega asfalta. Asfaltiranje se bo nadaljevalo, če bodo to dopuščale vremenske razmere. Gradbeni stroji tudi v zimskih mesecih ostajajo v Jorda-novem kotu. Izvajalec Hidrotehnik je po zaključku gradnje kanalizacije na tem delu občine, v cestni profil začel polagati plinovodne cevi ter Cesto 8. maja pripravljati na asfaltiranje. »Na Cesti 8. maja se je izvedlo polaganje robnikov pločnika ter priprava za javno razsvetljavo in vsa spremljajoča priprava za asfaltiranje, ki vključuje višinsko uskladitev pokrovov jaškov glede na profil ceste,« so nam povedali na Občini. Decembra naj bi na Cesti 8. maja položili grobi in fini asfalt, izvedba pa je odvisna od vremenskih razmer, izvedbo ovira sneg na cestišču, poleg tega pa se temperature ne smejo spustiti več kot 5 stopinj pod ničlo. Januarja naj bi se dela nadaljevala v Kačji vasi, kjer bodo gradili vakuumsko kanalizacijo ob sočasni gradnji plina in razvo-da kabelskega omrežja podjetja T2 ter v Jordanovem kotu, kjer bodo polagali plin. »Po končanem polaganju cevovoda se bo izvedlo preizkus tesnosti v skladu z EN standardom in pred izvedbo še asfaltiranja po posameznih trasah,« smo še izvedeli. Tudi v Dragomerju so izvajalci ulice pripravljali na asfaltiranje. »Na ulicah Na Grivi, Laze in V Loki so delavci Komunalnih gradenj uskladili višino jaškov ter zamenjali poškodovane robnike. V novembru in začetku decembra bodo ulice, kjer je že bila zgrajena kanalizacij, preplastili z grobim in finim asfaltom, v kolikor bodo vremenske razmere to dopuščale,« še dodajajo naši sogovorniki, ki pravijo, da naj bi ta del projekta v začetku prihajajočega leta 2021 pripeljali tudi do tehničnega pregleda. Decembra in januarja 2021 naj bi se gradnja kanalizacije nadaljevala od balinišča, mimo vrtca proti regionalni cesti, nato pa naj bi zgradili še manjkajoče odseke ob regionalki ter na Poti ob gozdu. Sočasno poteka gradnja ostale komunalne infrastruktura Gradnji komunalne infrastrukture na trasi kanalizacije so se priključili tudi zunanji investitorji. Tako T2 na celotni trasi kanalizacije gradi širokopasovno omrežje, Energetika Ljubljana pa svoje plinovodno omrežje širi tudi na Log, kjer je bilo na Cesti 8. maja položenih okoli 300 metrov plinovodnih cevi. Občina sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja obnavlja tudi del druge infrastrukture. »Na Grivi je bil zgrajen vodovod v dolžini 30 metrov, v osrednjem delu Dragomerja smo zgradili 260 metrov meteorne kanalizacije, na Cesti 8. maja na Logu pa je bila zgrajena javna razsvetljava v dolžini 300 metrov,« pravijo na Občinski upravi. Sočasna gradnja se bo nadaljevala tudi v prihajajo- čih mesecih, v januarju naj bi tako na Aljaževi cesti zgradili vodovod v dolžini 140 metrov, vodovod v dolžini 160 metrov naj bi zgradili tudi na cesti Ob gozdu v Dragomerju, plinovod pa naj bi gradili na Aljaževi cesti, Cesti na Mele, Ob cesti ter slepi krak na Rimski cesti. Pri čistilni napravi se naj bi zemeljska dela nadaljevala januarja 2021 Delavci Trgograda so na lokaciji načrtovane čistilne naprave, kot smo že poročali, izvedli delovne platoje, gruščnate slope ter več metrov visoke nasipe. Z vsemi naštetimi ukrepi naj bi bistveno izboljšali nosilnost, sicer mehkega, barjanskega terena. Ker so bili predvideni ukrepi zaključeni, se je že pred časom lahko začela polletna konsolidacija temeljnih tal, ki še vedno poteka. »Izvajajo se meritve predobremenilnega nasipa na posedalnih ploščah v 14-dnevnem razmiku s poročilom za spremljanje konsolidacije temeljnih tal« so nam pojasnili naši sogovorniki. Nadaljevanje zemeljskih del na čistilni napravi je ob ugodnih vremenskih napovedih predvideno v januarju 2021, takrat naj bi se začelo odstranjevati nasip in planiranje terena ter nato v mesecu februarju 2021 nadaljevanje izvedbe zaščite gradbene jame z zagatnicami. Začetek izvedbe betonskih del na objektih čistilne naprave je načrtovan v mesecu marcu 2021. V. L., foto: Občinska uprava NflJ Občina Log - Dragomer 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj Realnost gledališke kulture v občini v času epidemije Čeprav je imel Mah teater v poletnem času nemalo organizacijskih težav, zaradi drugačnega načrta za letošnjo sezono pa je odpovedal režiranje tudi dosedanji režiser, je ansambel Mah teatra še vedno med vami. Z novim, izkušenim režiserjem, smo se na krilih lanskoletnega dobrega sprejema pri vas, gledalcih, za letošnjo sezono še ognjeviteje lotili novega izziva - predelave Cankarjevega Po- hujšanja, kreiranja nove igre in učenja vlog. Jeseni, ravno ko smo prvič stopili na oder, pa so nas zaustavili epidemiološki ukrepi za preprečevanje in omejitev širjenja virusa. Ukrepi niso samo zaustavili naših vaj na odru, v ansambel so pripeljali tudi skrb za bližnje in skrb za prihodnost. V času, ko epidemija še vedno kroji in omejuje naše življenje povsod po svetu, ni ravno želja po sproščenem ustvarjanju. Pa vendar se svet do sedaj nikoli ni zaustavil in se tudi sedaj ne zaustavlja. S to mislijo se je tudi naš ansambel odločil, da kljub oviram in skrbem nadaljuje z vajami igre, da vam bomo lahko našo igro Pohlep v kotlini barjanski po ukinitvi ukrepov čimprej pokazali na odru. Kljub začetnim težavam pri vzpostavljanju vaj po aplikaciji Zomm člani Mah teatra redno vadimo našo igro. V sklopu prireditve Povsod je luč, na katero nas je uvrstil organizator Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ste imeli v času od 10. decembra od 11:12 do 11. decembra do 19:18 na naši spletni strani www.mah-teater. si možnost vpogleda v naše vaje, dobili pa ste lahko tudi občutek, kakšna veseloigra se Od K ¡p polnof in Ipti) nninr fiii rl. i rja i j. i. i --.r 11 -.j* f ji ■ ho. ;pa rsi i ne. i >(i I) i -i/ pol HOL' polt SO od f 111 g ¡ca upe. zolle i rt nove natrtei N;i: \ ,äriL novo leto spremeni sJinif: v resn^nost iS^'&w 202f/ Va4 KL'D Koiöc Posnetek virtualne vaje Mah teatra pripravlja. Vsem, ki ste nas obiskali na naši spletni strani, se zahvaljujemo za obisk. Tisti, ki pa ste ta ogled zamudili, si boste predstavo lahko ogledali po oceni režiserja mesec in pol po ukinitvi ukrepov druženja. Seveda predstave ne bi bilo, če nam ne bi ob strani stali naši zvesti sponzorji, ki so nam kljub gospodarski krizi poma- gali, da bomo igro lahko postavili na oder. Hvala PGD Log, Občini Log - Dragomer, podjetjem KOV Jesenice, Uniplast Inženiring Vrhnika, M-OST Log in vsem ostalim. Ker je čas božiča in novoletnih praznikov, pa čeprav povsem drugačnih, izkoriščamo to priložnost, da vam iz srca kličemo zdravja, miru in čim več veselih trenutkov. Nekaj nasmehov naj vam pričara tudi ogled naše lanskoletne predstave Trije vaški svetniki, ki je še vedno na voljo za ogled na YouTube pod »Mah teater«. Srečno! Mah teater Po občini zavel duh dobrodelnosti Log - Dragomer, november 2020 - Nenavadni časi, v katerih trenutno živimo, so iz mnogo razlogov najtežji ravno za starostnike, ki živijo v domovih za starejše občane. Da bi jim bilo vsaj nekoliko lepše in lažje, so poskrbeli v KUD Kosec, kjer so se pridružili kar dvema projektoma za starejše. V okviru dobrodelne akcije Rokavčki pomagavčki so nakvač-kali in naštrikali rokave, ki pomagajo dementnim osebam. V okviru akcije »Mala pozornost za veliko veselje«, ki so se ji pridružili tudi v vrtcu, pa so izdelovali voščilnice s posvetili, ki bodo starostnikom pričarali nasmehe na obraze in jim polepšali prihajajoče praznike. Dobrodelni akciji Rokavčki poma-gavčki za osebe z demenco, katere pobudnik je združenje Spominčica, izvedbo pa vodi Huda volna, so se pridružili v sekciji ročnih spretnosti, ki deluje pod okriljem KUD Kosec. Članice so poprijele za pletilke in kvačke ter spletle rokavčke. »V društvu nas je kontaktirala Milena Zorko, ki nam je zaupala, kako štrikani rokavčki poma-gavčki pomagajo dementnim osebam. Ko so izgubljeni in nervozni, jim na-denejo te rokavčke, oni pa se z njimi igrajo ter se tako zaposlijo in umirijo,« nam je o akciji povedala predsednica KUD Kosec, Anica Vengust. V tujini je izdelava rokavčkov pomagavčkov izjemno priljubljena in marsikje organizirajo podobne dobrodelne akcije. Tudi v Sloveniji so nekateri domovi in centri za starejše s to aktivnostjo - izdelavo rokavčkov - začeli že v prejšnjih letih in so nad njihovo učinkovitostjo zelo navdušeni. Dokazano je, da rokavčki pri osebah z demenco zmanjšujejo stres, stimulirajo in izboljšajo zaznavanje ter jih sproščajo. Predsednica KUD Kosec je dodala, da so se povezali z DEOS Notranje Gorice, kjer imajo izjemen posluh za dobronamerne akcije in skrbijo za pozitivno počutje starostnikov. »Naši občanki Katarini Davidovič, ki sodeluje z DEOS Notranje Gorice, smo omenili in razložili pomen rokavčkov pomagavčkov. Nad idejo so bili navdušeni in akcija je hitro stekla.« Anica Vengust, Sonja Inglič, Darja Maček, Jožica Popit in Marjeta Tešanovič so spretno spletle več rokavčkov poma-gavčkov, ki bodo v prazničnem času razveselili varovance Doma starejših v Notranjih Goricah. »Prav je, da se takim akcijam pridružimo, se trudimo za prijazno okolje in dobro počutje vseh ljudi. Hvala vsem, ki so sodelovale za pomoč in odziv,« je dejala Ven-gustova. Več kot 250 voščilnic za starejše Projektu »Mala pozornost za veliko veselje«, vseslovenski akciji pisanja novoletnih voščil in izdelovanja čestitk za starejše so se pridružili tako v Koscu kot v Vrtcu Log - Dragomer. Projekt že peto leto zapored poteka pod okriljem DEOS Centra starejših Notranje Gorice. V akciji želijo zbrati 21 tisoč voščil za vseh 21 tisoč starejših, ki bivajo v centrih in domovih za starejše po Sloveniji. »Glede na trenutno situacijo in prepovedjo druženja se v KUD Kosec sekcija ročnih spretnosti povezuje preko spleta. Tako smo se odločili, da vsak član sekcije pripo- more k projektu. V teh težkih časih je starostnikom v domovih in centrih še posebej težko. Obiski so omejeni ali jih sploh ni, potrebne so izolacije, prisotni so strah in stiske. To je tudi razlog, da smo se v društvu KUD Kosec odločili, da tudi mi pripomoremo k majhnemu delčku tega veselja,« nam je zaupala Anica Vengust. Pobudnica akcije, Ana Petrič , direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice je vse, ki so se želeli pridružiti akciji prosila, da napišejo kratko pismo ali voščilnico z lepimi željami in pozitivnimi mislimi. Jih napišejo na roko, dovolj veliko in čitljivo ter se podpišejo in tako starostnikom, ki jih bodo prejeli, polepšajo praznike. »Ljubica Mala-vašič, Likar Helena in Ana Vrenk so izdelale preko 150 voščilnic. Sonja In- glič, Alenka Denša, Marjeta Zanino-vic, Anica Vengust, Draga Davitkova, Jožica Popit in Helena Likar pa so voščilnice napisale na roke, z velikimi črkami in lepih misli. Voščilnice smo predali DEOS, Domu starejših občanov v Notranji Goricah. Voščilnic bodo veseli predvsem tisti, ki nimajo svojcev in pogostih obiskov. Oddaljeni so od svojin najbližjih in tople domače besede. KUD Kosec se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim, ki so se odzvali in pripomogli pri tem projektu,« so še dodali v Koscu. Akciji so se pridružili tudi v Vrtcu Log - Dragomer, ki trenutno deluje v zelo okrnjeni obliki, le za nujno varstvo. Vzgojiteljice, starši in otroci so izdelali okoli 100 voščilnic. V. L., foto: KUD Kosec NflJ Občina Log - Dragomer 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj Loški gasilci ob 100-letnici oblekli gasilski dom Kljub korona letu, ki je močno zarezalo v naš vsakdan, smo loški gasilci izkoristili za grobo dokončanje investicije v naš gasilski dom. Z investicijami v objekt smo pričeli leta 2015, ko smo pričeli z zbiranjem projektantskega biroja za izdelavo projekta hi-drosanacije. Originalni temelji objekta so 180 cm pod zdajšnjim nivojem ceste, na približno enaki globini je tudi cev, ki odvodnjava meteorne vode izpod našega gasilskega doma. To cev, ki jo je močno načel zob časa, smo začasno sanirali, tako da služi svojemu namenu, in vanjo speljali na novo položene drenažne cevi okoli gasilskega doma. Zamenjali jo bomo v času izgradnje pločnika ob Loški cesti, ki bo potekal tudi mimo gasilskega doma. Osušili in obnovili smo tudi notranje omete v gasilski garaži, ki občasno služi kot kulturna dvorana. Primerno smo tudi uredili akustiko in razsvetljavo ter na novo obložili strop. V vmesnem času smo tudi zgradili prizidek gasilskega doma, v katerem je novo, dovolj široko stopnišče, primerno za javne zgradbe, in dve sobi. Januarja letos nam je vreme služilo in smo lahko pričeli z zadnjo, težko pričakovano večjo fazo obnovitve gasilskega doma - fasado. Odločili smo se za sistem Ba-umit Starlight Premium s Knauf Insulation FKD-S Thermal ploščami za kontaktne fasade, debeline 14 cm. Za izvajalca smo izbrali cenovno najugodnejšega ponudnika, podjetje LIBELA, Energetske in gradbene rešitve, Gašper Petkovšek s.p. Tik pred spomladanskimi omejitvami zaradi zajezitve širjenja korona virusa smo zaključili z obnovo odkapa, fasade in cokla, vgradili pa smo nove kamnite police, ki nam jih je doniralo podjetje Kamen Kociper d.o.o. z Vrhnike. Skladno z ukrepi nam je podjetje Gu-tnik d.o.o. v času 'lockdowna' vzorno izvedlo zaključna dela okoli gasilskega doma z rob- niki in asfaltiranjem. Vse to in še več ne bi bilo mogoče, če Začetek gradnje prizidka občina Log-Dragomer ne bi sistemsko primerno financi- Prenovljen gasilski dom rala delovanja javne gasilske službe in investicij v gasilsko infrastrukturo, če nas Loža-ni ne bi vsakoletno podprli s prostovoljnimi prispevki, ki jih običajno prispevajo pri prejemu gasilskega koledarja, in če marljivi prostovoljci in gasilci ne bi vsak po svojih najboljših močeh prispevali svojega koščka mozaika v javno dobro. Loški gasilci se na tem mestu vsem skupaj in vsakemu posamezniku iskreno zahvaljujemo za njegov dragoceni prispevek pri nadaljevanju in utrjevanju