Št. 23(2025) Leto XXXIX NOVO MESTO Četrtek, 9. junija 1988 Cena: 600 din 13. februarja 1975 je bil lisi odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI 1 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST m Ul >o DOLŽNIŠKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI USI DOLENJSKI UST DOLENJ SC LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST $kupščf0 'ETIC1JA — 286 podpisov na petici-V ki so jih prejšnji petek popoldne brali sevniški mladinci, priča, da tudi (evničane močno vznemirjajo posto-Iki okoli odvzema svobode možne-hu kandidatu za predsednika sloven-ilce mladine in publicistu Janezu lanši. V peticiji, ki so jo poslali slovenski skupščini, podpisniki zahteva-o, naj se Janša brani s prostosti, pred dvilnim sodiščem in s svojim, civil-rim odvetnikom. PODPRLI JANŠO '! NOVO MESTO — Predsedstvo OK ?SMS Novo mesto je v ponedeljek sklenilo, da pristopa k odboru za zaščito pravic Janeza Janše in da v vsem podpira iklepc predsedstva RK ZSMS o tej zadevi. Pozvalo je ostale družbenopolitične organizacije, naj na tem konkretnem primeru pokažejo dejanska prizadevanja za preno-j vo družbe. trebanjski mladinci ZAHTEVAJO i TREBNJE — Na pobudo osnovne i irganizacije ZSMS iz Trima in zavoljo I azbčnih neutemeljenih govoric je pred-j pdstvo OK ZSMS Trebnje v ponedel-j pk obravnavalo primer priprtja mož-1 lega kandidata za predsednika sloven-! ike mladine Janeza Janše. V zvezi z iretacijo njega in Davida Tasiča zahteva predsedstvo od pristojnih organov akojšnje javno sporočilo. V primeru nezadostnih dokazov za obtožbe terjajo rebanjski mladinci izpustitev vseh priprtih oz. da se jim omogoči zagovor s prostosti. XV. divizija praznuje 45-letnico 18. junija ob 11. uri v Ragovem logu NOVO MESTO — V okviru praznovanja 45-letnice ustanovitve XV. udarne divizije NOVJ je pripravil organizacijski odbor v nedeljo, 5. junija, akcijo »Slišim te«, v kateri so sodelovali ljubitelji golobov pismonoš iz klubov »Sel« iz Ljubljane, »Urban« iz Ribnice, »Rog« iz Kočevja in »Pismonoša« iz Novega mesta. V akciji, ki se jc začela v Ljubljani, so vzpostavljali >olobi pismonoše zvezo prek 22 javk, zaključek poti, za katero so najhitrejši potrebovali 6 ur in 43 minut, pa je bil v Novem mestu. Borci bodo dali svoj prispevek k praznovanju z vrsto aktivnostmi, med drugim tudi s kolesarskim maratonom, ki ga bodo vozili 18. junija. Tega dne bodo ob 9. uri dopoldne položili venec na Cviblju in totem nadaljevali s kolesi pot proti Novemu mestu. Med potjo se jim bodo pridružili kolesarji novomeškega društva Krka, ki bodo na Na proslavi, ki se bo začela v Ragovem logu 18. t.m. ob 11. uri, bo obiskovalce pozdravil slavnostni govornik Bogdan Osolnik. V slavnostnem sporedu bo med drugim godba na pihala iz Straže zaigrala himno 15. divizije. To bo prva izvedba himne te partizanske enote. koncu, tj. pred Domom JLA v Novem mestu, pripravili maratoncem sprejem. Na dan proslave bo v Metropolu v Novem mestu svečana seja predsedstva skupnosti 15. divizije, na kateri bodo podelili 8 plaket borcem te partizanske enote. Tega dne bo na otvoritvi likovnih del Borisa Kobeta v novomeškem muzeju govoril general major Lado Kocjan, v Domu JLA, kjer bodo odprli dokumentarno razstavo o 15. diviziji, pa bo zbrane pozdravil Albin Štok. V okviru proslavljanja bo TVD Partizan organiziral množičen pohod ob žici okupiranega No vega mesta, OK ZRVS Novo mesto pa bo izvedel orientacijski tek na območju Ragovega loga, Smolenje vasi, Krke in Žabje vasi. Mladinci pripravljajo kulturni razvedrilni program. Zadnjič taka ZMDA Suha krajina Od ponedeljka so tri brigade ZMDA Suha krajina 88 že na deloviščih — Tone Anderlič: »To je ena zadnjih takšnih akcij — Iskali bomo nove vsebine« ŽUŽEMBERK — Letos mineva trinajst let, odkar brigadirji s svojim delom pomagajo k razvoju Suhe krajine. V tem času se je na deloviščih zvrstilo kar 8250 mladih iz naše ožje in širše domovine. Štirinajsta ZMDA »Suha krajina ’88« se je s slovesnostjo v kulturnem domu pričela minulo nedeljo popoldne, ko so se tam že zbrale delovne brigade OB TEDNU SOLIDARNOSTI LJUBLJANA — Od 1. do 7. junija letos smo po vsej Sloveniji tako ali drugače obeležili teden solidarnosti. Samo lani smo v naši republiki združili okoli 13.5 milijard dinarjev, namenjenih za blažitev posledic naravnih katastrof in človeških nesreč. Tako je bilo za odpravljanje posledic neurij s točo, žleda m plazov v 12 občinah porabljenih kar 7.5 milijard dinarjev, 66 milijonov za saniranje rudnikov Idrija in Mežica ter 650 milijonov za solidarnostno pomoč drugim republikam in avtonomni pokrajini Kosovo. V veliki akciji Rdečega križa je bilo v Sloveniji letos skupno zbranih že tudi 400 ton oblačil. XX. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV BORCEV NOV INTERNIRANCEV IN MLADINE ^ TRŽIČ. 19. 6. 1988 »Vera Jocič« iz Skopja, MDB »Norbert Weber« iz Splita in »Filip Kljajič-Fičo« iz Zvornika. Od ponedeljka so brigade že na deloviščih — pri polaganju poštnega kabla Dvor—Žužemberk, pri nadaljevanju izgradnje primarnega vodovoda Veliko Lipje—Lašče in pri izgradnji vodovoda Sela—Šumberk. Brigadirje je v imenu organizatorja mladinskih prostovoljnih del pozdravil Nace Kamičnik, predsednik ZZB NOP občine Kočevje, in opozoril na velik delež, ki so ga imeli brigadirji pri razvoju Suhe krajine, domačin Dušan Mikec, predsednik KK SZDL Žužemberk, pa jim je zaželel dobrodošlico in prijetno enomesečno bivanje med Suhokran-jčani. Letošnjo akcijo je odprl s simbolično predajo prapora predsednik slovenske mladine Tone Anderlič. Letos bo v Suhi krajini v treh izmenah delalo skoraj 600 brigadirjev. Na območju grosupeljske, kočevske, novomeške in trebanjske občine bodo položili 6 km vodovoda, agromeliorirali 260 ha zemljišč, opravili vzdrževalna dela na 15 km cest, pogozdili 15 ha površin in izkopali jarke za skoraj 2 km PTT omrežja. Investicijska vrednost del je 973 milijonov din, vrednost brigadirskega dela pa dobrih 924 milijonov din. Poleg delovnih brigad bodo letos na območju Suhe krajine tudi brigade RKS. Na skrbi bodo imele otroške vrtce v KS Ambrus, Krka in Zagradcu. Socialne in zdravstvene skupine bodo nudile sosedsko pomoč in patronažo. Brigade bodo pomagale tudi ostarelim pri urejanju bivalnih prostorov, pripravi ozimnice in kurjave. Lotile se bodo tudi urejanja notranjosti žužemberškega gradu in pomagali krajanom Velikega Lipja pri obnovi večnamenskega doma. Posebne skupine bodo delovale pri raziskavah reke Krke, varstva okolja, proučevali bodo zdravilne rastline in pomagali v živinoreji in sadjarstvu. Pri vseh udarniških akcijah bodo sodelovali tudi vojaki vojašnice Milana Majcna iz Bršljina. J. PAVLIN P- TONE ANDERLIČ, predsednik slovenske mladine: »Suha krajina je ena zadnjih takih akcij, ki počasi tonejo v našo zgodovino. Nikakor ne bomo dopustili, da bi se brigadirsko druženje izrodilo in propadlo, ampak bomo iskali nove vsebine, nekatere že sedaj nadomeščajo klasične akcije. Čas v katerem to govorimo, je na prvi pogled brezperspektiven, nikakor se ne moremo posloviti od napak. Nekako bo že potrebno prekiniti s to družbeno prakso, ki ne daje rezultatov. Mi mladi ne moremo iri fiočemo več čakati in živeti od obljub. Znamo delati, imamo ideje in te bomo uveljavili tudi za ceno konfliktov«. DANES NA SLOVESNOST, JUTRI NA DELOVIŠČA — Suhokranjci so se v nedeljo, kljub deževnemu vremenu, zbrali v lepem številu in pozdravili prvo izmeno brigadiijev ZMDA Suha krajina 88. (Foto: J. Pavlin) Kdo naj bi povezal Dolenjce? O nujnosti regijskega povezovanja se na Dolenjskem že dolgo govori, ampak te težke naloge doslej še nikomur ni uspelo izpolniti________________ NOVO MESTO — 6. junija seje tu sestal svet dolenjskih občin, v katerem delujejo predstavniki vseh štirih dolenjskih občin, njegova naloga pa je, da usklajuje delovanje vseh štirih občin, zlasti še na tistih področjih, ki segajo čez lajuje delovanje občinske meje. T udi to pot je bil dnevni red seje obširen in bi bilo torej pričakovati, da se bodo predsedniki dolenjskih občinskih skupščin dogovorili marsikaj pomembnega. Vendar pa je seja izpolnila pričakovanja le v prvem delu, ko so bili posredovani podatki o težkih finančnih zagatah v zdravstvu, ki jih povzroča zlasti krška zdrastvena skupnost. Iz. Krškega so namreč v prvih petih mese- Ne po meri lenuhov Četrtkova javna tribuna »Gospodarska politika po meri ljudi« je med drugim potrdila, da Novomeščani ne stoje kniemrok ob naglo spreminjajoči se družbeni praksi Ne zgolj zato ker so na tribuno povabili Uroša Slavinca, predsednika republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, Vlada Klemenčiča, elana predsedstva CK ZKS, in Cirila Baškoviča, izvršnega sekretarja tega predsedstva, ampak tudi zavoljo zavzetosti, s katero so goste iz Ljubljane seznanjali z vsakdanjimi težavami izvajalcev gospodarske politike. Sicer iz Metropola verjetno niso odšli v prepričanju, da so v uradni delegaciji prišli odrešeniki, ker toliko stvarnih pogledov na politično prakso in gospodarska gibanja bržkone premore še kdo od prisotnih gospodarstvenikov, so pa lahko brez posrednštva dostikrat preveč tihih delegatov sporočili, da Dolenjska prespeva skupnosti več, kot od nje dobi, in daje nemogoče-spodbujati izvoz, če gospodarstvo ječi ob davkih in L carinskih dajatvah. Lahko so sc tudi zavzeli za več optimizma pri gledanju v prihodnost, za več pravega reda in za boljši položaj družbenih dejavnosti ter povprašali, kdaj bo ljudstvo smelo namesto v vikend hišice vlagati v tovarne. Vse to jih je zanimalo in med drugim še, po meri katerih ljudi je urezana »gospodarska politika po meri ljudi«. Upajmo, da ne lenuhov. M. LUZAR cih izpolnili le tretjino svojih obveznosti in je zato novomeška bolnišnica še vedno v hudih likvidnostnih težavah. Na seji naj bi bila dana tudi informacija o usklajevanju dogovora o temeljih plana vseh štirih občin, pa predsedniki občinskih skupščin niso kaj dosti pose- • Na seji so govorili o posledicah organizacijskih sprememb v združenem delu (opuščanje tozdov) ter poročilo o delovanju medobčinske gospodarske zbornice. Kot novost v delu sveta pa je bila prvič predstavljena tudi zamisel, da bi ob svetu deloval še programski svet, sestavljen iz uglednih domačih strokovnjakov, ki naj bi enkrat ali dvakrat na leto razpravljal o razvojnih vprašanjih in dal občinam in regiji svoje predloge in spodbude. gali v razpravo, kot da nihče ne ve, kaj naj bi planirali. Zato so sklenili, da se spet dobijo občinski planerji skupaj s strokovnjaki razvojnega centra in dorečejo, katere so naloge, ki jih bo treba na Dolenjskem skupaj reševati. Seveda gre tu za vprašanja energetike, prometa itd. Časa za uresničevanje te naloge pa je malo, saj je minilo že dve leti in pol tega srednjeročnega obdobja, skupni načrti pa še niso izdelani. Tudi pri naslednji točki dnevnega re- da, kjer naj bi govorili o razvoju trgovske dejavnosti v regiji ter o njenem medsebojnem povezovanju, seje znova pokazalo, da potrebe po povezovanju v regiji obstajajo, a jih ta trenutek odgovorni očitno niso soposobni spraviti v življenje. O trgovini in njenih slabostih, na primer, se na Dolenjskem govori vsaj že 10 let, a ves ta čas ni bilo narejenega prav nič. J. S. na 3. strani: • Sporočilo kmetom in javnosti na 4. strani: • V Iskri Tenel nezaupnica sindikatu na 8. strani: • Še: Jugoslavija ima Mig-29 na 9. strani: • Se vodstvu partije res ne piše dobro? na 11. strani • Vse poti vodijo v Leskovec na 13. strani: • V Tesnilih na Veliki Loki je popustilo na 24. strani: • V Beli krajini vedno več stekline YU ISSN 0416-2242 Odločitev namerno ali naključno? V Posavju organizacija za varovanje interesov BREŽICE — V Posavju se okoli nekaterih stvari vrtijo kakor mačka okoli vrele kaše, odločitve pa prelagajo in se jim izmikajo. Ko so minuli teden na seji sveta posavskih občin obravnavali Irelovo študijo o uskladitvi socialne strukture v Posavju, so vnovič potrdili, da v regiji potrebujejo pooblaščeno strokovno organizacijo za zavarovanje njenih interesov pred investitorji hidroelektrarn, avto ceste in drugih objektov slovenskega in jugoslovanskega pomena, ker jim posamezne občine niso dorasle in jih lahko pretentajo v njihovo škodo. Taka organizacija bo imela za začetek na voljo precej študij in analiz, ki zdaj zaprašene ležijo na policah, čeprav so veljale na kupe denarja. Njena naloga bo predvsem uveljavljanje skupaj dogovorjeni zahtev, izvajanje tega, kar je že napisano, pa ni bilo ljudi, ki bi znali to uporabiti Toda v Posavju se morajo najprej odločiti. Svet treh občin tokrat odločitve ni mogel sprejeti, ker je samo posvetovalni organ. Da pa odločanja ne bi spet prelagali na druge, so se dogovorili .da zanj pooblastijo vse tri občinske skupščine. To pomeni ,da stoje za njim in njegovimi odločitvami tudi z denarjem. Sele nato se bodo lahko začeli dogovarjati, kateri strokovni organizaciji bodo zaupali vlogo regijskega razvojnega centra in kako jo bodo usposobili za tak namen, da ne bo visela v zraku kot do zdaj programski svet za Krško polje. J. TEPPEY Krško praznovalo Odprli novo poslopje TO in UNZ Krško KRŠKO — Pretekli torek so v krški občini zaključili s praznovanjem občinskega praznika, ki ga obhajajo v spomin na padle borce in žrtve fašizma in nacizma, na težka leta izgnanstva. V nedeljo so na Zaloki predali namenu lovsko kočo, ki jo jc zgradila ob svoji 40-letnici lovska družina Raka. V ponedeljek je bila, prestavljena zaradi slabega vremena, speedwayska dirka za Zlati znak občine Krško. V torek pa so slavnostno odprli novo poslopje občinskega štaba TO in UNZ Krško. V torek ob 18. uri zvečer je bila slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine Krško, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja. Ob 19. uri so odprli Kare Dalmatinova, to je prvi del starega mestnega jedra, potem pa je bil slavnostni koncert ob otvoritvi novih prostorov v glasbeni šoli Krško. Več o prazniku občine Krško bomo poročali v naslednji številki. NOVI PROSTORI AMD KRŠKO KRŠKO — Preteklo soboto je Krško AMD predalo namenu nove prostore društva. Ob tej priložnosti so govorili tudi o vlogi in pomenu društva ter pripravili kratek kulturni program. WtiD^ETIT0 T| SE KUHEMO V drugi polovici tedna se bo vreme postopno izboljšalo. ZAOBLJUBA MLADIH VOJAKOV — V vojašnici Milan Majcen v Bršljinu je v soboto dala slovesno zaobljubo še ena generacija mladih vojakov, ki so tu na odsluženju vojaškega roka. T emu dogodku so prisostvovali številni starši vojakov, njihovi prijatelji, pioniiji, mladina ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij Novega mesta in Dolenjske. Svečanost je vodil starešina Radoslav Bogičevič, prisostvoval pa ji je tudi generalmajor Vukašin Vilotič. Mlade vojake je pozdravil predsednik OK SZDL Boris Dular, čestitkam pa so se pridružili borci, pioniiji in drugi. Ob tej priložnosti so enoti predali darilo krajevne skupnosti Stari trg, kot spomin na vajo Jesen ’87. (Foto: Marko Klinc) Avto je hitrejši od telefona Posavju ljudem parajo živce in ogrožajo gospodarstvo -ii dogovor občin s PTT do 1990 posodobil telefonijo? Gluhi telefoni v družbeni Bo BREŽICE — Sodeč po telefonski povezavi med posavskimi občinami, med krajevnimi skupnostmi in povezavi regije navzven, je Posavje resnično na koncu sveta. Čas je denar in zgubljene ure zaradi slabe telefonije že resno ogrožajo poslovnost posavskega gospodarstva. Ob izgradnji objektov skupnega pomena za vse tri občine ponuja Podjetje za PTT promet Novo mesto družbeni dogovor za obdobje 1988 — 1990, po katerem naj bi občine združevale dodatna finančna sredstva. Predlagatelja (območni sis za ptt promet Novo mesto in Podjetje za ptt promet) utemeljujeta to s pomanjkanjem denarja, neekonomskimi cenami storitev in visokimi obveznostmi iz dohodka, ki jima onemogočajo uresničenje srednjeročnih ciljev. Med objekti skupnega pomena navajajo dodathe zveze na relaciji Ljubljana — Novo mesto — Krško, medkrajevne zveze Krško.— Sevnica in Krško — Brežice, razen tega pa še gradnjo te- lekomunikacijskih centrov v Brežicah in Krškem. V obeh mestih morajo zgraditi nove prostore in povečati zmogljivost central. V Sevnici sedanji prostori zadoščajo in bodo samo razširili voz-liščno centralo, zato bo investicija manjša. Šele z izgradnjo naštetih objektov bo možno vključevanje končnih telefonskih central po občinah, zagotavl- janje zvez za prenos podatkov in zagotavljanje telefonskih priključkov delovnim organizacijam. PTT obeta poslej zadostno število zvez znotraj regije in navzven in hkrati tudi brezhibno vzpostavljanje le-teh. Prometne izgube naj bi se od sedanjih 35 odst. zmanjšale v 1990. letu na 1 odst. VABLJENI V SLOVENJ GRADEC Slovenski obrtniki vseh strok se bodo v letošnjem juniju sešli v koroškem Slovenj Gradcu, kjer pripravljajo zanje več zanimivih prireditev. Najpomembnejša bo razstava domače in umetne obrti, ki bo med 17. in 26. junijem. Osrednja slovesnost bo v soboto, 18. junija, po ogledu razstave pa ob 17. uri pripravljajo brezplačen koncert Slovenskega okteta v župnijski cerkvi. Zvečer ob 19. uri pa bo v Domu telesne kulture skupna večerja z zabavo, ki jo bo z domislicami popestril Jaka Šraufciger, igrali pa bodo Fantje treh dolin. Na tej prireditvi se bodo pomerili tudi skriti obrtniški talenti, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo. Interesenti za skupen izlet pa naj se obrnejo na Obrtno združenje Novo mesto, kjer dobe tudi vsi ostali več natančnejših informacij. ZBOR GORENJSKIH AKTIVISTOV TRŽIČ — Občinska konferenca SZDL Tržič bo organizirala v nedeljo, 19. junija, ob 11. uri na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju pri Tržiču jubilejni XX. zbor gorenjskih aktivistov, borcev NOV, internirancev in mladine. Slavnostni govornik bo Tone Anderlič. Na slovesnosti bodo položili venec k spomeniku na Ljubelju. V kulturnem programu bodo nastopili združeni trži-ški pevski zbori, folklorna skupina Karavanke, plesna skupina Elektra MGT, pihalni orkester Tržič ter Daniel Zupan, Jelka Končina in Bojan Veselinovič. • Osnutek dogovora je dobil prvi na mizo svet posavskih občin in ga zdaj obravnavajo v vsaki občini posebej. Primerjali ga bodo z že podpisanimi dogovori PTT z občinami in predlagali člane odbora za usklajevanje. V regiji namreč prevladuje mnenje, da so zahteve do občin prevelike, saj je PTT ponekod objekte skupnega pomena zgradil sam. Za tiste, ki so zadnji na vrsti, navadno denaija zmanjka, in če hočejo priti do zvez, morajo plačati višjo ceno. Tako je manj razvito območje dvakrat prizadeto. Svet posavskih občin soglaša z gradnjo načrtovanih objektov, o deležu in zagotavljanju sredstev pa bodo izrekle dokončno besedo občine. Od njihove odločitve in možnosti bo odvisen tudi rok izgradnje. J.T. Mala šola demokracije V Ikonu pred 4. volitvami za delavski svet tozda PLAKETE OB DNEVU KRVODAJALCEV NOVO MESTO — Ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev, je bila v petek popoldan v jedilnici novomeške bolnišnice tradicionalna slovesnost, na kateri so izročili zahvalne plakete krvodajalcem jubilantom, ki so se že 25- in 50-krat odločili za darovanje svoje krvi. Jubilantov, ki so 25-krat darovali kri, je bilo v novomeški občini 85, petdesetkratnih darovalcev pa štirinajst: Ti so: Slavko Bogolin iz Novoteksa, Terezija Ciglar, upokojenka iz Vel. Orehka. Franc Cečelič iz GIP Pionir, Štefan Črnec iz Komunale, Janko Dobovičnik iz Dol. blagovnega centra, Janez Dular iz IMV, Slavko Hočevar in Anton Jereb, oba iz Krke, Julijan Kirn iz IMV, Brane Mitag iz Novoteksa, Slavko Mrak iz f.rke, Mile Rajak iz Novoteksa, Ivan pelič in Pavel Tisovec, oba iz Novole-sa. Priznanja je v imenu pokrovitelja občinskega sindikalnega sveta podelil predsednik Marko Rajkovača, v imenu OO RKS pa predsednik Danilo Kovačič. - KOSTANJEVICA —Očitno prihajajo časi, ko bomo začeli resno jemati samoupravljanje in ne bo vseeno, kdo bo zastopal interese delavcev v delavskih svetih in ostalih samoupravnih telesih v tovarnah. Tako bi lahko sodili po tem, da so v kostanjeviškem SOP-tozd Ikon trikrat zaman volili nov delavski svet, pa jim bo to nemara uspelo šele v četrtem poskusu, pri čemer se bodo morale angažirati vse družbenopolitične organizacije. Seveda tu ne gre za nobeno novo samoupravno afero, gre le za to, da delav- dogovarjanja — tega, da je treba take zadeve opraviti izven delovnega časa se bomo vsi skupaj morali šele naučiti — a ci tudi spoznavajo, kaj je to demokracija. Resda je zato malo več sestankov in Tine Hodnik r ' nirtffcjS. Proizvod butastega lokalpatriotizma Napačno sklepanje o dveh naključnih dogodkih MARIBOR — Dan kasneje, ko so ga v Ljubljani priprli, bi Janez Janša moral v Mariboru sodelovati na pogovoru o Dnevniku in spominih Staneta Kavčiča; pogovor se je iz razumljivih razlogov spremenil v protestno zborovanje zoper njegovo aretacijo, četudi v tistem trenutku razen skopega uradnega sporočila republiškega sekretariata za notranje zadeve ni bilo o zadevi na voljo veliko oprijemljivih informacij. Dva dni po njegovem priprtju je bil v Mariboru še en medijski dogodek, ki je odmeval ne samo v Sloveniji in v Jugoslaviji, temveč tudi po svetu: po več kot treh desetletjih je na domačih tleh spet javno nastopil Milovan Djilas, sporni protagonist enega od najbolj vročih obdobij naše bližnje zgodovine in nesojeni prvak med jugoslovanskimi disidenti, vsaj tako ga označuje tuji tisk. Gre kajpada za naključja, ki bi jih bilo neumno ali vsaj neumestno postavljati v okvir nekaterih lanskih dogodkov, ko je mariborska kulturna in politična sivina bila predmet širokih razčlemb ne samo v slovenskem tisku. A v mestu pod Pohorjem je v teh dneh že slišati ironične pripombe, češ lani so tožilci rožljali z zaporniškimi ključi v Mariboru in seje nad tem pridušala vsa Slovenija, zdaj zapirajo v Ljubl-jani, v Mariboru pa slovenska pomlad diha s polnimi pljuči; lanski Pe-dro naj bi torej svojo vlogo zamenjal s svojimi donedavnimi obtože-valci. Gotovo je tako gledanje na stvari v osnovi stranski proizvod najbolj butastega lokalpatriotizma, ki ne vidi, da nobenega takšnega pojava ni mogoče obravnavati ločeno od širšega dogajanja v državi ter da je demokracija nedeljiva in izključujoča: če je ni v Ljubljani, je ne more biti niti v Celju in Mariboru; in ne more je biti malo ali več, temveč je ali ni. Tak lažni in zgrešeni lokalpa-triotizem tudi pozablja, daje zdajšnje, nedvomno duhovno boljše vzdušje v Mariboru v veliki meri proizvod prav lanske katarze, ki jo je mesto — to velja kajpada predvsem za njegov ozaveščeni del — doživelo po lanski razvpiti »prekinjeni proslavi« in v veliki meri zasluga peščice mladih, zbranih okoli Katedre in univerzitetne konference, ki so s svojim kritičnim pisanjem o mestu in njegovih problemih skoraj izsilili pozitivne spremembe. Ne gre torej za noben mariborski zasuk samo po sebi, temveč za proces, ki seje šele prav začel. In v tem procesu lahko Maribor uspe samo v toliko, kolikor bo ta uspešen v Sloveniji in v državi nasploh — zatorej ga mora prej veliko bolj skrbeti vse, kar lahko pot v demokratičnejšo družbo zavre, kot pa bi ga lahko prevzemalo zadovoljstvo, ker je »demokracija v njegovem mestu« že tako daleč, da lahko v njem javno nastopi tudi Milovan Djilas. M. PREDAN Gospodarjenje je gledanje v meglo Večji izvoz in dražji uvoz v Novoteksu NOVO MESTO — »Dokler ne bo jasno, kako bo z deviznim zakonom in z vsemi učinki, ki jih bo imela sprostitev cen in devalvacija dinarja na cene vhodnih surovin, je naše gospodarjenje še vedno podobno gledanju v meglo,« pravi Stanislav Pavlin, generalni direktor Novoteksa. »Zavedati seje namreč treba, da kupna moč Jugoslovanov upada in da je v veliki nevarnosti naša kolekcija za jesen in zimo, za katero smo s poslovnimi partnerji že sklenili dobavne pogodbe. Zavedamo se seveda, daje naša usmeritev v izvoz odločilnega pomena, in prav tuje prišla devalvacija dinarja v zadnjem trenutku, vendar je konkurenca na tujem trgu, Stanislav Pavlin končni rezultat bi moral biti ugodnejši, kot smo bili vajeni doslej. V ozadju neuspelih volitev pa je v kostanjeviškem primeru vsekakor stiska, v katero je zašla kovinskopredelovalna industrija. V Ikonu, kjer so bili z osebnimi dohodki vedno na ravni delovne organizacije, ta pa je bila med prvimi v krški občim, so precej zaostali v primerjavi s sosednjima tozdoma Novolesa in Iskre. In že je bila tu tista kal, iz katere je vzbrstelo nezadovoljstvo. Predsednik osnovne organizacije sindikata Tine Hodnik je povedal, da so se na predkandidcijsko konferenco temeljito pripravili. Sindikalni poveijeniki so prisluhnili bazi in med kandidate za samoupravna telesa zapisali ljudi, ki so jih predlagali delavci. Toda marsikdo ni hotel pristati na kandidaturo in tako se je na spisku kandidatov za delavski svet tozda na koncu pojavilo le 11 delavcev. Lista pa je bila odprta. Delavci so takoj postavili vprašanje, zakaj tako. Seveda so volitve za delavski svet propadle, medtem ko so bili ostali samoupravni organi izvoljeni povsem brez zapletov. Volitve so ponovili, tokrat tako, da je bila lista zaprta, in spet ni bilo prav. Sklicali so izredno sejo osnovne organizacije sindikata in zahtevali dodatne predloge. Tokrat je bilo na volilni listi 14 kandidatov, a vlitve spet niso uspele, ker so nekateri volili samo tri ali štiri kandidate. Skratka, skoraj ni bilo kandidata, ki bi dobil potrebno večino glasov. »Ko so propadle še tretje volitve, smo sklicali sejo političnega aktiva,« je povedal Hodnik. »In na tej seji smo se dogovorili, da na listi ostanejo kandidati, ki so dobili dosti glasov, zraven pa smo pripisali še nove, ki morajo do torka povedati, ali nameravajo ostati na kandidatni listi. Zdaj bo na kandidatni listi 13 kandidatov in mislim, da morajo volitve uspeti. Končno se moramo dogovoriti, komu določen kandidat ustreza, predvsem pa si moramo priti na jasno, ali kandidati ustrezajo samo določeni sindikalni skupini ali so priljubljeni v vsem kolektivu. Sito naj bo res gosto, saj ne smemo pristati, da bodo v delavskem svetu sedeli delavci, ki tej nalogi niso dorasli, pa tudi taki ne, kijih skrbi samo njihov osebni dohodek,« pravi Hodnik in dodaja, da seje sindikat ves čas zavzemal za odprto listo in seveda za demokracijo. J. S. zlasti v tekstilni industriji, neizprosna in naše blago bomo prodali le z novimi prijemi v oblikovanju, novimi materiali in najboljšo kakovostjo.« V letošnjem prvem četrtletju je No-voteks presegel izvozni plan, saj je izvozil za 4 milijone 800 tisoč dolarjev, uvozil pa za 1,6 milijona, kar je vsekakor lepa bilanca, če bi temu sledile tudi pravočasno izplačane izvozne podbude. Višje cene uvoženih surovin, predvsem volne, kemičnih sredstev in barvil, kijih naša tekstilna industrija nujno potrebuje za kakovostno proizvodnjo, bodo zaradi devalvacije seveda dražje, bremenijo pa jih tudi carinske dajatve. V tem pogledu seje težko ubraniti pritiska južnoevropskih in vzhodnoazijkih kunicurentov na konvertibilnih tržiščih, ki takih bremen nimajo. Ob vsem tem je treba povedati, da je tekstilna industrija v Jugoslaviji, zlasti izgradnje številnih takih tovarn v nerazvitih predelih države, predimenzionirana, obremenitve pa niso enakomerno porazdeljene. V 3.600 članskem, pretežno ženskem kolektivu, kjer letno proizvedejo 3,5 milijona metrov metrskega blaga in 2,7 milijona konfekcijskih izdelkov, so letos v prvem četrtletju v vseh tozdih poslovali pozitivno, poprečni osebni dohodki pa so znašali 370 tisočakov na zaposlenega, kar je nekje v panožni sredini. Pravijo, da jih ukrepi in prehod k tržnemu gospodarstvu ni presenetil, saj se na zahtevnem zahodnoevropskem in ameriškem trgu že vseskozi morajo skrajno tržno obnašati. y JAKŠE SKUPŠČINA TEKSTILCEV MARIBOR — Na tukajšnji tehniški fakulteti je bila 4. junija skupščina Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, ki so seje med drugim udeležili predstavniki dolenjskega društva tekstilnih inženirjev in tehnikov, v katerega je vključenih 187 Novoteksovih in 57 Labodovih delavcev in ki mu predseduje Mirjana Bavčar. Na skupščini je govoril predsednik združenja tekstilne industrije Slovenije Stane Dolenc o gospodarskem položaju in problemih te industrijske veje. Zbrani tekstilci so izvolili Staneta Dovečarja, direktoija mariborske Svile, za svojega novega predsednika, medtem ko so tajniške posle spet predali Jožetu Debevcu. Na skupščini so podelili naslove častnega člana Zveze. Med drugimi sojih prejeli Mijo Kurpes, Miljana Bavčar, Branka Jedlovčnik in Marjan Somrak iz Novoteksa in Edo Komočar iz Labodovega tozda Libna Krško. NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 110 z dne 6. junija 1988 za devize, efeklivo, čeke, kreditna pisma tečaj in jraštne Nakaznice drživa valuta velja za nakupni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 1599,70 1602.10 1604,50 Avstrija šiling 100 16765.95 16791,14 16816.33 Kanada dolar 1 1642.69 1645,16 1647,63 Danska krona 100 30901,72 30948.14 .10994,56 Finska marka 100 49308,69 49382,76 49456,83 Francija frank 100 34840,78 34893,12 34945,46 ZR Nemčija marka 100 117726,81 117903,67 118080,53 Grčija drahma 100 1471,91 1474.12 1476,33 irska funt 1 3146.98 3151,71 3156.44 Italija lira 100 158,37 158,61 158,85 Japonska jen 100 1603,76 1606,17 1608,58 Kuvajt kv. dinar 1 7323.57 7334,57 7.145,57 Nizozemska gulden 100 104869.14 105026.68 105184.22 Norveška krona 100 32128.56 32176,8.1 32225,10 Portugalska escudo 100 1437,40 1439,56 1441,72 Švedska krona 100 33634,84 33685.37 3.1735.90 Švica frank 100 140985.04 141196.84 141408.64 V. Britanija funt 1 3637.60 3643,06 .1648,52 ZDA dolar I 2026.19 2029.23 2032,27 Naša anketa C Dopust po meri ljudi? Že ob napovedovanju gospodarskih ukrepov za ekonomsko stabilizacijo je marsikoga stisnilo pri srcu. Enkrat se namreč mora začeti zares. Daje za vsem skupaj stala še mednarodna denarna organizacija, je dalo slutiti, da tokrat tako tudi bo. Kruta realnost, ki je udarila po potrošnikovem žepu, je bila torej pričakovana, čeprav ne ravno dobrodošla. Z njo so marsikomu splavali tudi načrti za dopust na morju. Mnogim namreč še za vsak dan ne bo dovolj ob vseh podražitvah pa še z znižano plačo. Kaj nam preostane ob vsem tem? Verjetno le upanje, da bodo ukrepi prav tako učinkovito pometli tudi drugod, ne le v naših žepih. Da bomo že enkrat zlezli iz krize in da se nam sinja gladina Jadrana le ne bo odmaknila tako daleč, kot se je nekoč tako opevana svetla bodočnost. Delavcem in kmetom je ostala vsaj država, čeprav ubožna. Kaj bi še z morjem! ANDREJA MIŠIČ, administratorka v obratu Saturnus v Loškem potoku, občina Ribnica: »Doslej sem bila dvakrat na dopustu na morju. Večkrat ni šlo, ker že peto leto gradimo hišo. Tudi letos z dopustom na morju verjetno ne bo nič. Draginja je vedno večja, še posebno pa so bili hudi zadnji ukrepi zvezne vlade. Podražil seje gradbeni material, preveč slane pa so tudi cene na morju.« DANICA BENKOVIČ, upokojenka iz Dramlje: »O dopustu na morju, v toplicah ali kje drugje sploh ne razmišljam, ker za nas ne pride v poštev. Še celo prej, dokler sem delala v lesni industriji, nismo nikamor hodili. Toliko sem pa le izkusila, daje bolje ostati doma, kot pa se na dopustu tresti za vsak dinar, ker si ne moreš niti toliko privoščiti kot drugi. Letos se bo glede počitnic marsikdo premislil, če bodo cene še naprej tako divjale.« JOŽE PIRKOVIČ rz Metlike: »Letos si bomo še težje privoščili dopust na morju kot prej. Edini način, da delavec pride na dopust na morje, je preko sindikata, zato bo naval na prikolice in druge počitniške zmogljivosti v delovnih organizacijah toliko večji. Na to, da bi šel delavec v hotel, pa ne more niti pomisliti. Mislim, da nas bo več takih, ki bomo dopust preživeli doma, in to delovno, v trtju, na njivi ali kako drugače. Belokranci imamo vsaj Kolpo.