gasilske tradicije na Logu, ki v letu 2021 praznuje 100 let. Držimo pesti in bodimo maksimalno disciplinirani, da zaustavimo virus in se vsi skupaj dobimo na praznovanju jubileja, ki bo konec maja na Logu. Upravni odbor PGD LOG Betoniranje prizidke Hidrosanacija in menjava oken Obnavljanje stropa dvorane Med prenovo fasade NflJ Občina Log - Dragomer 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj Dnevniški zapis bralnega krožka, DVIG, december 2020 Ko se svet vrti okoli Devetdesetletniki so nam postavili ogledalo žensk Članice bralnega krožka se kljub epidemiji redno sestajajo preko zooma in pridno berejo naprej. Res je v teh razmerah veliko težje priti do pravega knjižnega gradiva, kar pa sproti in solidarno rešujejo z medsebojno izposojo knjig. Vse bolj dobrodošle so domače knjižnice, kjer ni potrebno upoštevati predpisanega protokola v knjižnicah, vseeno pa težko pričakujejo čas, ko bo stikanje po knjižnih policah v knjižnicah spet normalno omogočeno. Ljudem, ki radi in veliko berejo, zagotovo manjka tudi stik s knjižničarskim osebjem in naključnimi obiskovalci. V decembru smo prebirali dva avtorja, bolje rečeno avtorico in avtorja, in sicer Mirjam Drev in delo V pozlačenem mestu ter Jurija Hudolina in njegove Ljubljanske ulice. V pozlačenem mestu se srečamo z zgodbo, ki sega v konec osemdesetih let, ko se v naši družbi prične razpad dotedanje družbene ureditve. Osrednja lika sta mlad par, ki živi med Dunajem in Ljubljano, in je najbrž podoben mnogim mladim ljudem, ki se tudi v sedanjosti odpravljajo v tujino z željo po boljšem in večjem zaslužku in po uveljavitvi svojih poklicnih interesov. Mnogi na tej poti žal spoznajo, da je blišč tujine navidezen in se morajo soočiti z mnogimi intrigami, pritiski in manipulacijami, ki njihove ideale precej oklestijo. Bralci boste v knjigi lahko spremljali še druge knjižne junake, za katere se izkaže, da ostanejo na koncu praznih rok. Pripoved je vse bralke, ne le zaradi zgodbe same, temveč tudi zaradi lepega jezika in lepe, tekoče pripovedi, kar avtorico Mirjam Drev zagotovo uvršča med boljše avtorice tega časa. Ljubljanske ulice niso le zgodba o mladosti v Ljubljani in o ljudeh, s katerimi se je avtor srečal. V njej se prelivajo dogodki mladega človeka, ki odrašča in preko otroštva in mladosti postaja zrel človek. Spremljamo pripovedovalca, ki opisuje odnos med staršema in svoj odnos do njiju, kot ju vidi kot zrel in izkušen človek. Najbrž k temu pripomore sprememba okolja, v katerem biva, saj se iz Istre vrne nazaj v Ljubljano. Kot prišlek neprestano menja bivališča in tako vedno znova na novo vzpostavlja svoje življenje. Zanimivi so opisi različnih krajev in ulic po Ljubljani in seveda njegova volja in moč, da se obdrži kljub temu, da se pravzaprav pobira iz čistega dna. Ker vse nismo prišle do tega naslova, smo prebirale tudi Ingrid Rosenfeld. V njej Hudolin razvije zgodbo hčerke poljskega juda in ljubljanske veleposestnice, ki s svojo lepoto, bistrim duhom in širokim obzorjem predstavlja življenje po drugi svetovni vojni in vse do danes. Za Ingrid je knjižni svet tisti, ki mlado profesorico povsem prevzame in vsakodnevni izzivi življenja so zato le primerjava z literarnimi deli. Zgodba se dogaja med Ljubljano in Kortami in kljub zapletenemu ljubezenskemu življenju glavna junakinja končno najde svoj mir in zadovoljstvo. Osnove ljubezni in zla pa so še eno delo izpod peresa Jurija Hudolina. Popivanje po beznicah in odličnih lokalih, druženje z najraznovrstnejšimi ljudmi, ki so izgubili svoje nekdanje položaje, umik v drugačen svet in odnos do ženske, ki ga končno pripelje nazaj v Ljubljano, so osrednja pripoved glavnega junaka. Lahko bi rekli, da se prav vse zgodbe vrte okrog žensk, ... pa saj veste, kaj pravi znani pregovor ... Ampak ne bi o tem sedaj. Hudolin je zagotovo avtor, ki ga je vredno brati, čeprav vas bodo morda ponekod presenetili nenavadni izrazi, ki jih uporablja v svojih tekstih, in nenavadno dolge stavčne povezave. Uživajte pri branju. Dragica Krašovec Druga številka posebne izdaje Pogovorov z občani -Kolo življenja 2020 Izdajo Dvigove druge številke Kolesa življenja je omogočila občina Log - Dragomer. V reviji so nam naši devet-desetletniki Anton Debeljak in Frančišek Rus z Loga, Tone Požar iz Lukovice, ter Terezija Ma-vsar in Bernarda Toplak iz Dra-gomerja zaupali svoje spomine. Ob branju se zavedamo, koliko lažje je življenje danes, v primerjavi z njihovimi. Ob prebiranju spoznamo, da so za uresničitev svojih življenjskih načrtov - pridobiti izobrazbo, osnovati družino in zgraditi dom - vložili vse svoje sposobnosti in moči. Zaznamovale so jih težke življenjske razmere, pomanjkanje, usodni dogodki med prvo in drugo svetovno vojno. Danes v miru uživajo sadove svojega dela. Na življenjske stiske nekoč gledajo dobrohotno, saj so jih z veliko mero optimizma in radoživosti prebrodili. Ali kot je rekla gospa Terezija: »V redu je bilo moje življenje. In nič mi ni žal. Zmerom je treba misliti, saj bo bolje.« Mogoče bi to njeno sporočilo ponotranjili vsi, ki se nam/jim zdi življenje s korono neznosno. Res pa je drugačno. Tudi za naše devetdesetletnike. Ob izidu prve izdaje revije Kolo življenja leta 2019 so bili intervjuvanci povabljeni na svečani sprejem k županu, Miranu Stanovniku, ki jim je podelil revijo in kjer sta se srečali naj- starejša in najmlajša generacija: pevski zborček vrtca Dragomer je s svojim nastopom in obdari-tvij o intervjuvancev poskrbel za še prijetnejše vzdušje. Po pogostitvi je stekel živahen pogovor z devetdesetletniki in njihovimi spremljevalci. Za vse je bil to lep dan, našim devetdesetletnikom pa smo pokazali, da niso pozabljeni in da so za nas pomembni. Letos tega srečanja ni bilo mogoče ponoviti. Srečanje je nadomestil g. Sta-novnik s pismom, ki ga objavljamo v celoti, in simboličnim darilom, ki so ga lanskim in letošnjim intervjuvancem ali njihovim potomcem izročili pisci intervjujev v upanju, da bo mogoče srečanje organizirati v letu 2021. Pismo objavljamo v celoti. Vzemite si čas za branje (na naši spletni strani iold.si). Berite jih z občutkom, ker so bile tudi povedane z globoko iskrenostjo in s spoštovanjem do časa, v katerem so živeli, in do ljudi, ki so se jih dotaknili. Olga Drofenik, DVIG univerza za tretje življenjsko obdobje NflJ Občina Log - Dragomer 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj ŠK Podnebne spremembe -mit ali resnica v novembru Prva srečanja ŠK so bila namenjena spoznavanju vpliva podnebnih sprememb na okolje, potem pa smo se osredinili na posledice podnebnih sprememb na t.im. kriosfero (zamrznjena voda v obliki ledu, stalno zmrznjena tla permafrost, plavajoči led in ledeniki). Dve srečanji smo posvetili vplivu podnebnih sprememb na dogajanja na ledenikih, predvsem na Arktiki in Antarktiki. Spoznavali smo vpliv izpustov toplogrednih plinov na podnebne spremembe, ki se kažejo v globalnem segrevanju našega planeta. Nova spoznanja v ŠK so prispevala k temu, da razumemo osnovne pojme, da se lahko lotimo prebiranja člankov na to temo in lahko bolj kritično spremljamo novice s tega področja. Za vse člane pa velja, da smo ozavestili posledice lastnih ravnanj na izpuste toplogrednih plinov in se tudi zavedamo posledic lastnih ravnanj. Zal to še ne pomeni, da bomo lastna ravnanja in navade tudi spremenili, če bi se morali odpovedati svojemu udobju. Mentorica ŠK, prof. dr. Dragica Noe, nam je predstavila negativne vplive izpustov to- plogrednih plinov na podnebni sistem in globalno segrevanje. Prvi poizkus omejitve izpustov toplogrednih plinov je bil Kjotski sporazum (veljaven od 2005), ki ni prinesel želenih rezultatov. Več optimizma okoljevarstvenikom vliva Pariški sporazum (2015). Pariški sporazum • zavezuje podpisnice k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na dvig za največ 1,5 stopinje in • načrtuje omejitev človeških izpustov toplogrednih plinov med letoma 2050 in 2100 na toliko, da jih bodo drevesa, zemlja in oceani še sposobni sprejeti. Države morajo svoje prispevke k zmanjšanju emisij opredeliti v posebnem dokumentu in pripraviti instrumente, ki jih bodo izvajale za dosego tega cilja. Ogljični odtis Ogljični odtis se uporablja za ponazoritev količine izpustov šestih toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, dogodek, proizvod ali storitev. Najpomembnejši toplogredni plin, ki ga ustvarjajo praktično vse človeške dejavnosti, je CO2. Ogljični odtis izražamo v tonah CO2 (pri neposrednih izpustih CO2) oziroma v tonah CO2 ekvivalenta (upoštevamo izpuste vseh šestih toplogrednih plinov). Izračun ogljičnega odtisa ima praktično vrednost za podjetja, občine, države in posameznike, ker predstavlja objektiven izračun vplivov na okolje in kakšno stopnjo okoljske učinkovitosti na področju toplogrednih plinov smo dosegli. Omogoča načrtovanje ukrepov za zmanjševanje izpustov, izbiro okolju bolj prijaznih proizvodov/storitev,... O tem, kaj lahko storimo, smo se člani ŠK veliko pogovarjali. Ponovno smo pogledali primere dobrih praks po svetu (sežigalnice, daljinsko ogrevanje na biomaso, sončne in vetrne elektrarne) in tudi pri nas v občini (toplotne črpalke, sončne elektrarne). Ugotovili smo, da je priložnost za daljinsko ogrevanje na biomaso zamujena, povsem realna in izvedljiva pa je kombinacija toplotna črpalka/sončna energija. Čim več gospodinjstev v naši občini bi se za to možnost odločilo, tem bolj bi kot skupnost prispevali k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Za tovrstne investicije so na voljo državne spodbude, spodbude ponudnikov električne energije in morda bodo tudi spodbude naše občine. Ni pa se nam uspelo veliko pogovarjati o tem, kako vplivati na zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v prometu, ki so se v Sloveniji do leta 2014 povečali za 166 % glede na leto 1986. Tudi v EU so izpusti po znižanju v obdobju 20082013 znova narasli; v obdobju Slika pokaže, da sta za dobro polovico vseh izpustov odgovorni energetika in promet. In prav na teh področjih lahko veliko prispevamo k zmanjševanju kot posamezniki in člani naše skupnosti. 1990-2014 so narasli za 13 % (v Sloveniji pa v tem času za slabih 97%). Glavni vir toplogrednih plinov je večinoma cestni promet, ki prispeva kar 99 % vseh izpustov toplogrednih plinov. Delež, ki ga imajo izpusti iz prometa v skupnih izpustih to-plogrednih plinov (32,5 % leta 2014, leta 2002 še 21%), in ne dovolj učinkoviti ukrepi za njihovo zmanjšanje otežujejo prizadevanje Slovenije za dosego sprejetih obveznosti. Uporaba električnih avtomobilov je trenutno videti najboljša rešitev, a v Sloveniji bi potrebovali še eno nuklearko, če bi se večina voznikov odločila za nakup električnega avtomobila. Na zadnjem srečanju smo se člani še dogovorili, da bomo pripravili informacijsko zloženko za naše občane, v kateri bomo predstavili spoznanje, da podnebne spremembe niso mit, da jih povzročamo tudi ljudje, da je prav, da se tega za- vedamo, saj je to prvi korak k bolj odgovornemu ravnanju. Olga Drofenik, članica ŠK Nagovor študentom, mentorjem, donatorjem in podpornikom Na koncu niso leta življenja, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih. Abraham Lincoln Drage študentke in študentje, spoštovane mentorice in mentor, cenjeni člani, donatorji in podporniki univerze za tretje življenjsko obdobje DVIG! Mineva leto, v katerem smo vsi želeli narediti veliko več, kot nam je uspelo. Polni želje po znanju in druženju smo začeli izvajati dejavnosti, študentje in mentorji DVIG-a na področju izobraževanja, donatorji vsak na svojem področju. Zal smo se morali v veliki meri umakniti epidemiji, karantena spomladi, karantena jeseni ... Vendar se nismo pustili premagati. DVIG-ove dejavnosti smo deloma izvedli na srečanjih, še več pa virtualno, ne spletnih konferencah. Dosegli smo dva cilja: nadaljevali smo delo na tečajih in v študijskih krožkih in naučili smo se uporabljati računalnik in se učiti v ZOOM učilnici. Zato lahko na minulo obdobje gledamo z zadovoljstvom. Veliko se nam je zgodilo letos mimo naše volje, karkoli smo že doživeli, nismo pozabili živeti: nismo ostali osamljeni, še vedno smo povezani, smo bolj modri in več znamo. Pred nami sta velika praznika: božič in dan samostojnosti. Božič nagovarja in krepi to, kar je v nas najboljšega, dan samostojnosti pa nam sporoča, da je mogoče sanje po lepšem življenju uresničiti, če se ljudje iskreno povežemo na poti k skupnemu cilju. Pričakujemo, da bo to novo leto čas umirjenja in sprostitve. Zelimo, da bomo ostali zdravi in da bodo tudi naše družine, znanci in prijatelji zdravi. Zelim vam, da vam vsak dan v letu 2021 prinese nov odmerek modrosti, sreče in napredka. Nadaljujte s svojim delom, učite in spoznavajte sebe in svet okoli nas, nekoč in danes. Znanje, ustvarjalno delo in kakovostno preživljanje prostega časa prinašata zadovoljstvo in lepšata življenje tudi v naši skupnosti. Vabimo vas in želimo, da se nam tudi v letu 2021 pridružite v naših izobraževalnih programih. V I Iz srca vam voščim lepe božične praznike, želim vam, da s ponosom praznujete dan samostojnosti o ter veseli vstopite v leto 2021. Nika Gams, predsednica „i IHWr NflJ Občina Log - Dragomer 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj #OstaniZdrav JU rmanudriv Misli uhajajo med prijazne ljudi, v tople domove na praznične dni. vsem je namenjeno veliko dobrih želja, ki niso zveneče, naj vam leto 2021 prinese zdravja in veliko sreče. Srečno 2021! Društvo upokojencev Dragomer Lukovica V novem letu naj bovaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, ' 7* vaše življenje iskrivo, ustvarjalno in polnolepih trenutkov. Vesel božič in srečno novo leto 2021. Srečno 2021! K Planinsko društvo Rega Log Koristno izrabljen koronin čas Pogled na preživeto leto 2020 nam potrjuje, da so si tudi vse ustanove in skupnosti med seboj podobno različne, kot smo si med seboj različni ljudje. Vsak pa je v svoji drugačnosti kot biseri v mozaiku celotne družbe in naše domovine. Eni so se poskrili in v vranem zavetju čakajo na izid pandemije ter aktualne državne politike. Seveda z namenom, da se ne bi komu zamerili in se v novih časih ne bi zato znašli na napačni strani. Drugi pa vidimo tudi v pandemiji priložnost, da smo še bolj aktivni tam, kjer lahko vsak naredi kar največ dobrega za sebe, svojo družino in soseščino ter za celotno skupnost! Ob tej priložnosti se za- hvaljujem vsem v Občini Log - Dragomer, za dober zgled lokalne skupnosti, ki je pogumno na strani lokalnega prebivalstva, medtem, ko so mnoge druge, žal le podaljšek države. Pohvalo pa zasluži tudi Župnija Brezovica. Zaradi naglice in potrošniških ter drugih pritiskov v življenju, marsikomu ni bilo dano, da bi našli čas za spoznavanje temeljev življenja in naših medsebojnih odnosov. To dobro ve tudi naš župnik g. Jožef Poje, ki je v času pomladne pandemije praktično sam prenovil tudi Marijin dom in okolico. Sedaj, v drugem valu pandemije pa ustvarja video posnetke na temo vzgoje za Življenje. Posnetki so narejeni na Ljubljanskem barju in v hribovitem zaledju in so res poučni in zanimivi za vse vseh generacije. Drugo področje, ki je prav tako vsem na dosegu pa je učno gradivo za šolske ure zemljepisa. Vsak od nas lahko kadarkoli od doma, na svojem ekranu spoznava in občuduje iz ptičje perspektive, lepote Slovenije in sveta. To so posnetki iz zraka praktično iz vseh slovenskih krajev pa tudi iz mnogih držav po svetu. Tudi za to si gospod Jožef Poje zasluži veliko priznanje in vso zahvalo. Prepričan sem, da so mnogi pedagoški kadri prepotovali veliko več sveta in občudovali še veliko več zanimivosti, kot naš župnik pa danes ni od njih na spletu mogoče najti nobene koristi. Seveda je še mnogo drugih dobrotnikov, ki kljub pandemiji, napredujemo z novimi pridobitvami v bližini svojih domov. Pojavljajo se nova improvizirana igrišča, novi poligoni, nove krajevne krožne poti in še marsikaj zanimivega in koristnega, kar pomembno vpliva na izboljšanje dobrih odnosov v naših družinah in med sosedi. Prav to pa vam vsem želim tudi v letu 2021. Drago Stanovnik Wascasqpis skupne strani © KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št. 49 NOVICE »Harmonike so še vedno privlačna sila za staro in mlado. Na velesejmu se divi občinstvo čudežnemu mlademu virtuozu na harmonike »Poldeku«, sinu znanega prvega jugoslovenskega izdelovalca harmonik F. Kuclerja na Vrhniki. Z brezprimerno spretnostjo in tehnično dovršenostjo igra razne težke komade, kar dokazuje njegov izredno razvit posluh. Sicer pa je težko določiti, ali so harmonike boljše ali pa igralec, oba sta pač prvovrstna. Gotovo je, da je Kuclerjeva harmonika nenadkriljiva po moči in čistosti glasu, kakor tudi po solidnem in finem delu. Ustanovitelj tega podjetja, ki je bilo ustanovljeno pred 60. leti, je bil oče sedanjega lastnika g. Ivan Kucler na Vrhniki. Že oče, posebno pa sedanji lastnik g. F. Kucler, sta delala vedno na izboljšanju in izpopolnjevanju harmonike, kar jima je srečno uspelo. G. F. Kucler je sam tudi izvrsten harmonikar, ki je v vsaki veseli družbi dobrodošel. Sto in sto harmonik poje danes slavo g. Kuclerju po raznih deželah, predvsem pa v Sloveniji, kjer ga skoraj ni kraja, kamor še ni poslal svoje harmonike. Naročila sprejema iz Francije, Avstrije in Amerike, največ pa seveda iz Slovenije, dokaz, da tovarniško blago iz industrijskih dežel ne more doseči nikdar kvalitete ročnega Kuclerjevega izdelka. Njegovih uspehov se veselimo tudi mi in priporočamo obiskovalcem velesejma, da si ogledajo njegove izdelke; harmonikarje ter one, ki bi radi znali ter si harmoniko kupili, pa vabimo, da preizkusijo te izborne inštrumente.« Peti dan Ljubljanskega velesejma. Jutro, 158, 7. julij 1927, str. 2 Franc Kucler, mojster izdelave harmonik in harmonikar (družinski arhiv) KUCLERJEVE HARMONIKE S svetovno znanimi Kuclerjevimi harmonikami zaključujemo letošnjo temo vrhniških tradicij in obrti, ki si zaradi raznolikosti in bogastva v prihodnje zaslužijo temeljito znanstveno obravnavo. Primeri dobrih praks oživljanja etnološke dediščine vlivajo upanje za njihovo preživetje. Po zamrtju vodne poti je Vrhniko zajela gospodarska kriza, ki je pospešila razvoj novih gospodarskih panog, predvsem opekarstva, lesarstva, usnjarstva, mlekarstva in sirarstva. V okolici Vrhnike je nastalo več opekarn, na Verdu parketar-na, na Vrhniki tovarna harmonijev, tovarna usnja in tovarna mesnih konzerv. Leta 1899 zgrajena lokalna železnica je Vrhniki zagotovila ugodnejšo prometno povezavo in hitrejši prehod v industrializacijo. Nove tovarne so vplivale na demografsko strukturo in zunanjo podobo naselij, ki so se širila ob industrijskih obratih, stare tradicije in obrti, povezane predvsem s transportom po reki in furmanstvom, pa so počasi izgubljale na veljavi. Moč vode, ki je poganjala številne mline in žage, strojarske in kovaške delavnice, so kmalu zamenjali parni stroji. V letih 1919-1945 je prenehala delovati skoraj polovica mlinov in žag. Z opustitvijo izrabe vodnega pogona je prenehala tudi vsakdanja skrb za vzdrževanje strug in jezov na Ljubljanici in njenih pritokih. Leta 1925 je izšla knjižica Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, v kateri je iz vrhniškega okraja, poleg večjih industrijskih obratov, žag in zadrug, navedeno tudi obrtno podjetje Kucler Franc, izdelovanje harmonik. Na Vrhniki nekoliko pozabljeno zgodbo družine Kucler, ki jo poleg družine ohranja še vrhniški vrtec, poimenovan po narodni herojinji Antoniji Kucler, je leta 2016 obudila Katarina Vrisk v knjigi Antologija avstralsko slovenskih glasbenikov. Zgodovino harmonike in tragedijo družine Kucler je ob srečanju folklornih skupin in predstavitvi knjige v klubu Triglav v Sydneyu povzel Alfred Brežnik, mož pravnukinje prvega izdelovalca harmonik v Jugoslaviji Ivana Kuclerja, Jeni Brežnik. Ob tem je navedel: ... «Oba dogodka sta odraz slovenske kulture v tej deželi in sta pomembna za ohranitev kulturne dediščine naše skupnosti.« ... Družina hrani več originalnih Kuclerjevih harmonik, med njimi tudi znamenito harmoniko Franca Kuclerja in harmoniko z mehom iz časopisnega papirja, ki je bila izdelana v času gospodarske krize leta 1937. Prve Kuclerjeve harmonike je v šestdesetih letih 19. stoletja na Drenovem Griču začel izdelovati Ivan Kucler, ki je znanje prenesel na sina Franca Kuclerja. Ta je obrt dodobra nadgradil in razširil ter mojstrstvo za izdelavo in nadarjenost za igranje harmonike prenesel na svoja sinova Antona in Poldeta ter zaposlene, ki so z obrtnimi potrdili Kuclerjeve delavnice nadaljevali uspešne samostojne poti. Kuclerjeva delavnica, ki je v času razcveta zaposlovala deset ljudi, je izdelovala tako tradicionalne diatonične harmonike, kot tudi kromatične in klavirske harmonike. Kakovost izdelave in zvoka jih je ponesla tudi v tujino. Konec izdelovanja Kuclerjevih harmonik je zaznamovan s tragično zgodbo družine v drugi svetovni vojni. Partizansko družino, ki je v letih 1941 in 1942 na svoji domačiji skladiščila orožje in drug vojaški material za partizanske enote, in kjer je delovala glavna zveza med Ljubljano in partizanskimi enotami v Polhograjskem hribovju, so 26. avgusta 1942 obkolili italijanski vojaki. Domačijo, živino, delavnico in 70 harmonik so zažgali pred očmi mojstra Franca Kuclerja ter ga nato ustrelili. Ženo Antonijo Kucler so odpeljali in po neuspešnem zaslišanju usmrtili 21. septembra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani. Od desetih otrok je življenje med drugo svetovno vojno v partizanih izgubilo še pet njunih sinov; Anton, Polde, Franc, Stanko in Sandi. Izjemnost Kuclerjevih harmonik so nadaljevali in nadgrajevali njihovi učenci. Že leta 1924 se je pri Kuclerjevih začel učiti Anton Železnik, ki je kmalu za tem skupaj z brati začel izdelovati in popravljati harmonike, na katere so tudi igrali. Antonov polbrat Avgust Železnik je po drugi svetovni vojni odprl svojo delavnico na Vrhniki. V dolgi karieri je izdelal več kot 1500 harmonik. Kot je navedel, je »harmonika narejena iz več kot tisoč različnih kosov. Les je resonančen, jelša, oreh ali smreka. Gumbi za base so iz govejih rogov, ovčja koža pa za notranje jezičke. Tudi meh je iz finega ovčjega ali kozjega usnja. Ohišje je leseno, furnirano z vloženimi intarzijami, kar poleg svetlih kovinskih delov da harmoniki posebno lepoto in privlačnost že na pogled.« V svoji zbirki je hranil tudi harmoniko z letnico 1865, ki so jo izdelali v nekdanji tovarni harmonijev na Vrhniki. Tradicija Kuclerjevih harmonik je preživela morijo druge svetovne vojne in živi naprej v Železni-kovih, Rutarjevih, Melodijinih, Zupanovih in Totter-jevih harmonikah. Irena Šinkovec »Na tem mestu je stala Kuclerjeva hiša, pomembna partizanska javka in oporišče Osvobodilne fronte na Lesnem Brdu in Drenovem Griču v letih 1941-42. Dne 26. avgusta 1942 so Italijani hišo obkolili in jo potem zažgali. Gospodarja Franca so pred hišo ustrelili. Gospodinjo Antonijo - narodni heroj - so ustrelili v Gramozni jami. V partizanih pa je padlo pet Kuclerjevih sinov. Krajani Drenovega Griča - Lesnega Brda, 6. 5. 1982« Napis na spominski tabli. Štirideset let po tragičnem dogodku so na mestu požgane Kuclerjeve domačije odprli spominsko obeležje in družino Kucler svečano počastili. Občane in goste je nagovoril pisatelj Karel Grabeljšek. Spominsko obeležje je zasnoval Pavel Mrak. PROGRAM Razstavišče Moja Ljubljanica je trenutno zaprto. O izvedbi januarskega programa vas bomo sproti obveščali na spletni strani www.mojaljubljanica.si. 27. 9. 2019 - 31. 12. 2021 TOR.-NED. 10.00-18.00 občasna razstava Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 9. 1. 2021 ob 11. uri splošno javno vodenje PO RAZsTAVI Moja LJUBLJANICA spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 Antonija Kucler, ki je bila 21. septembra 1942 ustreljena kot talka v Gramozni jami, je bila odlikovana z redom narodne herojinje in ima obeležje tudi v Spominskem parku NOB na Žalah v Ljubljani. (družinski arhiv) itfU&iKAaOVEiHmA ayis* AWifeKE sirMnui IA raivoj Hi EVROPSKO KOHEZUSKO POLITIKO m m grants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Urška svetuje Kaj si želite v odnosih in kako postaviti meje v odnosu? Pogosto ljudje odgovorijo na vprašanje: Česa si želite? Da bi jih razumeli. Da bi se znali odzvati na njihove potrebe in čustva. Da bi se to lahko zgodilo v polnosti, moramo najprej prepoznati in razumeti svoje potrebe in svoja čustva. Brez tega ne moremo pričakovati, da nas bodo razumeli drugi. Kako razumemo sami sebe? Ko prepoznamo naše potrebe v občutkih, lahko vse to lažje uporabimo v drugih in na razumljiv način sporočimo, kaj se dogaja z nami. To je, da pri sebi postavimo in imamo zdravo osebno mejo. Ko pomislimo, kmalu ugotovimo, da je ena izmed najglobljih želja več ljudi, da bi imeli nekoga v življenju, ki bi jih imeli rad. Pa ne samo rad, večina ljudi bi želela imeti v življenju nekoga, ki bi jih ljubil in tega ne bi pokazal samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Pogosto pa se pri ljudeh zgodi, da so s to idejo tako obremenjeni, da ob tem pozabijo imeti radi sebe. Iskanje oseb se tako širi v životarjenje. Najprej se moramo naučiti, da imamo radi sebe. Sprejmite se, izkažite si pozornost ... Skratka, naučite se, da se moramo ljubiti. Če se ne naučimo tega, je precej velika možnost, da se bomo nehote obkrožili z osebami, ki jih tudi ne bomo imeli, če bi radi. Tako se bomo še bolj oddaljili od naše globoke želje, ki je zapisana v vsakem izmed nas. Zakaj je tako pomembno postavljanje mej v odnosih? Prva lastnost katerihkoli mej je zagotovo varnost. Varnost za nas same in za drugega. Sicer na prvi pogled beseda »meja« v sebi nosi nek strah in nelagod-je, pravzaprav pa meje predstavljajo čisto nasprotje. Zdrave meje ločujejo med funkcionalnim, srečnim odnosom ter nefunkcionalnim. Posebno so meje nujne v odnosih, kjer so prisotni otroci. Tam brez mej ne gre. V odnosih brez mej je ves čas prisoten občutek, kot da stojimo na prepihu. Nikoli ne vemo, kaj bo zašlo v odnos in ves čas smo odvisni od »vremena«. To pa je izčrpavajoče in tako nam kmalu zmanjka energije za druge stvari v življenju, saj smo ves čas na preži. Meje v odnosih poleg varnosti predstavljajo tudi, da se v odnosih počutimo spoštovane, slišane, cenjene, manjša je možnost za kakršnekoli zlorabe (fizične, ekonomske, spolne, psihične Že prej sem omenila, da je pogoj za postavljanje mej v odnosu, da imamo zdrave osebne meje. Postavljanje mej ne pomeni, da odreagiramo besno ali da smo sebični. Pomeni, da se naučimo imeti radi, da se naučimo, kako spoštovati sebe in da se naučimo prave samozavesti in asertivnosti. Marsikdo misli, da nima pravice postaviti osebne meje, ker so bile njegove v odraščanju tako zelo nespoštovane. Imate pravico do mej, imate pravico do spoštljivih odnosov, imate pravico, da drugi spoštujejo vaš čas, imate pravico prositi za pomoč ... Če imamo postavljene meje, je to najboljši obrambni ščit pred manipulacijami in drugimi oblikami nasilja ter izkoriščanjem. Osebne meje, ki so zdrave, nam pomagajo tudi pri tem, da se zaščitimo pred pretiranim prevzemanjem čustev, pa tudi težavami ljudi iz okolice ali pred pretiranim pričakovanjem, da bi drugi prevzeli odgovornost za nas. Zavedati se moramo, da določitev osebnih meja pomeni tudi prevzemanje odgovornosti. Tako prevzamemo odgovornost zase in za svoje življenje, prav tako pa tudi, kako se bomo mi obnašali do drugih in drugi do nas. Če ne znamo postavljati mej, se vedno znova vračamo v dramatične cikle, za katere si konstantno obljubljamo, da se ne bomo več vračali. Če nimamo postavljenih zdravih osebnih mej, dajemo pod vprašaj svoje vrednote in vse, v kar verjamemo v globini srca. Jasnost in doslednost pa nas ščitita, da meje ostanejo. Meje so, pre- prosto povedano, dobre smernice, ki nas vodijo in življenje je veliko lažje, če imamo jasno pot, kot da tavamo v megli. Kako se naučiti reči »ne«? To je verjetno lahko reči, da pa nam to dejansko pride v prakso, je verjetno malce težje. Najprej je dobro, da sami pri sebi raziščemo in se vprašamo nekaj vprašanj: »Kako se počutim, če vem, da bi bilo dobro, da bi postavil/a mejo in rekel/a »ne«, pa tega ne storim?