« ALOJZ KOCJAN s Sel pri Dragatušu: »Veliko ljudi se bo moralo letos dopustu na moiju odpovedati, gledati bo treba, da bomo sploh preživeli. Če bova šla z ženo na morje, bo to za kakšen dan ob koncu tedna, za več ni časa ne denaija. Tudi prejšnja leta nisem hodil za dalj časa na morje. Ža nas, ki smo v službi in imamo kmetijo, je to še težje, ker je takrat največ dela. Tudi če bi imel čas in denar, ne bi šel v hotel, ker je predrago. Denar bi raje koristneje uporabil.« MARIJA TURK, predmetna učiteljica na osnovni šoli Baza 20 v Dolenjskih Toplicah: »Ob takšni draginji in ob nizkih plačah, kot jih imamo učitelji, pa še brez regresa, si kljub temu da imamo v tem poklicu malo daljše počitnice, ne moremo razkošno odpočiti živcev. Jaz bom, tako kot že nekaj let, počitnice preživela delovno z otroki v počitniški koloniji Fazan pri Luciji. Letos bom ostala kar dve izmeni.« ALENKA KALIČ, učiteljcia osnovne šole Podpreska v občini Kočevje: »Če starši ne bi imeli počitniške hišice, si dopusta sploh ne bi mogla privoščiti. Kljub brezplačni nastanitvi bodo ostali stroški precejšnji. Osebni dohodki sicer niso ravno nizki, vendar imamo mlade družine veliko stroškov z urejanjem doma in drugimi nujnimi nakupi. Če bi imeli vse to že urejeno, potem z letovanjem na morju niti ne bi bilo posebnih težav.« . k ŠTEFAN BARLOVIČ, natakar v hotelu Sremič; Krško: »Cene so na našem Jadranu tako visoke, da si poprečna družina letovanja v hotelu zagotovo ne more privoščiti. Natakarska zasebna denarnica je namreč pretanka za kaj takega. Na srečo imamo v Krškem počitniško skupnost, kjer je letovanje dobro organizirano in poceni. Računam, da bom letos za 10 dni porabil 500 tisočakov, to pa je največ, kar si v naši družini lahko privoščimo.« IVAN JAZBINŠEK, delavec pri občinskem oddelku za LO v Sevnici: »Mislim, da bodo zadnji ukrepi ZIS onemogočili dopust družinam z najnižjimi prejemki. Midva z ženo sva oba zaposlena in še nekako gre, toda zatrdno se še nisem odločil, kako bo z dopustom. Gotovo bo, če sploh bo, to sindikalni dopust v prikolici ali hišici, ki jo imamo ob Jadranu. Tam si lahko sami kuhamo in precej hrane prinesemo od doma. Na večerje v hotelih si niti pomisliti ne upamo!« ' I DRAGO STOLIČ, sprevodnik na železnici, doma z Mirne: »Vsaj za tri dni bom poskušal priti na Cres, kjer imamo počitniško hišo. To predvsem zavoljo dveh otrok. Rezerviral sem sicer za deset dni, vendar dvomim, da bo za to dovolj 400 tisočakov, kolikor sem predvideval. Že sedanje podražitve so vse načrte postavile na glavo, bojim pa se, kaj šele bo, saj nas tako rekoč vsak dan prizadene skok cen tudi življenjsko najpomembnejših artiklov.« 2 DOLENJSKI LIST St. 23 (2025) 9. junija 1988 kmetijstvo m Sporočilo kmetom in javnosti Protest Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine ! NOVOMEŠKE TRŽNIK Kilogram paradižnika je stal 2.800 lin, kolerabe in korenčka 3.000, zelja >00 in krompirja letošnje pridelave 1.000 din. Enaka mera čebule je vel-ala 1.500 din, graha 2.000 in solate ■500 do 2.000 din. Kilo fižola so Prodajali po 2.000 din, medtem ko je lil lanski krompir po 500 do 800 din (ilogram. Kilogram češenj je veljal 1.500 do 2.000, hrušk in jabolk 3.000 In jagod 4.000 do 5.000 din. Posa-lezno jajce je stalo 160 do 180 din. opke čebule je bilo moč dobiti za 00 din, zeljnih sadik in sadik solate :a 500 in peteršilja za 200 din. Sadika aprike in paradižnika je veljala 100 z. 200 din. Pelargonije, vodenke in ršlinke so prodajali po 3.000 din. Na talnih stojnicah so bile kumare po ‘.500 din kilogram. ^ • • v V Sejmišča NOVO MESTO — V ponedeljek so rejci pripeljali 140 prašičev, starih 8 do 16 tednov, in 59 starejših. Skupno je menjalo lastnika 122 živali. Mlajši prašiči so bili po 65.000 do 120.000 din, prašiči stari nad 6 mesecev, pa po 2.600 do 3.000 din kilogram žive teže. Naprodaj so imeli 7 volov po 2.000 do 2.200 din kilogram žive teže in kravo, za katero je bila cena 1.300 do 1.400 din za kilogram žive teže. Cena konjem je bila 4.000 do 4.200 za kilogram žive teže, vendar niso bili naprodaj. BREŽICE — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 195 prašičev, starih do 3 mesece, in 35 starejših. Prvih so prodali 97, in to po 3.000 do 3.200 din kilogram žive teže, drugih 17, in sicer po 2.000 do 2.200 din kilogram žive teže. LJUBLJANA — Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine ugotavljata, da se zveneče obljube o odkupnih cenah, ki bodo zadoščale za stroške pri povprečnem rejcu, ne uresničujejo. Zato POZIVATA vse živinorejce, naj ne oddajajo goveje živine za manj kot 3,000 dinarjev za kilogram žive teže. Ekonomska cena je bila namreč že v aprilu po računih Kmetijskega inštituta Slovenije 3,500 din za kilogram žive teže! Slovenski kmet s pristajanjem na takšno ceno, ki ne zadošča niti za stroške prireje, zavestno prispeva k temu, da se ublaži cenovni udar na delavca oziroma kupca. S tem prevzema na svoja pleča del tistega bre- mena, ki bi ga morala v urejeni skupnosti nositi država. Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine hkrati opozarjata, daje javnost, kar zadeva najnovejše podražitve mesa, znova zavajana. Prek javnih občil se širijo novice, ki govorijo celo o 100-odstotni podražitvi mesa v Sloveniji, ne da bi se ob tem pošteno navedlo, po kakšnih cenah zdaj klavnice odkupujejo živino od kmeta in koliko mora plačati kupec. Vsa ta zmešnjava, ko mora kmet počenjati, to, kar bi morala država, država pa na tem področju ne stori nič, je samo dokaz več, da se politika, v kateri je kmetijstvo sociala, ne pa Pozeba opustošila trto Vinogradništvo je v najtežjem položaju po vojni ZAJČJA GORA — »Vinogradništvo po vojni še ni bilo v takšni krizi, kot je zadnje leto. Če se ne bo kaj spremenilo, bom posekal trte in vzgojil sadovnjak jablan in hrušk. Vinogradništvo pri nas nima prave prihodnosti, če se bodo stvari tako razvijale kot doslej. Včasih se je lahko s hektarjem vinograda preživljala 7-članska družina, kako je danes, pa dobro veste. Ob neusklajenih cenah kmetijskih pridelkov, kljub temu da ne smemo računati svojega dela, vi- • POSLEDICE POZEBE — Po hudi spomladanski pozebi v belokranjskih vinogradih vinogradniki sicer opažajo, da seje trta obrasla in so stranska očesa pognala, a pridelka iz teh očes ne bo, kar pa bo že zraslo, bo slabše kakovosti. Pozeba je najbolj prizadela frankinjo in zgodnje sorte, še najbolj pa jo je prenesel laški riz-ling. (A. B.) ________________________ nogradniki ne moremo več shajati,« pravi Ivan Mastnak. Na prisojnem pobočju Zajčje Gore nad Sevnico ima Mastnak okrog 60 arov lepo urejenega vinograda. A kaj pomaga trdo delo in tudi strokovna pomoč sina Zdravka, ki seje lepo uveljavil kot enolog v krškem Agrokombinatu, ko pa tudi Mastnakovemu vinogradu ujme niti malo ne prizanašajo. »Spomladanska pozeba nam je uničila okrog 90 odstotkov pridelka. Toda trto je treba kljub temu negovati, pravzaprav še bolj intenzivno, in delati nove nastavke. Vinograd je star 18 let, 30 arov pa sem po zimski pozebi leta 1983 obnovil in na to površino vezal kooperacijsko pogodbo s sevniškim Kmetijskim kombinatom. A kaj, ko je letos 4. leto spet pozeba uničila tako rekoč vse! Okrog 500 starih milijonov imam stroškov do trgatve, za kadi, za gnojila, škropiva, zamenjavo žice in obnovo stebrov, zato se račun ob ujmah še man j • OB 622 TON GROZDJA — Pozeba konec aprila je naredila veliko škodo v vinogradih v črnomaljski občini. Skupaj je prizadetih 173 hektarov vinogradov, ki jih ima v lasti 943 ljudi. Pridelek bo zaradi pozebe manjši od 20 do 100 odst.. Komisija je ocenila, da bo grozdja manj za okoli 622 ton, škoda pa tako znaša skoraj 311 milijonov dinarjev. Prizadetim vinogradnikom naj bi priznali davčne olajšave ter pomagali pri nabavi repromateriala.________________________ izide,« je malce obupano povedal Ivan Mastnak. P. P. POZEBA DOTOLKLA TRTO Ivan Mastnak kaže na škodo spomladanski pozebi. po Kmetijski Herbicidi v vinogradu Pleveli v vinogradih delajo dvojno škodo. Odvzemajo trtam hrano in vlago, so pa tudi ugodna gojišča za bolezni. Najbolj nezaželjeni so tisti, ki se razmnožujejo z rizoni in koreninami (slak, sirk, pisnica, osat, preslica, hren, kopriva). Trtam neškodljivi, včasih celo koristni, pa so pleveli, ki imajo plitve korenine in nizko rast. Zaradi tega naj bi vinogradnik poznal vsaj najškodljivejše plevele. Herbicide iz skupine triazinov so v vinogradih pred časom veliko uporabljali, vendar jih v zadnjem času vse manj, ker se vsak vinogradnik boji ostankov v zemlji. Triazini delujejo prek listov in prek korenin (gesaprim, radazin in atrazin 50). Preprečujejo rast travnatih in širokolistnatih plevelov. Precej uporabljajo tudi simazin, ki pa je lahko v slabo humoznih zemljah škodljiv, ker se prepočasi razgradi. Ta uničuje večletne plevele in trave (pirnica). _ Caragard pride v poštev samo za starejše vinograde, stare nad 4 leta (isto kot triazini). Veliko se uporablja v vinogradih dikvat (reglone) in parakvat (gramoxon). Oba delujeta na širokolistne plevele, z dodatkom milnici pa se zadržita tudi na travah in jih tudi uničita. Zaenkrat sta vinogradom neškodljiva. Namesto teh dveh lahko uporabljate basto ali fusilade. Herbicidi na osnovi MCPA (deherban M) so dobri, ker se mikrobiološko razgrajujejo, v sušnem času se pa vežejo na humus. Diklobenil v obliki granul je učinkovit, a se malo uporablja, ker je drag. Dober pripravek je roundap, ker dobro učinkuje tudi na trajne plevele. V rastlino se vsrka, potuje s sokovi po njej v korenine in jih uniči. Deluje tudi na trajne večletne • Pred škropljenjem vedno dobro preberite navodilo za uporabo! Škropite previdno, blizu tal ali s kovinsko zaščito za šobo, da ne pridejo kapljice herbicida na listno površino trte! Ne škropite v vetrovnem vremenu in uporabljajte vse potrebne pripomočke za osebno zaščito, saj so celo med herbicidi pripravki, ki so smrtno nevarni, če pridejo v prebavila, ker nimamo protistrupov! Zavedajte pa se, da se s prepogosto uporabo herbicidov tudi struktura zemlje uničuje, predvsem s triazini!_____________________________ J plevele. Uporabljate lahko tudi kombinacijo simazin + glifosad, vendar so tu potrebna močila. Dobri pripravki so tudi ureati (debrinol, goal in rouns-tal), ki delujejo 3 do 4 mesece, in ko razpadejo, delujejo kot gnojilo rastlini. Rounstal je dober za mlade nasade pred sajenjem ali po njem, je pa drag. Goal se zadržuje na površini zemlje, kjer dela tanek plinski filmski uničuje kaleče plevele. Debrinol pa se uporablja za tretiranje pozimi. Ce imate v vinogradu slak in robidnico, uporabljajte Staran, če pa imate samo slak, bo dober uspeh z Roundapom in MCPA. Inž. J. HROVAT §L3l(2025) 9. junija 1988 I S * * \ * * * * * \ * * Prvi naši »presajeni« pujski Uspeh veterine »Pridobivanje in presajanje živalskih zarodkov je namenjeno izboljšanju dednih lastnosti domačih živali, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot metoda za preprečevanje prenosa in za zatiranje nekaterih nevarnih kužnih bolezni. Doslej je tehnika presajanja zarodkov najbolj razvita in se tudi največ uporablja pri kravah. Tako se po prenosu zarodkov rodi na svetu vsako leto že skoraj sto tisoč telet. V zadnjih letih se ta metoda vse bolj uveljavlja tudi pri svinjah, v manjšem obsegu pa tudi pri ovcah.« Tako je pred letom dni zapisal prof. dr. Franc Černe z ljubljanske biotehniške fakultete, v tem času pa so prizadevanja naših veterinarskih strokovnjakov že obrodila prve sadove. Pred dnevi je namreč na prašičji farmi ena do svinj povrgla prvih 13 »presajenih« pujskov, v kratkem pa pričakujejo še nekaj takih prasitev. Naši veterinarji tehnično že obvladajo presajanje, tovrstno delo pa je še vedno zelo zahtevno. Največ težav je pri usklajevanju gonjenja živali in vsaditve zadostnega števila zarodkov, živali se sicer obrejijo, vendar se brejost zaradi premajhnega števila vsajenih zarodkov pogosto prezgodaj konča. Tokrat sojih presadili kar 13, in kot kaže, so vsi tudi uspešno dozoreli v novi materi. (Kmečki glas) gospodarska dejavnost, nadaljuje. Ta politika pa dolgoročno vodi v vse dražjo hrano in pomanjkanje. Zato Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine proti takšni politiki — tudi v dobro kupca — odločno protestira. V imenu SKZ: IVAN OMAN V imenu ZSKM: EMIL ERJAVEC V KMEČKO ZVEZO SE POVEZUJEJO BREŽICE — Po krajevnih skupnostih se kmetje srečujejo in posnemajo pobudnike za novo ustanovljeno Kmečko zvezo v Sloveniji. V nedeljo, 6. junija, so se za ustanovitev izrekli kmetje v Sromljah, ker so prepričani, daje to organizacija, ki jo potrebujejo, da bo pomagala razreševati krizo, v kateri se je znašel kmet. Organizacija Kmečke zveze po krajevnih skupnostih se bo povezovala v občinsko, regijsko in republiško. V Mariboru lepe ocene za metliška vina Najvišja ocena za pozno trgatev laškega rizlinga METLIKA — Na preglednici vin podravskega in posavskega vinogradniškega rajona lanskega letnika, kije bila pred kratkim v Mariboru, so strokovnjaki ocenjevali 94 vin. Metliška Vinska kletje v Maribor poslala 8 vzorcev. Z ocenami svojih vin so metliški vinarji zadovoljni. Belokranjec lanskega letnika je dobil 17 točk, laški rizling 17,6 točke, rose v buteljki 17,4, v litrski steklenici 16,9 točke, metliška črnina 17,3, cviček 15,3, laški rizling pozne trgatve 18,6 točke in arhivska metliška črnina, letnik 83, 18,2 točke. Lani je metliška klet na tej prireditvi za svoje ledeno vino dobila sploh najviš-jo oceno — 19,6 točke, letos pa je najvišjo oceno med 94 vini dobil sauvig-non, izbor krškega Agrokombinata — 19,4 točke. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja- Tit Doberšek Kaj vse se bo dogajalo pod Trško goro Praznik cvička Rdeči plakati, razobešeni po vsej Dolenjski, vabijo vinogradnike in ljubitelje cvička na prireditve, kijih organizira Društvo vinogradnikov Dolenjske pod naslovom Teden dolenjskega cvička ’88 v prostorih srednje kmetijske šole pod Trško goro od 10. do 12. junija. Iz programa prireditev želimo opozoriti na naslednje: Razstave 1. Kmetijska razstava v organizaciji pokroviteljev prireditve kmetijske zadruge »Krka« Novo mesto in srednje kmetijske šole ima namen prikazati: — sajenje trt in vzgojo trte do rodnosti z vzgojnimi oblikami in prikazom opore; — kmetijske stroje za obdelavo in nego vinograške zemlje. Razstavljeni bodo stroji domačih izdelovalcev, kot so SCT, KŽK Kranj, Hmezad Žalec, Agrotehnika; — predstavljena bodo zaščitna sredstva in kletarska oprema Jeklo-tehne Maribor; — na ogled in z možnostjo nakupa bo kmetijska strokovna literatura založbe Kmečki glas: 2. Razstava kmečkih jedi bo obiskovalce opozorila na mnoge že pozabljene kmečke jedi. Ta jedila bodo pripravile žene v organizaciji aktiva kmečkih žensk pri kmetijski zadrugi »Krka« Novo mesto s sodelovanjem srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto in nekaterih zasebnih gostilničarjev. Sedaj, ko je meso postalo tako drago živilo, se bomo spet spomnili na mnoge domače dobrote brez mesa, ki so nam jih znale pripraviti naše matere. 3. Pokušnja ocenjenih vin bo vinogradnikom omogočila primerjavo vina iz raznih vinogorij Dolenjske. Taka primerjava poleg kakovosti daje pobudo za izboljšave, rojene iz izkušenj drugih. 4. Za zabavo in razvedrilo ob domačih jedeh in pitju kvalitetnega cvička bodo skrbeli godbeniki ansamblov Slavček in Novi odmevi. Ob kresu in mlaju na otvoritvi v petek bodo recitacije in plesi folklorne skupine. Na gostinskem prostoru bodo v premorih recitacije na temo o vinu. Naj opozorimo, da bodo obiskovalci prireditve morda poslednjič v tej draginji pili poceni cviček, Strokovna predavanja v soboto, 11. junija, bodo obravnavala stvari, s katerimi se srečujemo pri predelavi grozdja in negi vina. Tu mnogi vinogradniki nevede naredijo največ napak, katere odkrivamo zlasti pri ocenjevanju vina. Dejstvo je, da številni ljubiteljski vinogradniki želijo skromni pridelek grozdja sami predelati v vino, pri tem pa nehote v marsičem pogrešijo. Žato je tudi najmanjši nasvet za vsakega dragocen. Vinogradniki, ki v večji ali manjši meri kletarijo, naj pridejo poslušat strokovnjaka, ki to problematiko temeljito obvlada. Skupščina delegatov v nedeljo, 12. junija, bo v bistvu občni zbor velike družine članov Društva vinogradnikov Dolenjske, v katerem je včlanjenih 1570 članov, organiziranih v 12 društvenih podružnicah. Poleg rednega dela bo skupščina delegatov razpravljala o perečih problemih vinogradništva. Na zboru bomo sprejeli resolucijo, s katero bomo na te probleme opozorili ustrezne republiške ustanove in slovensko javnost. Vidimo se pod Trško goro! T. D. Nemcem manjka prave domače hrane Srednjo kmetijsko šolo Grm obiskal član nemškega zveznega ministrstva NOVO MESTO — Pred dnevi je obiskal srednjo kmetijsko šolo Grm Wolf- del vzroke slabih prehrambnih navad v gang Falkner, ki ima v nemškem zveznem ministrstvu za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo na skrbi področje prostega časa na podeželju. S člani uradne delegacije, v kateri so bili predstavniki Medeksa iz Ljubljane in članici slovenske komisije FAO, sije ogledal šolske prostore in nekatere površine, pozneje pa je predaval o kmečkem turizmu v Nemčiji. družini in šoli. M. LUZAR Gost iz Bonna je povedal, da postaja kmečki turizem zanimiv tako za vasi kot za turiste v večjem obsegu predvsem zadnji čas, medtem ko prej podeželje s to dejavnostjo ni iztržilo veliko, ker so ljudje iz mest raje dopustovali na morju. Glavno besedo pri spreminjanju dopustniških želja in nagibov Nemcev je, vsaj kar zadeva ponudbo podeželja, imel denar. Wolfgang Falkner je namreč dejal, daje začel njegov resor v ministrstvu iskati zaslužek podeželanov v turizmu zlasti zato, ker spričo zmanjševanja dohodka iz kmetijstva kmečko prebivalstvo potrebuje dodatno zaposlitev, predvsem pa še kaj k izkupičku od poljščin in živine. Tako se je sčasoma razmišljanje o rekreaciji in preživljanju prostega časa kot ponudbi na trgu storitev tolikanj razširilo tudi po vaseh, da so danes povsem običajne akcije urejanja naselij in s tem povezana tekmovanja na lokalni in zvezni ravni. Istočasno dajejo prebivalcem vasi možnost izobraževanja za turizem, dejavnost kot tako pa spodbujajo s premišljenimi propagandnimi potezami. Falkner je v poznejši razpravi omenil nekaj pomanjkljivosti na tem področju, med drugim, da je njihova pospeševalna služba usmerjena predvsem v pospeševanje kmetijstva, medtem ko se manj spozna na pospeševanje turizma, v čemer so videli prisotni precejšnjo OGLED KMETIJSKE ŠOLE (Foto: M. Luzar) - Wolfgang Falkner med dolenjskimi kmetijci. podobnost z našimi razmerami. Sicer je dodal, da v ustreznih šolah nimajo v učnih načrtih »kmečkega turizma«. Povedal je še, da si zdaj v Nemčiji prizadevajo preiti od kmečkega turizma v višjo obliko ponudbe, tj. turizem na vasi, ki vključuje poleg kmečke hrane tudi športna igrišča ipd. Falkner je na delovnem srečanju, ki so mu prisostvovali med drugimi delavci kmetijske šole, predstavnica Zavoda za šolstvo ter predstavniki Kmetijskega zavoda Slovenije — enote Novo mesto in dolenjskih kmetijskih zadrug spregovoril tudi o prehrani. Menil je, da v Nemčiji jedo preveč in preslano in da preveč pijejo. »Manjka nam prave domače mešane hrane,« je zatrdil in nave- NAJHUJŠA VINOGRADNIŠKA KRIZA PO VOJNI LJUBLJANA — Slovensko vinogradništvo je v najhujši krizi po vojni. Administriranje ga je pahnilo na rob propada, tako da je ogroženih več deset tisoč delavcev in njihovih družin. Tako mračno so slovenski vinogradniki opisovali svoj položaj na letni skupščini slovenske poslovne skupnosti in svoje trditve tudi trdno argumentirali. »Pogum nam daje le dejstvo, da znamo pridelovati dobro vino in se nam vsaj tega ni treba sramovati,« je bila najbolj spodbudna ugotovitev predsednika skupščine Adija Žunca. V Sloveniji imamo 34.000 ha dobrih vinogradniških površin, grozdje pa zori le na 15.000 ha. Pomena vinogradništva se mnogo premalo zavedamo, saj la dejavnost povezuje ne le vinogradnike, marveč tudi gostinske in turistične delavce ter ohranja kulturno krajino. (Delo) OGLED TURISTIČNIH KMETIJ KRŠKO — 150 članic aktiva kmečkih žena se je preteklo soboto udeležilo izleta v Logarsko dolino, kjer so si ogledovale turistične kmetije. Hkrati so bile članice aktiva vabljene na blejsko turistično prireditev, kjer so se zbrali lastniki golfov, pa sc žal prireditve niso mogle udeležiti. Odstotek je značilen, pa tudi varljiv V Sloveniji je le še 7,1 odst. kmetov LJUBLJANA — Kot povzemamo iz gradiva za včerajšnjo sejo zbora delegatov Poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije Šlovenije, je bilo lani v Sloveniji le že 7,1 odstotka kmečkega prebivalstva ali natanko 140.873 ljudi. S tako nizkim deležem se je naša republika uvrstila med tiste razvite evropske dežele, ki imajo manj kot desetino kmečkih prebivalcev, a imajo kljub temu dovolj hrane, saj v svojem razvitem kmetijstvu dosegajo visoke pridelke, pri čemer jim države izdatno pomagajo s subvencijami. Pri nas je precej drugače, razdrobljeno kmetijstvo, ki se še nadalje drobi, je sicer dokaj mehanizirano, vendar neučinkovito in drago ter ne zmore celotne oskrbe s hrano, zato je nujno potrebno spremeniti agrarno politiko. Za primerjavo naj navedemo še nekatere novejše podatke FAO o deležu kmečkega prebivalstva evropskih deželah, ki so zgovorni že sami po sebi. Velika Britanija ima z ■2,2 odst. kmečkih ljudi najmanjši delež, Romunija pa z 49 odst. največjega. Vmes se zvrstijo: Belgija 3.4, ZR Nemčija 4,6, Švica 5,6, Ni zozemska 5,8, Švedska 6,3 (Slove nija 7,1), Danska 7,8, Norveška 8.4, Francija 9,5, Avstrija 10,1, DR Nemčija 10,2, Italija 12,5, CSSR 14.4, Finska 15,4,Španija 18,3, Jugoslavija 19,1, Madžarska 19,3, Irska 22,0, Portugalska 27,6, Poljska 32,0 in Bolgarija 35,7. Pri primerjavi bi morali upoštevati šc mešana kmečka gospodarstva, pri ocenjevanju produktivnosti in učinkovitosti pa dejstvo, da seje v pol stoletja, od leta 1931 do 1981 povprečna velikost kmetije v Sloveniji zmanjšala od 8,3 na komaj 5,5 ha. DOLENJSKI UST ra ii IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN IL V Iskri Tenel nezaupnica sindikatu Z izrednega zbora NOVO MESTO — »Če sindikata ne potrdite, pomeni, da ni bil izbran po demokratičnem postopku. To potem pomeni, da tudi jaz nisem bil zbran po demokratični poti, zato odločajte tudi o moji nezaupnici,« je menil direktor Iskre Tenel Božidar Zajc na izrednem zboru Iskrinih delavcev 2. junija v Bršljinu. Delavci so tam javno izglasovali nezaupnico izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata Iskra Tenel in obenem soglašali, da bodo na tajnih volitvah v naslednjih dneh odločali o nezaupnici direktorju Zajcu. Božidar Zajčje v začetku odgovarjal na zajeten spisek vprašanj, ki so letela nanj in na razmere v Iskri. Tako je med drugim dejal, da ne zanika, da je gradbena afera poslabšala Iskrine odnose navzven. Glede Iskrinih prispevkov za stadion je zanikal, da delavci niso nič vedeli o tem. Za sporne sestanke v zidanici je povedal, da jih imajo tam zato, da lahko brez telefona v miru delajo. Na vprašanje o tako imenovanih konjunk-turnih dodatkih je odgovoril, da z njimi plačujejo le kakih 30 strokovnjakov, ki lahko Iskri prispevajo največ. »Nisem subjektivni krivec za padec poslovnih rezultatov,« je nadaljeval Zajc, česar pi zanikal Rudi Pirc, generalni direktor sozda Iskra. Kot je rekel, je Iskra v težavah z naročili, 90 odst. njenih delavcev pa bo to občutilo na nižjih osebnih dohodkih. Vendar je bil pred zbranimi delavci prepričan, da bodo znali tudi v bodoče delati uspešno, tako kot v preteklosti. »Radi bi delali, a nimamo kaj,« je potem javno odgovoril eden od delavcev. Spričo očitnih težav sozda Iskre pa je ostalo na zboru nerešeno vprašanje, kako potešiti nezadovoljstvo, ki naj bi mu botrovalo zlasti 19-odst. znižanje osebnih dohodkov v Tenelu. Ga bo rešilo vodstvo sozda ali Tenela ali nezaupnica Božidarju Zajcu? M. LUZAR NAJBOLJŠE IZ KS BRŠLJIN Pionir se vrača na Poljsko NOVO MESTO — Že v jeseni letos bodo stroji in delavci GIP Pionir spet na Poljskem. V neposredni bližini centra Krakova bodo pričeli graditi hotel visoke A-kategorije, ki bo namenjen mednarodnemu in kongresnemu turizmu. Imel bo 500 postelj, veliko večnamensko dvorano, restavracijo s 600 sedeži, bazen in druge prostore, ki sodijo v hotel takšne kategorije. Pionirjevi delavci bodo stavbo projektirali, zgradili in opremili pretežno z našimi materiali, vrednost gradnje pa je 19 milijonov dolarjev. »Naše podjetje ima na Poljskem že velike izkušnje, saj se je doslej postavilo že z dvema hoteloma. V Zakopanem smo zgradili doslej največji hotel Kasprowy, v Varšavi pa hotel Vera. To pot smo se na Poljsko vrnili s posredovanjem našega podjetja IMOS Inženiring iz w vM Stojan Horvat Ljubljane, ki skupaj z dubrovniško turistično agnecijo Atlas in poljsko turistično družbo Wawel iz Krakova sestavlja mešano poljsko-jugo-slovansko podjetje. Poljska se tako turistično odpira, novo pa je tudi prvo takšno sodelovanje v mešani družbi. Turistična agencija iz Krakova je v dubrovniškem Atlasu našla pravega tujega partnerja, ki je sposoben zagotoviti množičen in organiziran prevoz tujih gostov v to deželo. Že vrsto let dobro sodeluje z ZDA, kjer živi več kot 10 milijonov Poljakov, ki si žele po toliko letih spet videti svojo domovino. Za Jugoslavijo pa je zanimiva tudi varianta Krakov-Jadran,« je o novem Pionirjevem gradbenem podvigu povedal inž. Stojan Horvat, kije kot član PO GIP Pionir poverjen za posle s tujino. To prvo mešano jugoslovansko-poljsko podjetje naj bi obstajalo najmanj 15 let. J. PAVLIN Gospodarstvo spravili na kolena S seje OK ZKS Novo mesto — Slabi gospodarski dosežki z začetka leta — Občinske blagajne so obremenjene — Trg naj izbira dobre in slabe________________ NOVO MESTO — Novomeški občinski komite ZKS je pred dnevi med drugim pretresal, kaj je gospodarstvo v občini v letošnjem prvem trimesečju doseglo in česa ne in kako bodo zaskrbljujoče slabi rezultati delovnih organizacij skrojili prihodnost občinskim gospodarskim organizacijam in družbenim dejavnostim. Na seji so znova ugotovili, da ustvarjajo organizacije združenega dela majhno akumulacijo, in s tem dejansko udarili plat zvona spričo razmer, ki jih je ob neki drugi priložnosti zelo plastično označil direktor Temeljne dolenjske banke: izgube so enake akumulaciji, kar pomeni, da je saldo ničla. Resda v občinskem prostoru malone ni celovitih programov toliko opevanega, a skoraj nerazjasnjenega prestrukturiranja, vendar gospodarstvu pojema sapa prej iz drugih vzrokov. Sodeč po razpravi novomeških komunistov je med njimi obremenjenost dohodka občinskega gospodarstva, kar pomeni ne nazadnje, da »smo občinske programe rezali vsako leto, vedno več pa smo združevali za solidarnost na republiškem nivoju«. Ne gre le za to, da imajo občine, h katerim se tudi steka solidarnostni denar, celo nižje prispevne stopnje od novomeške, ampak tudi in predvsem za to, da smo »gospodarstvo spravili na kolena«. Kot je pokazala razprava, bi novomeško občinsko vodstvo utegnilo zastaviti vprašanje popačenih delitvenih razmerij tudi ustavnemu sodstvu. Če bodo izgube, te pa so že, bi lahko nastale motnje družbenega miru. Še posebej, ker, kot je začrtal pot eden od razpravljalcev, se moramo boriti za kriterije dela in selekcijo trga. In kdor pade pod njimi na kolena, naj sam išče svoj socialni program. Misel je eden od nav- zočih v malodane dramatičnem tonu zavrnil, češ naj ne bi na vrat na nos želeli v tržno gospodarstvo, ker to udarja nazaj. Toda s trgom si niso več tujci niti novomeški komunisti, saj so v razpravah odločno zahtevali, da posebno iz- gubarji pripravijo socialne programe zoper nevšečnosti tržnega gospodarstva, ki ne bo zaobšlo delovne sile. Toda kaj so to socialni programi: javna dela ali ustvarjalno delo? Na seji so znova poudarili nujnost prenove Zveze komunistov in pravilnost usmeritve, da komunisti pomagajo reševati vsakdanje stiske posameznih okolij. M. LUZAR Trgovine po meri kupcev Toda poudarek osnovni preskrbi in boljši organiziranosti — Kdo kaj prodaja v občini?! NOVO MESTO — Kot je razvidno iz poročil, so ljudje v javnih razpravah na začetku letošnjega leta povedali precej pripomb na račun trgovine v občini. Večinoma so želeli, naj bi trgovci prisluhnili kupcem, in to tako s posodabljanjem trgovin in prilagajanjem poslovnega časa kot z boljšo preskrbo s kruhom, z mesom in mesnimi izdelki, mlekom in mlečnimi izdelki, a tudi z gradbenim materialom, s kmetijskim repromaterialom in celo s plinom. Razen tega naj bi bolje tekel odkup poljščin in zdravilnih zelišč. Ob teh in vrsti drugih pripomb novomeški izvršni med drugim meni, naj trgovske organizacije ob poostrenem inšpekcijskem nadzoru posvetijo posebno skrb neurejenim prodajalnam in slabemu odnosu do kupcev in obogatijo preskrbo, kolikor je to pri njihovi tako nizki akumulativnosti in reproduktivni sposobnosti mogoče. Sicer je v stališča Tretji most bo »večen« V 37 letih trije mostovi v Ragov log — Brez vojakov alf ................... spet ne bi šlo — Most je stal 245 milijonov dinarjev NOVO MESTO — 22. julija 1951 je lesen most prvikrat povezal Novo mesto z Ragovim logom. V manj kot mesecu dni so ga postavili vojaki enote Jova Rosiča, pomagali pa so jim tudi delavci mestnega podjetja Park. Delaje vodil mestni ljudski odbor. Prvi most je bil dolg 137 metrov in širok 3,20 m. Na levem bregu Krke je bil s posebnim nadmostom povezan z Ger-dešičevo ulico. Čeprav so se ljudje novega mostu veselili, za otvoritev niso vedeli, za- NOVO MESTO — Sekretariat za ljudsko obrambo in Občinski odbor Rdečega križa sta 31. maja na srednji šoli tehniške in zdravstvene usmeritve . Boris Kidrič v Šmihelu pripravila tradicionalno občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči. V praktičnem in teoretičnem znanju seje pomerilo 24 ekip, med katerimi so se najbolje odrezale članice iz KS Bršljin (Ana Zupančič, Draga Nedelko, Dragica Kurpes, Iva Pavlič, Jožica Kolenc in Jožica Ce- sar). Najboljša mesta so zasedle še ekipe Iskre Žužemberk, KS Majde Šilc, Emone-Dolenjke, KS Drska, DO IMV in druge. Republiško srečanje prvou-vrščenth ekip bo 18. junija v Ljubljani. To pot prvič ne bo več klasičnega preverjanja znanja, temveč bodo ekipe nun iuntl J PMP svoje znanje pokazale na skupni vaji z drugimi ekipami civilne zaščite. MOST ODPRL MESTNA PLJUČA — Most v Ragov log je končno tak, da bo zagotovo zdržal nekaj desetletij. Sedaj je na vrsti ureditev gozdnih poti, ki so se v letih, ko je bil most zaprt, že dodobra zarasle. (Foto: J. P.) Pogoltna država draži izvoz Uvozne dajatve morajo tekstilci plačati takoj, njihov denar pa se obi dni — Za energijo toliko kot za plače — Dragi krediti se obrne šele v letu METLIKA — Od 180 ton blaga, kolikor jih Betina temeljna organizacija Metraža naredi na mesec, gre 40 odst. za potrebe konfekcijskih tozdov Beti, ostalo pa prodajo drugim kupcem, največ konfekcijski in obutveni industriji v Sloveniji, njihovi kupci pa so tudi iz ostalih delov Jugoslavije. Zaradi težkega položaja konfekcijske industrije na domačem trgu seje ta v zadnjem času bolj usmerila v izvoz uslug, zato je tudi Betina Metraža v prvem letošnjem četrtletju proizvedla malo manj blaga, kot so načrtovali. druge uvozne dajatve znašajo za tekstilce kar 43 odst. od nabavne cene. Seveda je treba te dajatve plačati takoj, tekstilci pa morajo tudi leto dni čakati, da se nji- Večji udarec pa so za ta tozd bili novembrski ukrepi, ko so se podražile surovine in energija, cene njihovih izdelkov pa so bile zamrznjene. Stroški za energijo pa so v tem tozdu skoraj iaki kot za osebne dohodke več kot 300 zaposlenih. Temu izredno težkemu položaju so se postavili po robu tako, da so opuščali dohodkovno manj donosne proizvode in uvajali take, kijih trg bolj išče. Tako so kljub težkemu stanju v prvem četrtletju dosegli planirane poslovne rezultate. Metraža, ki ima dva obrata, pletilni-co in barvarno, mora uvoziti za 12 milijonov mark na leto repromateriala. »To so predvsem sintetične in elastične preje, barve in kemikalije,« je povedal direktor tega tozda Stane Mrvar. »Z devizami imamo vseskozi težave, nekako jih zagotavljamo z združevanjem oziroma s posrednim izvozom.