« »Kako to vpliva na moje samospoštovanje?« »Ali me drugi spoštujejo, če jim dovolim, da prestopijo moje meje?« »Kako bi se počutil/a, če bi rekel/a »ne«?« »Kaj bi se zgodilo, če bi spoštljivo začel/a uporabljati besedo »ne«? Da osebe ne znajo reči »ne«, jim pravzaprav prinaša ogromno stresa, jih izčrpava ter pomeni veliko usmerjanje svojega časa in energije v stvari, ki si pogosto ne zaslužijo pretirane pozornosti. Pomeni usmerjanje omejenega časa v stvari, ki niso nujne in potrebne. Po navadi ljudje, ki imajo težavo reči »ne«, poročajo o slabšem počutju in slabšem zadovoljstvu z življenjem. Povečana naj bi bila tudi možnost za izgore-lost. Ljudje največkrat rečejo, da jim je nelagodno. V takih primerih se zdi, da je lažje razočarati sebe kot druge. To seveda ni res. Zavedati se je treba, da sam proces rasti in učenja postaviti se zase ter reči »ne« ni najbolj lagoden. Ampak vsaka rast vsebuje tudi nelagodje. Vsaka nova stvar. Naučiti se reči »ne«, je proces, ki se ne zgodi čez noč. Potrebni sta praksa in postopnost, tako kot pri vsaki drugi stvari. Če vam prvič ne uspe, ne obupajte. Zahteva resen razmislek o lastni vrednosti in usmeritvi, ki jo želimo za svoje življenje v prihodnosti. Je pa dober začetek, če vam je težko reči »ne«, da rečete, da boste o določeni stvari premislili. To vam tudi da možnost, da ne odreagirate na podlagi prejšnjih izkušenj in takoj ugodite in rečete »ja«, temveč se racionalno odločite in spoštljivo odreagirate do sebe in do drugih. Na koncu je dobro, da se zavedamo, da imamo vso pravico, da rečemo »ne«. Prav tako pa pravico, da se ne počutimo krivi ob tem. Sprva bomo verjetno naleteli na upor okolice. Okolica se bo upirala, saj to pomeni, da so k spremembam pozvani tudi drugi in ljudje so navajeni na predvidljive dogodke. Morate se zavedati, da sistem, v katerega smo vključeni, vedno teži, da pride v ravnovesje in katerikoli člen želi podreti to ravnovesje, je člen, ki ogroža ravnovesje. Ne glede na to, kako toksično je. In večina sistemov bo tudi vse naredila, da člen, ki teži k spremembam, utiša. V primerih, kjer okolica, sploh pa družina, ni spodbujajoča, je težko. Ni pa nemogoče. Konec dneva in na dolgi rok je težje vztrajati v odnosih brez mej, kot vztrajati pri držanju mej. Je pa dobro, da se v času, ko se učite postavljanja mej, obkrožite z osebami, za katere veste, da vas podpirajo pri tem in dobro vplivajo na vaše dobro počutje. Osebam, ki jim je resnično mar za vas. Težko je, ko končno postavite mejo in bi želeli, da bi vas posebno bližnji podpirali. Ljudje si želimo, da čutimo podporo družine in oseb, ki nam veliko pomenijo. To je popolnoma normalno. Ob www.lekarnaljubljana.si tem pa se moramo zavedati, da če se mi spreminjamo, to ne pomeni, da se morajo spremeniti tudi drugi. Vsak ima sam odgovornost za svoje življenje. Nekaj jih bo osebnostno zraslo z nami, nekaj pa ne. Kaj izberejo drugi ljudje za svoje življenje, je njihova stvar (ali si priznamo ali ne). Kaj pa odnosi, kakšen vpliv bodo vse karantene in socialne razdalje imele nanje? Karantene so iz odnosov izvabile vso resničnost, ki jo odnosi premorejo. Izvabile so pravzaprav tisto bistveno. To bom ponazorila s konkretnim primerom iz naših življenj. Pri vseh izolacijah je nekako podobno, kot pri tem, ko par dobi otroka. Pri tistih, ki je bil že odnos prej razrahljan, se stiska samo še poglobi in otrok izvabi vse tisto, čemur se je par želel skriti. V primeru dobrih odnosov in graditve odnosa pred rojstvom otroka pa otrok par samo še dodatno poveže. Kar želim povedati, je, da odnosi, ki so imeli že prej stiske, so se v večini primerov stiske še poglobile. Odnosi, ki pa so bili prej trdni in stabilni, pa sta se trdnost in stabilnost v njih še poglobila. Veliko ljudi s funkcionalnimi odnosi poroča o času karantene kot o podarjenem času, za katerega so neskončno hvaležni. Socialna razdalja bo zelo verjetno terjala svoj davek predvsem pri osebah, ki so bile že prej osamljene in so doživljale stiske ter pri otrocih in mladostnikih, ki veliko časa preživljajo sami in živijo v nefunkcionalnih okoljih. Na koncu bi želela dodati, da ne smemo na vse gledati črno in bodimo raje optimistični. Kljub socialni razdalji imamo toliko načinov, da lahko še vedno ohranjamo stik ali se povezujemo z drugimi ljudmi. To je tudi eden izmed načinov, kako lahko na zelo prijeten način poskrbimo za svoje duševno zdravje in duševno zdravje naših najbližjih Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 031544095 Veljavnost od 26. 11. 2020 do 18. 1. 2021 ZDRAVj izbrano iz kataloga ugodnosti LOKALNI ANTISEPTIK V PRŠILU 50 ml Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana redna cena: 3,87 € cena s Kartico zvestobe 3,10 € + NAHRBTNIK MALČEK IZDELANO IZ NE0PRENA, VELIKOST 34 cm redna cena: 14,89 € cena s Kartico zvestobe MATIČNI MLEČEK 750 MG 10 PLASTENK PO 15 ml redna cena: 13,93 € cena s Kartico zvestobe 11,14 € + 8,93 b + SKODELICA S POTISKOM ČIPKE $ \ 420 ml redna cena: 6,99 € cena s Kartico zvestobe 3,50 € + DOMAČA ZELIŠČNA GRENCICA NEKOČ IN DANES 220 g Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana redna cena: 13,18 € cena s Kartico zvestobe 9,23 € + MAZILO ZA USTNICE 5 ml Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana redna cena: 2,54 € cena s Kartico zvestobe 1,27 € + Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! s Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 26. 11. 2020 do 18. 1. 2021 oz. do prodaje zalog. Lekarna Ljubljana #OstaniZdrav iff ji:. .' 'j'.rj r irn .v. MČOSOpis Skupne strani ^ ^ ^¡eser^ © Ana svetuje telefone Starši, odložimo Pametni telefoni in druge elektronske naprave so postali zvesti spremljevalci našega vsakdanjika. So pripomočki za delo, zabavo, prosti čas, povezovanje, za nekatere pa tudi vir sprostitve ali celo možnost umika. Telefon ni postal le povezava s svetom, je tudi naš kino, osebna tajnica, vaditelj pri športni vadbi in še marsikaj. Zasnovan je tako, da pritegne našo pozornost tudi takrat, bo bi jo morali namenjati nečemu ali nekomu drugemu, bolj pomembnemu. Npr. našim otrokom. Raztreseni starši Ena od posledic čezmerne uporabe je tudi »raztreseno starševstvo«. Ker so pametni telefoni postali tako univerzalni, da smo z njimi povezani veliko tesneje kot katerakoli druga medijska naprava doslej. Zal pa je takšen vpliv dolgoročno lahko škodljiv, saj pretirana uporaba vpliva na naša čustva, misli, vedenje in posledično tudi na starševstvo. Kadar nam otrok želi kaj povedati, še posebno v času sku- Ana Podlipnik (mag. psihosocialne pomoči, učiteljicapilatesa, joge in skupinskih vadb) pnega preživljanja časa ali npr. med skupnimi obroki, ob igri in drugih prijetnih dejavnostih, se lahko ob naši razpršeni pozornosti počutijo osamljeni, žalostni in jezni, zlasti pa nevidni, prezrti in nepomembni. In če se straši še naprej trudimo omejevati čas pred zasloni svojim najmlajšim, lahko pogosto sami na istem testu hitro pademo. Seveda lahko mnogo časa upravičeno preživimo na račun sodobnega sveta, saj od nas zahtevajo, da smo dosegljivi vedno in povsod. Hitro pa se lahko zgodi, da svojega časa pred zasloni nimamo več pod nadzorom. Naša pozornost tako postaja vse bolj deljena, kar pa je najbolj zaskrbljujoče, da to vpliva na naš odnos z otroki. Čustveno prisotni starši in zdrava navezanost Fizično prisotni starši, ki čustveno niso dostopni in so neodzivni za otrokove potrebe, ker je njihova pozornost razpršena, negativno vpliva na otrokov socialni in tudi čustveni razvoj. Čustvena povezanost tudi pomembno vpliva na kakovost otrokove navezanosti med staršem in otrokom. Ob neprimernih odzivih starši postanejo v svojih odzivih nepredvidljivi in manj zanesljivi, kar pa ravno potrebujejo v tem obdobju za zdrav razvoj ču- stvenega sistema, saj se takrat pospešeno tvorijo možganske povezave. Starši, ki svojo pozornost pretirano usmerjajo v telefon, namesto na otroka in njegove potrebe, postanejo tako čustveno nedostopni in odmaknjeni, kar pa negativno vpliva predvsem na kakovost odnosa med njimi. Pristen odnos se torej ne oblikuje na podlagi fizične prisotnosti. Zdrava navezanost se gradi na podlagi uglašenosti staršev z otrokom, ki je mogoča le z vzdrževanjem nedelje-ne pozornosti, konsistentnega očesnega stika z otrokom ter starševske polne prisotnosti v danem trenutku. Bodimo dober zgled Ne smemo pozabiti na pomembnost zgleda, saj že majhni otroci opazujejo vedenje staršev in ga posnemajo. Zato je pomembno, da smo kot starši bolj pozorni, kaj počnemo v otrokovi prisotnosti. Težko npr. otroku prepovemo, naj telefona ne uporablja predolgo, medtem ko mi nenehno pogledujemo nanj. Tako lahko nastane začarani krog mobilnega sveta, kjer je skoraj nemogoče razvijati lastno prisotnost v trenutku z bližnjimi. Takšno vedenje nas lahko pripelje tudi do lastne tesnobe in negotovosti. Zato poskušajmo odkrito oceniti, ali ob otrokovi prisotnosti in drugimi bližnjimi prepogosto posegamo po mobilnem telefonu. Če to prepoznamo, lahko v posamezni situaciji razmislimo in se odločimo, ali je brskanje res potrebno in ali lahko počaka na primernejši čas. Tako lahko dobimo priložnost, da se posvetimo sebi in svojim najdražjim. Z občasnim odlaganjem telefona se lahko s svojimi otroki povežemo bolj kakovostno. In v tem času se poskušajmo večkrat objeti, se nasmehniti in otroku radovedno prisluhniti, saj se le tako z otrokom pristno povežemo. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko vzpostavite stik z mano. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela ana@ motivacijainsvetovanje. si, www. motivacijainsvetovanje.si Tel: 040126 826 Varna uporaba pirotehničnih sredstev • Skrbno si preberite navodila, ki so natisnjena na vsakem izdelku oz. na vsaki embalaži. Za vsak slučaj si pripravite prvo pomoč, npr. vedro vode. • Rakete spuščajte iz zaboja s praznimi steklenicami: raketo navpično postavite v prazno steklenico, snemite varovalo, preverite smer vetra, prižgite vžigalno vrvico in se takoj umaknite na varno. • Raket in petard ne sprožajte v rokah! Prižgite z iztegnjeno roko ter takoj odvrzite in se umaknite na varno razdaljo. • Petardo z vžigalno glavico podrgnite ob škatlico vžigalic in jo vrzite proč od sebe; nikakor pa ne na ali med ljudi. Velike petarde prižigajte na tleh, ter jih nato spremljaj- te iz varne razdalje. Petarde ne spadajo v hlačne žepe! Raket in petard ne sprožajte v rokah! Prižgite z iztegnjeno roko ter takoj odvrzite in se umaknite na varno razdaljo. • Ognjemet, ki se sproža na tleh, kot npr. fontane, vulkani, sonca itd., se sme prižigati samo na prostem. Tam ga položite na tla oz. ga pritrdite na količek ali na vrtno ograjo. Ne sprožajte ga v rokah. Ne prižigajte v bližini vnetljivih predmetov. • Notranje ognjemete, kot so namizne bombe, tortne fontane, bombice, itn. - prižigajte samo na ognjevarni podlagi. • Roke proč od ognjemetnih izdelkov po uživanju alkoho- la. Tudi domača proizvodnja je nevarna. Raket in petard, ki se niso sprožile nikakor ne poskušajte ponovno vž-gati! Zaradi varnosti jih še dodatno pogasite! • Petarde in rakete so varno spravljene le v originalni embalaži. Torej: pred uporabo jih ne jemljite iz embalaže! Iz embalaže vzemite vedno le en izdelek. Pokrov nato do- bro zaprite. • Večstrelno ognjemetno baterijo je potrebno postaviti na ravno in gladko podlago, ter poskrbeti, da se ne prevrne, zakopati v zemljo, obložiti npr. z opeko ali večjimi kamni. Nikoli se med prižiganjem ne sklanjaj nad izdelkom. Če se ognjemet prekine, ponovno prižiganje ni dovoljeno. Da letos pok bo še bolj brez skrbi, za vas Trgovina VERONIKA na Stari Vrhniki z novo spletno stranjo poskrbi! Razsvetlimo si nebo, naj odnese to korono! Izdelke si naroči preko spleta na www.pirotehnika.net in jih nato prevzemi na Stari Vrhniki 51 na PREVZEMNEM MESTU ali pa ti jih dostavimo na dom . m m trgovina A ■ Veronika DRUŽINSKI KOMPLETI RIMSKE SVECKE RAKETE BATERIJE FONTANE PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA o PIROTEHNIKA D.O.O. STARA VRHNIKA 51 1360 VRHNIKA ® 041 353 982 www.pirotehnika.net srečno iN VELIKO ZADOVOLJSTVA v LETU 2021 [POJmih 9:00 - 19:00 EŒHI 9:00 - 17:00 6H 9:00 - 12:00 N OS Skupne strani 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse Zaradi številnih pritiskov je poklic medicinske sestre zelo stresen Poklic medicinske sestre že zelo dolgo po številnih raziskavah velja za enega najbolj stresnih poklicev na svetu in za najbolj stresen poklic med zdravstvenimi poklici, je bilo med drugim poudarjeno na 17. simpoziju zdravstvene in babiške nege, ki je v organizaciji Zbornice - Zveze potekal pod geslom Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse. Letošnji simpozij je zaradi epidemije koro-navirusne bolezni prvič potekal virtualno in je pritegnil več kot 900 udeležencev. Z njim je Zbornica - Zveza obeležila tudi mednarodno leto medicinskih sester in babic. V svojem uvodnem nagovoru je Monika Až-man, predsednica Zbornice - Zveze, dejala, da je neprestano zavzemanje za boljše, enotnejše in uspešnejše delo ter tudi zastopanje ekonomskih interesov medicinskih sester in babic ter skrb za napredek in razvoj stroke temeljno vodilo stanovske organizacije že vse od ustanovitve leta 1927. »Izvajalci zdravstvene in babiške nege ter oskrbe smo ključni za zagotavljanje zdravstvenega varstva tako lokalno kot svetovno, še zlasti v času in razmerah, v katerih smo,« je poudarila Ažmanova in dodala, da je bila Zbornica - Zveza v svojih večletnih opozorilih glede težkih delovnih razmer v zdravstveni in babiški negi, velike kadrovske podhranjenosti in nizkega plačila za odgovorno delo doslej neslišana. Pravica do zdravja za vse Peter Svetina, varuh človekovih pravic, se je v svojem predavanju o pravici do zdravja za vse zdravstvenim delavcem in sodelavcem najprej zahvalil za njihovo delo in vzdržljivost pri premagovanju zdravstvene krize. »V tej krizi se dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami in solidarnost med vsemi iz različnih strok, ki ste v tem času najbolj obremenjeni,« je dejal Svetina. Povedal je, da pravica do zdravja obsega več kot le pravico do zdravstvenega varstva, zdravje pa ne zadeva le fizičnega vidika posameznika, ampak tudi njegov psihosocialni vidik. Tudi v luči zdajšnjih razmer, povezanih s koronavirusno boleznijo, je po njegovih besedah dobro imeti pred očmi, da skrb za lastno zdravje ne zadeva le posameznika, ampak njegovo ravnanje zadeva in vpliva na zdravje večine. Poklic medicinske sestre eden najbolj stresnih poklicev na svetu O posledicah dejavnikov stresa pri zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah je spregovorila doc. dr. Mojca Dobnik. Predstavila je raziskavo, ki jo je med zaposlenimi v zdravstveni negi v 21 slovenskih bolnišnicah izvedla v somentorstvu z doc. dr. Matjažem Maletičem in prof. dr. Brigito Skela Savič. Opozorila je na aktualne težave v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, med katere sodijo zlasti pomanjkanje ustrezno izobraženih zaposlenih v zdravstveni negi, delovne zahteve in preobremenjenost zaposlenih. »Zaposleni v zdravstveni negi čutimo, da nam nekako primanjkuje rok, da bi lahko opravili vse svoje delo,« je povedala Dobnikova in dodala, da so nenehno pred izzivi, kako bodo obvladali položaj, kako bodo izvedli kadrovske prerazporeditve. Med dejavniki tveganja za stres je poleg kadrovskih stisk, ki se kažejo predvsem v nadurnem delu, Dobnikova med drugim navedla še slabo, nepravilno načrtovanje in vodenje zaposlenih, slabo organizacijo dela, procesno neučinkovitost ter pogoje dela - ne samo zaradi kadrovskih razmer, ampak tudi zaradi opreme in prostorov. Dejavniki tveganja za stres so tudi neustrezna organizacijska struktura in vzdušje, ki se pri tem pojavlja, nepravilno upravljanje s človeškimi viri, neustrezni medosebni odnosi v zdravstvu ter nenehna skrb za pacienta. Ob koncu svojega predavanja je doc. dr. Mojca Dobnik poudarila, da zdravstvena nega že zelo dolgo po številnih raziskavah iz tujine velja za enega najbolj stresnih poklicev na svetu in za najbolj stresen poklic med zdravstvenimi poklici. Vse raziskave so si enotne: večplasten pritisk, ki so ga medicinske sestre deležne pri vsakodnevnem delu, povzroča čezmeren stres. Za obvladovanje dejavnikov stresa je treba izboljšati delovne razmere in kakovost življenja zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem s sprejemom in izvajanjem ukrepov - med drugim tudi kadrovskih standardov in normativov - ki bodo omogočili uvajanje sprememb v zdravstvu. GT Podarimo vam Končno zmago dobrega Vsak od nas je priča velikega boja med dobrim in zlim. Boj poteka v naših življenjih, v naših srcih, v našem razumu. Botrujejo mu dogodki iz preteklosti, okoliščine, v katerih smo, vse, kar gledamo, beremo, poslušamo, skratka vse, s čimer se duševno in duhovno hranimo ter oblikuje naš značaj. Vpliva na to, v katero smer vodimo svoje življenje, kako se odločamo in čemu namenjamo svoj čas. Na to ali smo srečni ali nesrečni, blagoslovljeni ali prekleti. Veliki boj poteka v vsakem posamezniku, v vsaki družbi, v vseh časih. Gre za boj med dobrim in zlim, boj med resnico in zmoto, med svetlobo in temo. To nam zelo dobro predstavi knjiga Veliki boj med Kristusom in Satanom, ki jo je pred nedavnim na novo izdalo društvo Sedmi dan. Skozi zgodovino krščanstva, začenši prav na začetku našega štetja, pokaže, kako se je (R)resnica prenašala prek posameznikov in skupin vse do današnjega časa. Resnica in ljubezen sta neločljivo povezani, zato so bili nekateri pripravljeni stati zanjo celo za ceno lastnega življenja. Knjiga odgovarja na potrebe današnjega časa. Situacija, v kateri smo trenutno, je dodobra pretresla vse plasti našega življenjskega vsakdana in marsikdo se je vprašal, kam to pelje in zakaj se to dogaja. Kaj to pomeni za družbo, za svet in za posameznika? Pa ne samo epidemija, vsaka vojna, vsak spopad, vsak preobrat v družbi dobi v luči te knjige točno določen in jasen smisel. Namen te knjige ni toliko predstaviti nove resnice, ki zadevajo težave v prejšnjih časov, ampak predstaviti dejstva in načela, ki vplivajo na prihajajoče dogodke. Veliki boj bo enkrat končan. In to za vselej. Na to kaže tudi obetajoči podnaslov Končna zmaga dobrega. Knjiga prinaša sporočilo o upanju, milosti in hkrati razodeva Božji značaj, ki je ljubezen. Da pa vam ne izdamo vseh podrobnosti knjige, vas vabimo da si jo preberete sami. Zahvaljujoč našim donatorjem, ljudem, ki so knjigo prebrali in jim je spremenila življenje, vam lahko knjigo brezplačno podarimo. Oglasite se nam na elektronski naslov ali telefonsko številko in dogovorili se bomo za način prevzetja. Društvo Sedmi dan www.sedmidan.org, info@sedmidan.org, 040 646188 N OS Skupne strani 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prvi korak v svet financ je redna žepnina Letos mineva 200. obletnica bančništva na Slovenskem Večja finančna pismenost neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Še več - večja finančna pismenost pripomore k njihovi iznajdljivosti, njihove možnosti za kopičenje materialnih sredstev pa so neprimerno večje. Finančno so bolje situirani in se ne ukvarjajo z eksistenčnimi težavami. Večja finančna pismenost torej neposredno bogati celotno družbo, zato je pomembno, da se s finančnim svetom spoznamo že zgodaj. Kot pravi pregovor, je denar sveta vladar, zato je pomembno, da se ravnanja in upravljanja z njim naučimo že zelo zgodaj. Ljubljanska borza že vrsto let organizira srečanja, obiskuje šole, predstavlja finančni svet in odgovarja na vprašanja, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Tokrat je v soorganizaciji z Zavodom za šolstvo pripravila izobraževalni dogodek Vrata v finančni svet, s katerim izpostavljajo po- men finančnega izobraževanja in pismenosti. Finančno izobraževanje -vseživljenjska izkušnja Človek bo težko razvil finančno pismenost, če je njegova pismenost na drugih področjih slabo razvita. To je še posebno pomembno v današnjem času, ko je vedno večja potreba po izobraženosti potrošnikov. Finančno izobraževanje bo postalo za potrošnika vseživljenjska izkušnja, poleg tega pa je pomembno, da se zavedamo, da je finančno znanje brez pomena, če ga ne znamo uporabiti v praksi. Na borzi je mogoče tudi varčevati Mnogi dogodki, o katerih poslušamo in beremo v vsakodnevnih novicah, se dejansko dogajajo na borzi. Marsikateri izmed njih bolj vpliva na naše življenje, kot si predstavljamo. Borza je mesto, kjer lahko z delnicami trguje ogromno ljudi. Naša borza se je začela ob osamosvojitvi, najstarejše svetovne borze pa so stare več sto let. Čeprav je na kratek rok težko napovedati, kaj se bo dogajalo z borznimi indeksi, pa je na dolgi rok na borzi mogoče varčevati. Pomembno je, da smo pri trgovanju pozorni in da ga temeljito proučimo. Če nimamo znanja ali izkušenj, poiščimo nekoga, ki nam lahko svetuje. V svet borznega trgovanja na zabaven in hkrati poučen način lahko vstopimo z igro BORZA SLOVENIJA. Igra je zasnovana tako, da zelo dobro posnema realni svet borznega trgovanja. Brez varčevanja naj ne bo zadolževanja Pomembno je, da razmislimo, kaj nam denar sploh pomeni. Prvi zgled ravnanja in odnosa do denarja je naša družina. Vsak izmed nas denar namreč dojema drugače - nekateri ga dojemajo kot nekaj, kar prinaša spoštovanje, svobodo in pomeni uspeh, drugi ga dojemajo kot vir zla. Prav je, da do denarja razvijemo odnos in da poiščemo ravnovesje - ne bodimo ne pohlepni ne brezbrižni do denarja. S pregledom prihodkov in stroškov bomo imeli boljši nadzor, denar pa razporedimo v kategorije za porabo in vsaj 10 odstotkov namenimo varčevanju. Varčevanje in zadolževanje sta del življenja, zato moramo razmisliti, kako ju bomo uporabili. Zadolževanje je lahko tudi dobro, saj lahko prinaša prihodke v prihodnosti in izboljša naše življenje. Zadolževanju za nepotrebne nakupe, izposojanju denarja za počitnice in podobnemu se je najbolje izogniti. Z varčevanjem na banki izgubljamo vrednost sredstev Varčevati želimo tako, da podvojimo naša sredstva. Za podvojitev obstoječih varčevalnih sredstev na banki bomo porabili kar 144 let, s produk-tnim varčevanjem pa bomo to dosegli mnogo prej. Zanimivo je, da sta dve tretjini sredstev Slovencev kljub nizki obrestni meri naloženi v bankah. Zelo pomembno je tudi, da pri varčevanju upoštevamo vpliv inflacije. Z varčevanjem na banki dejansko izgubljamo vrednost naših sredstev. Selitev od gotovine na splet V zdajšnjem času, ko smo priča selitvi od gotovine ne splet, je še posebno pomembno, da se zavedamo pomena varnosti pri poslovanju, saj trendi kažejo naraščajoče kibernetič- no tveganje. Kar 95 odstotkov vseh kibernetskih incidentov je namreč na tak ali drugačen način povezanih s človeško napako. Večje zavarovalnice - nižje premije V katero zavarovanje bomo vplačevali, je odvisno od nas samih, od našega življenja, hobi-jev, interesov. Likvidnost zavarovalnic je povezana s številom ljudi, ki vplačujejo zavarovanje - več kot je ljudi, večja je likvidnost zavarovalnice. Večje zavarovalnice si lahko posledično privoščijo tudi ponudbo nižjih premij. Čeprav zveni preprosto, delovanje zavarovalnice ni enostavno, saj potrebuje veliko oddelkov, da lahko sploh deluje. V zdajšnjem času lahko zavarujemo karkoli, zavarovalniški svet pa se pogosto srečuje tudi z raznoraznimi poskusi goljufij. Žepnina ni nagrada Prvi korak v svet financ je redna žepnina. Pomembno je, da otroci prejemajo žepnino enkrat na mesec in na isti dogovorjeni dan. Tako jih naučimo ravnanja z omejenim zneskom denarja. Žepnina je namenjena učenju, zato jim dovolimo, da jo porabijo, kot sami želijo. Žepnine ne smemo dojemati kot nagrado, saj želimo otroka naučiti odgovornega ravnanja z denarjem. Starši in otroci naj se dogovorijo, katere stroške bo otrok plačeval s svojo žepnino, del zneska pa naj nameni dolgoročnemu varčevanju. GT Telovadnice zaprte, kaj pa zdaj? Za telesno dejavnost potrebujemo le svoje telo. Da ima telesna dejavnost pomembno vpliva na naše zdravje, beremo vse pogosteje. Športna stroka vse glasneje opozarja, da ukrep o zaprtju športnih objektov prinaša več slabega kot dobrega. Naše od-ločevalce spodbuja k dovolitvi izvajanja športnih dejavnosti, seveda pod ustreznimi pogoji in ob ukrepih. Raziskave, narejene po spomladanskem obdobju »lockdowna«, so pokazale, da je upadla telesna dejavnost večine skupin ljudi. Toliko bolj mlajših, ki so vajeni strukturi-rane telesne dejavnosti v obliki krožkov in treningov, kot tudi tistih odraslih in starejših, ki so obiskovali vodene vadbe. V domačem okolju s svojim aktivnim življenjskim slogom namreč niso nadaljevali. Pogosto slišimo, da doma telovaditi preprosto ni isto. S tem se najverjetneje strinjamo vsi, a glede na to, da bomo brez vodene vadbe najverjetneje ostali še nekaj časa ali pa si je ne bomo upali obiskovati, to ne more in ne sme biti izgovor za telesni propad. Zato, gibajmo se! Za telesno dejavnost v resnici potrebujemo le svoje telo. Sledimo trem izhodiščem: • Gibanje prilagodimo temu, kar zmoremo. Če se že dolgo nismo gibali, začnimo s sprehodom, ne tekom. Če že dolgo nismo dvignili ničesar težkega, iz-vajajmo vaje brez obremenitve. Če prebolevamo okužbo ali ležimo, premikajmo noke ali naredimo (telo)vadbo le z rokami, obrazom, očmi. Izmerimo naše izhodišče in ga potem vsak dan skušajmo premakniti le majhen korak naprej. Pri vadbi velja: počasi se daleč pride. ♦ Gibanje izvajajmo varno. Gibajmo se v varnem okolju. Izberimo kakovostno obuvalo, ki nam nudi dobro oporo tudi v gležnju, ne drsi, lepo objame našo nogo. Investirajmo v pohodne palice, če se gibamo po neravnem terenu ali nas skrbi zdrs. Doma si pripravimo nedrse-čo podlago in ne izvajamo vaj blizu ostrih robov ali brez možnosti opore na dosegu roke. ♦ Gibanjem si otežimo s tisti m m, kar imamo na voljo. Ko se postopoma okrepimo, si gibanje začnemo oteževati. To lahko storimo na več načinov in brez drage opreme. Zmanjšujemo podporno površino in vaje izvedemo na prstih, dvigujemo obremenitev, ki nam je na voljo, v roke vzamemo liter mleka ali smučarske čevlje ter jih dvigujemo, igramo se s časom in naredimo daljšo serijo ali pa v enakem času naredimo več ponovitev, dodajamo število ponovitev ali serij ... Otežitev naredimo vsakič, ko nam izvedba 15 ponovitev ne predstavlja nobenega izziva več. Zadnji dve do tri ponovitve naj bi namreč že bile malce težje, da je vaja za nas ustrezna in dovolj velika vzpodbuda vse pozitivne učinke telesne dejavnosti. In kaj lahko pričakujemo od naše naložbe vase? Svetovna zdravstvena organizacija je konec novembra 2020 izdala nova priporočila za telesno dejavnost, ki so prilagojena tako starostnim skupinam kot tudi posameznim posebnim stanjem, npr. nosečnicam. Govorijo tudi o tem, kaj so koristi telesne dejavnosti: • pomembno vpliva na ohranjanje zdravja srca, telesa in uma, • pomaga preprečevati in obvladovati nenalezljive bolezni (bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezni), • zmanjšuje simptome depresije in tesnobe, • krepi razmišljanje, učenje in sposobnost presoje, • mladim