« Posebna težave so uvozne dajatve, ki so se v zadnjem letu povečale še za desetino. S tem se je seveda konkurenčna sposobnost njihovih izdelkov oziroma končnih proizvodov na svetovnem trgu še zmanjšala. Ker je uvoz predrag in zaradi tega izvoz nekonkurenčen, so se konfekcionarji na veliko preusmerili na izvoz storitev, tako imenovani lohn posel. Carina in * Konec lanskega leta je tozd Metraža dobil novo proizvodno dvorano za potrebe barvarne. Celotna naložba je veljala 2,3 milijarde dinarjev; od tega je šlo 60 odst. za uvožene stroje. »Ta naložba že prinaša rezultate, odpravili smo ozka grla, povečala se je zmogljivost, izboljšali smo kvaliteto in zmanjšali stroške na enoto proizvoda,« pravi Mrvar. Če bi hoteli slediti napredku njihove tehnologije, bi morali vsaj sredstva amortizacije tozda sproti vlagati v to. »Vendar tega ne zmoremo zaradi težav z devizami in finančne nelikvidnosti.« Za financiranje proizvodnje morajo najemati okoli 40 odst. kreditov, visoka obrestna mera pa draži proizvodnjo oziroma zmanjšuje akumulacijo. SPOMIN NA DRUŠTVO Stane Mrvar: »Visoke uvozne dajatve zmanjšujejo našo konkurenčnost na tujih trgih.« hov denar obme, in zaradi velike inflacije še dodatno izgubljajo. Zato upravičeno zahtevajo manjše dajatve vsaj za tiste uvožene materiale, ki jih kasneje predelane izvozijo. A. BARTELJ zapisal, da glede na majhno povpraševanje ne bi kazalo širiti prodaje ožje uporabnega blaga, kot je na primer gradbeni material. Skladno z ugotovitvami javnih razprav pa seje zavzel, naj bi se posamezne trgovske organizacije dogovorile, kaj bo katera kje prodajala, posebej tam, kjer jih je v istem kraju več. Tudi sicer naj bi na ravni občine opredelili delo v tem pogledu. Razpravljajoč o tej problematiki, so pred kratkim člani novomeškega občinskega izvršnega sveta dopustili možnost, da bi morebitno cincanje občinskih trgovcev presekali s povabilom trgovskim organizacijam od zunaj. V razpravi je med drugim predstavnik Emone-Dolenjke • Izvršni svet je podprl izdelavo študije za gradnjo dodatne novomeške bencinske črpalke in predlog za določitev lokacije za še eno blagovnico in manjših oskrbnih centrov. Razen tega je sodil, naj bi KZ Krka gradila predvideno predelovalnico mesa na prvotni lokaciji na Cikavi. to se jih je zbralo le nekaj. Štabu in enoti Jugoslovanske armade se je zahvalil tajnik Mestnega ljudskega odbora Franc Zagorc, član MLO Boris Andrijanič pa je najzaslužnejšim vojakom podelil denarne nagrade. Trak sta skupaj prerezala kapetan Rifelj in Zagorc. Po dobrih osmih letih čez leseni most že ni bilo več varno v Ragov log. Spomladi 1961 so ga zaprli, vendar je še v istem letu prišlo do njegove obnovitve. Spet so prijeli vojaki in 18. junija istega leta je kapetan JLA Miloš Pilič vpričo več kot sto Novo-meščanov raportiral predsedniku občine Ludviku Golobu, daje inženirska enota v 24 dneh zgradila most. Predstavniki občinskega ljudskega odbora so nato enoti JLA v zahvalo podarili televizor, komandirju in podoficirju pa so izročili osebna darila. Novi most je bil v primerjavi s prejšnjim pravi lepotec. Bil je nekaj nižji in kar za meter ožji od prejšnjega. Material zanj je veljal 6 milijonov dinarjev, delo pa so vojaki opravili zastonj. Tudi drugi most ni vzdržal več kot četrt stoletja. Zadnja leta je bil že tako utrujen, da je skorajda končal v valovih narasle Krke. Zaradi varnosti so ga morali pred nekaj leti zapreti. Ugibanj o tretjem mostu je bilo konec v lanskem avgustu, ko so krajevne skupnosti Center, Mestne njive in Majde Šilc skupaj s Skupnostjo krajevnih skupnosti zbrale toliko poguma, da so pričeli z gradnjo. Spet so prvi na pomoč prišli vojaki. Pon-tonirska enota Stjepana T uška iz VP 3957 je sodelovala pri pripravi del, delavci GIP Pionir pa so s svojimi kooperanti postavili betonsko ogrodje mostu. Dobro se je izkazal tudi obrtnik Slavko Blažič z Malega Slatnika, ki je mojstersko izvedel leseni del, Jože Turk pa je s svojimi delavci uredil dostope na novi most. V soboto, 4. junija, je mesto končno dočakalo slavnostno otvoritev. O gradnji mostu je spregovoril predsednik Skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto Niko Galeša, Katarina Turčin, malošolarka iz vrtca na Ljubljanski cesti, pa je prerezala trak. Slovesnost so z recitacijami in pesmimi popestrili učenci Družboslovne in ekonomske srednje šole in otroci iz vrtca ob Ljubljanski cesti. Tretji most je veljal 245 milijonov dinarjev in je po zagotovilu graditeljev narejen tako, da bo zdržal »večno«. J. PAVLIN zavrnil očitek, da ne dajo blizu drugim trgovinam. Dejal je, da zoper to govori dejstvo, da bo bodočo novomeško bla govnico gradil Pionir po sistemu gradn ja za trg. L. M. GOTNA VAS — Krajani Gotne vasi bodo v soboto, 11. t. m. drugič po vrsti počastili krajevni praznik. Po kratki proslavi, ki bo ob 18. uri na parkirnem prostoru ob trgovini in se je bo udeležilo tudi 10 še živečih članov Društva kmečkih fantov in deklet, bo veselica s srečelovom in družabnimi igrami. Domačini bodo dobro poskrbeli za prigrizek in pijačo, ansambel Spomin pa za veselo razpoloženje. V KS Gotna vas se s praznikom spominjajo nekdanjega zelo delovnega krajevnega Društva kmečkih fantov in deklet. Od obljub ostala negotovost Usoda metliške SCT METLIKA — Negotov položaj metliške enote Slovenijacest—Tehnike traja tako rekoč ves čas, odkar je ta ljubljanska delovna organizacija prevzela metliško enoto, to je tisto, kar je ostalo od dodobra okleščenega nekdanjega TCP Metlika V začetku so jim obljubljali razvoj in napredek, kajti SCT naj bi bil v metliški občini nosilec razvoja kovinske industrije. Od vsega tega ni nič, ko je ta velika firma in celotna strojegradnja sploh pred časom zašla v hudo krizo, pa se je negotovost delavcev v metliški enoti še povečala Predlagali so združitev metliške enote s črnomaljskim Kovinarjem, ki je tudi eden od tozdov SCT, omenjali so celo ukinitev. Ne od enega ne od drugega sicer ni bilo nič, že več let obljubljanega programa ki bi mehiški enoti zagotovil stalno delo, varnost in razvoj, tudi ne, o obljubljam gradnji novih prostorov za to enoto nihče ne reče več niti besede. Seveda si je v takem brezperspektivnem stanju marsikateri dober delavec poiskal delo drugje, število zaposlenih se je zmanjšalo, tako da jih je danes vsega 37. Občinski možje vztrajajo, da mora ta enota v Metliki ostati, vendar do sestanka, na katerem naj bi vodstvo delovne organizacije povedalo dokončno in jasno besedo, ne pride. V zadnjem času sicer imajo delo za sproti, vendar za teden dni naprej ne vedo, kaj bodo delali in če sploh bodo. Gre bolj za sprotno krpanje, delavcev tako ne morejo razporediti na stalna dela, ob takem delu in organizaciji je to lahko le obrtniško delo, pa še to ne stalno, ampak iz dneva r dan. Kolikor se da, si delo poiščejo tudi sami, vendar je to težko, ker nimajo zaokroženega proizvodnega programa, manjka jim strojev, brez tega pa je težko skleniti kakšne stalne in večje pogodbe. Seveda v takih razmerah in r negotovosti delavcem ni prijetno delati. Vsa ta negotovost in neurejenost kličeta po jasni besedi. Izmikanje, odlaganje ali meglene obljube gotovo niso pravi način. A. BARTEU Novomeška kronika KAND1JA — V tem hotelu si na v! kriplje prizadevajo, da bi pridobili nel za' danji ugled, ob tem lužili. V oboje so upali tudi minulo soboti jaj' rat teg Re ršč jo Br: ko jim ni manjkalo obiskovalcev, saj so vojašnici Milana Majcna svečano prisegi li mladi vojaki. Kljub temu da so bile hc telske mize zasedene, so zaslužili komajd za pranje prtov. Gostje so namreč privlek iz torb in postavili na mize vse oblike pel natih prebivalcev, eno večje omizje pa t je gostilo kar s prašičem. Nič bolje ni bil ponoči. Sobe so bile natrpane, v njih paj bila plačana le po ena postelja. no zdi no nic jo MIKI ŠARAC — Mladeži grmske 0 novne šole so pripravili za dan mladot prijetno razvedrilo. Učenci so imeli naf reč priložnost v živo videti zvezdo žaba' noglasbenega ozvezdja Mikija Šarca. Gl v živo je prišel med zbrano občinstvo manjših količinah, sj sije Miki pomagal kasetami, ki jih je predvajal rajši, kot dal si mučil grlo. Je sicer tudi pel v živo, nela liko je pač moral. Za vstopnice je namrl od šolarčkov prejemal po 500 in po 10(1 din. zai le[ ta> po da pr hu SUHADOL — Prebivalci te vasi ki radi poreko, da imajo nekaj od družben', ga razcveta, češ da bodo morda dobili tl zkošno odlagališče posebnih odpadkot Enako upajo, da bodo kdaj pili vodo iz pj in si svetili z javno razsvetljavo. Ne ved pa, kaj poreče na to matična KS Brusnigi Predsedujoči le-te je namreč dva vprašal polna Suhadolca po balkansko neka poslal. Ve se, kam. Ena gospa je rekla, da je kabe ska televizija verjetno poceni ra Drugače se najbrž ne bi valjal i| vogalu Rotovža že od lanske! božiča sem kabel za potreS KATV. V času od 26. maja do 1. junija so roc le: Slavka Smolič iz Artmanje vasi — Mj >olj teja, Martina Turk iz Gor. Mokrega pol Janjo, Marica Zvonkovič iz Jurovski ga Broda — Majo, Vida Rifelj z Golu! nika — Urško, Ana Bečaj z Volčjih nji Denisa, Darinka Pirc iz Velikega Pod jubna — Tejo, Anica Mahnič iz. Rihpovt — Katjo, Branka Vukšinič iz Donjej Bukovca — Natašo, Kristina Žmavčičl Šentjerneja — Natašo, Terezija Fifoltl Mačkovca pri Dvoru — Nejca, Ivani Gorenc s Cerovca pri Trebelnem — Anji Martina Simčič s Hrasta pri Vinici < Saša, Anica Tramte iz Dolenjih Dol -Urško, Marta Berkopec iz Rumanje vf — Stašo, Jelena Alibašič iz Črnomlja Denisa, Martina Skušek iz Doblič — B« baro, Lilijana Mežnar iz Črnomlja — M teja, Brigita Višček z Gomile — Danid Milena Nahtigal iz Dešeče vasi — Rol Zdenka Klobučar iz Mirne peči deklico. IZ NOVEGA MESTA: Martina Pid s Trdinove 3a — Jaka, Marjana Vrhovs Nad mlini 22 — Simona, Jožica Kovač Paj iz Ulice talcev 9a — Petja, Andri Furdi iz Žegove 8 — Blaža, Nevenka I trovič iz Šegove 8 — Gabrijelo, M Djekič s T rdinove 5a — Danijelo, Mag< Golobič iz Bršljina 13 — Tjašo, Zden Tomšič, Slavka Gruma 66 — Bora, Ma ja Mišjak z Mestnih njiv 10 — Aleša. Čestitamo! Sprehod po Metliki METLIČANI SO DOBILI prvo videl teko, in sicer v knjižnici na Pungartu. K posoja videokaset bo ob dnevih in ural ko je odprta knjižnica, v začetku pa si b mogoče izposoditi približno osemdesl filmov. Dnevna izposojevalnina bo 3.00 dinarjev. Kasete je dal na voljo Vanč 'Ml 'ni tevski, ki obljublja izpopolnjevanje foni in organizacijo filmskih video predstd tako za šolsko mladino kot tudi za odrasli PRVI SAMOSTOJNI KONCERT j imela v Kulturnem domu Edvarda Ka1 delja mlada nadarjena metliška flavtist Ana Pezdirc. Predstavila se je ob konl šolanja na srednji gasbeni šoli v Lj ubij ar študij tega inštrumenta pa bo še nadaljevi la. Prijeten, dobro obiskan večerje pope! trila Lidija Stankovič z branjem odll mkov iz Zupančičeve Dume, METLIŠKA KNJIŽNICA JE. dobil pogojno matičnost do leta 1990. Če bod hoteli Metličani izbrisati pred matičnostj besedo »pogojno«, bodo morali izpolni prostorske in kadrovske pogoje. Pri kit turni skupnosti zagotavljajo, da bodo db go že nekako uredili, zataknilo pa se bo p1 prostorskem razreševnaju. Upajo na šf moč izvršnega sveta skupščine občil1 Metlika. LANI JE OBISKALO METLIŠK' KNJIŽNICO 4000 bralcev, od tega 60 odraslih, drugo pa so bili mladinci. Izpo? jenojebilo 10.750 knjižnih enot. V invej tarno knjigo so vpisali 812 novih knjU pripravili so več razstav, ur pravljic ( predšolske otroke, kupili pa so tudi barij televizor in videorekorder. V bodoče tnf lijo kupiti še druga avdio-vizualna sred5 va, prošnje za denarno pomoč pa so posl1 li delovnim organizacijam in obrtnikon1 DOLENJSKI LIST St. 23 (2025) 9. junija 1988 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir ZGLED — Večkrat se prizadeti razburjajo, da so ljudje pripravljeni samo kritizirati in se spotikati ob vsako malenkost, tistega, kar je dobro, pa nočejo pohvaliti. Resje, da nepravilnosti, napake in nema-rščina bolj bodejo v oči, vendar ljudje vidijo tudi dobro delo, vestnost in zavzetost. Bralec iz Črnomlja nam je napisal pismo, da bi pohvalil vestnost, točnost in prijaznost mlade zdravnice v črnomaljskem zdravstvenem domu, dr. Tomc-Jurma-nove. »Naj te lastnosti naše mlade zdravnice vplivajo tudi na ostale,« končuje svojo pohvalo bralec. JURJEVANJE — Za jurjevanje, ki se začne danes in bo trajalo do nedelje, so polepšali tudi Črnomelj. Med drugim so postavili dve novi turistični tabli in asfaltirali pot do jurjevanjske drage. V načrtu pa je, da bi to lepo drago uredili tako, da bi bila primerna tudi za druge prireditve od pomladi do jeseni. GOSTILNA — V eni najstarejših črnomaljskih hiš, viniškem dvorcu, je novi lastnik prejšnji teden odprl gostilno. Pred časom je bila možnost, da bi to hišo za majhen denar odkupili in namenili za do- j trebe črnomaljske kulture, vendar v Črnomlju niso mogli zbrati tistih nekaj starih milijonov dinarjev. Res pa je, da je novi lastnik preprečil nadaljnje propadanje te zaščitene hiše, jo lepo in v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo naravne in kul- I turne dediščine prenovil in preuredil. Kultura je tako spet enkrat ostala na suhem, Črnomelj pa dobil Gostilno pri suhem mostu. Drobne iz Kočevja PO METLO V TRST? — Ko je žena ugotovila, da je sirkova metla pregroba in da bi se bolje obnesla taka, ki bi imela namesto sirka plastični spodnji del, je poslala moža v trgovino po tako metlo. Mož je zaman spraševal v Mercatorjevih trgovinah v Nami in celo v trgovini kmetijske kooperacije in Jugoplastike. Metle ni dobil nikjer, vendar so bili v eni trgovini tako prijazni, da so mu ponudili naposodo svojo. Možakar bi metlo najhitreje dobil, če bi šel ponjo — v Trst. KABELSKA TV — Kočevci so pokazali veliko zanimanja ob predstavitvi kabelske TV v Nami. Nekateri niso verjeli, daje sploh možno dobiti tako lepo sliko na zaslonu. Neverni Tomaži so si sliko ogledali od čisto blizu, da so se prepričali, da ni nobenega sneženja, in »rolet«, kar je sicer na njihovih televizorjih običajen pojav. S TUJIMI ROKAMI PO GADA Te dni nas je po telefonu poklicala ženska, češ da so jo v tej in tej trgovini že trikrat ogoljufali, ko pa seje pritožila, soji odvrnili, naj kupuje v drugi trgovini. Prosila nas je, naj damo trgovke in trgovino v časopis. Svojega imena seveda ni hotela povedati, kar je v Kočevju že običaj. Takemu početju se pravi lahko tudi: lovljenje gada s tujimi rokami. NOČNI OBISK KOČEVJE —V noči s 4. na 5. junij -seveda po zaključku delovnega časa —je neznani gost obiskal kočevsko kavarno Zvezda. Postregel si je s pijačo in cigaretami, nato pa si je iz blagajne izposodil še 100.000 din gotovine. Skupno je oškodoval kavarno za okoli 700.000 din. Za neznanim gostom še poizvedujejo. Ribniški zobotrebci Mi mil Ista asS .Tj Ki' tisk mi jai> jev< ,pc )dk ibil mi) ostj ilni kil db top* 1 pt J# ŠK< i (fi n»l ivčf .! • Mladost je nekaj, kar imajo samo mladi in kar cenijo samo starejši. A. NYKLE PRVI UMETNIK V PODPRE-SKI — Akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja je prvi likovnik, ki je razstavljal v Podpreski in sploh v KS Draga. Razstava je pritegnila krajane, predvsem pa še mlade s slovenske in hrvaške strani Čabranke. Prva razstava v Podpreski Že več let v godbeniškem zenitu Pihalni orkester senovske Svobode v soboto proslavil 60-letnico ustanovitve — Med jubilejnim koncertom v Domu XIV. divizije prejel priznanja_ Akademski kipar Stane Jarm razstavljal pri rojakih _________________ PODPRESKA — V Podpreski v občini Kočevje so imeli od 25. do 31. maja doslej sploh prvo likovno razstavo. Svoja dela — lesene plastike, akvarele in grafike —je pokazal akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja, sicer pa skoraj domačin, saj je bil rojen v bližnji Osilnici. Razstavo je organiziralo domače KSD »Parg« v sodelovanju s kulturno skupnostjo Kočevje. Na otvoritvi je kiparja in njegovo delo predstavila znana učiteljica, dobitnica Žagarjeve nagrade Nada Vreček s Trave. Med drugim je opozorila, da umetnik Jarm ustvarja predvsem like, ki so njim blizu in znani: od trpečih vdov in pastirjev do garaških drvarjev in borcv za kruh ter svobodo. Ta, prva taka razstava v teh krajih je bila izjemen dogodek, ugotavlja Neda Klum predsednica kulturne sekcije v KSD »Parg« Draga. Ni pritegnila le domačinov, ampak sojo obiskali tudi šolarji in učitelji iz Loškega potoka pa tudi iz Čabra in Prezida na Hrvaškem. J. P. SENOVO — V dolgem, šestdesetletnem delovanju tukajšnjega pihalnega orkestra je nekaj datumov in mejnikov, ki so vidno zaznamovali ta godbeniški kolektiv in so tudi v kroniki njegovega nadvse pestrega življenja posebej navedeni. Najprej je tu obdobje NOB, ko so nekateri godbeniki že takoj na začetku zamenjali instrumente s puškami, septembra 1944 pa je godba kolektivno odkorakala v partizane. Boji za osvoboditev so precej razredčili vrste senovških godbenikov. Po osvoboditvi so bili godbeniki med prvimi, ki so se začeli organizirati in oživljati amatersko kulturno dejavnost. Zapolnili so vrste z novimi člani, vadili in nastopali, često in čedalje pogosteje na festivalih, revijah in drugih srečanjih. Všeskozi je bilo njih igranje solidno, vendar pa je v glavnem ostajalo na povprečni ravni in jih med najboljšimi niso omenjali. Tista prava kvaliteta, s katero si pridobiš tudi ime, je prišla kasneje oziroma kmalu potem, ko je dirigentsko palico vzel v roke profesor glasbe Janez Ceglar. To je bilo leta 1976. Novi način dela, ki je zahteval brezhibno obvladanje instrumenta, trde in PESEM KLJUBOVALA DEŽJU GRIBLJE — V nedeljo je bilo 11. srečanje obkolpskih pevskih zborov. Pevci so kljubovali dežju in pripravili lep in prisrčen program v še nedograjenem gasilskem domu. Pesem nas druži, je odzvanjalo po dvorani, saj so se srečali Belokranjci, Korošci, Karlovčani. Od domačih zborov so nastopili: mešani zbor iz Gribelj, lovski zbor, ženski zbor iz Črnomlja, moški zbor iz Belta, mešani zbor društva upokojencev iz Črnomlja in dekliški septet OS iz Črnomlja, kot gostje pa mešani zbor društva upokojencev iz Karlovca in mešani zbor KUD Svoboda iz Črne na Koroškem. Program so sestavljale v glavnem slovenske ljudske pesmi. Na reviji je sodelovalo manj zborov kot leta poprej, saj so nekateri zbori prenehali z delovanjem, ponekod pa jih tarejo večje težave. Enotna ocena revije je bila, da je bila kvalitetnejša od lanske, kar pomeni, da ti zbori redno delajo in izboljšujejo svoj program. Območne revije se bosta udeležila ženski zbor KUD Miran Jarc iz Črnomlja in moški zbor iz Belta. Srečanje so tudi tokrat lepo in gostoljubno pripravili Gribeljci, za kar so jim vsi pevci zelo hvaležni. dolgotrajne vaje, se je kazal v dvojem: godba ni bila sposobna igrati samo koračnice in lažje skladbe, ampak je pod Ceglatjevo taktirko zmogla ubrano zliti v celoto tudi zvoke, kakršne daje, denimo, simfonični orkester, s tem pa je rasla tudi kvaliteta igranja. Zato tudi uspehi na republiških tekmovanjih niso izostali. Ze leta 1979 je na tekmovanju v korakanju in igranju koračnic v Artičah prejela zlato plaketo. Takšno priznanje je dobila tudi čez štiri leta, ko je bilo republiško tekmovanje v korakanju in igranju koračnic v Slovenskih Konjicah. Vendar to še niso bili tisti pravi uspehi, ti so prišli s tekmovanji pihalnih orkestrov v izvedbi koncertnih skladb in na njih je prav senovski pihalni orkester zablestel s tako rekoč meteorskim vzponom. Poglejmo: leta 1977 je na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Rogaški Slatini v tretji skupini prejel zlato plaketo, leta 1981 na Bledu zlato plaketo na tekmovanju orkestrov v drugi kakovostni skupini, štiri leta kasneje, leta 1985, pa na tekmovalnem srečanju najboljših slovenskih pihalnih orkestrov v Ljubljani tudi zlato plaketo, in to v 1. A skupini, kar je pomenilo vzpon na ožji vrh v Sloveniji. Istega leta je senovski orkester zablestel na mednarodnem tekmovanju pihalnih godb v nemškem Waldstettnu, ko je v mojstrskem razredu osvojil prvo mesto in dobil še posebno priznanje. Seveda to niso vsa priznanja in odličja, ki so jih dobili senovski godbeniki prej in tudi potem, ko je začel z njimi delati zdajšnji dirigent. Nekako takšna je, na kratko opisana, pot senovškega pihalnega orkestra, del njegove zgodovine od začetka do danes, in to zgodovino so predstavili med izvajanjem celovečernega jubilejnega koncerta v soboto, 4. junija, v Domu XIV. divizije. Orkester, ki ob 60-letnici šteje 58 članov (med njimi so ljudje vseh poklicev, od dijakov in študentov do šoferjev, tehnikov, inženirjev in upokojencev), si je za to slavnostno prireditev izbral in pod dirigentskim vodstvom Janeza Ceglarja izvedel osem skladb domačih in tujih avtorjev (R. Bruči: In-trada, D. Bučar: Žumberška rapsodija, S. Hristič: Predigra in grlica — iz baleta Ohridska legenda, C. Orff: Carmina burana, R. Wagner: Slavnostna koračnica, B. Adamič: Sprenevedanje, W. Renz — Herzog: Swinging invention in M. Schneider: High society). Za težaven in kvalitetno izvedeni programje prejel zaslužen aplavz obiskovalcev, domačinov in drugih, ki so napolnili dvorano do zadnjega sedeža. Ob jubileju pa je dobil tudi več priznanj. • Najpomembnejše priznanje, srebrno plaketo občine Krško, je orkestru že na začetku prireditve podelil Zoran Šoln, predsednik krške občinske skupščine, pokroviteljice jubilejnega koncerta. Mirko Avsenak pa je v imenu občinske in republiške ZKO podelil dolgoletnim članom orkestra zlata, srebrna in bronasta Gallusova priznanja. Seveda tudi številnih čestitk in spominskih daril ni manjkalo. Eno od najspodbudnejših čestitk in misli je ob tej priložnosti izrekel predstavnik Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, ko je dejal, da so senovški godbeniki na Slovenskem zablesteli kot meteor, vendar pa je najpomembneje, da so še vedno v zenitu pihalnih orkestrov pri nas. In kot je razbrati iz brošure, kije izšla ob 60-letnici orkestra, nameravajo v zenitu tudi ostati. I. ZORAN 1. revija oktetov Posavja V Lutrovi kleti v soboto nastopilo 5 oktetov Bomo Evropi hlapci ali partnerji? V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil zbor slovenskih kulturnih delavcev LJUBLJANA — Zbor slovenskih kulturnih delavcev nadaljuje tradicijo Plenuma kulturnih delavcev OF slovenskega naroda, ne namerava in ne želi pa ga nadomestiti. Ta misel pisatelja Miloša Mikelna, predsednika sveta za kulturo pri RK SZDL Slovenije, je tudi zarisala profil delovnega srečanja slovenskih kuiturnikov, ki je bilo minuli četrtek v Cankaijevem domu. Na njem so razpravljala obravnavali pereča vprašanja zdajšnjih gospodarskih in družbenopolitičnih razmer pri nas, še posebej tista, ki prihajajo čedalje bolj na dan ob ustavnih spremembah, omejevanju sredstev za preživljanje družbenih dejavnosti, predvsem kulture, pa tista, ki zadevajo slovenstvo in slovensko kulturo v Jugoslaviji in v svetu. Povzemamo nekatere misli. CIRIL ZLOBEC: »Napačna je misel, ki rojeva očitek, da se Slovenci iz samega egoizma ali zaradi svojega dekadenčno ekonomskega zgledovanja po Zahodu trgamo od domovmskega telesa Jugoslavije, res pa je, da tras skoraj brez izjeme prevzema, blago rečeno, temeljno občutje nelagodnosti, ko razmišljamo o sebi v svoji skupni državi, ki noče ali ne more v korak z ravitim svetom, ampak si na vse kriplje prizadeva za jugoslovansko povprečje, bolj kot za enakost, za izenačenje, čeprav na srhljivo nizki ravni, ki nas vse bolj iztiska iz napredne Evrope. O tem, kako bomo komunicirali z združeno Evropo po letu 1992, kot hlapci ali partnerji, pa to nir-vansko povprečje sploh ne razmišlja.« SERGIJ PELHAN: »Nedvomno je nujno v novih ustavah zapisati, da slovenski narod sam odloča o tem, kakšno kulturo hoče in koliko je zanjo pripravljen nameniti. Razkorak med zapisanimi stališči in prakso se tudi glede kutlure iz leta v leto povečuje. Intervencijska GOSTUJE SOON 3 LJUBLJANA — V Cankarjevem domu bo jutri zvečer gostovalo eksperimentalno gledališče SOON 3 iz San Francisca v ZDA z delom Magi avtorja Alana Fin-nerana, ki je tudi režiser in oblikovalec predstave. V predstavo vključeno glasbo Boba Davisa bo izvajal Kronos Quartet. Gledališče SOON 3 bo na evropski turneji gostovalo še v Avstriji, Nemčiji in Španiji. MLADA LIKOVNIKA V KLUBU NA GRIČKU ČRNOMELJ — V mladinskem klubu ta Gričku so minuli petek odprli razstavo sl'k mladih belokranjskih likovnikov Ro-terta Lozarja in Saše Pavloviča. Razstavo J£ Pripravila občinska konferenca ZSMS - morrielj. §j- 23 (2025) 9. junija 1988 zakonodaja, ki postaja vse bolj pravilo, pozablja, da na družbene dejavnosti in še posebej kulturo ni mogoče gledati skozi ekonomske račune. Prav stalno vmešavanje države v svobodno menjavo dela je v zadnjih letih otežkočalo samoupravne procese.« MARKO KOS: «Cim manjša je člo- veška oziroma nacionalna skupnost, tem bolj mora biti pluralistična,da bi bila sposobna takojšnjega odgovora na zunanje izzive. Pluralizem aktivnih in avtonomno delujočih osebnosti je njena edina formula za vitalnost in upornost kot podlago preživetja.« TONE PAVČEK: »V državi, kot je naša, v katero smo se združili kot enakopravni subjekti, je možen samo dogovor o skupnih zadevah z drugimi narodi ob hkratnem vztrajanju, da Slovenija svoje notranje, politične, zakonodajne, kulturne in druge zadeve ureja samostojno. Za jugoslovansko državo bomo nekaj vredni samo tedaj, ako bomo močni in v vsakem pogledu čimbolj razviti kot Slovenci.« SEVNICA — 1. revija oktetov Posavja, ki so jo v Lutrovi kleti pod sev-nišicim gradom prejšnjo soboto pripravili Slovenska pevska zveza, Posavsko pevsko združenje in sevniška občinska Zveza kulturnih organizacij, je bila lep pevski praznik, predvsem pa praznik slovenske pesmi. Kot je dejal v pozdravnem nagovoru Ernest Ferk, predsednik Posavskega združenja, smo Slovenci pevski narod in česar ne moremo povedati z besedo, povemo s pesmijo. Slovenski okteti pa so našo pesem uspešno predstavili že tudi marsikje po svetu. V čudovitem okolju Lutrove kleti, ki jo krasijo renesančne freske, je pesem tokrat zadonela še bolj žlahtno in ubrano. Tako sta na sobotni reviji pomenila prijetno presenečenje že uvodna nastopa ženskega okteta iz Brestanice, ki ga vodi Stanka Macur, in dekliškega okteta Kulturnega društva Anton Umek — Okiški iz Boš-tanja s pevovodkinjo Romano Perno- MAJA BLIZU DVA TISOČ OBISKOVALCEV BREŽICE — Kljub temu daje bil maj deževen in da so mnogi odložili izlete na lepše dni, seje po zbirkah Posavskega muzeja sprehodilo 1992 obiskovalcev. Vseh skupaj je bilo letos nekaj manj kot 6300. Najbolj živo obdobje se začenja šele ta mesec, ko si podajajo kljuke učenci osnovnih in srednjih šol iz Slovenije. Muzejsko vodstvo vsaki skupini zagotovi spremstvo kustosa s strokovno razlago. všek; oba sta šele na začetku obetavne pevske uveljavitve. Oktet Orlica iz Pišec, ki ga že desetletje vodi Franc Baškovič, v zadnjih letih pa mu kot umetniški vodja pomaga še Juriča Grakalič, je že star znanec tudi s posavskih pevskih revij. Umetniškemu vodji od Pišečanov pol mlajšega Leskovškega okteta, Danilu Sitarju, je uspelo v zadnjih treh letih in pol, odkar nastopajo v nespremenjeni zasedbi, izpričati homogenost in stalnost sestava. In kaj reči še o zadnjem nastopajočem oktetu Boštanjski fantje, katerega umetniški vodja je Jože Pfeifer, mentor pa Egon Kunej? Boštanjski fantje, ki so že nekajkrat snemali za RTV Ljubljana, se ob srebrnem jubileju pripravljajo, da se z novim koncertnim sporedom znova predstavijo širšemu slovenskemu občinstvu. Sicer pa naj o 1. reviji oktetov Posavja na kratko nekaj pove Jože Pfeifer, ki že vseh 25 let vodi oktet Boštanjski fantje na njegovi uspešni poti. V GOSTEH PRI SLOVENCIH NA REKI CERKLJE OB KRKI — Tukajšnji moški pevski zbor Planina, ki ga vodi Juriča Grakalič, je v soboto, 28. maja, gostoval na Reki pri tamkajšnjem slovenskem kultumo-prosvetnem društvu Bazovica. Na celovečernem koncertu je izvedel program slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, pesmi drugih jugoslovanskih narodov in črnskih duhovnih pesmi. Obiskovalci so cerkljanske goste nagradili z aplavzom. Zbor bo letošnjo pevsko sezono v domači občini zaključil s celovečernim koncertom v čateških Termah, sicer pa bo zadnjič v iztekajoči se sezoni nastopil na tradicionalnem taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. »Svetloba in ritem« Drevi pri Dolenjski galeriji zanimiv recital mladinske skupine za balet in izrazni ples pri glasbeni šoli »MIKLOVA ZALA« BO NA OGLED V KRIŽANKAH LJUBLJANA — Znamenito »Miklo-vo Zalo«, slovensko ljudsko igro, nastalo po istoimenski zgodovinski povesti Jakoba Šketa, ki jo je režiral Peter Militarov, bo ljudsko gledališče Samorastniki z onkraj Karavank uprizorilo tudi v ljubljanskih Križankah. Igra, ki jo uprizarajajo na prostem in si jo je lani na Koroškem in na Celjskem gradu ogledalo nad 150.000 obiskovalcev, bo na sporedu v soboto, 11. junija, ob 21. uri. To gostovanje pripravljajo Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Festival Ljubljana in Cankarjev dom. NOVO MESTO — Svetloba in ritem, tako se imenuje recital, ki ga bo drevi, ko se bo na Novo mesto že spustil mrak, na prostem pri Dolenjski galeriji izvedla mladinska skupina za balet in izrazni ples, ki deluje pri glasbeni šoli Marjana Kozine. To bo recital poezije, plesa in glasbe, ki si ga je mentorica skupine Sonja Rostan zamislila tako, da bi plesalke z izraznim plesom interpretirale poezijo ob ustrezni glasbi. Tako bodo obiskovalci lahko prisluhnili Murnovim, Minattijevim, Gradnikovim, Kosovelovim, Prešernovim, Zoranovim, Lorcovim, Tagorejevim, Handke-jevim in Cummingsovim verzom ter si ogledali plese ob različni glasbi, od japonske narodne do, denimo, cuntry popevk. Kot plesalke bodo nastopile: Irena Gazvoda, Kristina Lažetič, Marina Škedelj, Suzana Hočevar, Tea Je-dlovčnik. Rosana Hribar, Jana Menger, NASTOP MLADIH Z »GOLIM KRALJEM« ČRNOMELJ — Dramska skupina KUD Jasa, ki deluje na tukajšnji srednji šoli, je naštudirala komedijo Goli kralj, ki jo je E. Švare napisal po motivih Andersenovih pravljic. Premiera je bila minulo soboto zvečer na omenjeni šoli, predstavo pa nameravajo ponoviti in z njo tudi gostovati. Andreja Žitnik in Ana Blažič. To bo prvi tak nastop v Novem mestu, z njim pa se obeta zanimiv kulturno-umetniški večer, ki bi bil lahko tudi znanilec uvajanja novih oblik delovanja kulturnih skupin v dolenjski metropoli. PEVSKA REVIJA PRIHODNJI PETEK, NE ŽE JUTRI NOVO MESTO — Območna revija odraslih pevskih zborov iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, ki jo pod naslovom Naša zemlja pripravlja Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine, bo prihodnji teden, v petek, 17. junija, ob 20. uri v dvorani Doma kulture v Novem mestu, in ne že jutri, 10. junija, kakor so bile minuli teden obveščene občinske Zveze kulturnih organizacij in kakor piše tudi na plakatih, ki so jih poslali s sedeža Pevske zveze Doienjske in Bele krajine v Trebnjem. Do pomote je prišlo nehote, zagodel jo je pač datumski škrat in prestavil prireditev za teden naprej, kot je bilo dogovorjeno že pred meseci. Jože Pfeifer, umetniški vodja okteta Boštanjski fantje »Menim,« pravi Pfeifer, »da so take revije oktetov, kakršno smo prvič pripravili v Posavju, koristne, ker je možna primerjava po kakovosti, medtem ko je pri revijah pevskih zborov, kamor mi ne sodimo najbolj, vprašljiva. Tudi zato upam, da bo revija oktetov postala tradicionalna, kot obetajo organizatoiji. Seveda to v ničemer ne krni pomena srečanja oktetov v Šentjerneju, saj tudi na ta način prispevamo k boljši kakovosti oktetov in popestritvi repertoarja.