zagotavlja zdravo rast in razvoj in • izboljša splošno počutje. In kaj zdaj, ko so telovadnice in športne dvorane zaprte? Nezadostno telesno dejavni ljudje imajo od 20 do 30 odstotkov večje tveganje za smrt v primerjavi z ljudmi, ki so dovolj aktivni. Dovolj velik odstotek, da se torej v letu 2021 prenehamo ukvarjati s tem, česa vse ne moremo, ampak se preusmeri- mo v to, kaj lahko! In lahko vadimo tudi doma. Program rekreacije in prehrane (PRP) se je iz športne dvorane na Dobrovi preselil na splet. Trije programi zajemajo osnovne potrebe po gibanju: • dnevni 10-minutni super ePRP, namenjen vsakodnevnemu nekajminutnemu jutranjemu razgibavanju za preprečitev kvarnih posledic zaradi preveč sedenja. Vaje se izvajajo samostojno, prek povezave na YouTube, • večerni voden 60-minut trening Fit ePRP, ki je namenjen posameznikom, ki so vajeni obiskovanja vodenih vadb. Vaje potekajo preko aplikacije Zoom. • Dopoldansko vodeno 60 minutno aktivno druženje, ki je namenjeno starejšim ali neaktivnim. Vaje se izvajajo prek aplikacije Zoom. V iskalnik vpišite Dietetik priporoča in poiščite več informacij na spletni strani. Katja Simic, Dietetik priporoča, dipl. dietetičarka, trenerka športnega plesa KULTURA Wasoasopis Kino Vrhnika v letu 2020 Za nami je zagotovo leto, polno izzivov in dogodkov, tako kot ga doslej še nismo doživeli. Veliko težko pričakovanih filmov ni ugledalo premiere v kinih, temveč so njihove vsebine postale dostopne zgolj prek pretočnih vsebin posameznih produkcij. Izziv pa so nam bili tudi vladni ukrepi za zajezitev koronavirusne bolezni, ki so zahtevali zaprtje kinodvoran in gledališč. Ponosni smo, da smo v času med majem in novembrom delovali s polno paro ter vam ponudili kakovostno filmsko izkušnjo. V ospredju je bila poleg kakovostne vsebine in obveščanja tudi naša skrb za vaše in naše zdravje. Tako smo vestno polnili razkužilnike, na tla nalepili usmeritvene nalepke, razkuževali opremo in prezra-čevali dvorano. Kljub vestnemu delovanju lahko opažamo izjemen upad obiskovalcev. Letos beležimo kar 60 % zmanjšanje obiska, v program pa je bilo umeščenih za tretjino manj predvajanj. Velik delež manjšega obiska velja pripisati delnemu zaprtju dejavnosti, omejeni dobavljivosti filmskih naslovov ter strahu obiskovalcev po obiskovanju zaprtih prostorov po koncu prvega vala epidemije. Podobne rezultate beležijo tudi drugi kinematografi v državi. Na Vrhniki že od leta 2011 za program skrbi Gregor Janežič, za promocijske dejavnosti pa Žiga Novak. Oba skupaj opravljava delo tudi na vseh drugih področjih, ki so nujna za delovanja kina. In le-teh ni malo, tako da je osem ur na dan včasih premalo za vse aktivnosti. V ospredju najinega delovanja pa je vedno cilj zasledovati zadovoljstvo naših obiskovalcev. Kino je največji tehnološki premik doživel leta 2014 s prenovo klasične predvajalne tehnike v digitalno, kar nam je po zaustavitvi dobave filmskih trakov omogočilo nadaljnje delovanje kinooperaterske dejavnosti na Vrhniki. Razvoj kina je v vseh teh letih doživel zavidljivo raven, začenši z letom 2011 s tremi filmi in nekaj obiskovalci na mesec do današnjih dni, ko se v običajnem letu na sporedu zvrsti več kot 350 predvajanj, v povprečju pa nas na leto obišče okoli 15.000 obiskovalcev. Slogan našega kinematografa je „Kino z vsebino", kar pomeni, da je naša vizija postati osrednje kulturno središče avdiovizualne umetnosti, ki ponuja „nekaj več". V obdobju prvega zaprtja naše dejavnosti smo se pripravljali na drugačne načine delovanja. Na spletni strani smo pripravili vse potrebno za gostovanje filmskih vsebin, nato je vlada ukrepe sprostila. Ob ponovnem zaprtju so nam omenjene rešitve prišle prav. Tako ste si lahko pred dnevi ogledali film Cankar, ki smo ga v okviru niza dogodkov, po- svečenih Cankarju, s skupnim imenom Povsod je luč 2020, predvajali na naši spletni strani. Art kino mreže Slovenije, katere ustanovni član smo tudi mi, pa pripravlja VOD platformo, ki bo omogočala nakup dostopa za spletni ogled izbranih art kakovostnih filmov. Časi so negotovi, a z vami ostajamo v stiku na dnevni ravni prek objav v Našem časopisu, preo mesečnih e-novic, prek socialnih omrežij Facebook in Instagram. Sveže informacije dobite tudi na naši spletni strani: kino-vrhnika.si. Na koncu bi se radi zahvalili vsem našim poslovnim partnerjem, študentom ter Vam, drage obiskovalke in obiskovalci, ki nas tudi v teh negotovih časih spremljate in spodbujate prek sporočil s prijaznimi besedami, z željo po čimprejšnjem snidenju z nami. Vsem želimo SREČNO, ZDRAVO IN DOBRIH FILMOV POLNO LETO 2021. Za Kino Vrhnika Žiga Novak, foto: Klemen Žun fU fU >M Vodoravno 2. Prvi prikaz filmskega dela 3. Južnokorejski film - prejemnik oskarja 8. Glavna nagrada na festivalu Liffe 10. Risanka: Maša in ... 11. Sprejema obiskovalce in pregleduje vstopnice (ž. obl.) 14. Neustrašen vojak, ki ga je upodobil S. Stallone 15. Ime igralca in scenarista filma Kajmak in marmelada 17. Ime lika, ki se preobleče v Spidermana 18. Priimek slovenske igralke Maruše (film Ivan) Navpično 1. Priimek igralca in glasbenika Zaca 2. Projekcijsko ali filmsko 4. Ime igralca Schwarzeneggerja 5. Lik, ki ga je v NMK igral Jernej Sugman 6. Klovn, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix 7. Priimek slovenske igralke Lare in leteča žuželka 9. Prvi slovenski zvočni celovečerec Na svoji ... 12. Vrsta animacije: S... motion (A je to, Koyaa ...) 13. Ime skrivnega agenta 007 16. Prek nje se svetloba usmeri na filmsko platno 19. Vesoljček, ki ga je režiral S. Spielberg Prosimo, da sliko rešitve križanke pošljite na info@kino -vrhnika. si Med vsemi prejetimi in pravilno izpolnjenimi križankami bomo 12. 1. 2021 izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel dve vstopnici za kino in Cankarjevo čokolado. Rešitve bomo objavili 15. 1. 2021 na spletni strani kino-vrhnika.si Wasçasopis KULTURA 21. december 2020*^ 69 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sodobni Martin Krpan in koronaepidemija Martin z Vrha pri Svetih Treh Kraljih se ne meni kaj dosti za oblast in njene manire. Že dolgo je od tega, ko je ugotovil, da vsaka vlada, pa naj bo bela ali rdeča, leva ali desna, stara ali nova - skratka, da vsaka vlada skrbi samo zase in ji ni mar za hribovskega kmeta. Zato je sklenil, da se tudi sam ne bo menil za vlado in njene zakone. Če zakone pišejo samo zase, naj jih tudi sami spoštujejo, si je mislil, nabil staro lovsko puško in odšel v gozd. V nedeljo je prijatelje povabil na divjačinski golaž in šilce žganega. Sedel je pred lovsko kočo in v velikem kotlu počasi pražil čebulo, ko je iz radia zadonela vest, da je na Kitajskem izbruhnila nova bolezen. Martin se ni kaj dosti menil za kitajske bolezni in se je raje ukvarjal s svojim golažem kot s kitajskim virusom. Ko pa so začeli drug za drugim prihajati Martinovi lovski bratci, se je pogovor vedno bolj sukal okrog te čudne bolezni. »Menda je virus mutiral in preskočil iz divjih živali na ljudi,« je rekel Jaka. »Nič čudnega,« se je zgražal Tine. »Ti Kitajci vse požrejo. Menda jedo pse, opice in kače.« Martinu se to sploh ni zdelo sporno. »Zakaj ne bi smeli Kitajci jesti kač, če znamo mi iz močeradov skuhati odlično žganje?« je pripomnil in v kotel stresel lepo zrezano jazbečevo meso. Vsi so se zasmejali in ponovno nazdravili s sumljivo močno tekočino iz majhne stekleničke. Preostanek dneva se je pogovor vrtel okrog žganjekuhe, lovskih dogodivščin in divjačinskih specialitet. Ko so odprli tretjo steklenico, so ugotovili, da imamo tudi Slovenci odlične kulinarične specialitete, ki se jim drugi Zemljani samo čudijo: od praženih jetrc in pljuč v omaki, do natlačene danke in želodca. Da o žolci in godlji sploh ne govorimo. Čez nekaj tednov so Kitajci okrog Vuhana razpostavili vojake, ljudi zaprli v bloke in jim prepovedali gibanje. Virus so ukrotili v nekaj mesecih. Še pred tem pa se je razširil v druge države in s prvim letalom priletel v Evropo. Zaradi nasprotujočih informacij so bili ljudje zmedeni, da je kaj. Eni so govorili, da je virus podoben navadni gripi, drugi so svarili, da je nalezljiv kot kuga, tretji so v njem videli dobro zrežirano kitajsko zaroto proti evropskemu in ameriškemu gospodarstvu. Celo takšni so se našli, ki so bili prepričani, da gre za načrtno iztrebljanje starostnikov in kroničnih bolnikov. Februarja se je virus razširil po Lombardiji in kmalu so se prvi primeri bolezni pojavili tudi v Sloveniji. Takrat je šele nastala prava zmeda. Nekateri Slovenci so se vsemu skupaj smejali in hodili smučat v Italijo, drugi so panično nakupovali zaloge hrane in se zapirali v svoje hiše. Martin je opazoval norijo z veliko mero nezadovoljstva. Ko je v soboto odšel v Žiri po vsakotedenskem nakupu, je bila v trgovini nepopisna gneča. Ljudje so se drenjali pred policami z moko, makaroni in oljem. Kvasa je zmanjkalo že v četrtek, v soboto niti riža ni bilo več mogoče dobiti. Martin se je čudil človeški neumnosti, kupil, kar je nujno potreboval, in odšel domov. Zvečer ga je obiskal Jaka in skupaj sta gledala Dnevnik. Pri tem sta glasno komentirala in se norčevala iz vsake novice. Novinarji so spet iz muha delali slona, kot običajno pa niso povedali nič dobrega. »Ljudje so res norci,« je komentiral Jaka. »Najprej se obnašajo neodgovorno kot mulci, ko pa eden zraven njih kihne, se vsi poserjejo.« »Ha, ha, ha!« se je zasmejal Martin. »Najbrž je zato v trgovini zmanjkalo tudi skret papirja.« »Verjetno res, ampak midva se nimava česa bati, saj sva temeljito razkužena,« se je zare-žal še Jaka in trčil ob Martinov kozarček. Vlada je najprej odsvetovala potovanje v tujino, predvsem v severno Italijo, potem je priporočila temeljito razkuževanje rok in skupnih površin, nazadnje je omejila stike ljudi la na družinske člane in prepovedala vsa ne nujna poti zunaj občine bivanja. Martina ukrepi niso posebno prizadeli. Seveda si jih je, kot vse zakone, razlagal nekoliko po svoje in jih prikrojil lastnim potrebam. Upošteval pa jih je la toliko, kolikor so mu prišli prav. Z razkuževanjem ni imel nobenih težav. Domačega žganja je imel polno klet, zato ga ni skrbelo, da bi mu zmanjkalo primernega razkužila. Na polico pri vhodnih vratih je postavil steklenico najboljše kapljice in vsakemu obiskovalcu najprej ponudil en šnopček. To je bila njegova navada tudi pred pojavom virusa, vendar prišlekov ni nikoli silil, naj poizkusijo njegovo žganico. Res je, da se je tudi nihče ni pretirano branil, saj je bilo daleč naokoli znano, da Martin kuha izvrstno žganje. K njemu pa so zahajali večinoma prijatelji, ki so dobro poznali in resnično cenili to njegovo vrlino. Zato mu skoraj nikoli ni bilo treba žganja ponuditi dvakrat. Od razglasitve epidemije naprej pa Martin ni nikogar spustil v hišo, če si prej ni temeljito razkužil grla z njegovim domačim razkužilom. Sosedova Jerca, ga je vprašala, zakaj ni pred vhod postavil razkužila za roke, tako kot priporočajo strokovnjaki. »Zakaj bi si razkuževal roke, če se virus naseli v grlu?« jo je zavrnil Martin. Nič niso pomagala razlage in argumenti. Nihče ga ni mogel prepričati, da je smiselno razkuževati roke, da bi preprečili vdor virusa v grlo in pljuča. Tudi zaradi prepovedi potovanj v tujino se Martin ni prav nič sekiral, saj ga dolge poti nikoli niso mikale. V vrhovskih hribih mu ni prav ničesar manjkalo in tudi v času epidemije ni čutil nobene želje, da bi hodil dlje, kot je bilo potrebno. Še najmanj pa v Italijo. Vrhovci Italijanov niso marali še iz časov Kraljevine Jugoslavije, ko so bili fašisti njihovi mejaši. Prav zato so pred drugo svetovno vojno z veseljem sodeloval pri gradnji Rupnikove linije, ki naj bi služila za obrambo pred Ma-karonarji. Med graditelji linije je bil tudi Martinov ded, ki mu je razkazal vse bunkerje, skladišča in oskrbovalne jaške. Martinu je poznavanje opuščenih rovov in dvoran prišlo še kako prav, saj je pogosto potreboval skrite kotičke za skladiščenje žganja, na črno uplenjene divjadi ali neregistriranega orožja. Omejitev stikov samo na družinske člane pa je bila druga pesem. Martin je živel sam v svoji koči in druženju s prijatelji se ni nameraval odpovedati. Vsako nedeljsko popoldne so preživeli skupaj, če ne v lovski koči, pa pri kom doma. »Kaj bomo pa zdaj, ko se lahko družimo samo s člani svoje družine? Ne bi rad prišel navzkriž z zakonom,« je zamišljeno rekel Tine. »To pa res ni noben problem,« se je hitro znašel Martin. »Saj smo vendar vsi člani iste lovske družine.