« P.P. OPUSTELI ODRI V BREŽIŠKI OBČINI BREŽICE — Čast gledališkega ljubiteljstva v občini rešujejo samo še osnovnošolci in dijaki. O uprizoritvah dramskih skupin ni več sledu in videti je, da ljudje raje pojejo, kot igrajo. Za gledališke predstave, ki si jih je letos poleg učencev brežiških in okoliških šol lahko ogledalo tudi odraslo občinstvo, gre zahvala dvema prizadevnima mentoricama, Mariji Lelič na srednji šoli in Veri Samohod na osnovni šoli v Brežicah. Anton Umek — Okiški (1838— | 1871), pesnik in klasični filolog 150-letnica rojstva pesnika Okiškega V soboto bo slovesnost pred rojstno hišo Antona Umeka — Oki-____________škega________________ OKIČ — V nedeljo, 12. junija, bo minilo 150 let, odkar se je v tej vasi nedaleč od Boštanja rodil Anton Umek, kije pozneje postal klasični filolog in se uveljavil tudi kot pesnik. Izšel je iz kmečke družine. Ker je že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Boštanju, kazal nadarjenost, so ga starši poslali v Ljubljano, kjer je najprej dokončal en razred normalke, nato pa se je šolal na gimnaziji in maturiral z odliko. Študiral je klasično filologijo, in ko je leta 1866 študij končal, postal suplent na gimnaziji v Šentpavlu. Še isto leto je odšel po nasvetu Antona Janežiča na gimnazijo v Celovec, kjer je poučeval klasične jezike, nemščino in predvsem slovenščino. Janežič gaje takoj pridobil, da mu je pomagal pri izdaji njegovih knjig, še posebej pri urejanju Besednjaka, • 150-letnico rojstva Antona Umeka — Okiškega bodo počastili na spominski slovesnosti, ki bo v soboto, 11. junija, ob 18. uri pred pesnikovo rojstno hišo na Okiču. O pesniku bo govoril dr. Janko Prunk, boštanjski rojak Rudi Stopar bo sodeloval z recitalom svojih pesmi, nastopili pa bodo še oktet Boštanjski fantje, dekliški oktet KD Anton Umek — Okiški, učenci boštanjske osnovne šole in drugi. To skupno prireditev pripravljajo kulturna skupnost in ZKO iz Sevnice ter boštanjska krajevna skupnost, krajevna konferenca SZDL in Kulturno društvo Anton Umek — Okiški. pri čemer je bil Umek zadnja leta tudi samostojni urednik. Umrl je komaj triintrideset let star v Trušn-jah pri Velikovcu, kjer je tudi pokopan. Umek — svojemu priimku je pripisoval psevdonim Okiški in se z njim tudi podpisoval —je v literarni zgodovini zapisan kot pesnik poznoromantičnega formalizma. Njegovi verzi so napisani gladko, tekoče, vsebina pesmi je preprosta, prepletena z nauki in modrostmi, kar je bilo j>ač značilno za stihopis-ce usmeritve, v kateri je deloval. Veliko slovstveno delavnost je razvil že v dijaških letih in s pesmimi sodeloval v Zgodnji damci in Slvoen-skem glasniku. V pesmih je v glavnem opeval naravo, boga, domovino, izpovedoval se je največ v ustaljenih oblikah, blizu sta mu bila sonet in klasično-mitološka alego-rika, kot epiku pa se mu je zdela najprimernejša nibelunška kitica. Celotno Umekovo delo kaže doka-jšen Janežičev vpliv, označuje ga velika ljubezen do slovstvenega dela, jjovezana z versko in narodno zavestjo. V skrbi za ljudsko izobrazbo je pri Umeku prevladala verska vnema, U»pa gaje tudi ločilo od mladoslovencev, izdal je ep Abuna Soliman, zgodbo v verzih Slovenska blagovestnika Ciril in Metod ter pesniško zbirko Pesmi. Vse delo Antona Umeka—Okiškega je prav gotovo vredno spomina in raziskovanja. Spomin nanj med drugim ohranjajo tudi kulturne skupine, ki so jih ustanovili v Boštanju. I. Z. DOLENJSKI LIST pisma in odmevi PRISPEVKI ZA DRAGE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali skupščina občine Novo mesto 80.000 din namesto venca za pokojna dr. Erno Primožič in Jožeta Turka, OO sindikata Splošne bolnice Novo mesto 50.000 din namesto venca na grob mame Martine Plesničar, Mitja Fabjan iz Vidmarjeve 23 v Novem mestu 120.000 din, Antonija Čolnar iz Novega mesta 30.000 din namesto nakupa knjig, Janez Žerjav iz Novega mesta 30.000 din namesto nakupa knjig, učenci OS 7. korpusa Žužemberk 134.600 din, sekcija upokojencev Novoteksa Novo mesto 10.000 din namesto cvetja na grob pokojnega Jožeta Klančarja, Maja Mlinarič z Ljubljanske 3a v Mariboru 50.000 din namesto cvetja na grob dr. Erne Pri-niožič, OO sindikata skupščine občine Črnomelj 60.000 din namesto cvetja na grob očeta Slavke Primc, delavci uprave za družbene prihodke SO Črnomelj 30.000 din namesto cvetja na grob očeta sodelavke Slavke Primc, strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto 50.000 din namesto venca za pokojno dr. Erno Primožič, OO sindikata IMV DSSD Novo mesto 40.000 din namesto venca na grob mame Marjana Potrča, hišni svet Nad mlini 25-26 Novo mesto 104.000 din namesto venca na grob Jožeta Turka. Doslej so darovalci prispevali za vakuumsko blazino 16.003.380 din. Vsem se OO RK Novo mesto iskreno zahvaljuje. NAGRADA Dan mladosti smo letos nekateri praznovali skupaj s Pionirsko hranilnico. Z njo sem odšla na izlet skupaj z Renato in Tanjo. Z nami sta bili tudi tovarišici Vidmarjeva in Povšetova. Iz Novega mesta smo se odpeljali čez Gorjance na Petrovo goro. Po ogledu partizanske bolnišnice smo se odpeljali v Topovar pri Karlovcu, kjer smo tekmovali v znanju o pionirski hranilnici, nekateri pa v plavanju. Presenečeni smo bili, da si je OS Smarjeta delila prvo mesto z mokronoško šolo. Želim, da bi tudi v bodoče obujali somin na tovariša Tita na takih prijetnih srečanjih. Ljubljanski banki se zahvaljujem za lep dan. KLAVDIJA GIODANl OŠ Šmaijeta Medvedja usluga demokratizaciji 347. izjava Jezikovne-ga razsodišča ' Vnediljo, 10. aprila 1988, je bila gostja ljubljanskega radijskega programa Val 202 tovarišica Vika Potočnik, znana slovenska delegatka v zvezni skupščini. Po predstavitvi in nekaj uvodnih stavkih jo je novinar presenetil (najbrž tudi večino radijskih poslušalcev) s približno takimle predlogom »Saj nimaš nič proti, če se tikava?!« Viko Potočnik je ta vsiljeni bonton za hip nekoliko zmedel, vendar se je obvladala in ni izrecno protestirala; da se s predlogom ne strinja, je povedala tako, da je novinarja še naprej dosledno vikala, čeprav jo je ta vztrajno do konca oddaje tikal Kolikor nam je znano, imajo na radiu glede vikanja in tikanja samo približne notranje dogovore; deloma upoštevajo vrsto programa (prvi, drugi, tretji), tip oddaje (npr. dnevnoinformativna, mladinska, športni prenos, okrogla miz idr.) in še nekatera merila. V tem okviru pa marsikaj ostaja prepuščeno presoji posameznega novinarja oziroma vodje oddaje. To se nam zdi načeloma prav, seveda pa bi bilo treba hkrati poskrbeti, da presoja o rabi vikanja ali tikanja v kaki oddaji ne bi bila preveč prepuščena ljudem, ki se premalo zavedajo, da je tudi najbolj sproščena radijska oddaja javna zadeva in zato daleč od čisto za-sebniškega kramljanja ter da so sproščenost, demokratičnost, vsiljivost in nekulturnost precej različni pojmi Demokratičnosti si vsi želimo, vendar je z vsiljevanjem nepremišljenih jezikovnobontonskih pravil ne bomo povečali, kvečjemu narobe: vsiljevanje tikanja, posebno v tako izpostavljenem govornem položaju, lahko pri marsikaterem gostu in poslušalcu zbudi odpor, ker to čuti kot nedopustno vdiranje v sobesednikov intimni svet. Nekateri trdijo, da imajo take občutke ob vse-počeznem (modnem?) tikanju samo pripadniki starejših rodov, ampak to ne bo držalo: Vika Potočnik je mlada in za zvezno delegatko jo je predlagala mladinska organizacija. Še: Jugoslavija ima Mig-29 Pripombe letalskega polkovnika k zapisu v Prilogi DL 26. maja Hočemo čisto reko Krko! Dolenjska lepotica že dolgo ne nosi več tega laskavega imena, saj so njene vode onesnažene, bregovi polni znakov stranpoti civilizacije, kar pa je najhuje, je to, da je rib in drugega življa v Krki vse manj. Ne bomo navajali koncentracij onesnaženosti, ampak bodo za ilustracijo dovolj opisi stanja voda reke Krke. V poletnih mesecih je Krka podobna vsemu prej kot zeleni lepotici. Domačine in turiste mine volja po kopanju, ribiči pa v dneh, ko je Krka rjava kot kava, in teh dni je veliko, žalostno opazujejo umiranje Krke in nemočno zmigujejo z rameni. Na bregovih Krke je vse polno polivinila in drugih odpadkov, kar dodatno kazi podobo reke. Ribiči se še nismo v celoti predali. Upamo, daje možno Krko sanirati z odločnimi ukrepi, kot so čistilne naprave za industrijske in komunalne odpadke, in predvsem s spremembo odnosa ljudi do okolja. Kot dokaz lastne pripravljenosti, da rešimo reko Krko, bomo v soboto, 18. junija, organizirali čiščenje bre- gov Krke od mostu v Mršeči vasi do izliva potoka Sušice v Krko. Pozivamo predvsem člane ribiške družine, športnega društva, turistična društva, lovske družine in druge krajane krajevnih skupnosti Kostanjevica na Krki in Podbočja, da se v čim večjem številu odzovejo pozivu na akcijo čiščenja. Lastniki čolnov in drugi krajani naj se zberejo v Kostanjevici na Krki na otoku pri kiosku za prodajo sladoleda ob 7. uri. Akcijo bo vodil gospodar ribiške družine Jože Turšič. Polovica udeležencev bo nato odšla na akcijo čiščenja od Mršeče vasi do Kostanjevice na Krki, druga polovica pa od Kostanjevice na Krki do izliva potoka Sušice. Želimo, da bi bila ta akcija primer boljšega odnosa do narave, zato pričakujemo dobro udeležbo. Ob slabem vremenu bo akcija prestavljena na soboto, 25. junija. Izvršni odbor RD Kostanjevica na Krki V Dolenjskem listu je 26. maja izšel zapis o našem novem letalu Mig-29. Mislim, da je precej pomanjkljiv, zato mu nekaj dopolnil ne bi škodilo. Res je bila prva agencijska novica o tem letalu zelo skopa, res pa je tudi, da je bilo potem ob letošnjem dnevu vojnega letalstva in protiletalske obrambe v dnevnem tisku in na TV objavljenih precej naših, torej zanesljivih informacij. Komandant VL in PLO generalpodpolkovnik Anton Tus je v izjavi za tisk med drugim izjavil, da Mig-29, po svojih tehnično-tehnoloških in bojnih lastnostih trenutno spada med najmodernejša bojna letala te kategorije v svetu. To je velikega pomena za našo obrambo. Komandant enote, ki je oborožena z Mig-29, in istočasno tudi pilot na tem letalu je izjavil, da ima to letalo vrhunsko tehnično opremo in močno oborožitev in da lahko deluje v vseh vremenskih razmerah podnevi in ponoči. Taka tehnika zahteva od pilotov in tehničnega osebja mnogo učenja in znanja, pa tudi nanorov. Misli, da Mig-29 po svoji koncepciji, opremi in novih materialih, ki so vgrajeni v letalo, na neki način že pripada generaciji letal 21. stoletja. O letalu Mig-29 seje v svetu in tudi pri nas že precej pisalo. O njem so bili dani različni podatki in izrečene različne ocene. Pri tem bi opozoril na zanimiv članek J. Kacina v reviji KRILA 2. Sedaj pa so na voljo nekateri avtentični podatki, iz katerih se vidijo njegove tehnološke in bojne karakteristike in možnosti. Maksimalna horizontalna brzina letala je 2,3 macha ali okrog 2.450 km na uro, hitrost dviga pa 325 — 350 m/sek (a ne 250 m/sek, kot je navedeno v vašem članku). Vzpenja se lahko takoj po vzletu skoraj vertikalno in mu je za vzpon na 18.000 metrov potrebno menda samo okrog 1 minute. Bojni (taktični) radij delovanja je 700 km/a, ne samo 370 km. To seveda ne pomeni, da mora leteti tako daleč, temveč, da toliko časa lahko ostane v zraku. Sicer pa tudi v članku omenjenega radija delovanja ni treba podcenjevati. Mig-29 nosi gorivo v notranjih re-zervarjih in zunanjem dodatnem rezervoarju, kije postavljen pod trup, v prostor med motorji, kar pa ne kvari NAČIN NI BIL PRAVILEN Ker je bilo potrebno v Društvu upokojencev Semič najti novega predsednika, so za to dolžnost izbrali enega od članov društva. Da bi se ta izkazal kot v. d. predsednika, je še pred iztekom mandata upravnega odbora sklenil na lastno pobudo upravni odbor zmanjšati, češ daje preštevilen in nedelaven. Zato ni klical na sestanek vseh njegovih članov, marveč so odločali na sestanku le v ožjem krogu, kdo je lahko v upravnem odboru in kdo ne. Tovariš, ki opravlja funkcijo predsednika, bi moral vedeti, da se na tak sestanek kličejo vsi člani upravnega odbora, sploh pa takrat, ko se tam razpravlja o njihovih vprašanjih. Sicer bi morali prej razrešiti upravni odbor in nato na občnem zboru predlagati člane novega. V omenjenem primeru pa ni bilo tako, saj so na občnem zboru predlagali v upravni odbor le tiste njegove stare člane, ki so bili na sestanku, kateremu nepoklicani člani niso smeli prisostvovati. ALBIN NOVAK Sela-Semič y .n—• K -o'0 »Pazite se takšnih obrtnikov« Odgovor pravnega zastopnika obrtnice na pismo, objavljeno 26. maja V tej rubriki je bil 26. maja objavljen članek Ilije Stanišiča iz Novakove 1 v Ljubljani pod naslovom »Pazite se takšnih obrtnikov«. V njem je napisal vrsto žaljivih obdolžitev na račun v članku navedene obrtnice, ki že same po sebi pomenijo kaznivo dejanje. Kot pravni zastopnik obrtnice Ivane Vreček iz Velikega Gabra sem zaradi navedene dezinformacije prisiljen reagirati na laži in pojasniti vašemu uredništvu in vašim bralcem resnico o poslovanju svoje klientke. Ivana Vreček sije dejansko izposodila od Ilije Stanišiča v novembru in decembru 1986 skupaj 4.000.000.— din s posojilno pogodbo, in sicer za izplačilo osebnega dohodka svojih zaposlenih, ter je prejela dejansko samo ta znesek, kar se lahko preveri na njeni banki, kjer ima žiro račun. Vrečkova se je po pogodbi tudi obvezala vrniti ta denar skupaj z obrestmi, ki so znašale 3.000.000.— din, in je pogodbeniku celotno glavnico zobrestmi v skupnem znesku 7.000.000.— din tudi vrnila, in sicer obročno, zadnji obrok 19.2.1988. Torej si ni izposodila prav nobenih deviz, temveč samo dinarje, ki jih je tudi z zelo visokimi, lahko bi rekli celo oderuškimi, obrestmi v celoti vrnila, in mu ne dolguje prav ničesar več. Pisec članka očitno ni zadovoljen s tem, da se je okoristil s tako visokimi obrestmi pri obrtnici, ki je bila takrat v stiski in je pristala na take obresti samo zato, da ji je proizvodnja tekla nemoteno naprej ob velikih težavah, ki so se takrat pojavile na tržišču, temveč poskuša izsiljevati iz tega posla nerazumljive, astronomsko visoke in neutemeljene koristi. Tako jo dnevno zasipava z dopisi, v katerih zahteva neke poračune v višini 15.000.000.— din. Pri svojih poskusih sije dovolil izkoristiti za svoje nizkotne namene tudi vaš časopis. Moja stranka si je izposodila denar in ga tudi pošteno vrnila, vsa dokumentacija o najetju posojila, nakazilu in vračilu je na voljo vsakemu bralcu vašega časopisa in vam jo pošil jam v prilogi tega članka aerodinamike letala. Natakanje goriva v zraku v naših razmerah ni potrebno. Od strelnega orožja ima Mig-29 brzostrelni top 30 mm moderne konstrukcije, ki predstavlja zelo nevarno orožje v napadih na krajše razdalje. Strokovnjaki naj še naprej ugibajo, ali je to enocevni ali večcevni top. Letalo je konstruktivno predvideno za delovanje s slabše urejenih letališč, kar pomeni tudi v naših razmerah veliko prednost. Lažje in ceneje je urediti in vzdrževati taka letališča, posebno v vojnem času, kot pa velike betonske površine, kakršne so potrebne za bolj »razvajena« letala. Zaradi slabše kvalitete letališč in nizko postavljenih motorjev je domiselno urejen tudi dovod zraka v mototje, tako da letalo pri vožnji in zadrževanju na zemlji za dovod zraka uporablja gornje odprtine brez nevarnosti, da bi vsesalo v motorje kakšen tujek. Sicer pa to za pilota ni dodaten problem, ker te in tudi mnoge druge operacije kontrolira in z njimi upravlja računalnik. Mig-29 lahko deluje kot lovec (lovec prestreznik) ali kot lovski bombnik, odvisno od tega, kakšne bojne naloge izvaja in kakšno oborožitev uporablja pri tem. Kot lovec prestreza in napada vse vrste ciljev v zraku od helikopterjev in letal do raznih brezpilotnih letal (npr. manevrirne rakete in podobno), lahko tudi po metodi »odkrij in uniči od zgoraj«. V teh napadih lahko uporablja top 30 mm in vodljive rakete zrak — zrak raznih tipov, sistemov vodenja in dometa, vkjučno z vodljivimi reketami velikega dometa. Kot lovski bombnik pa za napade na razne cilje na zemlji in na vodi lahko uporablja različna bojna sredstva: bombe za razne namene in raličnega kalibra, raznovrstne balistične in vodljive rakete zrak — zemlja v skupni teži do 3.000 kg- Vsekakor je Mig-29 originalno i moderno večnamensko bojno letalo. Po svoji opremljenosti in bojnih karakteris- tikah spada v sam vrh današnje letalske tehnike. »Namazan je z vsemi žavbami« bi zanj rekli moji Suhokranjčani. Sicer pa je treba dodati, da je stvarna bojna vrednost vsakega letala, tudi tega, precej odvisna od tega, kakšen borec sedi v njem. Naj povem še nekaj besed o Mig-21 in 23. Včasih se sliši, da ima vsaka doba svoje junake, prav gotovo velja to tudi za ta letala. Mig-21 je bil uveden v oborožitev približno pred 30 leti (pri nas pa 1962. leta). V serijski proizvodnji je bil več kot 20 let, kar je lepo spričevalo in priznanje. V tem času je seveda doživel več večjih modifikacij, ki so ga vedno vračale v sam vrh modernih letal (vgrajen nov top 23/2 mm, dograjen v lovski bombnik, več novih vodljivih raket z-z, nova radarska oprema, nov boljši motor in podobno), vendar se pri tem njegova zunanja podoba skorajda ni spremenila. Vse te nove verzije so bile uvedene tudi pri nas. Čeprav gaje po 30 letih prerasla generacija modernejših bojnih letal, je Mig-21 obdržal vse svoje nekdanje tehnične in bojne sposobnosti. Zato je lahko še vedno uspešen in nevaren nasprotnik, posebno če je v rokah dobrih in izvežbanih pilotov. Torej ga ne kaže kar tako odpisati. V oborožitvi mnogih držav je namreč še precej tipov letal njegove generacije. Mig-23 je bil uveden v oborožitev okrog 1. 1970. V verziji lovca ima moderno radarsko opremo, top 23/2 mm in vodljive rakete z-z raznih tipov, a kot lovski bombnik lahko nosi bojni tovor (bombe, rakete) v skupni teži do 3.000 kg. Njegova posebnost so krila tako imenovane »spremenljive geometrije«, s spremembo kril v tri položaje za razne brzine leta. Se vedno je v oborožitvi več držav. To ni slabo letalo, vendar so tudi njega prerasle nove generacije letal. JOŽE ŽUKOVEC letalski polkovnik v pokoju Zemun na vpogled. Obrtnica Ivana Vreček je v krogu poslovnih ljudi in obrtnikov znana kot poštena partnerica, srečuje se z dnevnimi poslovnimi težavami, katerim so izpostavljeni vsi obrtniki; izposojanje denarja je namreč danes normalen način poslovanja tako podjetij kot obrtnikov. Navedeni pisec je iz tega posojilnega odnosa pridobil tudi koristi in se bo končno moral enkrat soočiti z resnico, čeprav je žalostno, da se mora ta resnica dokazovati preko časopisa in ne pred sodiščem, kjer se to normalno rešuje. Pričakujem, da bo vaše uredništvo ta članek v celoti objavilo in da v bodoče ne bo objavljalo več takih nepreverjenih in žaljivih vesti. Proti piscu članka pa bo moja stranka ukrepala preko kazenskega sodišča. ANDREJ ŽABJEK odvetnik Ljubljana, Trubarjeva 41 NEMCI NA OTOKU — Pri Brinčevih na Otoku se njihovi gostje dobro počutijo. Zakonca Teschner iz okolice Hamburga sta v osmih letih že dvanajstkrat večji del svojega dopusta preživela tukaj, kjer sta že povsem domača. (Foto: A. Bartelj) Kolpa premagala morje Zakonca Teschner iz okolice Hamburga že osem let preživljata svoj dopust pri Brinčevih OTOK — Že več let se pri Brinčevih na Otoku, vasi ob Kolpi, ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. Stari his nad Kolpo so lepo preuredili, v njem je sedem postelj v treh sobah, kuhinja z jedilnico ter v prijetnem kmečkem stilu urejena gostinska soba. Gostom nudijo prenočišče z zajtrkom, domače vino in še kaj. Prijetno domače vzdušje, mir, Kolpa, lepa narava in prijazni ljudje — za te značilnosti Brinčeve-ga turizma vedo zlasti tuji gostje, kar je ponoven dokaz, da dober glas daleč seže. Najbolj pogosta in stalna gosta pri Brinčevih sta Helga in Heinz-Martin Teschner iz okolice Hamburga, ki že osem let vsako leto večji del svojega dopusta preživita na Otoku. V teh osmih letih sta bila tukaj že dvanajstkrat, saj prideta včasih tudi dvakrat na leto, poleti in jeseni. Večkrat pripeljeta s seboj še svoje prijatelje, letos sta bila to zakonca Meyr. »Pred osmimi leti sva se z ženo na poti na morje ustavila v Metliki, da bi prenočila. Ker je bil hotel poln, so naju napotili na Otok k Brinčevima. Od takrat prihajava vsako leto. Ne hodiva več na morje, marveč ves čas preživiva na Otoku. Lepšega dopusta si ne moreva zamisliti. Tukaj se počutiva kot doma, Tončka in Julij Brine sta najina prijatelja. V množici na morju si kot hotelski gost le številka, tu pa smo člani družine. Na morju je za naju preveč bučno, tu pa imamo mir, pokrajina je čudovita, ljudje izredno prijazni. Ko grem po vasi, se z vsemi sporazumem, pa tudi če samo z rokami in nogami krilim. Zvečer, ko gremo v Metliko, pa tudi vedno naletimo na koga, ki zna nemško,« je navdušeno pripovedoval Teschner. Seveda ne posedajo cele dneve samo na Otoku, ampak se podajajo na krajše ii: daljše izlete. »Tukaj smo na zelo primernem kraju, do kamorkoli ni daleč. Bili smo na Plitvicah pa na Krku, v Lipici in Postojni, gremo v Zagreb, Ljubljano, Novo mesto, v Dolenjske Toplice, da o Črnomlju in Metliki ter Beli krajini sploh niti ne govorim. Mi na dopustu ne stiskamo, ampak si privoščimo. Edino, kar ni dobro, je to, da tukaj veliko in dobro jemo in pijemo, potem gremo pa z debelimi ritmi domov,« so se pošalili. Domače hrane in metliške črnine ne morejo prehvaliti. Heinz-Martin pravi, da bi piva, če bi imeli v Nemčiji tako vino, niti ne poskusil. Tudi če so na Otoku, Heinz-Martin ne more mirovati. Najprej, ko pride, natančno pregleda vse Brinčeve stroje od kosilnice, traktorja do avtomobilov in, ker je mož od stroke, opravi natančen servis. Prijeti zna tudi za vsako drugo delo in to rad naredi. Pravi, da so takrat, ko je on sadil koruzo, Brinčevi imeli najboljšo v vasi. Letos je nekje staknil star konjski komat, ga lepo restavriral in sedaj krasi steno v Bri-nčevem barčku v hiši. Kadar pa Teschnerjeva prideta tudi jeseni, seveda ne zamudita trgatve. Meyrjeva sta bila letos prvič v Jugoslaviji. Tudi prej nista veliko hodila na dopust, ker sta gradila hišo in je bilo treba šolati otroke. »Najine predstave o Jugoslaviji so bile precej drugačne od tega, kar vidimo in doživljamo tukaj. Vsekakor je vzdušje veliko bolj sproščeno in ljudje bolj prijazni kot v vzhodnoevropskih državah. Prvi vtis je res, da je Jugoslavija malo za časom, ko pa spoznaš ljudi, vidiš, da so pridni in napredni. O neki deželi ne moreš soditi na odlagi predsodkov in posplošenih sodb, ampak je najbolje, da se sam prepričaš, kako je v resnici. Nama je tukaj zelo všeč in prihodnje leto bova z veseljem spet prišla.« A. B. . tJtacl/TUA)twr ENKRATNI ŽALEC V Žalcu je bilo zelo lepo srečanje mladih, kj sva se ga udeležili tudi dve iz naše1 šole. Že takoj na začetku se nam je zataknilo, saj je tovarišica pozabila doma kurirčkovo torbo. Na slovesnost so prišli tudi pionirji iz drugih republik, ki so bili tudi sodelovali v programu. Zelo sem bila presenečena, ker je vodila spored Blažka iz Periskopa. Prvič sem jo videla v živo. Sicer meje najbolj navdušil nastop plesnega para, ki je zasedel v Veliki Britaniji peto mesto med 44 pari. Fantje star 12, deklica pa le 10 let. MATEJA JANKOVIČ OŠ Artiče SREČANJE ZGODOVINARJEV 15. maja je bilo v Kotoru štiridnevno zvezno srečanje mladih zgodovinarjev— raziskovalcev. Tam sva bili med devetimi osnovnošolci iz novomeške občine, ki so zastopali Slovenijo, tudi učenci naše šole, ki že vrsto let uspešno sodeluje na republiških srečanjih mladih zgodovinarjev, od koder so se naši največkrat vrnili z zlatimi republiškimi priznanji. Vodil nas je tovariš Jože Jazbec. Gostitelji so vse delegacije prisrčno sprejeli. Na kvizu o NOB smo pravilno odgovorili na vsa vprašanja. Z navdušenjem smo si ogledali stari del Kotora in Budve, nepozabna pa bosta ostala tudi izlet na Lovcen in ogled Državnega muzeja na Cetinju. BARBARA PRIMC, DUNJA ČERNE OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto OHRANJAMO TRADICIJO NOB Učenci našega Doma se za dan mladosti skupaj s predstavniki drugih dolenjskih domov in borci 10. SNOUB udeležili tradicionalnega pohoda po poteh te brigade. Naš cilj je bila Ilova gora, kjer smo najprej k tamkajšnjemu spomeniku padlim borcem položili venec in se nato utaborili. Pripravili smo kviz o poznavanju NOB in več družabnih iger. Dan poprej smo na kulturni prireditvi v počastitev dneva mladosti prejeli plaketo XVIII. divizije za ohranjanje tradicij NOB, najbolj zaslužni domski učenci pa so prejeli knjižne nagrade. MILKA KUHELJ novinarski krožek DUMŠ Novo mesto IZLET Na izletu v Zagreb smo si ogledali živalski vrt. Videli smo slona, noje, opice, papagaje in celo krokodila. Odpeljali smo se tudi v Kumrovec in tam obiskali Titovo rojstno hišo. Kupil sem sliko, knjigo o Titu in značko. Izleta se bom rad spominjal. SIMON RANGUS, La OŠ Škocjan »FREDI» IN RIFLE Z Borutom sva se v Ljubljani udeležila srečanja »Fredi za zdrave zobe«. Tam so bili predstavniki osnovnih šol iz vse Slovenije. Na srečanju so podelili nagrade Fredi priponke in zobne paste. Srečanje je bilo zanimivo. Spoznala sva veliko vrstnikov iz drugih šol. Zabaval nas je Rifle. SIMONA RETELJ, l.a OŠ XII. SNOUB Novo mesto ŠEST LET SODOBNEGA PLESA — Pred šestimi leti je Dijana Drobnič, članica plesne skupine Kazina iz Ljubljane, ustanovila tudi v domači Ribnici plesno skupino, ki zaradi rekreacije in zabave vadi aerobiko in ples. Takrat ni niti slutila, da bo to postal klub, v katerem danes vadi že preko 100 mladih in odraslih. Pred kratkim seje skupina predstavila javnosti tudi v domu JLA in izvedla zelo bogat program. Veliko aplavza je požel Grega Oražem (na fotografiji), kije pokazal nekatere elemente break dancea. (Foto: Glavonjič) 8 DOLENJSKI LIST St. 23 (2025) 9. junija 1988 Se vodstvu partije res ne piše dobro? v njegov prid v zvezi skupščini je bilo tokrat, ko je šlo za klicanje zveznega cekaja na odgovor, približno obratno — približno zato, ker sami nimamo razlik znotraj ZKJ in ker zagotovo tudi tisti, ki niso izrecno zahtevali partijskih odstopov na vrhu, niso zadovoljni z delom najvišjih organov, vsakdo pač iz svojih razlogov. Toda dejstvo je, da so najostrejši kritiki cekaja in njegovega predsedstva bili delegati iz Srbije, BiH, Crne gore in Makedonije, Slovenije, Hrvaške ter obeh pokrajin. Predvsem skrbski predstavniki so najbolj vztrajali, da je treba temu partijskemu vodstvu dati samo še eno priložnost, in to najdlje do konca leta. Ali kot je v svoji razpravi »pol-ultimat« povzel Zarija Martinovič: »Če do konca tega leta ta Zveza komunistov ne bo nekaj storila, bo še več Mladin v tej deželi. Če torej to vodstvo ZKJ ne bo zmoglo pozitivnega preobrata, so njegov odstop in nove volitve razumljiva posledica. Ne samo v partiji, temveč v vseh političnih organizacijah, še posebno pa v skupščini Jugoslavije in v predsedstvu SFRJ.« Sodeč po sklepu konference, da je treba še pred koncem leta izpeljati gospodarsko reformo, se torej najvišjemu vodstvu države in partije ne piše dobro. Že glede na minule izkušnje s podobnimi reformskimi poskusi v Jugoslaviji je spričo razlik v pogledih, kaj je treba vse reformirati, pa se ta rok zdi popolnoma nerealen. napakami, slišati malodane kot del teoretične eksotike, sicer primerne za razpravo v kakšnem zaprtem akademskem krogu, ne pa za dogajanje na takšnem zboru, katerega scenarij je bil že bolj ali manj vnaprej določen. Konferenca navsezadnje ni imela namena evidentirati razlike, temveč okrepiti tisto, kar se imenuje »idejna in akcijska enotnost«. In v takšnem ozračju ni imelo poudarjanje pravice manjšine ne samo do ohranitve lastnega mnenja, temveč tudi njene pravice boriti se za status večine, praktično kaj iskati. Zborovanje v Beogradu je nedvomno pokazalo, da nobena zasnova znotraj partijskih odnosov, ki ne bi slonela na klasični disciplini, v položaju, ko večji del Jugoslavije samo v močni centralizirani partiji in državi vidi rešitev za svoje eksistenčne stiske, nima možnosti za uspeh. • Če je bila kaj odlika razprave na konferenci, je to bil njen ton — manj strasten in nestrpen, kot so bile mnoge druge medrepubliške in mednacionalne polemike v zadnjem času. Ljudje so se trudili, argumente ovreči z argumenti. A ta napredek ni mogel prikriti praznine v številnih diskusijah in prispevkih, ki jih — žal — nekateri niso znali niti pošteno prebrati in je bilo vsem v dvorani očitano, da so jim jih napisali drugi. Težko je soditi, kako so se počutili nekateri od tistih, ki so jih zunaj čakale limuzine s šoferji, ko je cela vrsta delegatov zahtevala odgovornost cekaja in njegovega predsedstva za razmere, v uvodnem Kruničevem referatu označene kot »epicenter krize«. Ker je bilo že pred konferenco veliko takšnih zahtev, so se najbrž v tem pogledu že nekoliko utrudili, kakšne posebne živčnosti med člani najvišjega partijskega vodstva namreč ni bilo čutiti: nekateri med njimi se vse tri dni niso niti oglasili (eden od tistih, ki je molčal, je po vsej verjetnosti tudi bodoči predsednik zveznega partijskega predsedstva dr. Stipe Šuvar). • Branko Mikulič (na konferenco je prišel naravnost iz Japonske) je bil ob tem lahko priča zanimivega logičnega fenomena: nedavno razmerje 6 : 2 drugačni politiki po tej logiki nima več prave teže. V tem je bila tudi notranja stiska mnogih, ki so govorili na konferenci: strinjajo se, naj bi partija ne bila več na oblasti, hkrati pa vidijo glavni vir politične krize v tem, da oblast izgublja. • Poglavitni problem ZKJ in te družbe tudi po tej konferenci ostaja, kako ob tako raznorodnih interesih in objektivnih razlikah v stanju zavesti oblikovati pozitivni program, okoli katerega bo dežela združila sile. Konferenca ni izpolnila pričakovanj, ker je razlike spet bolj ali manj evidentirala, razen načelne pripravljenosti za reforme in splošnih pozivov k enotnosti pa jugoslovanski javnosti ni bila sposobna ponuditi več, med drugim tudi ne jasnega odgovora, kako se bo ZK zavzela za interese delavskega razreda, ko bodo morebiti že v prihodnjih mesecih socialne napetosti dosegle vrelišče. MILAN PREDAN Ko smo skupina novinarjev prejšnjo nedeljo zvečer zapuščali center Sava, kjer je tedaj šla h koncu razprava prvega dne konference Zveze komunistov Jugoslavije, je na velikem parkirišču pred stekleno palačo iz limuzin, ki so čakale na ugledne goste, odmeval nogometni prenos z bližnjega stadiona JLA. Šoferjem funkcionarjev očitno ni bilo veliko mar, kaj počnejo njihovi šefi. »Koliko je rezultat?« sem vprašal voznika velike črne lancie s prištinsko registracijo. »5:2 za Partizana. Proti Slobodi.« »Kakšen Partizan je to, ki tolče po Slobodi?« Če bi sprejel Mikuličev nogometni žargon, bi po koncu konference vsaj v nekaterih točkah bil rezultat precej podoben partizanovemu. Četudi dobro obveščeni vsaj glede izrednega kongresa, ki so ga v Savi še zlasti vehementno zahtevali predsednik srbskega cekaja Slobodan Miloševič in nekateri drugi delegati iz te republike, govorijo tudi o izidu 7 : 1. Na seji predsedstva zveznega cekaja, ki je bilo tik pred torkovim sklepnim plenarnim zasedanjem, naj bi namreč Miloševič pri glasovanju, ali skicati izredni kongres ali ne, ostal osamljen. Dejstvo je, da na plenumu v nasprotju z nekaterimi pričakovanji ni bilo glasovanja o tem predlogu, ki so mu predvsem beograjski časniki dali ogromno publiciteto. • Če ostanemo pri športni terminologiji, je z izidom 7:1 mogoče označiti tudi konferenčne sklepe v zvezi z manjšino in večino v ZK, temo, ki se je tudi na konferenci glede na težo drugih težav in dilem mnogim zdela obrobna, a to zagotovo ni. V »bloku« so skoraj vsi neslovenski delegati, ki so o tem govorili, zavrnili kakršnokoli drugo tolmačenje demokratičnega centralizma od tistega, ki vztraja pri brezpogojnem izpolnjevanju sklepov večine, potem ko je bila manjšina s svojimi argumenti v demokratičnem dialogu poražena. V vsesplošnih pozivih k enotnosti v partiji je bilo pojasnjevanje Lokarjeve, Kučana in Šetinca, da se lahko večina dostikrat tudi moti in že zaradi tega potrebuje manjšino kot varovalko pred lastnimi • Paradoks, zakaj tisti, ki branijo zvezno vlado, najbolj napadajo zvezni ceka, si je mogoče razložiti na dva načina: da v zisu vidijo realno oblast, ki lahko s svojo filozofijo prerazdeljevanja denarja od sposobnih k manj sposobnim učinkovito poskrbi za enakost v revščini in je torej kot takšna mnogim v Jugoslaviji prepotrebna; Zveza komunistov pa jim je lahko v oporo le, če kot »vzporedna« ali celo »edina oblast« takšno filozofijo podpira. Če te moči nima, če se zares — v skladu z lastnimi dokumenti — odreče neposredne oblastniške vloge, njena podpora takšni ali PRILOGA V neobvezen premislek BRENA IN BOBA V naši preslavni Jugovini merimo vsako drugo stvar, dogodek ali človeka s stoletjem. Ta čas imamo v ognju dve stvari. V Bihaču se zaradi finančne kontrarevolucije zagovarja Fikret Abdič in pri tem mimogrede vpleta minule, sedanje in bodoče Jugoslovane stoletja, v športni dvorani Pionir v Beogradu pa se bosta zgodovinskega 9. julija vzela pevka kvazi ljudskih napevov Lepa Brena in teniški as Slobodan Živo-jinovič. Dogodek priteguje pozornost večjega dela smrtnikov od Triglava do Gevgelije, kar bo časnikarjem in časnikom v pomanjkanju vojaških udarov silno olajšalo se- zono kislih kumaric. Priznati pa je treba, da je temperatura na jugu vendarle nekoliko višja, na severu so nas nekoliko ohladile smuči Mateje Svet. Revica bo končno dobila dilce po svojem kopitu. Pri Breni in Bobi se za razliko od Mateje ne ve, kdo je bil prej in bolj Pepelka. Fahreta Jahič, tako je v resnici ime Breni, je nekdaj skušala peti v zakotni beznici beograjskega predmestja, za Živojinoviča pa govori podatek, da je njegova mati (vsa čast) kljub blišču pariških in londonskih kreatorjev svatbenih toalet ostala zvesta krojaču iz sosednje ulice. Pravzaprav ne vem, zakaj se skušam norčevati iz tega, kar bo 9. julija v Pionirju. Na našem temačnem javnem odru, kjer mrgoli brezbarvnih politikov, dolgoprstih direktorjev in pesnikov, Od katerih vsak rešuje svoje ljudstvece, sta Brena in Boba mlada, lepa In uspešna pojava. Teh pa imamo tako malo. In tako se narod s 15-odstotno nepismenostjo nekoliko zabava z njima, ženin in nevesta pa z narodom. Zaročenca sta sporočila, da poročno darilo ne sme tehtati manj kot 1000 mark, na svatbi bodo igrali in peli Novi Fosili, Brena je in ni noseča obenem, na poti na magistrat bo v povorki menda več marcede-sov, kot jih je bilo takrat, ko je Beograd obiskal neki ameriški predsednik, katerega imena pa se ne morem spomniti, čeprav v ZDA nimajo vsako leto drugega prvega moža države. Povprečnemu Jugoslovanu z njegovo sarmo (pozimi) in paradižnikovo solato (poleti) sta Brena in Boba pač nikoli dosanjane sanje. Sanje pa so kljub svoji pa-jčevinasti nedosegljivosti nekaj, kar je zastonj in ti nihče ne more vzeti. Tudi to je nekaj. Kajti jemljejo nam venomer. Samo minuli teden, ki še zdaleč ni zgodovinski, se mi je poleg drugega zgodilo tudi to, da sem kupil steklenico, v kateri je bilo samo četrt litra piva, od šestih litrov mleka jih je bilo 5 skisanih, firma Dželadini mi je prodala češnje po 4000 din, ki mi jih je žena skupaj s črvi vrgla v glavo, v trgovini z železnino je trgovec razložil, da stane samo 10 cm daljša »vaservaga« skoraj še enkrat več kot 10 cm krajša. Na srečo politikov še ne prodajajo vodnih tehtnic, ki bi pokazale, kako visoko so tisti zgoraj in kako nizko smo mi spodaj. Bojim pa se, da je to vse bolj vidno tudi s prostim očesom. Zato je od časa do časa pametno in zdravilno servirati kakšne sanje. Na primer Breno in Bobo. V najslabšem primeru se lahko umetnika mikrofona in loparja celo ločita. Sanje se bodo res razdrle, zgodba, legenda pa bo ostala. V deželah, kjer je zmanjkalo sanj, žive ljudje od legend. Od preteklosti. MARJAN BAUER Uspeh na jugoslovanski način KOGAR NE SKRBI, KAJ BO JUTRI, TA BO PROPADEL Mijo Gunjilac je ime, ki ga poznajo domala vsi perut-ninarji v Jugoslaviji. To je tvrdka, na katero se zanesejo tako kupci na trgu v Veliki Kladuši kot Veterinarija Zagreb ali Perutninarski kombinat v Pivki. Mijo se tega zaveda in je na ta svoj uspeh, ki gaje gradil dvajset let, zelo ponosen. Večkrat mu pravijo, da bi sedaj lahko živel kot gospod, toda on pravi, da bo vedno delal, ker v delu najde zadovoljstvo. Meni, da ni sposoben samo on; še več je takih pri nas in še marsikdo bi te svoje sposobnosti pokazal, če bi le imel možnosti. Zgodba o njegovem uspehu sega dvajset, trideset let nazaj, ko je začel v Karlovcu delati kot čevljar. Za čevljarja pa se je šel učit, ker ni bilo drugih možnosti. Zemlje so doma imeli, toda oče je bil invalid in je mati tako rekoč sama gor spravila družino. Pa se ni zadovoljil samo z učenjem čevljarskega poklica. Takoj, ko se je zaposlil v tovarni, je nadaljeval šolanje v večerni šoli. V šolo je šel šele potem, ko je po šihtu vse popoldne delal pri mojstru čevljarju in mu naredil vsak dan par čevljev. Ali je potem čudno, če sta z ženo Amalijo, doma iz Podsrede — v Karlovcu se je izučila za modistko — imela svojo lastno hišo že pred poroko? Kljub vsemu pa se Mijo v Karlovcu ni najbolje počutil, kajti tudi v tovarni Josip Kraš, kjer je delal, je obstajala tipična jugoslovanska navada, da so vsakemu malce prirezali glavo, če je štrlela iznad poprečja. In potem je prišlo, kot naročeno, vabilo s Senovega. Tam je propadla čevljarska zadruga in tamkajšnji aktivisti so Mija povabili na Senovo, da ga spoznajo in mu morebiti ponudijo delo v čevljarski delavnici. Očitno so bili aktivisti Pleterski, Šterban in Moškon zadovoljni z njim, pa so mu prepustili delavnico. Seveda se je Mijo takoj lotil dela. To je trajalo kakšnih 10 let. »Saj je bil kruh, tisto čevljarjenje, ampak nikoli nisem bil zadovoljen sam s sabo. Prodal OČ -rt •S* m *d o © g O ® u Skorajda se ne ve, da je bil kip Svobode v New Yorku kupljen in narejen s prostovoljnimi prispevki Francozov. Američani so dali denar samo podstavek. za igralka Sarah Bernhardt imela v svoji ljubezenski karieri okoli 1500 ljubimcev. Pravzaprav ta dosežek nekoliko čudi, če vemo, da je Sarah zelo rada spala v krsti iz lesa vrtnic. Tam pa je bolj malo prostora. ■N © mmd “ £ © ► O a Univerza Harvard je dala naslov častnega doktorja znanosti španskemu kralju Juanu Carlosu. Ta se je kot mladenič tam vpisal za študij, vendar je odnehal že po dveh izpitih. Pomislite, koliko častnih doktoratov bi morala podeliti, recimo, ljubljanska univerza, • Ko je v 11. stoletju umrl papež Benedikt IX, mu je bilo samo 23 let. Papež pa je bil že lep čas, tiaro je dobil na glavo z enajstimi leti. l Prva vidnejša vloga ameriškega filmskega igralca Charlesa Bronsona (pravo ime Charles Buckinsky) je bila rola gluhonemega imbecila v filmu »Alarm v muzeju voščenih figur«. Edmond Rostand, francoski dramatik in oče preslavnega dela Cyrano de Bergerac, je ta biser menda napisal v kadi. Bolj natančni dodajajo, da nag; bojda ne bi bilo nenavadno če bi Rostand sedel v kadi oblečen. Po svojem lastnem priznanju je slavna francoska gledališka Anketa, narejena pred nekaj leti med Eskimi, je pokazala, da je komaj vsak 40. predstavnik tega ljudstva imel priložnost videti iglu. Na glavnem trgu v Guaya-quillu, prestolnici Ekvadorja, stoji spomenik Josea Olmeda, najbolj slavnega pesnika te majhne države, ki je bil mimogrede tudi velik revolucionar. Edina nesreča je pravzaprav v tem, da gre pravzaprav za kip pesnika Lorda Byrona, ki ga je ekvadorski veleposlanik kupil na londonskem odpadu in poslal v domovino. Seveda zato, ker domovina ni imela denarja za gradnjo avtentičnega kipa. Primeru bi veljalo slediti. Dorothy Parker, kar dobra ameriška pesnica, je bila tudi odlična gledališka kritičarka. Po premieri nekega delca na Broadwayu, v katerem je imela glavno žensko vlogo takrat še mlada Katharine Hepburn, je Dorothy zapisala: »Gospodična Hepburnova je ob silnem igralskem trudu pokazala paleto izražanja od A vse do B.« Najdaljšo neprekinjeno senco na svetu meče gora El Pitron na otoku Tenerifu. Senca 3800 metrov visoke planine seže ob vzhodu in zahodu sonca 250 km daleč na morje. Ji n t' d , s yid kj ,n sem par čevljev, pa čakal na naslednjega kupca. Potem sem čevlje naredil na zalogo in jih peljal na trg. Pa nihče še za ceno ni vprašal. Ker pa sem imel vedno odprte oči za vse okoli sebe, sem opazil, da pred prodajalcem piščancev stoji cela vrsta ljudi. Pa sem si rekel: tole bi pa lahko počel tudi Mijo.« In res je potem kupil 300 belih kokoši. »Tu okoli je bilo vse belo od teh kokoši in ljudje so jih tu na Senovem hodili gledat kot ne vem kakšno atrakcijo. Jaz pa sem bil prepričan o svojem prav. Sem si rekel, da bo hrana vedno šla. In tako sem potem prešel na rejo piščancev. Kupil sem rabljen inkubator z zmogljivostjo valjenja 6000 piščancev in začel še z njimi. Tudi piščanci so šli dobro v promet in kaj hočeš boljšega, kot če gre roba v promet. Delavnico sem tedaj malo zanemaril in v njej samo še popravljal čevlje, novih pa se nisem več loteval. In leta 1973 je postal piščanec pravi prehrambeni hit. Izvoz v Italiji je tekel kot namazan, tudi doma si nihče več ni mogel omisliti nedeljskega kosila brez piščanca. In tedaj sem si rekel, zdaj gremo pa do konca. Kjerkoli je bila kakšna farma, sem si jo ogledal, potoval sem v Italijo in Nemčijo in gledal z odprtimi očmi in ušesi. Na Ptuju sem kupil dva stara inkubatorja z zmogljivostjo 20.000 jajc. Naenkrat se je potem zgodilo, da ni bilo več hrane na trgu. In sem začel graditi skladišče. Zraven sem potreboval še mlin, ki sem ga našel v Džurdevcu. Ves teden sem mlin popravljal in štemal zidove, pa je mlin začel delati. Toda pri tem poslu je že tako, da vedno obstaja želja po širitvi. Ko sem imel svojo valilnico in vojo mešalnico krmil, so manjkale še nesnice. Krog sem nameraval zaključiti. In tako sem začel graditi povsem svojo farmo. Najel sem kredite pri Agrokombinatu v Krškem pa v zagrebški Pri-vredni banki, pomagali so mi tudi sorodniki, gostilničar Senica, še danes mu tega ne pozabim. Takrat pa je nastopila kriza. Nisem mogel prodati ne jajc ne piščancev. Jaz pa sredi gradnje hleva za nesnice. In sem vztrajal, čeprav se mi je včasih zdelo, da bom znorel. In nenadoma se je trg odprl, spet se je začel izvoz v Italijo in moj šesti čut mi je spet prav svetoval.« Toda širjenja še ni bilo konec. V Nemčiji je kupil tri predvalilnike z zmogljivostjo 90.000 jajc in dvema valilnicama z ustrezno zmogljivostjo. V hlevu je tedaj imel 3.500 nesnic in vsak teden se je iz jajc, ki so jih znesle jarkice, hranjene po posebnem receptu, izvalilo od 10.000 do 20.000 pa tudi več piščancev. Nekaj jih je prodal, ostalo pa redil doma. Pa ni bilo vsako leto enako uspešno. Včasih so začeli jajca vlagati že novembra, lani pa je bila slaba sezona in tako je bilo tudi letos spomladi. Toda Mijo je prodal vse, ker mu njegovi stalni odjemalci zaupajo. »V poslih je tako, da je treba gledati daleč naprej, včasih pa se moraš sprijazniti tudi z izgubo, samo zaradi dobrih poslovnih odnosov. Se je zgodilo, da so bila jajca okužena s tremorjem in potem so crkavali tri tedne stari piščanci. Toda jaz nisem takoj tekel v Pivko po odškodnino. Na svoje stroške sem dal kupcem nove piščance, ko pa je jajc primanjkovalo, sem jih jaz dobil, drugi, ki so iztržili odškodnino, pa so ostali brez njih. In mene so potem celo povabili na otvoritev nove valilnice. To je bilo zame veliko priznanje.« Vsa dela opravljata z ženo sama, le včasih priskočijo na pomoč sosedje ali kdo drug. Pa vendar je delavce zelo težko dobiti, zato Gunjilac gleda, da čimveč dela mehanizira. Tako delo je tudi kidanje gnoja, zato je pred kratkim nabavil transportni trak in bo skoraj vse delo lahko opravil sam. Ko si že vse ogledava in rejo piščancev predebatira-va podolgem in počez, nanese pogovor tudi na jugoslovansko krizo. »Z ženo bi si lahko marsikaj privoščila' Pa si nisva, ker sva vedno vlagala v širitev in izpopolnjevanje proizvodnje. Zato jaz podpiram pobude, da gre čimveč v zasebne roke, kajti privatnik je primoran, da ves čas dela, vlaga, išče nove poti. Jaz tudi ne rabim nobenega marketinga, ker vse sam delam, sproti spremljam dogajanje na trgu. Že vem, kaj se bo dogajalo prihodnje leto na trgu. Prepričan sem, da bodo šli v promet samo kilogramski piščanci, ker jih bodo ljudje potem doma naprej redili. V poslu je vedno kriza, saj med zasebniki ni nikogar, ki ga ne bi skrbelo, kaj bo jutri. Kdor živi brez skrbi, mu je usojeno, da bo propadel. Vendar v zdravih ekonomijah manj sposobni prepustijo mesto bolj sposobnim. Zato me boli, ker moramo vse življenje dajati za nerazvite, da nas potem v skupščini preglasujejo. Pa ko bi nam dali vsaj dihati! Toda ne, davke plačujemo od perutninske proizvodnje samo mi. In zgto bo šlo z naraščanjem inflacije še več denarja za nerazvite. Zato pa je tako pri nas.« In na koncu sklene, da se strinja s slovenskimi kmeti, ker čuti, da deli z njimi isto usodo, ker pač proizvaja hrano. A boji se kaj bo s tem kmečkim gibanjem. Da ne bodo kmetje samo sodobni Gubci, se sprašuje. J. SIMČIČ h « mi 10Q\ priloga dolenjsk Potem ko v občini Novo mesto doslej ni uspelo pripeljati do konca načrtov za odlagališče posebnih odpadkov, naj bi s tem v zvezi že kmalu postavili zadevam piko na i. Raz-vojnoraziskovalni center Novo mesto je na podlagi dosedanjih študij o odlaganju posebnih odpadkov v občini pred časom izdelal Študijo možnih lokacij deponije posebnih odpadkov v občini Novo mesto. Doslej so jo pretresali že na več mestih, med drugim v Svetu za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Novo mesto, v odboru podpisnic sporazuma za vodenje aktivnosti za izgradnjo odlagališča trdnih posebnih odpadkov v občini Novo mesto, v komiteju za urbanizem in varstvo okolja in občinskem izvršnem svetu. V slednjem so se sredi maja odločili, naj •študijo v oceno dajo še SEPU pri Inštitutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Ta naj bi na svojem strokovnem situ spoznal v predloženem dokumentu ali žito ali plevel. Do 15. junija naj bi tako novomeška občina dobila dokončni odgovor o tem, kje naj bi spravljala posebne odpadke. Sicer je bilo iskanje konca malone brzkončnim razglabljanjem o posebnih odpadkih mukotrpno delo. V občini namreč že vrsto let iščejo najboljši prostor za odlagališče tega materiala. V letu 1985 je ljubljanski Smelt izdelal študijo »Dispozicija posebnih odpadkov v dolenjski in posavski regiji«, ki je zajemala odlaganje vseh posebnih odpadkov v občini razen gošč iz čistilnih naprav. Iz študije je razvidno, da je najprimernejše mesto za gradnjo deponije posebnih odpadkov 2. kategorije v Leskovcu poleg obsto-^ ječega komunalnega smetišča. Lokacijo so tudi vključili v J družbeni plan občine. Na tej podlagi je Komunala začela postopek za izdajo lokacijskega dokumenta dovoljenja za deponijo Leskovec, vendar je, kot kaže, zadeva propadla, ' ker v njej niso upoštevali, po kakšni formalni poti se spre-_ jemajo lokacijska dovoljenja. Tako je postalo jasno le to, da spričo omenjenega zatikanja še ni odgovora. Zato so v letu 1987 ob obravnavi poročila o varstvu okolja v občini Novo mesto tolikanj bolj priostrili vprašanje varnega odlaganja posebnih odpadkov in tako so na skupščini sklenili, naj občinski izvršni svet skupaj s tistimi, pri katerih nastajajo posebni odpadki, poišče odgovor. Trnovo pot so zakoličili s sporazumom o medsebojnem sodelovanju pri gradnji odlagališča trdnih posebnih odpadkov v občini Novo mesto. Podpisniki sporazuma, občinski izvršni svet, večji onesnaževalci, kot so Tovarna zdravil Krka, IMV in Novoles, in Komunala so se dogovorili, da bodo ocenili v vseh pogledih vsa možna odlagališča in z vso odgovornostjo in znanjem izbrali najboljše. Preden bo govor o že omenjeni študiji, naj omenimo pomislek o odlagališču posebnih odpadkov ne glede na to, kje bi ga zgradili. Gre za to, da prebivalci novomeške okolice še sprašujejo, od kod vse bodo prihajali posebni odpadki, se pravi, ali naj bi bilo odlagališče regijsko ali občinsko. To vprašanje so si zastavili tudi na eni od sej sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL Novo mesto aprila letos in nanj odgovorili s podatkom, da več kot polovica vseh posebnih odpadkov v regiji nastane v občini Novo mesto. Verjetno to pomeni, da za regijsko odlagališče v novomeški občini ni prostora. Sploh pa občina lahko kar nekaj postori na svojem dvorišču. Letno »pridela« 1.220 ton posebnih odpadkov. Od tega jih gre 228 ton na odlagališče komunalnih odpadkov, 625 ton jih reciklirajo, 60 ton odpadnih steklenih vlaken vpečejo v Opekarni zalog v glino, 57 ton oljnih gošč prevzema reška rafinerija, 250 ton pa jih je predvidenih za spravilo na odlagališču posebnih odpadkov, ki je predmet obdelave v omenjeni študiji. Sestavljalci študije so imeli pred izbiro lokacije odlagališča pred očmi vrsto možnih škodljivih vplivov odlagališča na okolje, kot npr. posledice za podtalnico, površinske vodotoke ter rastje in živalstvo. Upoštevajoč kriterije za vrednotenje takih vplivov, so najprej izbrali šest možnih odlagališč, in to v okolici Mirne peči, Bučke oz. Grmovelj, Mokrega polja — Prapreč, v Leskovcu, Zalogu in Prečni. Natančneje so obdelali lokacije Grmovlje, Prapreče in Leskovec in na podlagi presoje predvsem o tem, koliko bi katero odlagališče vplivalo na okolje in koliko bi meli stroškov z njegovim urejanjem, so kot najbolj primerno ocenili Leskovec. Tako menijo tudi Geološki zavod Ljubljana, Območna vodna skupnost za Dolenjsko Novo mesto, Komunala Novo mesto, Zavod za socialno medicino in higieno — služba za epidemiologijo, higieno in ekologijo in Zavod za raziskavo materiala Ljubljana. Očitno je, da se je novomeški razvojnoraziskovalni center na podlagi doslej narejenega lotil iskanja najprimernejšega odlagališča posebnih odpadkov nadvse resno in strokovno. Malo verjetno je namreč, da bi bil zapisal zgolj v zadoščenje zakonodajalcem, da »mora biti odlagališče nevarnih posebnih odpadkov urejeno tako, da je preprečena kakršnakoli emisija škodljivih snovi v okolje. Odloženi odpadki morajo biti popolnoma stabilizirani, tako da ni možna reakcija pri stiku z vodo, zrakom ali drugo snovjo.« Kol že rečeno, vrsta strokovnih ustanov meni, da se v tem pogledu najbolj obnese predvideno odlagališče na Leskovcu. Toda tudi dejansko strokovno podprte ocene, kot kaže, niso prepričale bolj ali manj strokovno podkovane javnosti o neškodljivosti oziroma minimalnih kvarnih posledicah odlagališča za okolje. Na omenjeni seji sveta za varstvo okolja so se npr. spraševali, kdo naj bi izvajal predvideno kontrolo vrste materiala, ki naj bi ga zabetonirali na Leskovcu. Očitno ljudje dvomijo o poštenosti strokovnjakov in različnih služb, najbrž pa so izvirni greh storili strokovnjaki in službe same. »Maščujejo se zadeve okrog Krupe, ker takrat za odpadke niso strokovno poskrbeli,« je rekel eden od članov sveta^za varstvo okolja. Zato tudi ne zbujajo začudenja nekateri pomisleki, kakršne je moč slišati med ljudmi. Jože Božič, Leskovec: »Ne verjamem, da lahko odpadke toliko zaščitijo, da bo smetišče popolnoma varno. Kateri strokovnjak lahko reče, da ne bo prišlo nikoli na dan, kar je v sodih?« Podobno pravi Jože Uhernik, prav tako iz Leskovca: »Pokazalo se je, da pri tem smetišču velja tisto, da najprej ponudiš palec, potem pa nekdo zgrabi za celo roko. Sedanje smetišče na Leskovcu širijo in ne upoštevajo ljudske volje. Narod je preplašen, kaj vse bo na takem odlagališču posebnih odpadkov.« Tako Leskovčani. Kaj menijo na Mokrem polju? Jože Dobravc: »Ne zaupam oblastem. Vprašam, če niso z nevarnimi odpadki opravili v svetu, kako bomo pri nas, ko smo v razvoju zadaj. Ali bi bilo odlagališče v Leskovcu neškodljivo? Že zaradi sedanjega smetišča ni v Žerjavinskem potoku več rib.« To npr. skrbi tudi Mira Bergerja, predsednika ribiške družine Novo mesto, ki pravi: »V vodi, ki se steka od komunalne deponije, je narasla količina amoniaka. Ribiči smo zato odstopili od nameravane gradnje ribnika. Širitev obstoječega smetišča na račun odlagališča posebnih odpadkov je za ribiče neprimerno.« Toda druga plat medalje so razmere na tovarniških dvoriščih, kot je primer IMV. »Trenutno imamo 8.000 sodov, njihovo število pa letno naraste za 1.000. Delovna organizacija je naredila vse, kar je mogla, zdaj je na vrsti družbenopolitična skupnost, da spelje postopek za ureditev odlagališča posebnih odpadkov. Pri naših posebnih odpadkih je nevarno to, da se lahko vžgo, drugače za okolje niso nevarni,« pravi Karol Hace, vodja sektorja investicij v sektorju za razvoj v IMV Novo mesto. Spričo ugibanj, kaj vse bi utegnilo skriti bodoče lesko-vško odlagališče je treba dodati, da bi na Leskovcu zgradili odlagališče »za trdne nevarne odpadke 2. kategorije, tj. za naslednje vrste posebnih odpadkov: mulje, ki vsebujejo topila; odpadne barve in sredstva za pleskanje; odpadke lepil, kitov in smol; zdravila s pretečenim rokom uporabe, kolikor so v trdnem agregatnem stanju, in druge posebne odpadke 2. kategorije, za katere se z analizami ugotovi, da jih je možno varno odložiti skupaj s prej navedenimi posebnimi odpadki«, kakor navaja študija. Sta potemtakem strah in nezaupanje odveč? če sta, kdo naj o tem prepriča prebivalstvo iz Podgorja, ki si je na list papirja zapisalo ime Bophal in še kaj zraven in si letak obesilo na stenčase po vaseh. Dokončnega odgovora časopisni sestavek ne more dati nikomur. Pisec prisluhne strokovnjakom pa tistim, ki naj bi bili soodgovorni, da bodo strokovna navodila našla mesto v vsakdanjih posegih, in profesorju Hansu Mohru, ki pravilno ugotavlja: »Nikoli v zgodovini in imel človek tako veliko moči nad sistemi narave kakor danes; in nikoli ni bilo tako težko to moč imeti pod nadzorstvom.« MARTIN LUZAR ; Ekologija VODA KOT MERILO /NE/USPEŠNOSTI > Zelo sem (kot avtor in Belokranjec) zadovoljen, da nam je s skupnimi močmi in napori uspelo izdati , »Belokranjske vode«. Naj se tudi v svojem imenu i zahvalim številnim, ki so na različne načine omo-* gočili, da je knjiga pred nami. V kraktih črtah bi želel izluščiti nekaj osnovnih : misli in idej, ki predstavljajo sporočilno rdečo nit knjige. Osnovno vodilo je kvaliteta življenja. Pojmovana celostno, je mogoča le ob ohranjanju in izboljševanju kvalitete belokranjskih voda. Le smortna in vsestransko pretehtana raba omogoča kvaliteten razvoj in ohranjanje zdravih prvin življenja! Ohranimo zdrave osnove življenja za belokranjske otroke, za bodočnost in sedanjost. Kraška Bela krajina razpolaga s količinsko bogatimi in raznovrstnimi vodnimi viri; vodnato Kolpo (srednji pretok pri Metliki je okoli 75 m3/s) in Lahinjo s pritoki, pretežno kraške izvire (150 izvirov) m kraške vodnate jame, manjše površine talne vode. Belokranjske reke pa imajo razmeroma neugodne vodnoekološke lastnosti: izredno skromen strmec (Pod 1 m strmca na 1 km dolžine) ter izrazit poletni hižek pretokov. Ob skromnih samočistilnih sposobnostih kraškega površja navedeni razlogi sovpliva-)° na bistveno večjo onesnaženost belokranjskih v°da, kot bi pričakovali po količini odpadnih voda. Melika dovzetnost za onesnaževanje skupaj z zmerno količino onesnaževanj, ki pa iz leta v leto narašča, vpliva na vse slabšo kvaliteto belokranjskih vodnih virov. Ker narašča onesnaževanje tudi v celotnem zgornjem Pokolpju (2000 km2, 60.000 prebivalcev), se kvaliteta Kolpe in drugih voda izredno hitro slabša. Tako je bila Kolpa do Vinice leta 1979 v prvem, leta 1984 v 1. do 2. in leta 1987 v 2 kvalitetnem razredu. Pri Metliki pa leta 1979 v 1. do 2., 1984 v 2 — 3. in 1987 občasno že v 3. kvalitetnem razredu (ob zelo nizkem poletnem vodnem stanju). Zelo onesnažena je tudi spodnja Lahinja (od Črnomlja naprej je mestoma celo v 3. do 4. razredu) in Dobličica pri Črnomlju (3. do 4. razred). Zaradi onesnaženosti s PCB pa se Krupa uvršča v najslabši — 4. razred). Skupna količina organskega onesnaženja Bele krajine znaša že nad 85000 populacijskih enot (E), torej nad 3-krat več, kot bi pričakovali glede na število prebivalcev, seveda brez industrije. Tako se belokranjske vode postopoma premeščajo iz zmerno v zelo onesnažene slovenske vodne tokove, kar velja zlasti za Krupo, Dobličico in Lahinjo. Slabša se tudi kvaliteta voda iz izvirov, ki so osnovni vodni vir pitne vode. T ako je bila v letu 1985 že četrtina vode iz vodovoda neprimerna za pitje, problem pa je še posebej pereč v metliški občini (Obrh, kalni žumberški izviri). Razen t.i. klasičnih onesnaževalcev se v Beli krajini širi tudi druga generacija onesnaževalcev (težke kovine in druge nevarne snovi), kar se je v vsej razsežnosti in silovi- tosti pokazalo ob onesnaževanju belokranjske Krupe s PCB, odkritem v letu 1984. Ker je bilo o Krupi že veliko povedano (ne pa vse storjeno, zlasti na zdravstvenem področju), zgolj nekaj osnovnih podatkov, ki sami zase podčrtujejo obseg in dimenzijo onesnaženosti: do 1600 ng/l ugotovljena prosotnost PCB v Krupi (norma za rečne vode je 1 ng/l); 1960 mg/kg PCB v postrvi iz Krupe (norma 2), 2200 ng/ml v krvi delavca Iskre (norma 4): 520 ng/mg PCB v maščevju prebivalca ob Krupi (norma I), ugotovljene strukturne kromosomske okvare pri 40 od 48 pregledanih; do 720 večji vnos PCB, kot je dovoljen za poklicno neizpos-tavljen organizem (ugotovljeno za prebivalce neposredno ob Krupi) ita. Ob tej specifični antropogeni nesreči je prišlo do vrste resnih zastojev in kršitev od zvezne zakonodaje do zadnjega člena, ki je odpovedal — semiške Iskre. Čeprav sem pobudo za sofinanciranje (iz republiškega sklada za nesreče) celovitega reševan- ja te nesreče javno sprožil na javni tribuni in republiški problemski konferenci SZDL, se odgovornim ni zdelo potrebno, da javno in argumentirano odgovorijo. Pobudo ponavljamo tudi na tem mestu. Tudi v Beli krajini torej potrebujemo drugačen odnos do vodnih virov. V knjigi predlagam in argumentiram vrsto srednjeročnih in dolgoročnih konkretnih akcij, za pretehtano rabo (ne izkorišanje!) belokranjskih voa: • Se širšo uporabo površinskih voda za tehnološko vodo, • proučitev možnosti za rabo globoko ležeče kraške vode, • gradnjo čistilnih naprav, predvsem pa nujnost smotrne rabe, • gradnjo malih HE, rekreacijske rabe, varovanje vodnih virov In zaključek: le čistejši belokranjski vodni viri in zdravi prebivalci bodo merilo naše uspešnosti! Dr. DUŠAN PLUT i priloga dolenjsk \°osebni odpadki VSE POTI VODIJO V LESKOVEC Črpališče ob izviru Radešče v Podturnu je najbolj ogroženo v novomeški občini. V neposredni bližini je naselje in cesta, najhujše onesnaževanje pa prihaja v izvir po kraškem podzemlju s kočevske planote. Iz globine 60 do 80 m velike črpalke črpajo vodo in jo pošiljajo v vodovodno omrežje. Strokovnjaki pri jo, da bomo morali zaradi velike onesnaženosti površinskih in kraških voda posegati vse globlje v pla kjer se še nahajajo zaloge zdrave pitne vode. količina manj onesnažene vode, zajetje v Podturnu pa t treba čimprej opustiti. Tam naj bi kmalu usposobili črpt lišča v Starih žagah, ki jih prav sedaj s poskusnimi vrtinar odkrivajo delavci Geološkega zavoda Slovenije. REŠITEV JE V GLOBINAH Večina starejšjh vodnih zajetij v novomeški občini čr[ vodo iz kraških virov, ti pa so močno podvrženi površif skemu onesnaževanju. Da bi se temu izognili, sedaj vrta. na področjih, kjer so študije geološke sestave tal pokaza možne zaloge vode v večjih globinah na vodonosnih d lomitskih plasteh. Da je tak postopek pravilen, dokazuje i zajetje Jerezo v Družinski vasi, kjer iz dvanajstih 60 do I m globokih vrtin novomeški vodovod pridobiva daleč na večje količine pitne vode, kar 235 litrov na sekundo, ki povrhu vsega še fizikalno in kemično čista, ne pa bakterii loško, zato je potrebna še dodatna obdelava. T a voda in zaradi bližine nahajališč termalne vode tudi dokaj visol temperaturo, kar 17° Celzija, v Stopičah je ima le 10°. Otu tavna so tudi nahajališča pitne vode v globinskih slojih Zburah pri Škocjanu, kjer komunalci pričakujejo, da boo načrpali od 25 do 40 kubičnih metrov neoporečne vode r sekundo. Pogledi, polni pričakovanja, pa se sedaj obračajo v Go jance, prav tisti masiv, v katerega so včasih s straho obračali poglede naši predniki. Ker v tem masivu še ni ve' jih objektov, ki bi onesnaževali vodni sistem, in ker je se tava tal primerna, naj bi se v njihovih nedrih skrivale zalof pitne vode, ki bi omogočale črpanje do 600 litrov r sekundo, kar bi bilo več kot dovolj za vse prebivalstvo, živi v bližnji in daljni okolici njihovega vznožja. Pa še er prednost bi imela voda, ki bi pritekla iz njihovega osrčj črpališča bi bila lahko dovolj visoko, da bi voda doteka gravitacijsko v vse rezervoarje in v vsa gospodinjstva pc njimi. Tako bi bila ta voda, tudi kar se porabe energije tič precej cenejša. Ker bo skrb za pitno vodo, če že ni, posta v bližnji prihodnosti ena najbolj perečih, se bodo mora občine, v katerih območje sega ta gorski masiv, čimpr zediniti za skupni načrt varovanja njihovega vodnega zf ledja. Kaj to pomeni, bi moralo biti vsakomur jasno. Go janci bi morali ostati nedotaknjeni, vsak večji poseg pa moral biti, če že ne onemogočen, pa vsaj skrajno in z vse vidikov skrbno pretehtan. Najbolje bi bilo seveda, če bi c* loten predel od Gabrja pa do Kostanjevice in na obeh stri neh gore proglasili za naravni park, in edinstveni vodni re zervat. Le tako bomo ohranili čisto vodo tudi bodoči' rodovom. ONESNAŽEVANJU BOTRUJEMO VS Izvire pitne vode je človek že nekdaj skrbno varoval, č se spomnimo povodnih mož, vil in škratov, ki so se, p davnih pripovedkah in bajkah sodeč, radi zadrževali n takih krajih, jih varovali in kaznovali tistega, ki se je ob n( pravem času in z zlobnim namenom približal, vidimo, c so že naši dedje z mistiko in praznoverjem na nek nač poskušali obvarovati svoje vodne vire in jih s tem zaščit pred nepoklicanimi. T udi danes posebni predpisi in odlo ščitijo neposredno okolico črpališč pritne vode, žal pa onesnaževanje dobilo že tak obseg, da neposredna zašč ta kaj malo pomaga. Vsajena bi morala biti v zavest ljuo Tam pa je, žal, še vedno nezadostna. Temu je krivo ne; nanje, dostikrat pa tudi malomarnost. Če odmislimo induf trijo, katere osnaževanje je že tako ali tako razvpit' čeprav dostikrat še ne dovolj razkrito, so glavni viri one.1 naževanja kmetijci in večja naselja nad vodnimi viri ali' njihovi bližini. Kmetijstvo uporablja na travnikih in polji vse več umetnih gnojil pa tudi škropiv, ki s talno vodo prc dirajo v vodne vire. Nemalokrat se dogaja, da kmetje v na ravo zlivajo tudi ostanke teh škropiv, na črna odlagališča grapah in gozdovih pa odmetavajo tudi njihovo embalaže Za tako onesnaževanje že zdavnaj ne velja več rek, da s voda očisti, ko steče preko devetih kamnov. Ostane ones nažena, čeprav onesnaženja s prostim očesom in po vor ju ni moč ugotoviti. Tudi fekalije iz nepravilno zgrajeni greznic in kanalizacij, ki pogosto vsebujejo še ostank kemičnih snovi, ki jih uporabljajo sodobna gospodinjstvi prodirajo vse globlje v zemljo in uničujejo njen naravni fil ter. Če temu prištejemo še kisli dež, ki ga prinašajo oblal iz večjih industrijskih središč, pa moderne prometnice, p katerih se vsak dan prevaža na tisoče ton nevarni kemičnih snovi, je slika onesnaževanja naših vod popolna. Kako daleč lahko vse to pripelje, kaže zajetje Radešce Podturnu, kateremu se bodo morali novomeški komunali čimprej odpovedati. To je močan kraški vir, ki je prav zara di svojega porekla dobil kaj slab sloves. Onesnaževanj' se pričenja že s kočevsko in ribniško industrijo, kmetijs! vom in farmami na kočevski planoti, svoje pa dodaja š' kanalizacija v kraju izvira samem. T ako je močan vodni vi ki sedaj napaja Topliško dolino, močno ogrožen, v nege tovosti pa je tudi dolina Starih žag, kjer pomeni težki prc met po Partizanki nenehno pretnjo, saj bi izliv kemičnegi tovora iz prevrnejenega tovornjaka za vodne vire v celotr dolini pomenil pravo katastrofo. Torej bi morali glede rt vodne vire bolje načrtovati tudi trase večjih prometnic. Pogled v Gorjance z njihovimi vodnimi zalogami zato ( le pogled upa. Če bomo z vodnimi viri ravnali tako, se b* kmalu sprevrgel v pogled obupa. Nič pa ne bi škodilo, če t pogled usmerili tudi vase in se vprašali, kaj lahko sami sto rimo za to, da bo blagodat čiste vode dostopna tudi našit1 potomcem. TONE JAKŠ* Voda naša vsakdanja DA BI SE RES BUKOVA GORA ODPRLA! V davnih časih so naši predniki s strahom zrli v mogočen masiv skrivnostnih, z neprehodnim bukovim gozdom poraslih Gorjancev. Bukova gora so jim rekli. In ker je ob večjih nalivih izpod njihovega vznožja vsepovsod vrela voda, so o njih ustvarili poseben mit: »Ko se bo Bukova gora odprla, bo voda zalila devet far.