« Tako tudi s to prepovedjo Martin in njegovi prijatelji niso imeli težav. Martina je še najbolj omejevala prepoved gibanja med občinami. Omejitve bi se z lahkoto držal, če ne bi njegov lovski rajon segal kar v štiri sosednje občine. Ko je čez Smrekovec sledil srnjaka, se le-ta ni ustavil na občinski meji, temveč jo je popihal prek vrhniške občine v Občino Dobrova - Polhov Gradec pa vse tja do Golega vrha na žirovskem koncu. Tako je Martin na enem samem lovskem pohodu prestopil kar tri občinske meje, preden je prišel do čistega strela. Če se je odpravil v nasprotno smer, pa je kaj hitro zašel tudi v idrijske gozdove. Vendar je po tehtnem razmisleku sklenil, da njegovi lovski pohodi že tako in tako niso čisto v skladu z zakoni, zato jih tudi zaradi koronazakona ne bo omejeval. Tako Martinovo življenje kljub razglašeni pandemiji teče po ustaljenih tirnicah. Če bo naletel še na kakšno težavo, vam pa naslednjič sporočim, kako jo bo rešil. Rozka Saje - Rozi, članica vrhniške literarne skupine prinašalka luči trije prazni stoli so pripeti na obod mize brez hrepenenja si deliva prostor lebdiva v breztežnosti doma sence me ne oklepajo čakajo me sledi z roba počasi zdrsiš v vrtinec preko nepospravljene mize sežeš k meni s koščkom jutrišnje ujetosti z bregov včerajšnjega dne utrgaš plaz z neplačanimi položnicami zdrviš v računanje med krožnike polagaš številke odpiraš manjkajoče omare in vanje zapiraš brezup v zaprt hladilnik in hladno klet pišeš sezname na stene med nama polagaš dlani z utrujenostjo prekriješ tla in jemlješ čar čakanju sprehajaš se skozi besede v katerih se v preteklosti igrajo otroci in jih skladiščiš v samotnih sobah zaman čakaš zadnji pramen svetlobe pod vrati v peščenih urah se v temo skozi naju osipljejo ostanki strasti ti pa še skrbno mesiš sanje nedoživetega in nove sledi besed vdano prelivaš v meni zajezena tišina počasi prehaja v ritem v trenutku vstaneš odvržeš izrečeno otožnost ti pepeli obraz molče kuhaš kavo kot dar jo postaviš predse in jo hladiš z mlekom piješ jo v moji samoti ob srkanju plavaš med znižane cene izbiraš poti na rumenih listih v njih pečeš pecivo prižgeš svečo pereš in se oblačiš nekaj čudežnih tabletk in nekaj čajev sanja v tebi ne-tebe zapustim te v prazni sobi me oklepajo porazi odidem skozi oddaljena okna slišim odložila si še skodelico v pomivalni stroj s hrupom sesalnika se vračaš v svoj dom ostajam za zaprtimi vrati to kar imam hranim nedotaknjeno le poredko se oklenem kar v tebi sameva čakam te prinašalka luči Milan Žniderič Wascasopis KULTURA 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ft CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Napovednik za januar 2021 Izposoja, rezervacije, podaljševanje in V • I • • v • v vračanje knjižničnega gradiva Spoštovane uporabnice in uporabniki, v knjižnici se trudimo, da bi vam v največji mogoči meri omogočili vsaj dostop do osnovnih storitev knjižnice: brezstična izposoja, vračanje na knjigomatu v pritličju (24 ur/dan 7 dni/teden), online ali telefonsko podaljševanje in rezervacije. V času, ko pišemo to obvestilo, je brezstična izposoja mogoča po običajnem urniku knjižnice: ponedeljek-petek: 9.00-19.00 in ob sobotah: 7.30-12.30. Gradivo, ki si ga želite izposoditi, naročite od doma (prek COBISS-a, na kn-jiznica@ckv.si ali 01 7553 114). Dodatne informacije glede naročanja gradiva v sistemu COBISS so objavljene v članku Eme Križič v prejšnjem Našem časopisu in na spletni strani knjižnice. Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani knjižnice (www. ckv.si) in na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter in Instagram). Ostanite zdravi, kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika. El •• • v -knjige in zvočne knjige V naši knjižnici si lahko na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič (Naš časopis november 2020, stran 61), na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih. oucJfboolc VDIO KNJIGE K A VOLJO 01V KHJlftHCI NA VHH NIK I IN D BOROVNICI Za tažje pravljenje karanten/časa v domačem okolju V lelji. da. bi vicn i ;ir bolje in ¿m larjc v tem jasemer. »ko renskem.« letu. W * Cankarjevi Iffhjiiiim Vrhnika (v netftljCttsnjU CSV) vefciJM h ogledu piio^ljic, miruinh p"SpcvkGv Marku JLhun?a S vlgo.jc. k pci"'jiarj j krtilkih odlcmkgv bngnjfl Jitiretuf* Si lepil dfln m h brskanju p« dontflziianffcih in drugih vubineh M jm^I spletli ftroii wimJitefJ'~ POVFZAVF dO PRAVLJIC: * Odpffa Jkupirtf. rS CKV. Skicira Ure |K*m^jiE CKV nttpa tiur*w faccbaa* ccn^rcjps/2 * Zaprta skipiia: F 6 Une provljit Prilipa: littpj=//Lvww faccbacV CGn/qrajp5/2J4*w cltv Ti/5recanic...-Ta5ecpic._ir..rKimic .j..dc'.Erj.ki/ ZA LEPjr MM X rr nurr polnciki bfn^a krujSih pnitMIl ¿gadbic, Ganfcarjn in po ti ije za lepši dan: FR-. sfcup:na SkodeNca literature i-a Inpri dan: ipiçmfltiPt nç: iOhkO v il^ù. VK poinolki? ¡i lohko ktidorkoii paglodafo ludi la 'ioio|. lasiihialu posneto ljudftp pravljico IttrovJlnç icboJko Hvaležni medvtd Ggipoiko in poljïko mi- 1« avfotski u:tjyi:!lci Ufoia Gnitu MrJi fl-loc Ip PoJh roflçvJliri RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Božične čipke »Klekljaricepri DU Vrhnika se dru- Svetovalno središče na Vrhniki Enkrat na mesec brezplačno in zaupno informiranje ter svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v Malavašičevem kotičku ali v računalniški učilnici Kemis. 8.00-9.00 skupinsko: Pisanje prijavne dokumentacije, priprava na zaposlitveni razgovor in 9.00-11.00:Individualno informiranje in svetovanje. Dodatne informacije in prijava: 01 510 22 70. Prva sreda v mesecu (6. 1. 2020, 8.00-11.00). V sodelovanju s CDI Univerzumom. Pravljične urice v Občini Log - Dragomer Začnemo v ponedeljek, 4. 1. 2021, ob 17.00 v učilnici št. 10 v OŠ Log -Dragomer. Vsak drugi teden bosta ob isti uri in na istem mestu za vas pravljice prebirala Sabina in Matjaž Prelogar. Glede na trenutne razmere obdobja s koronavirusom bomo prilagajali aktivnosti pravljičnih uric in vas o tem sproti obveščali. Lepo vabljeni. V sodelovanju s KUD Kosec. žimo od leta 2014. Od osnov prepletanja niti smo napredovale in ustvarjamo zahtevnejše izdelke. Izbiramo med različnimi tematikami. Letošnje leto smo klekljale na temo Božični čas. Naše izdelke si lahko ogledate do okonca januarja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika,« je zapisala Ivica Česnik, njihova mentorica. Prijazno vabljeni na ogled v knjižnico, če le-ta ne bo odprta, pa bomo fotografije razstave objavili na spletni strani knjižnice in na družbenih omrežjih. Dežela pravljic v čipkah KD Borovnica, Klekljarska sekcija Punkeljc vabi na ogled razstave Dežela » Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 16.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava k branju na daljavo: mirjam.suhadolnik@ gmail.com. Morebitne spremembe ure ali lokacije preverite na spletni strani in družbenih omrežjih. Splošno obvestilo za udeležence dogodkov Izvedba napovedanih dogodkov je odvisna od ukrepov vlade/ priporočil NIJZ in epidemiološkega stanja! Na dogodkih v knjižnici bomo upoštevali aktualna navodila NIJZ, zato so za udeležbo zaželene prijave na 01/7553-114 ali knjiznica@ ckv.si. NEKATERI DOGODKI BODO POTEKALI PREKO SPLETNIH APLIKACIJ. Aktualne novice bodo objavljene na družbenih omrežjih in spletni strani knjižnice www.ckv.si. Haščasopis KULTURA 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA » pravljic v čipkah. Predstavljenih je dvanajst pravljic: Snežna kraljica (Jelka Je-senšek), Mala morska deklica (Andreja Mohorič), Sneguljčica (Marjeta Grom), Zvezdica zaspanka (Tilka Belovič in Anka Zakrajšek), Čarovnica in dobre vile (Barba Pelko), Rdeča kapica (Marija Virant in Fani Bregar), Trnuljčica (Marija Dobrovoljc), Labodje jezero (Ivanka Vodeb), Pika Nogavička (Tilka Belovič), Pepelka (Olga Debevc), Janko in Metka (Majda Vrlec), Zlatolaska in trije medvedki (Meri Janež). Idejni vodja projekta je Slavica Marta Ošaben. Razstava bo v prostorih knjižnice na ogled do konca januarja 2021. Fotografije so objavljene tudi na FB strani Cankarjeve knjižnice Vrhnika Razstava V objemu zvoka in slike Vabljeni na ogled regijske razstave otroških likovnikov JSKD OI Vrhnika: V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE. Na mladinskem oddelku CKV. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Ivanova skodelica Vabljeni na ogled Ivanove skodelice, ki je nastala v sodelovanju z akad. kiparjem, mag. Bojanom Mavsarjem, in neformalne rokodelske skupine Kvakvačkaš. Prečuden kraj V Velikem Močilniku izvira Ljubljanica, pod Hudičevimi skalami mezi zelena voda na plano, kjer se v zatrepu konča dolina iz globine vre, kar ponikne na Planinskem polju. Restavracija je pri Antonovi kapeli, pod njo priteče voda v strugo izpod podornih skal, amerikanske postrvi se igrajo na gladini vode, pod mostom se umiri v zeleni barvi. Hlastajo za žuželkami živahne ribe v toku, ki se leno vije mimo Cankarjevega mesta čez Ljubljansko barje ob Ljubljanskem polju in se združi pri Podgradu z deročo Savo. Na klancu ubogih je še vedno Cankarjeva hiša, kot nevesta se blešči na holmu Sv. Trojica vsa v belem in pod njo prečuden kraj, ko v tujini mislim nanj, me hrepeneče stisne. Iz močvirja se dvigajo meglice na robu mesta, nad gmajno vse do Raskovca zakroži jata ptic večerni zvon pri Sv. Pavlu kliče k molitvi na stezi v Močilnik stiskajo se mladi pari Kot kapitanu Jazonu in Medeji v davnem času tudi zdaj šumeča reka poje pesem zaljubljenim o strastni ljubezni dveh in zlatem runu na ladji Argo v skalnatem zavetju. Argonavte opisuje legenda kot simbol moči, nosilcem zmag in optimizma v neizbežni usodi, čas še vedno piše zgodbe na obale rek in morja, tudi v tem trenutku se med nami vrtinčijo širine. Jože Brenčič jih občudujoče ogledoval. Letos pa sva se dogovorila, da bo našim uporabnikom omogočil enomesečno brezplačno izposojo umetnin na dom. Za več informacij/izposojo njegovih umetnin pokličite 041 363 755. Z željo, da je/bo umetnost dostopna vsem in vsakomur, vas lepo pozdravljam, Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika. VGC N'SPLAC Mobili Vabljeni na ogled simpatičnih in unikatnih mobilov, ki krasijo mladinski oddelek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (Podružnična šola Drenov Grič), OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Polhov Gradec (Podružnična šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče (Vrtec Sončni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrhnika in ZIC Naš Časopis. Lesene zverinice Igorja Pavlovčiča na obisku pri vas doma Igor Pavlovčič že od oktobra 2017 razstavlja svoje lesene zverinice v naši knjižnici. Njegove stvaritve razveseljujejo zaposlene, uporabnike in obiskovalce. Marsikdo nas je že povprašal o njih in si V skladu z ukrepi NIJZ za preprečitev širjenja bolezni covid-19 je v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika od 15. oktobra 2020 do nadaljnjega ustavljeno vsakršno druženje in izvajanje projektnih aktivnosti. Jezikovna tečaja -začetni tečaj nemščine/2. stopnja in začetni tečaj angleščine/2. stopnja za prijavljene udeležence potekata prek spleta. Druge aktivnosti, načrtovane za november in december, bodo po sprostitvi ukrepov. Za nadaljnje informacije se lahko obrnete na ckv.vgc@gmail.com in 051 620 066. Uaščasopis ŠPORT 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Edini, ki še trenirajo in igrajo v naši občini, so »futsalisti« Žal je članska ekipa Futsal kluba Siliko edina, ki še trenira in tekmuje v naši občini. V časih v katerih smo, je to velik privilegij, kar se seveda igralci in strokovno vodstvo kluba še kako zavedajo. Tudi zato, se vsi sprejeti ukrepi strogo izvajajo, tako na tekmah doma kot v gosteh, ki se seveda igrajo brez prisotnosti gledalcev. V času ko to pišemo, je bilo odigranih deset krogov rednega dela prvenstva. Ekipa malenkostno zaostaja za svojim ciljem, trenutno je na petem mestu. A je gneča v tem delu lestvice precejšnja, do konca pa je še osem krogov. Po rednem delu bo namreč na sporedu končnica na izpadanje, kjer pa je pomembna pozicija s katere jo začneš. Igra se namreč po sistemu prvi z osmim, drugi s sedmim in tako naprej. Vse ostale futsal selekcije delijo usodo ostalih športnih društev na Vrhniki. Vsa tekmovanja v selekcijah mladih so prekinjena in nihče ne ve, kdaj se bodo nadaljevala. Še bolj pomembno pa je, da nihče niti približno ne ve, kaj bo ta prekinitev pomenila za telesni in socialni razvoj mladih in predvsem kakšne bodo posledice. V minulih tednih se je zbrala tudi slovenska futsal reprezentanca, v katero sta bila povabljena tudi dva naša igralca; Aljaž Končan iz Podlipe in Nejc Berzelak iz Rovt. Res je, da nista bila v ožjem izboru na minuli tekmi, ko je slovenska futsal reprezentanca izvrstno in s suvereno zmago proti Švici (12:1) začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2022. V naši skupini so še La-tvija in Španija. Reprezentance se bodo med seboj pomerile na dveh tekmah, doma in v gosteh. Na prvenstvo se bodo uvrstile zmagovalke osmih skupin in šest najboljših drugo uvrščenih, sedma in osma drugo uvrščena ekipa pa bosta igrali dodatne kvali- fikacije. Naslednji dve tekmi bodo Slovenci, ki so doslej na evropskih prvenstvih nastopili že šestkrat, odigrali v gosteh. Glede na to, da se leto končuje in da smo po navadi vsem zaželeli srečno, zdravo in uspešno novo leto, pa so letos želje vseh nas, da se ta nadležni virus čim prej premaga in da vsi skupaj spet zaživimo normalno življenje. Otroci v šole, zaposleni v službe, športniki na igrišča... Vse to vam želimo člani Fut-sal kluba Siliko Vrhnika. Rally Od sedmih dirk odpeljala le tri dirke Letošnja sezona v reliju je bila tako kot vsi dogodki letos povezana z aktualno problematiko COVID-19. Od predvidenih sedmih dirk sta Vrhničana Bojan Velkavrh in Nina Velkavrh Gorenc, ki nastopata za društvo Autosport Jazon, glede na situacijo lahko odpeljala le tri kratke enodnevne dirke. Sezona se je začela julija v Velenju. Pred sezono so v avto vložili veliko dela in finančnega vložka, zato so bila tudi pričakovanja velika. Dirka je potekala v sončnem vremenu in pred zadnjo hitrostno preizkušnjo sta zasedala drugo mesto. Nato pa se je pooblačilo in začelo je deževati. »Pred štar-tom sva hitro zamenjala gume in to se je pokazalo za odločil- no. Na koncu dirke sva tako zmagala, z več kot 3 minutno prednostjo,« je povedal Bojan. Pred naslednjo dirko so se pojavile težave z menjalnikom, zato je bil vprašljiv nastop na naslednji dirki v Železnikih. Menjalnik so s pomočjo ekipe zvestih mehanikov uspeli popraviti, je pa na dirki poslušnost odpovedal motor, tako da sta zabeležila odstop. Sledila je še zadnja dirka v Poreču, do katere pa je bilo treba na hitro narediti nov motor. Za to se Bojan posebej zahvaljuje orodjarstvu Miniti, ki je v najkrajšem mogočem času pomagal pri izdelavi novega motorja. Po neprespanih nočeh sta Vrh-ničana v Poreču dosegla tretje mesto. Žal se je sezona tako predčasno končala po le treh dirkah. Ob vseh težavah, ki so se pojavile pred dirko in med njo skrbijo mehaniki; Andrej, Marjan, Lado, Tim in Boštjan. Bojan in Nina se bi rada zahvalila tudi