« Verjeli so, da se pod mogočnim hrbtom v osrčju skrivnostne gore nahaja jezero, ki samo čaka, da bo s svojimi vodami kaznovalo pod njim ležeče grešno prebivalstvo. Neke vrste vesoljni potop naj bi bil to. Pripovedovanja o tem nam je ohranil tudi Janez Trdina v svojih Bajkah in pripovedkah o Gorjancih. »Nekaj resnice gotovo je v ljudskem verovanju,« pravijo sedaj geologi, čeprav v zgodbo z jezerom ne verjamejo vpreveč. Prva raziskovanja in študije geološke sestave tal jih namreč navdajajo z upanjem, da bo gorjanski masiv, če ga bomo znali pravočasno in učinkovito zavarovati, postal tisti naravni vodni rezervat, ki bo dolino Krke in onkraj Gorjancev ležeče Hrvaške in slovenske kraje enkrat za vselej rešil težavne oskrbe z zdravo pitno vodo. PITNE VODE JE VSE MANJ S svojim načinom življenja je človek onesnažil že večino tekočih voda in zraka. Onesnaženje se neprestano in pospešeno širi in posega že v predele, za katere je človek mislil, da jih ne bo nikoli doseglo. Pravijo, da bo v naslednjem tisočletju glavni človekov problem čist zrak in pitna voda. Boj za te osnovne življenjske dobrine pa se je že zdavnaj pričel. To občutimo v našem neposrednem okolju, kajti vse manj je neoporečnih virov, nekatera stara zajetja, kjer vodo le s težavo in z dodatnimi posegi usposabljajo za vodovodno omrežje, pa bodo morali s časom tudi opustiti. T ako je tudi v novomeški kotlini. Od sedemnajstih vodovodnih sistemov, s katerimi upravlja novomeška Komunala, skoraj nobeden sam po sebi ne ustreza v vseh pogledih, se pravi, da bi bil čist v bakteriološkem in fizikalno kemičnem pogledu. T ega je kriva predvsem kraška sestava tal, ki omogoča, da onesnaženja vseh vrst hitro dosegajo podzemne tokove voda, seveda pa tudi nemarščina človeka, ki te vire onesnažuje, ne zavedajoč se, da si s tem reže niti lastne preskrbe. Čiščenje vode pri zajetjih, pa naj bo to s posebnimi filtri ali z dodajanjem kemičnih razkužil, je draga stvar in ob vse večjem onesnaževanju tudi Sizifovo delo. Zato bomo morali spremeniti naše razvade, prilagoditi način življenja ali pa vlagati občutno več v to, da se bomo dokopali do novih, neonesnaženih virov. BOLEHEN STARČEK Prvi novomeški javni vodovod z zajetjem v Stopičah ima že kar častitljivo starost, letos praznuje svojo petinosem-desetletnico. Že prej smo na Dolenjskem poznali javne napeljave v Dolenjskih Toplicah in nekaj bolj zaprtih sistemov, ki so si jih privoščili predvsem lastniki gradov v dolini Krke. Iz novomeškega vodovoda je z leti nastal kar mogočen sistem, ki po 600 km cevi oskrbuje z vodo 57 tisoč prebivalcev ali 90 odstotkov vseh potreb. Nekaj je tudi lokalnih zajetij, za katere skrbijo vaške skupnosti. Celotno področje seveda še ni čisto pokrito, saj nekateri odročnejši kraji še čakajo na vodo, vendar so sedaj razpoložljivi viri za vse zadostni, le kvaliteta vode je tisto, kar najbolj muči novomeške komunalce. Omeniti je treba tudi, da novo- Gorianc1 naj bi bili po starem ljudskem verovanju polni vode. Takšne so tudi domneve geologov, ki trdijo, da bi bilo iz njih moc črpati dovolj kvalitetne pitne vode za prebivalstvo ob njihovem vznožju. Vire pitne vode moramo zaščititi, tako za nas, kot za bodoče rodove. Torej bo treba tudi gorjanski masiv zaščititi pred vsemi posegi, ki bi lahko onesnaževali ta edinstveni naravni rezervat. Moderne elektronsko vodene naprave avtomatsko upravljajo črpališče in sproti beležijo vse podatke o načrpanih količinah, porabi ter o kloriranju vode, ki ga tudi upravljajo avtomatsko. Prometnice v bližini vodnih virov pomenijo stalno nevarnost za onesnaženje, saj se po njih prevaža vejiko za okolje skrajno nevarnih kemičnih snovi. Izliv cisterne s takimi snovmi bi lahko pomenil pravo katastrofo. meški vodovod ni vase zaprt, niti med seboj dobro povezan. Kot smo že omenili, ima sedemnajst sistemov, v novomeško občino pa priteka voda tudi iz grosupeljske občine, in sicer v Suho krajino, iz trebanjske občine v Glo-bodol, odteka pa v krško občino. Častitljivi starček , kakor bi lahko rekli novomeškemu vodovodu, kaže vse bolj svoje starčevske bolezni. Na Komunali pravijo, da so vsi glavni vodi stari že trideset in več let, kar pomeni, da so tako rekoč odpisani, zato je vse • več okvar, kar še dodatno dviga stroške vzdrževanja. Po tridesetih letih je namreč že skrajni čas za zamenjavo cevi. Tako bi jih na leto morali zamenjati najmanj petnajst kilometrov, za kar pa ni denarja. Dodatne preglavice jim dela tudi izbira cevi v preteklosti, ko so ponekod uporabljali cevi iz različnih plastičnih materialov, za katere se je izkazalo, da niso primerne ali so bile nekvalitetno izdelane. Vse pogosteje se sedaj vračajo k preizkušenim litoželeznim cevem, ki zdržijo dlje, so pa dražje. Pač po načelu: »Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni.« Zamenjava cevi je namreč zelo draga stvar, ki nosi s sabo tudi prekinitev vodne oskrbe in druge nevšečnosti. Slabe cevi že same po sebi pa pomenijo dodatno možnost onesnaževanja pitne vode, zlasti ko počijo v bližini kanalizacije ali onesnažene podtalnice. T udi lomi cevi zaradi malomarnosti gradbincev niso tako redka stvar. V preteklosti, ko seje precej lahkomiselno gradilo, so imeli takih krpanj kar po 280 na leto, sedaj, ko se je ozaveščenost gradbincev nekoliko dvignila, jih je manj, še vedno pa pomenijo velik del stroškov in prekinitev pri dobavi vode. namreč ne teče kar sama po ceveh. Nekatere vode morajo trikrat prečrpati, da voda priteče do uporabnika, poprečna poraba elektrike na kubični meter pa je 0,76 kw ure. Sodoben način življenja pa zahteva neprestano in nepretrgano dobavo vode, tudi takrat, ko je zaradi okvar pri dobavi električne energije ali okvar na dovodnih ceveh dobava vode ogrožena. Zato so potrebni veliki rezervoarji, katerih izgradnja je tudi draga. Novo mesto razpolaga sedaj s 6.500 kubičnimi metri vodne rezerve, kar zadošča le za dve uri. Želja je, da bi načrpane zaloge zadoščale vsaj za osem ur. Na leto opravijo na zajetjih 400 bakterioloških in prav toliko fizikalno kemičnih analiz, po novem pravilniku pa jih bo potrebno opraviti celo 1700. Skrb, da bi pili neoporečno vodo iz komunalnih vodov, je torej skoraj odveč, vprašanje pa je, kako zagotoviti zadostne količine vode, ki je ne bi bilo treba izdatno obdelovati pred dovodom v vodovodne sisteme. Zajetje v Stopičah je že na meji neoporečnosti, rešuje ga nova, višje ležeča vrtina, iz katere priteče večja TUDI VODA NI ZASTONJ Voda je v naravi sicer zastonj, vendar bo moral človek v bodočnosti za zdravo pitno vodo plačati čedalje več, saj bodo njeni viri čedalje težje dostopni. Sedaj razpolagajo novomeški komunalci z možnostjo črpanja 347 litrov na sekundo. Najmočnejši viri so Jezero pri Družinski vasi, Stopiče in Podturn, žal ne vsi tudi najčistejši. Sistem črpališč, prečrpališč in rezervoarjev zahteva velike gradbene posege ter izdatne količine električne energije, drage pa so tudi avtomatične naprave, ki urejajo in usklajujejo količino načrpane in porabljene vode v sistemih. Voda Črpališče Jezero pri Družinski vasi je moderno urejeno. Novomeški občini lahko dobavi največje količine pitne vode, kar 235 litrov na sekundo. Voda ima 17 stopinj celzija in je fizikalno kemično neoporečna. Po dimnih bombah TREBANJSKI DUHOVI ŠE STRAŠIJO Trebnje se je znašlo v zadnjih letih v središču pozornosti časopisov in drugih medijev zavoljo vsaj štirih dogodkov, ki so dobili značaj afere: najprej zaradi zdravstvenega doma, potem je buril duhove azbest, nato ščurki in nazadnje še dimne bombe v stari šoli. Prav o slednjem — občinskemu tekmovanju enot prve medicinske pomoči, ki se je sprevrglo mimo scenarija občinskega štaba za civilno zaščito Trebnje v povsem zaresno reševanje nebogljenih otrok v zadimljeni stari šoli, je potekal prejšnji teden v V Tesnilih se sprašujejo, kdo jim še od zunaj meče polena pod noge, saj deseterica delavcev, ki so se znašli na prepihu ob predvideni prerazporeditvi, ne more imeti take moči, čeprav je bilo treba le še malo dodati, da so se medsebojni odnosi zaostrili. Kaplja čez rob je bil trikrat večji prispevek za nerazvite, medtem ko delavcem ni bilo moč dopovedati, da po zaključnem računu 1987 ne bi mogli nič več dati za povišanje plač, ker so bila Tesnila prekoračitelj družbenega dogovora. Tudi azbestna afera je prinesla določen nemir v kolektiv. Po mnenju direktorja Toneta Hočevarja je bila velika napaka Trebanjcev, ker so zavrnili obrat azbestnih pletenic v mestu. Proizvodnja, ki so jo prenesli v Bosno, lepo teče in se je že začela preusmerjati na neazbestne materiale. Za konec povejmo še to, da je trebanjska občinska politika kolektivni odstop šesterice vodilnih v Tesnilih ocenila kot nesprejemljiv. Urejanje medsebojnih odnosov prepuščajo delavcem Tesnil samim. Kakor kaže so se razmere medtem že dokaj umirile, čeprav v nekaterih delavcih še tli nezaupanje in sumničenje, da si hočejo vodilni z novim pravilnikom spet »naštimati« plače, nje pa »zdriblati«. Bo prepričevanje uspešnejše in se bodo delavci, (verjetno še ta mesec) na ponovljenem referndumu odločili za metodologijo, ki obeta boljše nagrajevanje vseh dobrih delavcev? Bomo videli kaj se bo izcimilo tudi iz odhoda polovice vodilnih? Se jim bo nenadejano še kdo pridružil? PAVEL PERC Trebnjem zelo vroč pogovor. Starši štirih najbolj prizadetih otrok, ki so morali celo po pomoč v novomeško bolnišnico, so od občinskega štaba civilne zaščite, izvršnega sveta in zdravstvenega doma terjali odgovore še na nekaj vprašanj. Predvsem pa so ponovno zahtevali, naj pristojni ocenijo odgovornost občinskega sekretarja za ljudsko obrambo Jureta Žlajpaha, ki naj bi na omenjenem tekmovanju sredi maja samo pozdravil tekmovalce in jim na koncu še podelil priznanja; v preveliki vnemi pa /je samovoljno odnesel štiri dimne škatle v spodnje prostore šole. S temi dimnimi bombami je namreč vodstvo vaje želelo bolje ponazoriti eksplozijo v kemičnem laboratoriju šole, toda natančno so predvideli, kdo mora prižgati te bombe ob vhodu in na vogalih šole. Zadolženim za dimne bombe so izrecno zabičali, da jih ne smejo prižigati v sami šoli. Starše na omenjenem sestanku je motilo, da še vedno nimajo odgovora, koliko časa so bili otroci v dimu, kakšno je nadaljnje zdravljenje otrok, kdo bo nosil stroške prevoza oz. nadaljnjega zdravljenja otrok, če bo to potrebno. Poveljnik občinskega štaba CZ Jože Falkner je pojasnil, da so od vsega začetka, ko so dojeli, da gre zares, v akcijo vključili okrog 11 reševalcev in gasilcev. To je trajalo največ 8 minut, odrasli otroci pa so se rešili sami. Načelnik štaba Dušan Mežnaršič je dodal, da je težko ugotoviti, koliko časa so bili posamezni otroci v dimu, ker je dim polagoma prodiral iz enega prostora v drugega. Jure Žlajpah, ki je moral, razumljivo prestreči največ hudih besed ogorčenih staršev, je na sestanku povedal, da je izvršnemu svetu že ponudil svoj odstop, ker prevzema nase vso odgovornost. Izrazil je upanje, da starši ne mislijo, da je to storil nalašč. Dodal je, da ne beži pred odgovornostjo. Takoj po vaji je na izredni seji občinskega štaba za CZ zahteval, naj se vodstvo vaje nič ne omenja, ker ni nič krivo. Dodal pa je še, da nikjer ni bilo povedano, da je bil prav on tisti, ki je prvi planil v dim in je brez maske reševal otroke, jih trgal od oken, za katera so se krčevito oprijemali, ko so lovili zrak. Marjan Zupančič, ki je imel hčer in sina v zadimljeni šoli, še ne 8-letni Andrej pa je moral v bolnišnici, se je zahvalil dr. Humru, gasilcem, bolnišnici Novo mesto in tudi Žlajpahu, ki so otrokom pač pomagali. Staršem pa bi morali omogočiti, da otroke odpeljejo tudi na specialistične preglede. Zupančič je še dejal, da starši niso tu, da bi »žagali« Žlajpaha in da zaupajo trebanjskemu izvršnemu svet. Če pa ne bi bilo dovolj jasno povedano, zakaj ta odstop ni bil sprejet, potem ne more biti zaupanja. Starši še vedno pričakujejo odgovor na pismo, ki so ga poslali izvršnemu svetu v Trebnjem. Drugi starši so spet menili, da Žlajpah kratko malo ne more biti več na tem položaju, ter se spraševali, kako je sploh mogel dobiti podporo. Predsednik IS SO Maks Kurent je povedal, da je Žlajpah to naredil v preveliki zagnanosti, a je od vsega začetka prevzel nase vso odgovornost. V skrajnem primeru bo izvršni svet ta odstop tudi sprejel, če bo Žlajpah pri tem vztrajal, in kot vse kaže, to namerava. 20 let je dobro delal in je to treba upoštevati kot pri vozniku, ki toliko časa dobro vozi in se mu pripeti nesreča. Tako pošteno, kot je Žlajpah sam priznal svojo napako, bi le malokdo ravnal! Svoje bodo morale povedati tudi družbenopolitične organizacije. Govorice, češ da Kurent ščiti Žlajpaha, pa ne ustrezajo resnici,« je povedal predsednik trebanjskega izvršnega sveta. Eden najbolj ostrih kritikov tov. Piškurje rekel, daje bil 6 mesecev v Angoli in da česa takega ni bilo. »Da se bodo oficirji učili na otrocih, sploh ne more biti govor! To je poskus umora 24 otrok!« Ob še nekaterih močno čustveno obarvanih izjavah bi se sestanek lahko izrodil, vendar se je prerekanje le nekoliko umirilo. Temperaturo je povišal pretresljiv dogodek, ko je ena izmed deklic, ki se je zaradi dima zdravila v bolnišnici, pričela na sestanku, kjer niti niso pretirano kadili, pričela jokati. »Peče me, peče me, mami,« je vzkliknila Suzana in mamica je z otrokom odfcitala iz zakajene sejne sobe. Drugi starši so spet pripovedovali, da njihov otrok po nesreči izgublja spomin, ponoči se zbuja, boli ga glava. Direktor trebanjskega zdravstvenega doma dr. Franc Žnidaršič je opozoril, da je stroko vendarle treba upoštevati. V zaprtem prostoru je vsak dim škodljiv, ker izpodriva kisik. Uporabljen v trebanjski šoli pa vsebuje še 2 odstotka kihavca in še močneje draži dihala. Zato lahko pride do oteklin na pljučih, učinek dima pa popolnoma preneha v 24 urah. Trebanjski zdravniki so se bali, da bi pri otrocih nastal pljučni edem, in ker za kaj takega niso usposobljeni, so poslali otroke v bolnišnico. Ni razlogov, da ne bi verjeli novomeškim zdravnikom. Kot zdravnik je dr. Žnidaršič odsvetoval invazivno diagnostiko, ker so možne posled;ce in preiskave predstavljajo določen riziko, lahko pride celo do sepse. Vsekakor bi bilo najbolj pametno na izzvano nesrečo, ki k sreči ni postala še kaj hujšega, čimprej pozabiti. Otroci tega ne bodo nikoli, pa tudi njihovi starši bodo gotovo storili vse, da bi jih dodatno čim manj vznemirjali, saj verjetno ni nikogar, ki bi hotel mučiti otroka z dolgotrajnimi opazov_nji in zahtevnimi preiskavami. Vsak pa hoče priti na čisto, kaj se dogaja z otrokom, ki je preživel tak šok. Vse, ki bodo to želeli, bodo ponovno pregledali specialisti, vprašanje pa je, če bo potem vest kaj bolj mirna. Verjetno bo še najbolj pekla tistega, ki je zakrivil vse to silno razburjenje in skrbi. P. PERC /Ne/zaupnica V TESNILIH NA VELIKI LOKI JE POPUSTILO Neuspel referendum za nov pravilnik o osebnih dohodkih 10. marca letos v Tesnilih v Veliki Loki je bil povod, da so v tej najuspešnejši delovni organizaciji v trebanjski občini zadnjih nekaj let delavci, ki so se znašli na prepihu in so se čutili najbolj ogrožene z svoje stolčke, le-te spodmaknili polovici vodilne garniture. To je bil pravzaprav šele referendum za metodologijo, da bi v resnici speljali nagrajevanje po delu, se pravi, da bi bili dobri delavci precej bolje nagrajeni od slabih. Do same uresničitve pravilnika je bilo še daleč, kajti delavski svet naj bi odobril novo metodologijo le za eno leto, potem pa bi se znova pogovorili o izkušnjah. Delavcem so še poprej skušali nazorno prikazati, kakšna bi bila poslej približna debelina mesečnih kuvert. Uravnilovske silnice, tako značilne za jugoslovanske razmere in tudi najbolj kritizirane prav iz Slovenije, imajo še vedno preveliko moč tudi v deželi na sončni strani Alp. V Tesnilih so se skušali dokopati do vzrokov za prosluli referendum z znanstveno metodologijo KIP (križek za izboljšanje poslovanja), ki so je uvozili iz Maribora. Trije od šestih vodilnih delavcev, in sicer začasni vodja razvojnega sektorja Ciril Logar, vodja finančno-računovodskega sektorja Mira Gole in vodja kadrovsko-socialnega sektorja Vida Danilovič, so na ta način od članov izvršnega odbora sindikata in delavskega sveta prejšnjega mandata v bistvu dobili nezaupnico. Celotno vodstvo, tudi direktor T one Hočevar, vodja tehničnega sektorja Franc Bartolj in vodja komercialnega sektorja Mojca Dule, ki so še dobili podporo, je pisno ponudilo odstop, češ da vodstvo očitno nima več zaupanja in podpore kolektiva za na- daljnje učinkovito vodenje delovne organizacije. Družbenopolitične organizacije Tesnil so nato sicer dale vsakemu delavcu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi podporo, kolikor je pripravljen delovati za odpravo nepravilnosti, ki so bile nakazane v anketi. Pozneje je delavski svet glasovala podobno, kot je pokazala, rezultat pa je bil 3:3. Z vsemi šestimi vodilnimi, torej tistimi, ki so jim delavci izrekli nezaupnico, in s trojico, ki je podporo še dobila, smo skušali v daljšem pogovoru priti zadevi do dna. Zakaj so eni še dobri, drugi pa ne? »Boleča točka v tem kolektivu je tudi kadrovska prenova, ki jo je začelo vodstvo v zadnjih dveh, treh letih. Za zahtevne delovne naloge smo postavili zelo ostre pogoje, tudi formalne, in smo pri teh vztrajali, da bi ta delovna mesta zasedli s kvalitetnimi kadri, od katerih bi lahko pričakovali dejanske rezultate. Zdaj je znotraj nastal tudi tehnološki presežek, ko delavci niso ustrezali pogojem in jih je bilo oz. bi bilo treba prerazporediti. Tega nam še ni uspelo speljati do konca. Ker nekateri delavci znotraj niso bili več primerni za določena dela, smo jih morali pripeljati od zunaj,« je povedal Ciril Logar. Vida Danilovič je dodala, da IMV to drugače dela. »Kdor je .odstreljen', ostane z isto plačo, čeprav potem dela nekaj drugega. Pri nas pa tega ni, ker smo premajhni. Pri nas je tako: — od tega, kaj delaš, je odvisno, kakšno plačo imaš!« Franc Bartolj poudarja, da je pač treba vedeti tudi to, da so Tesnila v zadnjih letih tehnološko in tehnično na- predovala. »Novi proizvodi, novi projekti zahtevajo tudi nove kadre. Ljudje se pač niso dovolj izobraževali, da bi bili kos tem zahtevam. Prerazporeditve so po stari sistemizaciji skoraj nemogoče. Nov sistem bi bil bolj prožen, tudi za kogarkoli izmed nas, če bi nas zamenjali. Pomembno je delo, ki ga opravljaš, ne pa funkcija! Nekaj kadrovskih sprememb je bilo na vidiku. Moj način je bil vedno tak, da se skušam z ljudmi dogovoriti in uskladiti. Ker smo vsi iz tega okolja, je zelo težko ljudi odžagati in reči: »Jutri pa te ne potrebujemo več«! S tem dogovorom ne prideš nikamor. Tako kot to pelje Jugoslavijo v propad, velja tudi za nas. Najti soglasje, da bo vsem prav, pomeni, da si samo figura, ljudje pa naj se potem kar sami zmenijo, tudi o prerazporeditvah. Ljudje so pač taki, da branijo le svoj interes.« Po besedah Cirila Logarja je kolektiv Tesnil v zadnjih letih dosegel programsko in tehnološko prenovo, in sicer na račun lastnega razvojnega dela. T a prenova pa terja tudi drugačna znanja in miselnost ostalega dela kolektiva, predvsem proizvodnje. To pomeni, da ljudje lahko le z nenehnim izobraževanjem ob delu sledijo razvojnim dosežkom in jim dodajo še svoje rezultate. Treba je več misliti in delati. Odgovornost je večja kot prej, ko je kolektiv dobil vse na pladnju. Od leta 1983, ko se je kolektiv razšel z Donitom, je trebanjska občina z dinamičnim razvojem Tesnil pridobila še okrog 150 delovnih mest. Od 470 delavcev jih ima desetina visoko oz. višjo izobrazbo, prav toliko imajo štipendistov na takih šolah. Invazija insektov NAS LAHKO DOSEŽEJO AFRIŠKE KOBILICE? Precej vznemirjenosti je med gledalci povzročila italijanska televizija, ko je te dni prikazala posnetke kobilic na morski obali pri Ostii blizu Rima. K sreči je šlo za mrtve kobilice, jate insektov iz Afrike, ki jim ni uspelo preieteti Sredozemsko morje. Ampak alarm je bil sprožen ne samo v Italiji, temveč v skoraj vseh sredozemskih državah Evrope. Strokovnjaki namreč ne izključujejo možnosti, da bi kobilice dosegle evropsko kopno. Kaj bi to pomenilo? V Italiji se s tem vprašanjem zdaj ukvarja šest ministrstev, ki pripravljajo poseben obrambni načrt. Hamburški Spiegel, iz katerega povzemamo naslednje pcdatke, pa podrobneje poroča tudi o pripravah v ostalih južnoevropskih državah. Atenska vlada je v začetku aprila poslala v Libijo več izvidniških helikopterjev, natovorjenih v posebna transportna leta C-130 vojaškega letalstva. Na domnevno fronto proti kobilicam so poslali tudi 20 posebnih letal, ki v stanju pripravljenosti čakajo na Kreti, okoli 300 kilometrov od Libije, na srečanje s sovražnikom. Posadke radarske postaje paketa NATO na Kreti dan in noč prežijo na sovražnika, ki naj bi se pojavil iz libijske smeri: ne gre za Gadafija ali Homeinija, temveč za milijarde afriških kobilic. Razen Grkov in Italijanov kličejo k orožju Španci in Portugalci, saj so izvedenci Združenih narodov na nevarnost opozorili vse dežele severnega Sredozemlja. Predstavnik FAO (svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano v sestavu OZN) Jeremy Roffey je napove- nfinifo uLriikanSk!J jat® .n®.n“itni^. požrešnežev Prodor kobilic naj bi olajševali južni vetrovi, vlaga in vi- utegmle konec maja doseči Sicilijo, Ciper in Grčijo. soke temperature. Neka skupina raziskovalcev je ob več ekspedicijah v severni Afriki prišla do spoznanja, da jate kobilic lahko brez težav preletijo Sredozemlje. Če so vetrovi ugodni, zmorejo ti insekti preleteti do 1000 kilometrov naenkrat, brez vmesnih postankov. Celo če se zgodi, da jato izčrpajo nasprotni vetrovi in kobilice popadajo v morje, lahko preproga trupelc na morski površini služi jatam, ki jim sledijo, kot nekakšna letalonosilka za vmesni počitek in ponovni polet. V Afriki se kobilice množijo s fantastično hitrostjo; ponekod jih naštejejo do 200 na kvadratni meter. V Mavretaniji, zahodni Sahari in Alžiriji so opazili jate, velike 150 do 250 kvadratnih kilometrov. Izračunali so, da ena sama jata tehta 10 do 50 tisoč ton. Največ strahu vzbuja tako imenovana »potujoča kobilica«, ki v tropskih deželah meri čez krila do 15 centimetrov, posebno požrešna pa je tudi puščavska kobilica, ki rada leti in potuje s hitrostjo 50 do 100 kilometrov na dan, z vetrom v hrbet pa do desetkrat hitreje. Kjer se spusti na zemljo, v kratkem času nastane opustošenje. Jata, velika le en kvadratni kilometer, požre do 100 ton rastlinske hrane na dan. Grki nameravajo v primeru srečanja s kobilicami sovražnika zaustaviti že na obalah Krete, s pomočjo kemičnih sredstev, ki naj bi jih razprševali iz letal in helikopterjev. V Maroku je fronta kobilic, dolga 1200 kilometrov, že dosegla južna pobočja gorovja Atlas. Neki nemški pilot, ki zdaj pomaga na ogroženem ozemlju, je poročal o jatah, širokih sto in dolgih 30 kilometrov. Maroški vladi, ki trenutno namenja boju s kobilicami milijon mark na dan, so priskočile na pomoč OZN in števil- irfd^nar6’S° dal6 03 razpola9° eklPe strokovnjakov človek ima v boju s kobilicami na voljo omenjena sredstva. V gosto naseljeni Evropi bi bila namreč tako intenzivna uporaba kemičnih strupov kot v Afriki precej probjematična. Celo za pilote je boj s kobilicami težaven: insekti namreč lahko zaidejo v zračne kanale motorjev in prisilijo letala k pristanku. Letalci se zato nameravajo srečanju s kobilicami, če je le mogoče izogniti. V. KOGOJ Študijska knjižnica Mirana Jarca Cesta komandanta Staneta 26/28 68000 Novo mesto V skladu z določbami statuta in pravilnika o delovnih razmerjih in odgovornosti delavcev Študijske knjižnice Mirana Jarca razpisna komisija razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa — upravnika v Študijski knjižnici Mirana Jarca Novo mesto za dobo 4 let Pogoji: 1. da je kandidat državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, 2. da ima visokošolsko izobrazbo humanistične ali družbenos-lovne smeri, 3. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj in da je ugleden znanstveni, kulturni in družbeni delavec. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 1 5 dneh na naslov: Razpisna komisija Studijske knjižnice Mirana Jarca, Cesta Komandanta Staneta 26/28,68000 Novo mesto. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. r uoi AVTO-MOTO ZVEZA. W SLOVENIJE Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije objavlja prosta dela in naloge avtonegovalca v tehnično turistični bazi AMZS na Otočcu, Grajska 5 Pogoji za sprejem: — Končana osnovna šola — odslužen vojaški rok — vozniški izpit B kat. Poskusno delo do tri mesece. Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: TEHNIČNO-TURISTIČNA BAZA AMZS Grajska 5 olbuasfct en isiot id ieri 68222 OTOČEC ob Krki Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka. DO Avtopromet, gostinstvo in turizem Vavta vas Delavski svet razpisuje dela in naloge GLAVNEGA DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev in pogojev iz 484. člena ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba cestno-prometne, ekonomsko-komercialne ali pravne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja — vodstvene in organizacijske sposobnosti — izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o kadrovski politiki .v občini Novo mestp. Prijave ž dokazili dostavi$y o&naslov: DO GORJANCI, Vavta vas 36,68351 Straža, z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi razpisa. O imenovanju bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST *• občin« ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA. IN TREBNJE V 7. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla 20. rr aja 1988, objavljajo OBČINA METLIKA Odlok o hišnem redu na območju občine Metlika Odlok o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj, vrednosti zemljišč in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Metlika v letu 1988 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na ureditvenem območju občine Metlika Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Metlika Odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen Sklep o uskladitvi tarif za plačilo dela stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Metlika Odredbo o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarsko-sanitarnih pregledov in plačevanje dejavnosti diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini Metlika OBČINA NOVO MESTO Odredbo o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preverjanja vozniškega znanja v občinah Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje Odlok o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od 1986 — 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986-1990 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javni kanalizaciji Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na agromelioracijskem območju Lopata Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1987 Ugotovitev o izračunu prispevkov iz dohodka in čistega dohodka po osnovi BOD Odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dolenjske Toplice OBČINA RIBNICA Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1988 OBČINA TREBNJE Odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1988 Odlok o proračunu občine Trebnje za leto 1988 Odlok o uvedbi agromelioracijskega postopka na območju Jezero in na območju Mačji dol — Dolga njiva Odlok o dopolnitvi odloka o označevanju ulic, cest in trgov v naselju Trebnje Odlok o zaključnem računu proračuna občine Trebnje za leto 1987 Odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Trebnje MEDOBČINSKA OBJAVA je sklep o medletni uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški. V 8. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 20. maj 1988, objavljajo: OBČINA ČRNOMELJ — Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja OBČINA METLIKA — Spremembe in dopolnitve navodila o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja — Sklep o valorizaciji preživnin v letu 1988 — Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta za območje urejanja RT P 110/20 kV Metlika DV 2 x 110 kV Osojnik—Metlika, vključitev v 20 kV omrežje OBČINA NOVO MESTO — Spremembe in dopolnitve navodila o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja — Popravki objavljenih odlokov skupščine občine Novo mesto in sklepa IS skupščine občine Novo mesto OBČINA RIBNICA — Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta P1 urbanistične zasnove R 7 za območje dela naselja Ribnica — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Sodražica, cona 2,3 Hosta — Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi najvišjih cen OBČINA TREBNJE — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje — Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta osrednje Mirenske doline — Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta Pristavški potok — Žabrdščica • V 9. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 31. maj 1988, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA METLIKA — Odredba o določitvi najvišjih cen Odlok o sprejetju ureditvenega načrta pokopališča v Prečni 122. Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov občine Novo mesto Odlok o spremembah odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Novo mesto Odlok o spremembi odloka o ureditvi trga in prometa blaga na drobno v Novem mestu Odlok o spremembi odloka o prepovedi točenja in pitja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto Odlok o spremembi odloka o sprejemanju gostov na prenočevanje in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih v občini Novo mesto Odlok o spremembi odloka o minimalnih tehničnih pogojih za občasno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov Odlok o spremembi odloka dogonskih mestih za klavno in plemensko živino ter prašičke in drobnico na območju občine Novo mesto Odlok o spremembi odloka o občinskih stalnih blagovnih rezervah Odlok o spremembi odloka o družbeni kontroli cen v občini Novo mesto Odlok o spremembi odloka o registraciji, cepljenju, označevanju, postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov Odlok o spremembi odloka o omejitvi nabiranja lipovega cvetja in pridobivanja lubja lipe Odlok o spremembah odloka o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov Odlok o spremembah odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto Odlok o spremembah odloka o ureditvi podstanovalskih razmerij na območju občine Novo mesto Odlok o spremembi odloka o urejenosti naselij in varstvu javnih in zelenih površin v občini Novo mesto Odlok o spremembah odloka o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Novo mesto Odlok o spremembah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Novo mesto Odlok o spremembah odloka o obvezni deratizaciji na območju občine Novo mesto Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o hišnem redu Sklep o ukinitvi javne poti OBČINA RIBNICA Sklep o določitvi najvišjih cen Sklep o dopolnitvi navodila o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja Odlok o spremembi odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Sodražica, cona 2,3 — Hosta Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote R 4 krajevne skupnosti Loški potok OBČINA TREBNJE Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje Sklep o dopolnitvah sklepa, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta Pristavški potok-Zabrdščica Sklep o dopolnitvah sklepa, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta osrednje Mirenske doline 14U1 priloga dolenjskega listo i i NEKOLIKO DRUGAČEN PARTIZAN Med knjigami, ki v zadnjem času prinašajo nekoliko drugačne poglede na polpretekle čase, kot smo jih doslej bili in smo jih vajeni prebirati, nedvomno spada tudi knjiga spominov in premislekov Franca Cerarja Partizan nekoliko drugače, ki je izšla pri založbi Obzorja. Zdi se, kot da je čas končno le dozorel, da se ozremo v preteklost brez plašnic in jo skušamo ugledati v vsej njeni širini, v dobrem in slabem, v drugačnem in različnem, da odložimo togo ideološko ukrojeno obleko, ki nam je postala pretesna in nas na nekaterih mestih že pošteno žuli. To še toliko bolj, ker prihajajoče generacije neizprosno terjajo odgovore tudi na doslej neprijetna, če ne kar prepovedana vprašanja. Končnih odgovorov seveda knjige spominov, takšne ali drugačne, ne dajejo, so pa gotovo zapisane osebne izkušnje, še posebno, ako so drugačne od uniformnih, tiste dragocene sonde, ki nam omogočajo prodirati v človeško plat preteklosti. V tem pogledu je knjiga Partizan nekoliko drugače zares vredna branja. Da bo drugačno gledanje na pretekla obdobja razumljivejše, je treba povedati nekaj besed o meški gimnaziji, skozi vojni čas in tudi po vojni, ko je kot pripadnik jezuitskega reda, globoko veren in premišljujoč Slovenec moral prestati nepotrebne (gledano z današnjimi očmi) šikane, metanje polen pod noge, podtikanja, nagajanje, vključno s triletnim zaporom zaradi glasno povedanih misli. Lahko rečemo, da ga re- srž* ^ran Cerar, Partizan nekoliko drugače avtorju. Franc Cerar izhaja iz idri verne kmečke belokranjske družine in je svojo religioznost ohranjal in poglabljal skozi vsa obdobja življenja, od šolanja na novo- ligioznost osebnostno najgloblje opredeljuje in da je ob pisanju spominov svoje življenje meril s temi, sebi najbolj lastnimi merili. Zato je razumljivo njegovo drugačno, kritičnejše, za nekatere morda celo provokativno gledanje na predvojne razmere, na narodnoosvobodilni boj, na Osvobodilno fronto, na vlogo partije v vojni in v povojni graditvi, na vprašanje narodnega izdajstva in obračuna z domobranci, na krivice in nerazumevanja, ki so jih do vernih izkazovali in izvajali oblastniki, na protiverske ekscese, položaj vernikov v naši družbi itd. Tako nas Cerar ves čas, ko popisuje poti svojega življenja, vodi tudi po poteh premišljevanj, dvo- KONDORJI BOGATEGA Ob koncu pomladi Mladinska knjiga pošilja med bralce drugi sveženj knjig, ki jih že dolgo vrsto let izdaja pod znamenjem kondorja, in z njimi posreduje izbrana dela iz svetovne in domače književnosti širokemu krogu bralcev, predvsem dir..................... pa šolski mladini. V skladu s tradicijo pretehtanega izbora tudi zadnje štiri novosti prinašajo zanimivo branje. Vsekakor je treba najprej omeniti slovenskega predstavnika. V 249. zvezku Kondorja se s tremi dramskimi deli predstavlja dolgo časa hote prezrti, zamolčevani in odrinjeni avtor, pesnik, pisatelj in dramatik Stanko Majcen. Letos poteka sto let od njegovega rojstva in izid treh njegovih dram v Kondorju je lepa počastitev tega jubileja, hkrati ko z njo Kondor uresničuje tisti del svojih programskih izhodišč, ki ga zavezujejo, da ponovno predstavi kvalitetne slovenske avtorje, ki so bili hote ali nehote prezrti, in odrinjeni (Leskovec, Grum, Pugelj, Mrzel, Jarc). Stanko Majcen je ustvarjal v dveh obdobjih, med obema vojnama in zadnja leta vojne ter po nji, v tem, drugem obdobju bolj za predal kot za javnost. Hodil je precej samosvojo ustvarjalno pot, zato še čaka dokončne umestitve v slovensko literaturo. Po mnenju Gorana Schmidta, ki je za Kondorjevo izdajo pripravil izbor in napisal obsežen Oris življenja je dela Sta- nka 'Majcna, čas za poglobljeno branje in ponovno ovrednotenje • — ■ ihaja. Od 1..................................... tega ustvarjalca šele prihaja. Od treh objavljenih dram sta prvi dve, Kasija in Prekop, že bili objavljeni, Kasija celo dvakrat uprizorjena na odru, medtem ko tretji dramski tekst Revolucija še ni bil natisnjen v knjigi, še manj pa uprizorjen na odrskih deskah. Torej zares nekaj novega. Za ostale tri knjige, ki prinašajo prevode iz svetovne književnosti, je značilno, da obsegajo izbore kratke proze, vendar med seboj zelo različne tako po metniških zasnovah kot po geografskih poldnevnikih, od koder prihajajo. T ako 246. zvezek pod naslovom Kratko sentimentalno potovanje prinaša izbrana štiri ključna besedila uveljavljenega tržaškega pisatelja Itala Sveva. Izbor in prevod je opravil Srečko Fišer, spremno besedo pa je napisala Alenka Koron in v nji predstavila tega zanimivega literarnega ustvarjalca, ki zavzema čvrsto svoje mesto med najbolj znanimi italijanskimi, evropskimi in tudi svetovnimi avtorji. Pri nas je manj poznan, saj po prevodu Svetovnega romana izpred 24 let prihaja med slovensko bralstvo šele druga njegova knjiga. Prav tako imamo v slovenščino prevedeno eno samo knjigo enega najbolj znanih pisateljskih imen sodobne južnoameriške književnosti Julia Cortazarja, zato 12 njegovih kratkih proznih del, ki so izšla v 248. zvezku Kondorja pod naslovom Zasledovalec, zapolnjuje nepotrebno vrzel v naši prevodni književnosti. Izbor, prevod in zapis o avtorju in njegovem delu je pripravila Nina Kovič. Pri izboru je upoštevala vse, kar je pisatelj napisal v treh destletjih, za vodilo pa si je vzela, naj izbor predstavi tematsko in slogovno različnost Cortazarjeve ustvarjalnosti. Ameriška metafikcija, izbor kratke proze četverice ameriških pisateljev, Johna Bartha, Donalda Barthelmeja, Roberta Coovra in Thomasa Pynchona, prinaša dela tiste literarne usmeritve, ki je in še navdihuje najmlajši rod slovenskih pisateljev. To je prva takšna antologija v jugoslovanskem prostoru, Kondor pa z njo lovi utrip sodobne svetovne literature, četudi z desetletno zamudo. Kot v spremni besedi Prolegomena za ameriško metafikacijo pojasnjuje avtor izbora Aleš Debeljak, gre za avtorje, ki sodijo danes v klasiko ameriške metafikacije, pisateljskega postopka »samonanašanja in renovacije«, literarne govorice, ki sooča vrednostno izenačene govorice spominov, literature, žurnalizma, dnevniških zapiskov, molitev, znanstvenih zapisov ipd. Prevodov posameznih avtorjev so se lotili, lahko bi zapisali, njihovi somišljeniki in učenci, mladi, uveljavljeni slovenski literati A. Jereb, I. Bratož, A. Blatnik in I. Zabel. Tako imamo na knjižnih policah pravzaprav nekakšno generacijsko knjigo. M. MARKELJ mov in zaključkov, ki so spremlja-i vse važnejše postaje njegove- ga življenja, od otroštva, dijaških let do partizanstva, teološkega študija in duhovniške službe. Avtor piše odkrito, jasno in pogumno. T ako je živel in tudi ravnal, pa naj je bilo nekaterim to prav ali ne. ičn Tudi zaradi te pokončne osebnostne drže je vredno prebrati spomine »nekoliko drugačnega partizana«. In jih seveda tudi razumeti kot spomine, osebni pogled v preteklost. M. MARKELJ NARAVA VZEPU Pri Cankarjevi založbi so imeli s prvo izdajo šestih knjižic iz zbirke Sprehodi v naravo oziroma Narava v žepu, kot tudi imenujejo to knjižno zbirko, dobro izkušnjo in odziv kupcev je bil dober. Tako so se odločili, da natisnejo šest novih knjižic v enakem formatu in enaki zasnovi, se pravi v obliki priročnih tankih žepnih knjižic, ki s sliko in besedo poučujejo in širijo vednost ljubitelja narave o bogastvu in pestrosti mrtvega in živega sveta'. Ker so knjižice namenjene stalni uporabi in naj bi iz izložbe NA ROBU ZANIMAN j::.- Med tistimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, ki so jih zob časa, razmere in kasneje tudi nerazumevanje skoraj da od vseh najbolj temeljito oglodali in uničili, so poslikani leseni stropi cerkva in posvetnih prostorov. Od nekdanjega bogastva, o katerem pričajo zgodovinski viri, se je do današnjih dni ohranilo bore malo. Se največ je ostalo ohranjenega v odmaknjenih in malih cerkvah v manjših krajih slovenskega etničnega ozemlja,. “i Zal je tudi ta ostalina ogrožena, še naprej propada in se bolj ali manj seli iz resničnosti v kataloge in umetnostnozgodovinske razprave, kar potrjujeta nerazumno ravnanje z lesenim stropom na Prevolah v Suhi krajini in brezbrižnost nad usodo baročnega stropa pri Žurgah pri Osilnici, da omenimo le primera iz območja širše Dolenjske. Zato je lovenska matica morda zadnji čas poslala pisanih poslikav ni več našla, od nekaterih le del, poslikano desko) in primerjanju s spomeniki iz širšega evropskega prostora. Pri v javnost knjižno novost, razpravo Nataše Golob »Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 18. stoletja«. Čeprav knjige pisanju je upoštevala ohranjeno arhivsko gradivo in umetnostnozgodovinske ter etnološke študije. Besedilo disertacije je delno napisala znova, ga preuredila, nekaj tudi. tila, f................................ spustila, tako da je nastal tekst,primernejši za knjižno izdajo in nekoliko širši krog bralcev. Po skoraj polstoletju, odkar je Franc K. ne rešujejo propadajočih spomenikov, pa, upajmo, vsaj prebujajo zavest o pomembnosti tovrstne kulturne dediščine. Osnova za razpravo je bila doktorska disertacija, ki je nastajala ob večletnem delu Kos izdal disertacijo o poslikanih lesenih stropih in te spomenike uvrstil med visoko in ljudsko umetnost, smo Slovenci ponovno dobili knjigo, ki razgrinja stanje tovrstne na terenu, dokumentiranju še ohranjenih spomenikov te vrste (avtorica nekaterih naše kulturne dediščine in jo znova vrednoti ter ji izrisuje lok razvoja, katerega vzpon je ■ " i dlj r ‘ • za- ZP« postavila cflje v preteklost, kot so ga doslej. M. MARKELJ njihovih gosenicah, o ujedah in sovah ter o travniških cveticah. Izvirno dopolnilo sicer prevedenih in prirejenih knjižic predstavljata Kraški svet, ki ga je pripravil Marko Aljančič, in Življenje v morju, ki je delo Miroslava Žeija. Naša strokovnjaka sta se držala zasnove, kot velja za ostale knjižice te zbirke, se pravi, da kratkemu splošnemu uvodu sledi slikovni del, ki prinaša predstavitev posameznega značilnega pojava, živali ali rastline z barvno fotografijo in kratkim opisom, temu pa so dodani še seznami in potrebni napotki. MiM grede; Dickey, ki je človek zelo širokih zanimanj in talentov, je tudi avtor znane glasbe iz tega filma. Gre za pripoved o tragičnih dogodkih, ki so se izcimili iz lepo zamišljene rekreativne plovbe štirih prijateljev po divji reki, zapisani, da za vedno izgine v jezeru vodne elektrarne. Vendar je to hkrati tudi globlja pripoved o boju človeka z okoljem, s samim se- ji), cele družine taborijo kar v.a pločnikih in čakajo na priložnost za delo in vsakdanji kruh, na ulicah ljudje opravljajo potrebo, umirajo, spijo. A vsemu temu navkljub ta kraj zares zasluži svoje ime! Dommique L&pterre boj, pripoved o preživetju. Večini cdbi ’ MESTO RADOSTI je zgodba tako in tako dobro znana, velja le še omeniti, da knjiga prinaša tisto, česar film ne more, in da se filmska in knjižna izkušn- ja lepo dopolnjujeta v celovito videnje problemov, ki jih je tako v ODREŠITEV spremljale sprehajalca in popotnika na njegovih izletih, so temu primerno pripravljene. Zaščitene so s plastičnim ovitkom, so vezane in naj bi torej ne razpadle že po prvem izletu. Vss slike so v barvah, besedilo pa je kar se da strnjeno, dovolj informativno in strokovno neoporečno. Kjer je mogoče in smiselno, je celo različno obarvana paginacijska pasica, uporabljena kot dodatna informacija. V drugem svežnju so izšle knjižice, ki govore v sliki in besedi o kraškem svetu, o življenju v morju, o najbolj razširjenih ali poznanih rudninah, o metuljih in Tokratna novica s knjižnega trga je gotovo zanimiva tudi za ljubitelje filma. Založba Borec je namreč v svoji zbirki Kolibri izdala prevod romana Odrešitev Jamesa Dickeya, sicer znanega ameriškega pesnika in antologis-ta, ki pa si je s tem svojim edinim daljši,T proznim delom zagotovil vidno mesto, če že he v VTSti najbolj poznanih ameriških pisateljev, pa gotovo v vrstah najbolj branih in prevajanih. Roman Odrešitev je po izidu doživel pri bralcih navdušen sprejem, pri kritikah pa, kot vsa zanimiva dela sploh, nasprotujoče si ocene. Roman je nato pisatelju služil še kot predloga za scenarij, po katerem je nastal tudi pri nas zelo priljubljen film istega imena. Mimo- scenariju kot v romanu Dickey izvrstno obdelal. Jezikovno zahtevni roman je prevedel Branko Gradišnik. Kot je povedal na predstavitvi, je bilo to njegovo najbolj težavno delo doslej, a se ga je lotil z vso skrbnostjo in zavzetostjo in ga z zadovoljstvom dokončal. MiM Ta paradoks razkriva knjiga il nek- Mesto radosti, ki jo je napisal danji novinar, pisec in svetovni popotnik Dominique Lapierre. (Svetovno znan je postal Kot soavtor knjig O Jeruzalem, Ali SVETOVNA USPEŠNICA V Kalkuti je .mestna četrt, ki se imenuje v hindi jeziku Anano Wa-gar, kar prevajajo kot Mesto radosti. Življenje v tej četrti je daleč od tistega, kar si običajno predstavljamo pod radostjo. To je dejansko kotiček sveta, kamor se je vselila najtrša revščina, tu žive ljudje brez strehe nad glavo, tu služijo kot vprežna živina (rikšar- gori Pariz?). Avtor namreč v tem kotlu revščine odkriva več junaštva, vere, veselja do življenja, človeške dobrote in solidarnosti in zato tudi več sreče kot kjerkoli drugje. To plat življenja v Kalkuti pisatelj riše skozi usodo družine obubožanega indijskega kmeta in katoliškega misijonarja, ki je prišel živet med reveže in jim pomagat.Kfa resničnih oCgCdHih zasnovani roman je kmalu po izidu postal svetovna uspešnica. Preveden je v 31 jezikov in med njimi je po zaslugi Mladinske knjige tudi slovenščina. Deto je namreč nedolgo tega izšlo v zbirki Zenit. TRIJE IZ NOVE Čeprav za nas Slovence hudomušno pravijo, da je med nami več pesnikov kot bralcev pesmi, si najbrž vseeno lahko dovolimo trditev ali pa vsaj domnevo, da ga najbrž ni resničnega ljubitelja poezije na slovenskem domu, ki bi ne imel na svoji hišni knjižni polici vsaj katere od knjig znamenite zbirke Lirika, če že ne vseh, kolikor jih je do zdaj izšlo. Resda je draginja presegla vse razumne meje, vendar podatki o prodaji Lirike kažejo, da izvodi te zbirke ne sta-rijo v knjigarnah in ne postanejo potencialni odpadni papir za vnovično predelavo v papirnici, kot se rado zgodi tržno manj zanimivim in manj konjukturnim tiskanim umotvorom. Knjige Lirike torej še vedno gredo, kar pomeni, da so se bralcem priljubile in da jih bralci hočejo imeti, vsemu navkljub. Imeti pa jih hočejo ne samo zato, ker jim ta zbirka pomeni nepogrešljivo okno v svet izbrane poezije, temveč predvsem zavoljo dejstva, ker jim knjige te zbirke ohranjajo stalno možnost za stik s svetovno poezijo. Kajti v Liriki izhajajo pretežno, zadnja leta pa še celo, tuji pesniki, prestavniki literature drugih evropskih in izvenevropskih narodov, predvsem tisti, katerih pesniška moč je največja in katerih delo je vidno zaznamovalo poezijo za več desetletij ali celo stoletij in so, kot pravimo, večni. Izjemno zanimanje bralcev in v desetletjih, kolikor Lirika že izhaja, verificirana potreba, da slovenska prevodna književnost zapolni vrzel na področju presajaja žlahtnih sadov tujih literatur v našo, slovensko, pa tudi vnaprejšnje zagotovilo, da bodo knjige šle v denar — vse to je spodbudilo Mladinsko knjigo kot izdajateljico, da zbirko Lirika nadaljuje in pošlje vsako leto na trg paket vsaj s tremi novimi knjigami. Prav toliko jih je v paketu letnika 88, kije v prodaji (za 69.000 din) od nedavnega, z njimi pa je število vseh v Liriki izdanih knjig oz. avtorjev naraslo že na 63. In katere avtorje iz svetovne književnosti smo dobili v letošnjem »letniku« Lirike? To so: ameriška pesnica Emily Dickinson (1830 — 1886), nemški pesnik Rainer Maria Rilke (1875 — 7 926) in sodobni angleški pesnik Ted Hughes (1930). Medtem ko smo Rilkeja že prej poznali, saj je eden avtorjev, ki so ga na Slovenskem že v preteklosti precej prevajali, pa sta Dickinsonova in Hughes za slovenskega bralca odkritje. Kljub temu da so se tako različni pesniki bolj po naključju in ne iz kakega globljega razloga znašli v skupnem paketu, imajo vendarle nekaj skupnega: vsi so se zgodaj zapisali poeziji in poezija jim je postala smisel, celo način življenja. Emily Dickinson je pesnica obdobja, ki je pri nas dalo Levstika, Jenka, Jurčiča. Dejstev, ki bi neizpodbitno zaznamovala njeno življenje in delo, je zelo malo. Znano je, da je izšla iz roda starih angleških naseljencev v Ameriki in da je bil v družini njenih staršev še močno vkorenin-jen puritanski način življenja. Za poezijo kot za bivanje v možnostih se je odločila že za mlada. Napisala je (za zdaj znanih) 1775 pesmi, ki so se ohranile v številnih zvezkih, in je javnost šele po smrti zvedela zanjo. Kajti za življenja je izšlo vsega sedem njenih pesmi, in še te anonimno. Po smrti je izšlo več knjig njenih poezij. Značilno za pesmi Dickinsonove je, da nimajo naslovov, pač pa so oštevilčene in najbrž vrstni red številk tudi pove, kako so pesmi nastale. Njeno delo še ni doživelo končnega kritiškega pretresa, saj si raziskovalci še z marsičim, kar je napisala ali povedala v pismih (zgodaj se je umaknila v osamo), niso na jasnem, prav tako pa je še precej ugank iz njenega življenja, in dokler te ne bodo razrešene, bo tudi precej njenih pesmi ostalo pod tančico skrivnosti. Seveda povedano za te, ki jih zdaj lahko beremo v slovenskem prevodu (Marta Ogna, ki je pesmi tudi prevedel in jim napisal spremno besedo), ne velja. To so dovolj iasne in razložljive. Ubesedujejo erotična doživetja, odnos do sveta, načenjajo vprašanja smisla življenja, saj je vse podrejeno končnosti, pojo o vsakdanjih in duhovnih stiskah človeka in so sploh razmišljujoče zazrte v vprašanja, kaj je onkraj vsega, tudi smrti. Pred bralcem se iz te knjige razgrinja poligon nekega življenja, bolj duhovnega kot zemeljskega, vsega posajenega z rožami spoznanj, med katerimi jih ni malo z okusom po pelinu. Rainer Maria Rilke, sodobnik slovenskih modernistov, je bil pri nas že do zdaj eden najbolj prevajanih nemških pesnikov, zdaj pa smo ga v Liriki dobili v novi predstavitvi oziroma izboru. Pesmi pesnika, ki je bil rojen za pesnika in bil o tem tudi sam prepričan, je v slovenščino prepesnil Kajetan Kovič, ki je opravil tudi izbor in napisal esej o Rilkeju za to izdajo. V strogem Kovičevem izboru je Rilke predstavljen s pesmimi iz svojih temeljnih zbirk in ciklov. To so Nove pesmi pa Devinske elegije, Soneti na Orfeja idr., ki so jim dodana znamenita Rilkejeva Pisma mlademu pesniku. Ta pisma so pravzaprav tenkočutno in prizadeto stkana razmišljanja o poeziji in umetnosti na splošno. V enem od njih je misel o notranji samoti, ki je pogrsj za sleherno ustvarjalnost. Tretji avtor letošnjega »letnika« Lirike je angleški pesnik Ted Hughes (1930), naš sodobnik. Literarna zgodovina ga je označila kot enega najmodernejših, najizvirnejših in sploh najboljših pesnikov na britanskem otoku, na Slovenskem pa si je pridobil naklonjenost tudi s tem, da je na Angleškem predstavil štirinajst slovenskih pesnikov in prozaistov od Kocbeka do mlajših. Hughes je objavil vrsto pesniških zbirk in proznih del in na dozdajšnje knjižne izdaje je naslonjen tudi izbor njegove poezije za Liriko. Opravil ga je in pesmi prevedel Veno Taufer, ki je pesnika slovenskemu bralcu predstavil tudi z daljšo študijo. Te pesniške knjige smo lahko veseli še zlasti zato, ker prinaša pesniški svet, kakršnega nismo srečali še pri obenem tujem in ne pri domačem avtorju. Svojo pesniško misel in sporočilo črpa iz »izkušenj« živalskega sveta ali pa ju naslanja na mitologijo, to pa predvsem zato, da lahko sugestivneje spregovori o tistem, kar je navidezno onkraj človeka, pa vendar ob njem, v njem in ves čas neubežljivo z njim. I. ZORAN priloga dolenjske (3i5 sosede, ki so, oboroženi s koli in orodjem, stali na dvorišču in mu kričali, da je ravbar in da naj pride ven, če si upa. Hipoma je skočil pokonci, si nataknil le hlače in bos stekel proti veži, pograbil večji kuhinjski nož in tak skočil na dvorišče. Tam, se spominja le, da je pričel mahati z nožem in da je nekoga zadel. Kajti takoj zatem, ko so se sosedi umaknili, se je vrnil v hišo, obul čevlje in oblekel suknjič ter se odpravil na postajo milice. Takšna je bila njegova prva zgodba preiskovalcem. Kasneje se je izkazalo, da domala v celoti ustreza resničnim dogodkom. Kako krut in tragičen je bil večerni obračun, se je pokazalo že kmalu. Preiskovalci so v vasi našli mrtvega sosedovega sina Janeza, medtem ko je bil njegov oče zaboden v prsi in hudo ranjen. In kaj je bilo neposreden vzrok usodnih dogodkov? Le malo zatem, ko je Marjan odšel od sosedov in se odpravil spat, se je domov vrnil sosedov sin Janez. Domači so mu vsi razburjeni pripovedovali, kako se je ta večer pri njih ustavil Marjan in jih izzival. Janez se je ob tem hudo razjezil, skupaj z ostalimi člani družine je razburjeno planil ven. Vsak je pograbil v roke kako stvar in tako oboroženi so s spodnje poti vpili proti Marjanovi hiši. Vse ostalo je bolj ali manj znano. Marjan je, ko je pritekel na dvorišče, najprej z nožem zabodel Janeza v vrat, mu prerezal levo vratno arterijo, veno in sapnik, tako da je ta že v nekaj minutah umrl, hip zatem pa v prsi zabodel še Janezovega očeta, da ga je pravzaprav le srečno naključje rešilo smrti. Junija je bila obravnava pred senatom novomeškega okrožnega sodišča. Na Dolenjskem je vzbudila ogromno zanimanja. Marjan se je pred sodniki izgovarjal na vinjenost in da je dejanje storil v silobranu. Temu senat ni mogel pritrditi, res pa je, da je bilo v Marjanovi krvi še kake štiri ure po usodnem dogodku kar 1,39 promila alkohola. Sodišče pri presoji in odločitvi o kazni ni našlo kakih posebnih obtežilnih okoliščin, navsezadnje je Marjan dogodek po resnici priznal, zato je bil obsojen na 11 let strogega zapora. Kazen je potrdilo tudi vrhovno sodišče Slovenije in s tem zavrnilo Marjanovo pritožbo. Prav tako je bilo zavrnjenih nekaj prošenj Marjanove matere za izredno omilitev kazni, češ da je sama na kmetiji in da ni sposobna obdelovati kar 10 hektarjev veliko posestvo, zavrnjen pa je bil tudi zahtevek za obnovo sodnega postopka. Navzlic temu Marjan le ni odsedel vseh enajst let v zaporu. Kazen bi mu namreč potekla šele 14. marca 1977, vrata KPD Dob pa so se mu odprla že 1. junija 1974. B. BUDJA feftSŽK 3 17 juilijlllltj itijIcviSu “"""‘"'f' ,»5jr RINTA 'P L NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU/ BELG. TERME M0Z0LJA- V0ST/ ZMRZEL SNEG > : ANTON VRATUŠA/ SPOLNA ZDRUŽITEV METER OTOJENOST/ MP. MESTO (H0MŠU) v AZ. DRŽAVA/ CERKVENI SVET SLIKARKA KOBILICA HRV. REVUA GL MESTO GANE GL. MESTO BAŠKIRSKE ASSR KLINAST KRISTAL/GL MESTO LATVU-SKESSR BRAZILSKO MESTO ŠV1C.PRA- KANTON/1 ZORANA ZEMUA/ NADAV Ž. IME ZEMELJSKI PLIN/KEM. SIMBOL ZA AMERICIJ GR. TEOLOG IN EKUMENSKI PATRIARH (SPIRI- REKA V BOSNI - DON) GLAS. INTERVAL »PRVI«. MOŠKI PRIPADNIK GERM. PLEMENA Njenih devet življenj Kaj sta veterinarja odkrila o akrobatskih sposobnostih mačke — Nagon iz davnine Tobak nikakor ni nedolžna droga Brez tipkanja Raziskave v svetu so pokazale, da tobak tako kot trde droge povzroča močno zasvojenost — Bo kajenje izginilo? — Uničuje dolgoročno_____________________ Vsakdo, ki mu dan ne mine brez pokajenega zavojčka cigaret in je kdaj poskušal, kako bi se te nedvomno škodljive navade odvadil, dobro ve, da je to hud in naporen boj, v katerem večina prej ali slej podleže. Opustiti kajenje, ko je človek že strasten kadilec, je nadvse težavna stvar, kar po svoje potrjujejo tudi statistični podatki, po katerih se kar tri četrtine tistih, ki prenehajo kaditi, povrne k tobaku. Recidiva je prav takšna kot pri alkoholikih in uživalcih trdih drog. Heroinomani, ki so se odvadili jemanja nevarne droge, pravijo, daje tobak veliko težje premagati kot heroin. Ta izkušnja mnogih kadilcev je pred kratkim dobila svojo potrditev tudi v zajetnem, 618 strani dolgem uradnem poročilu, ki ga je pripravil C. Everett Koop, ki je na položaju vrhovnega zdravnika v ameriškem zdravstvu. V poročilu je naravnost povedano, da so cigarete in ostale oblike tobaka droge, ki prav tako povzročajo odvisnost kot kokain ali heroin, in da bi bilo treba tobačnim proizvodom posvetiti enako pozornost kot drugim nezakonitim drogam. To je vsekakor huda obtožitev tobaka, droge, ki sije pridobila tako rekoč domovinsko pravico v vseh družbah sveta in je nikjer ne gledajo zares preveč postrani, saj med drugim prinaša v državne proračune lepe denarce. Da gre veliko teh denarcev potem nazaj za stroške zdravljenja bolezni, ki so povezane z uživanjem tobaka, seveda ne pomislijo. Zato je morda tudi borba proti kajenju, ki jo vodijo zdravniki, prosvetljeni športniki in drugi, tako težka. Ali poročilo preveličuje probleme? Zasnovano je na dvajsetletnih raziskavah več kot 50 znanstvenikov in je temeljito podkrepljeno z različnimi podatki. A kljub temu je doživelo hudo različen sprejem. Medtem ko ga zagovorniki boja proti tobaku hvalijo in v njem vidijo znak za začetek uveljavljanja različnih novih ukrepov, ki naj bi omejili dostopnost in družbeno sprejemljivost drogiranja s tobakom, pa po- ročilo doživlja tudi žolčne napade od kadilcev in seveda proizvajalcev tobačnih izdelkov. V nekaterih ameriških zveznih državah že razmišljajo o pripravi zakona, ki bo zavezoval proizvajalce cigaret, da na vsak zavojček zapišejo, da kajenje povzroča odvisnost. »Ko enkrat začneš kaditi, najbrž ne boš več mogel nehati!« naj bi pisalo na zavojčkih. Razmišljajo tudi o prepovedi prodajnih avtomatov s cigaretami, da bi tako preprečili dostopnost tobaka otrokom. Nekateri letos in lani sprejeti zakoni, ki omejujejo oziroma prepovedujejo kajenje v določenih javnih in drugih prostorih, pa že tako delujejo v prid odvajanju ljudi od tobačne zasvojenosti. »Ta družbeno sprejeta navada bo šla po poti pljuvalnikov,« meni profesor, obnašanjske medicine Ovide Pomer- svet v številkah OGROŽENOST SLOVENSKIH GOZDOV PROPAD* (6.5*) OGROŽENI (11.«*) NEOGROŽENI (56,2*) MALO (20.2*) NAČETO ZELENO BOGASTVO — Tokratni grafični prikaz prikazuje ogroženost slovenskih gozdov. Po podatkih, ki sojih zbrali naši gozdarji na več koncih Slovenije, je mogoče izrisati dokaj verno sliko stanja naših gozdov, ki pa seveda ni prav nič razveseljiva. Tudi pri nas se namreč srečujemo s problemom propadanja gozda, s problemom, ki je prizadel že mnoge države sveta. Razkosana pogača kaže, koliko odstotkov slovenskih gozdov je še neogroženih oziroma malo ali zelo ogroženih. Izločeni del pa označuje odstotek gozdov, ki propadajo. leau, ki tako v prispodobi izraža prepričanje, da bo kajenje lepega dne izginilo, kot so izginili nekdaj obvezni javni pljuvalniki, preprosto zato, ker se bodo ljudje odvadili kaditi, kot so se, vsaj večina, odvadili pljuvati vsepovsod. Poglejmo nekaj podatkov, ki jih navaja poročilo. V ZDA umre vsako leto zaradi posledic kajenja v povprečju okrog 350.000 ljudi. Podatki za leto 1986 govore, daje okrog 108.000 smrti zaradi raka na pljučih, povezanega s tobakom, in 200.000 smrti zaradi srčnih obolenj, prav tako povezanih s kajenjem. V primerjavi s temi velikimi števili je 6.000 smrti zaradi heroina zares malo, nekaj bližje je le 125.000 smrti, kolikor so jih zabeležili zaradi alkoholizma. Pri nas tovrstnih podatkov nimamo zbranih, je pa mogoče iz drugih statističnih podatkov sklepati na razširjenost kajenja. Statistični letopis SR Slovenije navaja podatke o porabljenih sredstvih družinskih proračunov za življenjske potrebe. Slovenska gospodinjstva namenjajo vse manjši del razpoložljivih sredstev za nakup tobaka. Leta 1984 je tobak požrl 1,3 odst. družinskega proračuna, leta 1985 pa 1,1 odst. Tudi podatki o proizvodnji cigaret v Sloveniji govore o upadanju. Seveda pa le po teh podatkih ni mogoče z gotovostjo sklepati, da smo Slovenci med tistimi narodi, kjer je ozaveščenost o škodljivosti kajenja že tolikšna, daje kajenja manj. Da je tobak droga, ki povzroča močno odvisnost, dokazuje vse, kar se dogaja s kadilcem in je mogoče lepo vpeti v podobo zasvojenosti. Najprej je tu značilna premoč potrebe po drogi nad hotenjem in željami posameznika. Kadilec se tM more več upirati stalni zahtevi telesa po nikotinu. Več raziskav je pokazalo, da je od 75 do 85 odstotkbv kadilcev priznalo, da bi se radi odvadili kajenja, a tega ne zmorejo. Dovolj zgovoren podatek! Značilna za zasvojenot je tudi povečana toleranca do droge. Kadilec mora za zadostitev potrebe po nikotinu kaditi vedno več cigaret, dokler ne doseže neke količine, ki mu Zadošča. Zanesljivo pa ne more ostati, ko se kajenja navadi, pri eni ali dveh cigaretah dnevno. Nikotin podobno kot druge droge vpliva na živčni sistem. Deluje hkrati kot spodbujevalec in pomirjevalec. Učinkuje pa izredno hitro. Po inhaliran-ju tobačnega dima doseže možgane že po sedmih sekundah, kar je dvakrat hitreje kot intervenozne droge in trikrat hitreje kot alkohol. V možganih oponaša adrenalin, kar dvigne krvni pritisk in srčni utrip, povzroči pa občutek večje budnosti in bistrosti. Hkrati nikotin spodbudi izločanje beta nedorfina, naravnega opiata, ki deluje kot pomirjevalo. Z razliko od drugih drog pri nikotinu nevarnost ni tako očitna. Običajno se pokažejo škodljive posledice kajenja šele po nekaj letih. Po pokajenem zavojčku cigaret ni še nihče umrl, je pa res, da leta kajenja skoraj zanesljivo prinesejo težave, ki so najrazličnejše, žal tudi tiste najhujše, rak na pljučih, v grlu, srčna in žilna obolenja, ki prav tako ubirajo bližnjice k smrti. Kot za druge droge bi torej veljalo tudi pri cigaretah, daje treba zares premisliti: prižgati ali ne? In tudi odgovor je enak: ne! .... . J MiM Naj bodo računalniški programi še tako prijazni in polni navodil, kako delati z njimi, pa le mora vsakdo, ki se želi spustiti v delo z njimi, obvladati vsaj osnove tipkanja. Brez tega ne gre, saj računalnik prejema vnose preko tipkovnice. Miška je sicer precej olajšala delo in omogočila izbor ukazov s pritiskanjem na gumbe, nove podatke pa mora vsakdo še vedno vtipkati. In ker v šolah še niso v učne programe vnesli poleg učenja pisanja tudi učenja tipkanja, je še vedno veliko ljudi, ki jim je tipkovnica tuja stvar in se morda tudi zaradi tega ogibljejo dela z računalnikom. Vsem tem bo prišel prav nov izum — računalniško pero, namenjeno tistim, ki niso vešči tipkovnice. Napravo so izdelali v podjetju Scriptel iz Columbusa in jo poimenovali penvvriter. Sestoji se iz osnovne plošče in elektronskega peresa, s katerim uporabnik piše po plošči, računalnik pa vpisane besede, številke ali grafične znake prepoznava in pretvarja v ustrezne kode oziroma črke, številke, znake. Mogoče jo je priključiti na vse osebne računalnike, ki so združljivi z IBM standardom, kar pomeni, da je mogoče napravo uporabiti v vseh programih, ki tečejo na teh računalnikih. Ljudje pravijo, da ima mačka devet življenj, kar izkazuje splošno izkušnjo o trdoživosti teh prijaznih in priljubljenih domačih živali. Da je v izreku veliko resnice, potrjujejo številni primeri, predvsem pa padci z višin, ki jih mačke za čuda dobro prenesejo. Omenimo primer, ki ni redek in se v taki ali podobni obliki pogosto odigra. Mucek je padel z balkona v desetem nadstropju in priletel na betonski pločnik. Nekaj časa je ležal kot crknjen, potem pa seje pobral in zavlekel v najbližji varen kotiček in si začel oblizovati tačko. 20-metrski polet po zraku in udarec ob betonska tla je prestal le z enim polomljenim zobom in manjšimi poškodbami, kar vse je skrbni lastnik živalce lepo pozdravil. Nobena druga domača štirinožna žival bi česa takega ne prenesla. To posebnost domačih mačk sta nekoliko bojj poglobljeno raziskala veterinarja Živalskega medicinskega središča v New Yorku Wayne O. Whitney in Cheryl J. Mehlhaff. Ugotovila sta, da mačke preživijo padce z velikih višin zaradi svoje anatomije in izrazitega občutka za ravnotežje. Raziskovalca sta imela priložnost zdraviti in tako preiskati 132 mačk, ki so preživele padce z višin, od mucke, ki je priletela na betonska tla z višine dveh nadstropij, do mačkona, kije preživel padec iz 32. nadstropja. 