pokroviteljem, ki pomagajo, da se lahko udeležujeta dirk. To so: TermoTom, VR Elektronika, Krili, Avtoservis Mele, Avtoservis Jakoš, Orodjarstvo Miniti, Salkon, Termoflor, Av-todeli BMC, Mesarstvo Podobnik, Leseni peleti Jože Trček, s. p., Gostilna Pri Kranjcu. GT Planinsko društvo Vrhnika vam v prihajajočih prazničnih dneh želi veselo, zdravo in varno druženje v krogu domačih in prijateljev, v letu 2021 pa varen korak po planinskih poteh. Uaščasopis ŠPORT 21. december 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NK Dren Vrhnika Nogometaši z optimizmom zrejo v leto, ki je pred nami Leto 2020 je bilo za nogometaše NK Dren Vrhnika drugačno. Morda bi lahko rekli, da je to leto za pozabo. A temu ni tako! Seveda je tudi nogometašem vse načrte prekrižal koronavirus. Tudi v športu, tako kot na vseh drugih področjih, je povzročil veliko sprememb in negotovosti. A kljub temu v nogometnem klubu ne obu-pavajo in pripravljajo načrte za prihodnost. Svoje misli oziroma pregled minulega leta je takole povzel predsednik NK Dren Vrhnika Andrej Šega: »Zimski del treningov smo izpeljali še v normalnih razmerah, tradicionalne priprave pred prvenstvom pa so že nakazale da preostanek sezone ne bo običajen. V Čatež smo uspeli odpeljati starejše selekcije, za mlajše selekcije pa so nam preprečili ukrepi ki so bili sprejeti kot posledica epidemije. Prekinitev trenažnega procesa, ki je trajal marca, aprila in maja, smo izkoristili za izredno vzdrževanje glavnega travnatega igrišča pa tudi za izvedbo avtomatskega zalivalnega sistema z vrtino, kar za nas predstavlja veliko pridobitev. To pa ne bi bilo izvedljivo brez pomoči občine Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja, ki v našem delu prepoznavata zavezanost k razvoju nogometne infrastrukture kot tudi športnega razvoja mladih nogometašev. Veseli smo, da se nam je spomladi pridružil nogometni strokovnjak Boštjan Kreft, ki je v našem nogometnem klubu prevzel vlogo vodje nogometne šole in članske ekipe. Sedaj, ko gre leto h koncu in se ozremo nazaj na opravljeno delo, lahko z gotovostjo trdimo, da je bila to prava poteza. Rezultati Boštjanovega dela so že vidni na vseh področjih. Po kratkem poletnem premoru so z avgustom pričele s treningom že vse selekcije z izjemo naših najmlajših nogometašev, ki so se pridružili malce kasneje. Uspeli smo vzpostaviti homogeno trenersko ekipo, sklenili pa smo tudi dogovor za polno zaposlitev s trenerjem Tadejem Špicarjem. V klubu je zavel nov veter, ki nas navdaja z optimizmom za prihodnost. Veseli me, da smo za sezono 2020/2021 podpisali novo pogodbo z generalnim sponzorjem Atet rent-a-car in s tem nadaljujemo naše uspešno sodelovanje. Kljub ponovni prekinitvi vseh trenažnih in tekmovalnih aktivnosti zaradi koronavirusa, smo se jeseni, natančneje v novembru, razveselili prvega osnutka načrta za nov osrednji večnamenski objekt v športnem parku. Z velikimi pričakovanji zremo v prihodnja leta in verjamemo, da bomo že v sezoni 2022/2023 ponosni uporabniki novih prostorov.« Predsednik Andrej Šega kljub nenavadni sezoni tudi športne rezultate ocenjuje kot uspešne: »Po predčasnem zaključku sezone 2019/2020 smo se razveselili dejstva, da tudi v aktualni nogometni sezoni 2020/2021 ostajamo v drugi slovenski kadetski in mladinski ligi, ter v najvišji ligi tekmovanja U13. Le malo nam je zmanjkalo, da bi nam ponovno uspelo uvrstiti v državno ligo U15 zahod, kar pa vsekakor ostaja cilj za naslednja leta! Dobro so tekmovali tudi člani. Naša članska ekipa se je že v prvem letu ponovnega tekmovanja v 5.ligi uspela uvrstiti v višji rang. Tako smo korak bližje k tako željeni 3.državni ligi med člani.« Tekmovalno so nogometaši NK Dren Vrhnika v jesenski del sezone 2020/2021 krenili dobro. Vendar pa je tudi v tem delu leta zopet posegel koronavirus in ustavil vsa amaterska nogometna tekmovanja. Potem ko so bila prekinjena tekmovanja, so nogometaši še nekaj časa v športnem parku lahko trenirali po prilagojenem pro- gramu, z novembrom pa se so treningi preselili na splet. V imenu celotnega nogometnega kluba se predsednik Andrej Šega zahvaljuje za vso pomoč Občini Vrhnika, Zavodu Ivana Cankarja, vsem sponzorjem in donatorjem. Posebna zahvala pa velja vrhniškemu županu Danielu Cukjatiju in direktorju vrhniške občinske uprave Boštjanu Koprivcu. Zahvala velja za razumevanje razvojne strategije kluba in vso podporo, ki jo nudita pri njenem uresničevanju. Vsem članom, staršem, podpornikom in drugim deležnikom pa želi vesele praznike in predvsem zdravo novo leto 2021 ! Besedilo in foto: Peter Kavčič Ritmičarke vztrajamo od doma Ker nam zaenkrat še nič vo darilo. Sodelovala so namreč v on- kaj dobro ne kaže, da bi se lahko kmalu vrnili v telovadnico, naša dekleta pridno vztrajajo na treningih prek videoklica. Izvajanje tako imenovanih online treningov nam je bil na začetku kar velik izziv. Iz športa, ki terja veliko preprogo, visok strop in neomejeno gibanje, smo morali prilagoditi v manjši dnevni prostor z armafleksom. Treningom so se najprej pridružila naša starejša dekleta. Tako »športajo« vsak torek, sredo in petek v popoldanskem času. Treningi vključujejo ples, balet, vaje za moč, vaje za gibljivost ter rokovanje z različnimi rekviziti. Stremimo predvsem k učenj novih akrobacij, za katere nam je v telovadnici velikokrat zmanjkalo časa. Tako so dekletom treningi na daljavo zanimivi in ostanejo motivirana. Konec novembra so se nam radovedno pridružile tudi mlajše deklice. V soboto, 5. 12. 2020, so nekatera naša dekleta dobila zgodnje Miklavže- line masterclassu večkratne svetovne zmagovalke Yane Kudryavtseve. Popeljala jih je skozi trening in jih naučila kar nekaj uporabnih trikov z žogo in kiji. V decembru nas čaka tudi božični društveni nastop, na katerem bodo dekleta prek videoklica delila svoje novo znanje kar iz svojih dnevnih prostorov. Ker dekleta že zelo pogrešajo tekmovanja in nastope, se bodo tokrat v bleščečih dresih lahko pred kamerami staršem in trenerjem pokazala na svojih vajah, ki so si jih sestavile kar same. Nina Žižmond, Gimnastično društvo Vrhnika ŠPORT 21 december 202(W 74] I lMi/ WM./\/L/MJ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vadimo za zdravje in dobro počutje - I. del V času korone, ko smo pretežno doma, smo omejili večino naših aktivnosti, tudi športnih. V času pandemije je športna vadba še pomembnejša kot sicer. Čas korone na vsakega od nas vpliva na drugačen način. Nedvomno se je zaradi omejitve gibanja zmanjšal čas, ko smo bili aktivni v naravi oziroma smo izvajali kakršnokoli organizirano vadbo. Neaktivnost slabo vpliva na naš organizem in naše počutje. Pomanjkanje gibanja nam povzroča veliko težav. Naj omenim le slabljenje mišic, bolečine v predelu hrbtenice, slabšanje gibljivosti in povečevanje telesne teže. Posebno je treba poudariti, da telesna neaktivnost zelo vpliva tudi na naše psihično počutje in posredno na odnose z našimi bližnjimi. Telo potrebuje vadbo. Z vadbo se v organizmu sprožijo mnogi procesi, ki ga ohranjajo vitalnega, upočasnijo staranje in krepijo dobro počutje. Pomembno je, da vadbo izvajamo redno. Če se kdaj zgodi, da smo v stiski s časom, vadbo lahko skrajšamo tako, da zmanjšamo število ponovitev. Na tak način ohranimo nepretrganost vadbe, kar povečuje njeno učinkovitost in zelo dobro vpliva na samopodobo vadečega (sem discipliniran in vztrajen). Vaje za naslednji mesec V skladu z navedenim in dejstvom, da je vadba odličen pripomoček za premagovanje težav, ki nas pestijo v teh časih, sem pripravil nekaj vaj, ki vam bodo na voljo na straneh Našega časopisa. Vaje niso prezahtevne, zato se jih lahko loti vsak. Če pa vam katera vseeno povzroča težave, jo izpustite ter poskusite z izvedbo čez kakšen teden ali dva. Za december predlagam jutranjo vadbo. Začnete v postelji, nadaljujete do kopalnice in končate na mehki podlagi v dnevni sobi. Če boste vaje izvajali redno, bodo dobra predpriprava za nadaljevalne vaje, ki jih bom predstavil v naslednji številki. Pa začnimo Vaje izvajajmo počasi, redno in natančno. Samo tako bodo učinkovite, vaš trud pa nagrajen. Če se pri izvajanju določene vaje pojavi bolečina, takoj prenehajte z izvedbo, malo počakajte in nato začnite z naslednjo. Kronični bolniki in ljudje s poškodbami naj se pred vadbo posvetujejo z zdravnikom. V postelji Razgibamo gležnje. • Z desnim stopalom napravite deset krogov v desno in deset v levo. Ponovite vajo z levim stopalom. • Stopali približamo drugega k drugemu in desetkrat zakro-žimo v levo in desno. • Stopala, ki so pravokotno na podlago, potisnemo od telesa (naredimo špičko) in k telesu. Desetkrat. • Razmaknemo nogi in stopali obračamo tako, da se enkrat obrneta navznoter, dotakneta s palci in nato obrneta navzven. Desetkrat. • Dlani položite na trebuh. Prste široko razprite, zadržite sekundo ali dve in jih nato stisnite v pest. Osemkrat do dvanajstkrat. Razgibamo zapestja. • Vrtimo jih v vse smeri, podobno kot prej gležnje. Deset ponovitev za vsak položaj Razgibajmo trup. • Levo koleno upognemo, ga objamemo in pritegnemo k prsim. Dvignemo glavo in se s čelom poskusimo čim bolj približati kolenu. Nato iztegnemo nogo navzgor in jo počasi spustimo na podlago. Vsaka noga Pet- do desetkrat. Sede na robu postelje. Če je postelja prenizka, vaje delamo na stolu. • Razgibavanje vratu. Glavo nagibamo levo in desno tako, da se poskušamo z ušesom čim bolj približati ramenu. Pozor, gibi so počasni, ramen ne dvigujemo. Pet- do desetkrat. • Glavo nagnemo naprej in se z brado poskusimo dotakniti prsnice, nato pogledamo v strop. Pet- do sedemkrat. • Prste obeh rok položimo na ramena tako, da sta nadlakti vzporedno s tlemi. Nato roki hkrati dvignemo nad glavo. Vsakič, ko dosežemo najvišjo točko, pogledamo v strop. Položaj zadržimo od ene do treh sekund. Roki nato vrnemo v izhodiščni položaj. Sedem- do desetkrat. • Roke odročimo. Z ravnim hrbtom se nagnemo naprej tako, da se s prsmi dotaknemo stegen. V tem položaju stegnemo roki naprej tako, da se z nadlaktmi dotaknemo ušes. Pet- do desetkrat. • Sukanje trupa. Eno roko damo za hrbet, če lahko tako, da se s palcem dotakne- mo lopatice. Nato se obrnemo nazaj in pogledamo čez ramo. Položaj zadržimo dve do tri sekunde in se vrnemo v začetni položaj. Petkrat na levo in petkrat na desno stran. V kopalnici • Na poti v kopalnico stegnemo roki nad glavo in hodimo po prstih. • Ko si umivamo zobe, malenkostno pokrčimo kolena. V položaju vztrajamo kolikor je mogoče. Če vam je vaja prelahka, se v kolenih spustite malenkost nižje. • Obe rami istočasno dvignite in povesite. Nato krožite z njimi naprej in nazaj. 10 x v obe smeri. • Z rokami si zmasiramo lasi-šče, predel okrog oči in uhlje. 1 minuta • Z očmi 5 x zaokrožimo na levo in 5 x na desno. • Segrejmo dlani (drgnemo jih eno ob drugo) in jih položimo na predel oči. Položaj držimo dokler čutimo toploto dlani. 2 do 3 x. V dnevni sobi - mehka podlaga • Raztezanje. Ležimo na hrbtu s pokrčenimi koleni. Roke so odročene, stegnjene (pravokotno ob telo) in dlani obrnjene navzgor. Kolena spuščamo na levo stran in hkrati glavo obračamo v desno. Ko se kolena približajo podlagi oziroma se tam ustavijo, jih zadržimo dve do tri sekunde, nato se vrnemo v začetni položaj. Gibi so počasni, sledijo hitrosti dihanja. Enako ponovimo na drugo stran. Pet do sedem ponovitev. Ena ponovitev vsebuje gib na levo in desno. • Vaja za hrbtne mišice. Ležimo na trebuhu, roke so ob telesu. Zgornji del trupa dvignemo za 15 cm (oziroma kolikor lahko) in pogledamo v strop. Zadržimo od sekunde do treh in se vrnemo v začetni položaj. Sedemkrat. • Trebušne mišice. Ležimo na hrbtu. Roki sta ob telesu in nogi stegnjeni. Dvignemo glavo in se z brado poskusimo dotakniti prsnice. Položaj zadržimo in hkrati dvignemo obe nogi. Ko sta nogi in telo v pravokotnem položaju, ju počasi spustimo na podlago. Na koncu glavo spustimo v začetni položaj. Če je vaja pretežka, jo prilagodite tako, da dvigovanje obeh nog nadomestite z dvigom vsake noge posebej. Pet do sedem ponovitev. • Moč rok in ramenskega obroča. Sklece na kolenih. Postavimo se tako, da so dlani in kolena na tleh, hrbet pa vzporedno s tlemi (na vse štiri.) Z upogibom rok v komolcih se začnemo spuščati in ob tem pazimo, da je trup ves čas vzporedno s tlemi. Približno 15 cm pred tlemi se ustavimo in vrnemo v začetni položaj. Tri do osem ponovitev. Če je vaja za koga prelahka, naj naredi od 8 do 15 klasičnih sklec. Nasvet Skrb za zdravje je povezna z mnogimi stvarmi, za katere mislimo, da jih poznamo, pa največkrat ni tako. Naj tokrat predstavim, kako naj pravilno sedimo? Najprej spoznajmo, česa med sedenjem ne smemo? • Noge položiti eno čez drugo ali eno oviti okoli druge. • Nagniti se na eno stran in vso težo prenesti na zapestje, ki podpira glavo. • Sedeti le na eni polovici zadnjice. • Sedeti s skrivljeno hrbtenico. Pravilno sedenje pa je: • sedežna površina mora biti tolikšna, da je na njej dovolj prostora za zadnjico in polovico stegna. Stopala morajo biti v celoti na tleh, kot kolen pa malenkost večji kot je pravi kot; • hrbtni naslon naj bi podpiral hrbet v višini pasu, tako da ostane zravnan in da ramena ne padajo naprej; • težo naj nosi celotno telo in ne le zadnjica; • telo mora biti vzravnano brez nagibanja naprej ali nazaj; • glava naj bo vzravnana tako, da bodo ušesa v isti navpični liniji kot sredina ramen. Vsaj vsakih 30 minut vstanite in se pretegnite; • pri gledanju televizije ali branju knjige je pravilno vsako sedenje, pri katerem ima hrbet oporo, ramena pa so sproščena. Prihaja novoletni čas, ko si veliko ljudi pripravi načrte za naslednje leto. Naj bo v ta načrt vključena redna vadba. Vsaj do pomladi, potem pa, kdo ve ... Jernej Fefer, iur., trener atletike VRHNIKA HSesefe Božične praznike in o6ifo srečnih trenutkov v prihajajočem tetu vam žeCimol Košarkarski ttfuS I