67 odstotkov muck je dobilo pri padcu ozdravljive poškodbe, predvsem zlome, rane na prsih in notranje krvavitve. Od tistih mačk, kijih lastniki niso dali zdraviti (to seveda stane nekaj sto dolarjev), jih je kar 90 odstotkov preživelo. Pri nudenju prve pomoči ranjenim živalim sta veterinarja prišla do zelo zanimive ugotovitve. Mačke, ki so padle z višine do 7 nadstropij, so običajno utrpele hujše poškodbe kot tiste, ki so doživele neprostovoljen polet iz višjih nadstropij. Tako je mačka, kije priletela na pločnik iz 32. nadstropja, utrpela le manjše poškodbe. Kako to? Veterinarja pravita, da so mačke odlični zračni akrobati. V primeru padca ali skoka z višine se znajo spretno obrniti tako, da lete proti tlom in pristanejo na vseh štirih nogah, kar močno oljaša udarec ob trda tla. Poleg tega pri daljšem padanju mačke zavzamejo nekakšen jadralski položaj, ki povzroči, da se hitrost padanja ustali pri približno 96 kilometrih na uro. Ob tla priletijo z vso površino telesa :u razširjenih nog. Pri človeku na pril. er hitrost padanja narašča in doseže pri padcu iz 32. nadstropja okrog 200 kilometrov na uro. Udarec ob tla je seveda strahotnejši in usodnejši. Pri padcu z manjše višine pa mačka nima časa, da bi svoje zračne akrobacije izvedla do konca in trešči ob tla še s stegnjenimi nogami, vendar pa v vsakem primeru na vse štiri hkrati. Fiziolog Jared Diamond s kalifornijske univerze pravi, da so mačke zračno jadranje razvile v milijonih let razvoja in ga ohranile v nagonu še iž časov, ko so živele na drevesih. Nadobudne raziskovalce in ekspe-rimentatoije opozarjamo, naj nikar teh ugotovitev ne preskušajo na domači muci. Kdo ve, kdaj in kje je morda že zapravila svojih osem življenj, in bi tako ne imela nobenega več v rezervi. MiM (Vir: Newsweek) Adam izriva Evo Propagandisti odkriva-jo car moškega telesa Vajeni smo, da nas v ekonomski propagandi lepe ženske, njihovi očarljivi nasmehi, bolj ali manj prikriti telesni čari skušajo prepričati o večvrednosti ali celo nujnosti posedovanja določenih materialnih dobrin. Tovrstno zlorabljanje ženskega telesa, kot bi temu rekle feministke, ni nič novega. Presenetljivo pa je, da v zadnjem času ženske dobivajo konkurenco na tem področju: v reklame vdira moški. A ne več kot simbol zapetosti, trdnosti in moči,' marveč na enak način kot ženska, še pravi kot spolno in erotično vznemirljiva estetska sestavina reklamnega oglasa. Obrat od Eve k Adamu je vsestranski. Propagandisti ga uporabljajo za ekonomsko kot tudi politično propagando. Gol ali revneje oblečen moški propagira industrijske izdelke, pomaga politikom pridobivati volilce. Značilna je propagandna akcija, ki je pomagala francoskemu socialistu Mitterandu, da je v drugo postal predsednik. Za simboliziranje svobode so Mitterandovi propagandisti uporabili lik golega moškega s cvetom v roki. Prav tako je sloviti italijanski proizvajalec avtcv mobilskih gum v svojem reklamnem koledarju uporabil prvikrat v zgodovini podjetja like golega moškega, da omenimo le ta dva primera. »Želimo pokazati zdravo, lepo oblikovano telo,« pravijo oblikovalci teh reklam. Zastavlja se seveda vprašanje, ali je moški postal v tem pogledu enakopraven ženski ali pa je postal tudi on predmet izkoriščanja in degradacije. Naj bo odgovor tak ali drugačen, dejstvo je, daje tovrstnih reklam vse več, kar kaže, da so nedvomno uspešne, saj bi jih sicer ne uporabljali v neusmiljenem svetu čistega biznisa, kjer nekaj velja samo uspeh, vse ostalo pa mu je podrejeno. MiM vaša zg SEMANJI DAN Davni semanji čas seje povrnil v mojo glavo... 'Gneča otrok ob stojnici, kjer prodajajo raznobarvne pahljače iz papirja Malo naprej otrok piska na lončenega petelinčka Dekle drži v rokah lectovo srce z ogledalcem, fant plačuje. Dišeča kaplja črnine se zliva kmetu v usta; prodal je konja Polno glasov. Kostanji so razsuli rožnato cvetje po tleh. Na klopeh mamice z otroki. Mak cveti med žitnim klasjem. Konji se pasejo na travniku zunaj mesta in čakajo, kdaj jih bodo prodali. V krošnjah kostanjev živžav. Vrabci imajo zborovanje. Kdo ve, zakaj kmetje in kmetice tako hitijo? Vsi se veselijo semanje-ga dne in ga hočejo kar najlepše preživeti, kaj kupiti, kaj dobrega pojesti. Pri peku je dovolj belega kruha, pri mesarju dovolj domačih salam. Kar naprej prihajajo skrivnostni gosti. Polnijo se gostilne, oglašajo kozarčki. Vse je veselo. Otroci se ustavljajo pred vrtiljakom, plačujejo vstopnico in se vrtijo. Malo naprej je cirkus. Ni mogoče iti mimo. Kače, levi, tigri in opice. »Odrajtali« so kmetje, kar so imeli, prodali in nakupili. Posedajo po gostilnah in na vozovih, jedro in pijejo. Vsak ohranja svoj obraz, tako značilen in domač. Prepoznavajo se: eni so se postarali, poženili. Sprašujejo se, kaj je novega. Nekaj golobov in golobic gruli na stezi in se preriva. In ljudje si gledajo v oči. Ljubezen se prodaja. Stopinja sledi stopinji. Šopek lepih mis- -j- y li v mladih glavah. Oblačila mestnih deklet so polna barv. Olepšale so se za ta dan. Mestna godba je urezala popevko. Srca se razigrajo. Oči so polne neder, bokov in stegen deklet. Sonce neusmiljeno žge. Kmetje so polni znoja in vonjev. Psi se pode z gobčki pri tleh in iščejo svoje gospodarje. Berač prosi ob vogalu hiše za miloščino. Kostelec prodaja svojo robo s košem preko ramen. Ge-ber poprav ja ure, za poln cekar urinih delčkov ima pri sebi. Ribničan, obložen z mrežami, siti, rešeti, grabljami, žlicami. Dan se nagiba čez poldan. Utrujen, z verigo preko rame caplja France domov; prodal je vola in pregloboko pogledal v kozarec. Jakob je vrgel kupljene nove čevlje preko rame, enega spredaj, drugega zadaj; na glavi pa nov klobuk in okoli vratu pisana ruta... Petdeset let je že minilo od tedaj. Še danes čutim, ko grem v mesto, tiste čase, čutim utrip sejma. Kako so kmetje kupovali kose, tipali po želeju in udarjali, da bi ugotovili, ali ima kosa prvilen glas. To niso bile majhne stvari. Kupiti je bilo treba kup drobnarij, od žebljev za les do žebljičev za podplate, pasti, žage, spone, vezno železo pa kakšen kos oblačila. V starih besedah še bivaš, semanji dan. Samo še odsev si prejšnjih dni, pozabljen. Še igra stara harmonika, hropejo nekdanje pesmi. Škripajoče se giblje domo v voz z lesenimi okovanimi kolesi. Večerni zvon poje in se poglablja v pesem murnov, v zvenenje zvezd. Kobilice strižejo trave in žabe regljajo. PETER VOVK POTA Kriminalist v službi in za hobi Alojz Podobnik o svojem delu — Sodeloval pri domala vseh večjih odkritjih na Dolenjskem — »Vsako kaznivo dejanje me prizadene«_ čežani poročajo OB DEVET KOKOŠI IN PETELINA — V noči na 1. junij jc neznan storilecobi-SKai kokošnjak 67-lctne Nežke Krnc v Dolnjih Laknicah. Zmikavt jc Krnčevi odnesel 9 kokoši in petelina, tako da je oškodovana za okoli 80 tisočakov. Storilca še iščejo. Izzivajo nesrečo RIBNICA — Ponovni pregled lakirnic v Inlesu je pokazal, da niti ena ne ustreza tehničnim predpisom, je med drugim zapisano v poročilu elektroenergetskega inšpektorja občine Ribnica, ki so ga obravnavali na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Ribnica. Razen tega Inles za svoje laktrnice niti nima uporabnih dovoljenj, ker že na tehničnih pregledih niso izpolnjevale predpisanih pogojev za varno delo. Zaradi tega in skrajno malomarnega odnosa do opozoril inšpekcije so bili potrebni strožji ukrepi. Tako je inšpekcija že izdala odločbo o prepovedi obratovanja v lakirnici v Ribnici, slično pa čaka v kratkem še lakirnico v Sodražici. Predstavnica inšpekcije je na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica opozorila še, da v lakirnicah delajo tudi ljudje, ki v večini primerov sploh ne vedo, da delajo z zelo nevarnimi in eksplozivnimi snovni. Slična ugotovitev velja tudi za lakirnico v 1TPP, kjer je delo tudi prepovedano, saj nima soglasja pristojnih organov za obratovanje. Inšpektorica je poudarila, da gre tudi v tem primeru za malomarnost, saj ne opravljajo niti najbolj nujnih in predpisanih vzdrževalnih del. Nadalje je poudarila, da večina tovarn ne skrbi za vzdrževanje visokonapetostnih transformatorskih postaj. Zahtevala je, da morajo tovarne imeti zaposlene usposobljene vzdrževalce teh trafo postaj (lahko tudi sedanje vzdrževalce pošljemo na ustrezno usposabljanje) ali pa morajo vzdrževanje zaupati delovni organizaciji, ki take ljudi ima. J. PRIMC OB KOLO Z MOTORJEM SEVNICA — V noči na 3. junij je nekdo izpred stanovanjskega bloka v Ševnici ukradel motorno kolo. last 24-letnega Jožeta Tovornika. Brez dodatne obrabe podplatov je slednji oškodovan za okoli 800.000 din. Tatu še iščejo. »Če hočeš uspeti v našem poklicu, moraš poznati ogromno ljudi, vedeti in poznati, kako kak kraj diha, ne moreš kar takoj vsakemu pokazati inšpektorske izkaznice UNZ in reči, jaz sem kriminalist. Današnje razmere zahtevajo drugačno delo. Sam imam pri tem delu še eno prednost: opravljam ga, kot da gre za hobi. Željo, da delam v tem poklicu, sem nosil v sebi že od mladih nog, tudi oče je bil namreč v tej službi, in veliko sem slišal o delu kriminalista. Šele tukaj, v tem delu sem našel samega sebe, čeprav sem prej domala šest let služboval v Kemoopremi in trebanjskem Trimu.« Poznati čimveč ljudi in sc jim prilagajati, jih razumeti in spoznati, to so vodila, ki se jim Alojz Podobnik pri delu nikoli ne odreče. Preizkusil jih je v nešteto primerih in domala vselej so mu prinesla željeni uspeh. »Vsako storjeno kaznivo dejanje me prizadene in želja, da ga raziščem, je zato tolikanj močnejša, vselej vztrajam do končnega cilja. Pot do njega pa je danes vse težja, storilci so vse bolj specializirani, navsezadnje so oni v veliki prednosti pred kriminalisti, saj edini vedo o kaznivem dejanju prav vse.« Alojz Podobnik: »Naši rezultati so plod kolektivnega dela, v tem kolektivnem delu pa ne sodelujejo le kriminalisti in miličniki, pač pa tudi navadni občani, katerih podatki so nemalokrat odločilni za prijetje storilca.« SELA PRI KARTEUEVEM — V torek, 31. maja, je prišlo okoli 16.15 na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom do nove hude prometne nesreče. 30-letni Vojo Djordjič iz Ljubljane se je z osebnim avtom peljal proti domu. Pri Selih je dohitel kolono vozil in jo pričel prehitevati. Ko je prehiteval že tretje tovorne vozilo — vozil ga je 54-letni Dragomir Vulič iz Ložnice — mu je nasproti pripeljal nov tovornjak, ki ga je upravljal 34-letni Anton Pajek iz Velikih Dol. Navzlic zaviranju sta Vulič in Djordjič trčila. Osebni avtomobil je odbilo s ceste, medtem ko je Vuličevo vozilo trčilo še v tovornjak Antona Pajka. V tistem tenutku je iz Vuličevega tovornjaka padla rezana pločevina, na katero je s tovornjakom zapeljal še 48-letni Stanislav Šobar iz Senožeč. Posle- Velikokrat sta se vztrajnost in dosledno delo Podobniku poplačali. Danes sodi med najboljše in najučinkovitejše kriminaliste ne le novomeške UNZ. Je pač tako v tem poklicu, da so odmevni le rezultati dela, avtor ostaja povečini anonimen. In tudi zato je nemara prav, če povemo, daje bila prav po Podobnikovi zaslugi leta 1979 raziskana serija 79 kaznivih dejanj goljufij in ponarejanj na Dolenjskem, za zapahi pa se je znašla storilka Davorka Bečirovič. Le leto kasneje je Podobnikov način dela pripeljal do podatkov, na podlagi katerih so kasneje republiški in zvezni organi za notranje zadeve prijeli večjo skupino storilcev iz različnih držav, ki je imela na vesti več vlomov po Zahodni Nemčiji, Švedski in Norveški, na Dunaju pa celo rop. K njegovim uspehom sodi tudi prijetje Mirka Šešiča in njegove skupine leta 1981. Spomnimo se jih po krajah rezervnih delov v IM V, s katerimi so potem oskrbovali servi-seije v Bosni in Hercegovini. Vrednost ukradenih delov je v tistem času znašala kar 350 starih milijonov, poleg teh so ukradli še katrco. Tudi pri najhujših krvnih deliktih je Lojze dokaj hitro našel pravo sled. Bilje med najzaslužnejšimi za prijetje Slavka Hudorovca, kije leta 1982 v Gradcu zahrbtno umoril starčka, znaten in nenadomestljiv pa je tudi njegov delež pri odkritju Franca Jurečiča, ki je bil kasneje obsojen za umor Nede Schoeppl v Gracarjevem tumu. Zadnjih nekaj let se je Podobnik posvetil tudi romski problematiki. »Načina dela nisem spremenil, kajti še posebej pri Romih moraš dobro poznati njihove navade, pota, način življenja, celo njihovo govorico. S svojim pristopom sem se z Romi zbližal, spoznal tudi vso bedo in revščino, v kateri živijo. Prišel sem do spoznanja, da gre pri Romih ločiti tri vrste storilcev kaznivih dejanj: povratnike, specialne povratnike, ki se s kriminalom že kar obrtno ukvarjajo, in priložnostne tatove. Ti slednji primeri me najbolj prizadenejo. Neredek običaj pri Romih je, da se poročijo že dice nezgode so bile strašne: zaradi hudih poškodb je bil Dragomir Vulič takoj mrtev, hudo poškodovani pa so bili voznika Pajek in Djordjič ter sopotniki Milenko Vidakovič, Slavka Djordjič in enoletna hči Sanja; vse so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Zaradi nezgode je bil promet zaprt v obe smeri do 17.45 ure, vse do 21.15 pa je potekal le enosmerno. Materialne škode je po prvih ocenah kar za 145 milijonov dinarjev. SOPOTNIK HUDO RANJEN TRNJE — 4. junija ob 1.20 ponoči se je po regionalni cesti med Brežicami in Dobovo peljal na kolesu z motoijem 15-letni Dražen D. iz Savskega marofa pri Zaprešiču, s seboj pa je imel tudi sopotnika, 16-letnega Petra P. iz Zaprešiča. Draženu seje med vožnjo skozi T rnje snel vezir na čeladi, in ko si gaje popravljalce izgubil oblast nad kolesom. Zapeljal je na bankino in nato še na travnik, pri čemer sta oba padla, Peter P. pa se je v nezgodi hudo ranil in se zdravi v brežiški bolnišnici. PREHITRO IN VINJEN MALI VRH — 2. junija okoli 22. ure seje po lokalni cesti med Malim vrhom in Globokim na kolesu z motoijem peljal 27-letni Stane Andrijaš iz Brežic. Vse kaže, da je mladenič vozil prehitro in za nameček še pod vplivom alkohola, tako da gaje že na Malem vrhu pričelo zanašati in je padel po cesti. Hudo poškodovnega so prepeljali v brežiško bolnišnico. jc problem z izostnaki zaradi bolniških. Le malo jih je, ki vedo, koliko je bolezni v romskih naseljih, še posebej veliko je srčnih bolnikov, zato jih ne gre že vnaprej označiti kot simu-lantc.« Dobro poznavanje romske problematike je Podobniku prišlo prav tudi v njegovem vsakdanjem poklicu. Tako je že leta 1985 vodil akciji, v katerih je bilo raziskanih preko 50 tatvin bakra in aluminija. Romi so takrat ukradli kar 3.500 kilogramov bakra in okoli 2.500 kilogramov aluminija. Leto kasneje je odkril skupino Romov, ki je kradla in preprodajala motorne žage, v lanskem januarju je pojasnil izginotje Leopolda Zupančiča v Šmihelu, kmalu zatem pa odkril morilca Dušana Kastrevca. Prav tako je lanskega februarja raziskal rop, ki sta ga izvedla dva Roma, v aprilu pa odkril skupino, kije na območju Žužemberka z vlomi, tatvinami, krivolovom in še čim zakrivila kar 26 kaznivih dejanj. »Morda ob tem ne bi bilo napak Ksvedati,« pravi Lojze Podobnik, »da orni, ki so izredni poznavalci terena, koder živijo, največkrat in najbolj okradejo prav ljudi, od katerih največ dobijo, bodisi, da gre za oblačila, hrano ali pijačo.« B. BUDJA UTRUJENOST KRIVA NESREČE LOG PRI SEVNICI — 24-letni Iztok Pence iz Dolenjega Boštanja seje 5. junija okoli 2.30 ure ponoči peljal z osebnim avtomobilom, v katerem je imel tudi sopotnika, 20-letnega Jožeta Sebanca iz Sevnice, po cesti med Krškim in Sevnico. Blizu Loga je najverjetneje zaradi utrujenosti zapeljal v desno s ceste, kjer se je avtomobil prevrnil na bok. Pence in Sebanc sta se v nesreči ranila in se zdravita v celjski bolnišnici. Eden osvetlil srnjaka, drugi ga je ustrelil Karel P in Marjan B. osumljena krivolova SEVNICA — V soboto, 4. junija, so imeli miličniki PM Sevnica in kriminalisti krške UNZ opraviti s 44-letnim Karlom P. z Bleda in 28-letnim Marjanom B. iz Anž pri Brestanici. Možakarja sta osumljena krivolova, do katerega je prišlo dva dni poprej. Po dosedanjih ugotovitvah krške UNZ naj bi se karel P. in Marjan B. 2. junija okoli 21. ure z osebnim avtom pripeljala do zaselka Zletiče pri Sevnici. Ko sta iz gozda pripeljala do jase, je Karel P. stopil iz vozila s puško v roki, Marjan B. pa je zapeljal še nekaj metrov naprej in nato z žarometi na jasi osvetlil srnjaka. Tako osvetljena žival je bila lahka tarča za Karla P., ki je srnjaka ustrelil in tako lovsko družino Sevnica, katere člana sta oba kri-volovca, oškodoval za blizu 90 tisočakov. Zoper oba bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. NA VLAKU OKRADENI AVTOMOBILI SEVNICA — Železničaiji na sevniški železniški postaji so 2. junija zjutraj ugotovili, da je nekdo vlomil v šest osebnih avtomobilov Lada Samara, namenjenih iz Kragujevca v Ljubljano. Iz vozil so bila ukradena rezervna kolesa, tako da je škode za okoli 500.000 din. PADEL ZARADI VINJENOSTI? LESKOVEC — V nedeljo, 5. junija, okoli 17. ure je prišlo na lokalni cesti Semiše—Leskovec do hujše nesreče. 47-letni Jože Gramc iz Leskovca se je peljal na kolesu z motorjem proti domu. Najverjetneje zaradi vinjenosti je med vožnjo padel in sc hudo poškodoval. Gramca zdravijo v brežiški bolnišnici. Z AVTOM OBSTAL OB KRKI OTOČEC — 24-letni Matjaž Papež iz Novega mesta seje 3. junija ob 17. uri peljal z osebnim avtomobilom iz Lešnice proti Kronovemu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v preglednem desnem ovinku med vasjo Otočec in gradom pričelo zanašati, tako da je z vozilom zapeljal na travnati vsek, kjer se je avtomobil prevrnil in zdrsel po poraslem obrežju reke Krke. Papež se je hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 3 milijone dinarjev. V akcijo»-10 Do srede prihodnjega leta naj bi se število prometnih nesreč v Sloveniji zmanjšalo za 10 odstotkov Te dni naj bi se v Sloveniji pričela organizirana in Široko zastavljena akcija z naslovom »10 odstotkov«, katere cilj je izboljšati prometno varnost v republiki in r času trajan-• ~ja tja do 31. maja prihodnje leto zmanjšati število prometnih nezgod za že omenjenih 10 odstotkov. Vzrokov, zakaj se je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odločil za tak korak, verjetno ni potrebno posebej naštevati, kajti zadnje številke o žrtvah slovenskih cest so zares katastrofalne. Nič čudnega zato, če je odločitev v celoti podprl tudi novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki sodi med najaktivnejše v Sloveniji Vse občine, ki se bodo vključile v akcijo in dosegle zmanjšanje prometnih nezgod na svojem območju za 10 odstotkov, bodo prejele posebna priznanja. Seveda bo za dosego takšnega rezultata potrebno storiti veliko več, kot je danes v pristojnosti kakšnega občinskega sveta. Novomeški je, denimo, pred časom že registriral in opozoril občinske organe na ugotovljene pomanjkljivosti brez katerih bi prometna statistika zagotovo bila manj črna. Pa najsi gre za vzdrževanje in varovanje javnih cestnih površin, obnovo talnih označb ali dotrajano in marsikje neustrezno prometno signalizacijo. Člani sveta navajajo nekaj povsem konkretnih primero v: od neustreznih označb pri kandijskem mostu do križišča med Šegovo in Šmihelsko cesto, kjer je železniški prehod; posebno pogla vje so neurejene kolesarske površine, odvodnjavanje meteorskih vod s cestnih površin, da neurejenega avtobusnega postajališča v Novem mestu ne omenjamo. V ilustracijo povejmo le, da zakon o organizaciji cestnega prevoza iz leta 1972(1) zahteva na postajah pokrite perone, prostore za potnike, shrambo za prtljago, prometni urad, sanitarije in še kaj, očitno pa v Novem mestu za takšno zakonodajo še nismo slišali Prav tako pravi novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, da nimamo v občini niti enega prehoda za pešce, ki bi ustrezal predpisom republiškega zakona o varnosti cestnega prometa. Takšnih pomanjkljivosti pa bi lahko našteli še nekaj. In povsem prav imajo nekateri, ki trdijo, da bi se že z odpravo teh in podobnih vzrokov prometnih nesreč Novomeščani izredno učinkovito vključili v uvodoma omenjeno republiško akcijo. B. B. r 12,13 ali 14 let stari otroci, ki s tistim dnem praviloma izgube tudi pomoč staršev. Za preživetje sebe in mlade družine potrebujejo denar, tega pa nimajo kje zaslužiti. Še posebej v kritičnih časih, pozimi in pozni jeseni, se odločajo za drobne tatvine, največ kokoši, zajcev, psov. Moje osebno mnenje pa je, da smo prestrogi tudi pri obravnavi zaposlenih Romov in njihovih izostankov. Romi nimajo budilk, pa zato včasih ne po voji krivdi zamudijo kakšno minuto. Se večji • Za svoje učinkovito in strokovno delo je Aloj/. Podobnik pred dnevi prejel visoko državno odlikovanje, red dela s srebrnim vencem. DEKLE NENADOMA ČEZ CESTO — 47-letni Janez Butala iz Butoraja se je 2. junija ob 12.15 peljal z osebnim avtomobilom iz Črnomlja proti Adlešičem. Ko je pripeljal do avtobusnega postajališča v Bcdnju, je tam stal avtobus in Butala ga je prehiteval. Ko je bil vzporedno z njim, pa je čez cesto nenadoma stekla 8-letna Monika Popit iz Pribincev. Navzlic zaviranju jc Butala dekle zadel in zbil po tleh, poškodovano Moniko pa so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. NI UPOŠTEVAL PROMETNEGA ZNAKA — 3. junija ob 14.15 seje 53-letni Muhamed Hodžič iz Novega mesta peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Zaloga proti križišču z regionalno cesto Straža—Novo mesto. Tam je očitno spregledal znak »stop« in zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko seje po njej na kolesu z motorjem pripeljal 16-letni Ma- Varnost, ki je zastonj Letos trikratno povečanje vlomov v vikende in stanovanja — Jože Perko o tem, kako v boj Veliko sivih lasje kriminalistom še nedolgo tega povzročalo dejstvo, da je s padcem standarda padalo tudi število kaznivih dejanj. A se je slika, še predno so se uspeli dokopati do razlogov za takšna spoznanja, korenito spremenila, te lani je pričela kriminaliteta skokovito naraščati, prvi štirje letošnji meseci pa že zagotavljajo svojevrsten rekord, zlasti pri številu vlomnih tatvin. Novomeška UNZ je lani zabeležila » vsega« 75 to vrstnih dejanj v prvih štirih mesecih, letos se je v enakem obdobju njihovo število povzpelo kar na 214. Kar 75 odstotkov vlomnih tatvin odpade na škodo zasebnega premoženja, največ je tatvin in vlomov v vikende, stanovanja, stanovanjske hiše, osebne avtomobile, garaže, da ne naštevamo naprej. lastnik odločil in hišico izpraznil, Na pragu dopustniške sezone in praznih stanovanj se velja nad zgoraj naštetim še kako zamisliti. Resda je uslužbencem novomeške UNZ letos navzlic vsem kadrovskim težavam uspelo raziskati veliko tovrstnih kaznivih dejanj — le mimogrede: raziskanost je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za domala 7 odstotkov boljša — vendar brez sodelovanja občanov poplave vlomov in tatvin očitno ne bo moč zajeziti. Po-, mirjati ne more niti dejstvo, da je za zapori skupina, ki ima na vesti serijo lanskih vlomov v stanovanja, kleti in novomeško blagovnico, da je vnovič v KPD Dob Silvo Škufca, ki je letos zakrivil kar 36 vlomov na območju Dobrniča, da je bil pred časom v Zagrebu prijet Robert Zajec, ki naj bi v Trebnjem kar 14-krat vlomil, da sta za zapahi mladoletni Romkinji, ki sta vlamljali po navodilu in receptu polnoletne osebe, prav tako sta bila prijeta vojaka, ki imata na vesti nekaj vlomov na novomeški Cesti herojev, te dni pa je bil ujet tudi zadnji izmed treh mladoletnih ubežnikov iz Radeč, ki so na območju Trebnjega 12-krat vlomili v razne vikende in trgovine. Vlomi in tatvine se še kar naprej vrstijo. »Največ lahko pri tem naredijo občani,« pravi Jože Perko, načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete pri novomeški UNZ, »kajti velika večina dejanj gre na škodo njihovega zasebnega premoženja. V ilustracijo naj navedem le, da se je število vlomov v vikende od lanskih 4 povečalo letos že na 68, kar je 1.700 odstotkov več, število vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše od 6 na 26, v avtomobile od lanskih 26 v prvih štirih mesecih na letošnjih 50, in še bi lahko našteval. Povečanje je res zaskrbljujoče in naj ne bo ob tem odveč nekaj navodil občanom. V prvi vrsti naj vsak doma naredi vse, kar je v njegovi moči, da ne postane žrtev vloma ali tatvine. K zmanjšani nevarnosti prav gotovo veliko pripomore dobro poznavanje med sosedi, če ne sosed, lahko storilca odžene pes čuvaj. Dodatna ovira so za vlomilce močna vrata, dobre ključavnice, katerih cilindrični vložek naj ne bi gledal iz vrat več kot tri milimetre, naprodaj so že tudi kljuke za okna, ki jih je moč zakleniti, prav tako so dodatno orožje v boju z morebitnimi vlomilci vezana varnostna stekla, zunanje rolete ali polkna, na vikendih okenske rešetke itd. V zadnjem času dobivajo v razvitem svetu in tudi pri nas vse večjo veljavo razne signalno-varnostne naprave. Pri nas jih je že moč kupiti v ljubljanski Metalki in pri kakšnem zasebniku, vse dodatne informacije in strokovna pojasnila glede vgraditve in montaže pa je moč dobiti pri naši UNZ.« Veliko tega je še moč storiti za boljšo varnost, predvsem pa, da bo škoda, če se storilec že odloči za vlom, kar se da majhna. »Predvsem velja v času odsotnosti iz vikendov odnesti vse tehnične in dragocene predmete. Znan je primer lastnika vikenda, v katerega je bilo vlomljeno nekaj let zapored. Pa se je stvari pa vsako jesen odpeljal v priročno skladišče. Vrata vikenda je poslej puščal odklenjena in od takrat naprej v hiši ni našel sledov tujih obiskov. Podobno bi veljalo doma denar in zlatnino spravljati v zidne trezorje, ki pa jih je izredno malo, zato naj bi občani za shranjevanje uporabljali banke. Da zaklepanja koles, avtomobilov in podobnih ukrepov ne omenjam. In še tretje pravilo: če si že okraden, naredi vse, da bodo izginule stvari vrnjene čimprej. Tako naj bi občani za vse vredne predmete vodili posebno evidenco, v katero naj vpisujejo izdelovalca predmeta, znamko, mere, barvo, posebne znake, nakupno ceno z računom in datumom nakupa. Označena naj bodo tudi kolesa. Lahko rečem, da pri nas najdemo prav toliko koles, kolikor jih je tudi ukradenih, le da potem ne najdemo lastnikov. Ljudje ne vedo tovarniških številk, oznak in še česa. In še za nekaj bo poslej pomemben opis predmetov: kmalu bomo namreč prešli na računal- išL Jože Perko: »Največ lahko za svojo in varnost svojega premoženja narede prav občani.« niško vodenje izginulih stvari in le popolni podatki bodo omogočali res učinkovito delo in hitro identifikacijo najdenih predmetov. Vse to je varnost, ki nič ne stane. Za konec pa morda še tole. Če občan ugotovi, da mu je bilo v stanovanje vlomljeno, naj najprej poskrbi, tda ostane krog vloma nespremenjen in o dogodku nemudoma obvesti najbližjo postajo milice. Žal se danes še vse prepogosto dogaja, da ljudje najprej preiščejo stanovanje in ugotavljajo, kaj jim je bilo odnesenega, s tem pa zabrišejo in uničijo tudi veliko sledov. In še nasvet pred dopusti. Dobro bi bilo, če bi občani vrednejše tehnične predmete v času svoje odsotnosti zaupali sosedu ali prijatelju, nakit in denar pa spravili v bančni trezor. Prav tako naj bi pustili doma čim manj vidnih znakov, da so na dopustu, kajti že povsem amaterski vlomilec bo po spuščenih roletah podnevi ali napolnjenem pisemskem nabiralniku spoznal, da je napočila njegova ura.« B. BUDJA rko Krštinc iz Praproč. Pri trčenju se je Krštinc hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 700.000 din. KRIVA PREVELIKA HITROST — 42-letni švicarski državljan Krist Balaj se je 5. junija ob 19.40 peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je na Čatežu dohitel kolono vozil, ki je zaradi ovire na čateškem mostu zmanjševala hitrost, je zaradi prehitre vožnje zapeljal na levi prometni pas. Prav takrat je nasproti pripeljal voznik osebnega avta Davide Bedano iz Italije. V silovitem čelnem trčenju sta se hudo poškodovala voznik Balaj in sopotnik Džoko Kčiraj, drugi sopotnik Pjetar Beži pa je bil laže ranjen. Vse so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, materialne škode pa je za 28 milijonov dinarjev. Usodno trojno trčenje Huda prometna nesreča blizu Sel pri Karteljevem 18 DOLENJSKI LIST Št. 23 (2025) 9. junija 1988 Zlati znak Krškega v Avstrijo Navzlic ponedeljku je speedway tekmovanje za Zlati znak občine Krško izredno uspelo — 4 tisoč gledalcev — Sedaj je na vrsti 18. avgust KRŠKO — Muhasto deževno vreme je v nedeljo pošteno zagodlo organizatorjem najstarejše speed wayske prireditve pri nas, že osmega tekmovanja za Zlati znak občine Krško, saj so morali zaradi razmočene steze dirko prestaviti na ponedeljek. V boju z vremenom pa se prizadevni člani krškega AMD niso dali in so prireditev navzlic ne najbolj obetavnim napovedim v ponedeljek popoldne vendarle več kot uspešno spravili pod streho. SEKUNDA PRED PADCEM — Osma dirka v speedwayu za zlati znak občine Krško je v ponedeljek na stadionu Matije Gubca minula tudi v znamenju nesreč, saj je bilo samo v prvih desetih vožnjah kar devet padcev. Na sliki: skupina dirkačev se je zapletla že takoj po startu. Kar trije (na desni) so končali na tleh. (Foto: J. Pavlin) Uspele republiške igre 216 udeležencev na 20. športnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom Slovenije__________________________ KOČEVJE — Minuli petek, 3. junija, so bile v Kočevju jubilejne, 20. športne igre osnovnih šol s prilagojenim programom, ki se jih je udeležilo 216 učencev iz Maribora, Pomurja, Celja, Dolenjske, Ljubljane, Gorenjske, Koprskega in Goriškega. Tekmovanje je pripravila OŠ Ljubo Šercer iz Kočevja, pokrovitelj je bila kočevska enota Ljubljanske banke, pri organizaciji pa sta pomagala še občinska izobraževalna skupnost in kočevska TKS. Nastopajoči so se pomerili v atletiki, kjer je pri pionirjih zmagalo Goriško, pri dekletih pa Celje, v rokometu, kjer je prvo mesto pripadlo ekipi Gorenjske, in nogometu, kjer je zmaga odšla v Maribor. Skupni vrstni red ekip je bil tak: 1. Mari- Premoč mariborskih loparjev Predstavnika Dolenjske-ga lista do osmine finala MARIBOR — Na teniških igriščih ŽTK na Taboru je bilo minuli petek in soboto tradicionalno, že tretje prvenstvo slovenskih novinarjev. Letošnjih bojev se je udeležilo blizu 60 »račk« iz domala vseh slovenskih sredstev javnega obveščanja, po pričakovanju pa so imeli tudi tokrat največ uspeha gostitelji. V tako močni konkurenci so konec minulega tedna v Mariboru loparje vihteli tudi trije Novomeščani, Dolenjski list sta zastopala Bojan Budja in Iztok Gačnik, Slavko Dokl pa dopisništvo Dela. Budja je v prvem kolu brez težav z 9:0 premagal mariborskega radijca Petra Habjaniča, nato pa v osmini finala po ogorčenem boju izgubil s televizijcem Miho Žibratom s 7:9. Gačnik, kije bil v prvem kolu prost, je v drugem prav tako izgubil, priznati je moral premoč Mariborčana Štromajerja s 5:9, v kategoriji nad 45 let pa je Dokla v prvem kolu ugnal kasnejši polfinalist Snuderl. Poglejmo še zmagovalce: v finalu kategorije do 45 let je Mencinger (Večer) premagal Renka (Delo) s 6:2 in 6:3, v kategoriji nad 45 let Fric Bonclja s 7:5,5:0 w. o., medtem ko sta pri dvojicah zmagala Mencinger in Jagodnik. Ekipno prvenstvo slovenskih časnikarskih hiš bo jeseni v Novem mestu. TRIJE POKALI V NOVO MESTO NOVO MESTO — Skupina tekmovalcev novomeškega karate kluba se je minuli konec tedna udeležila velikega mednarodnega tumiija v Schvveningenu, ki je hkrati pomenil izbirno tekmovanje reprezentance Evrope v katah ter semmi in full contactu za dvoboj z ekipo ZDA prihodnje leto v teksaškem Lavvtonu. Poleg Novomeščanov so Jugoslavijo na tem turnirju zastopali še karateisti iz Zagreba, Kragujevca in z Reke, vendar brez večjih uspehov. Zato pa so se izkazali Novomeščani. Med pionirji je v katah Djeladini osvojili tretje mesto, pri ženskah pa Kirnova prvo in s tem tudi velik pokal. Drugo zmago je Novomeščanom priboril Skok v semmi contactu v kategoriji do 79 kg, tretjo pa Šemso Šehič v full contatcu v isti kategoriji. Uspešno sta v Schweningenu nastopila tudi Božič in Bečirevič. Dodajmo še, da so Kirnova, Skok in Šehič med najresnejšimi kandidati za uvrstitev v ekipo Evrope za dvoboj z ZDA. BALINARJI NE POČIVAJO NOVO MESTO — O balinarskem športu je malo slišati, vse pa kaže, da bo v prihodnje drugače. Pred nedavnim sc je namreč novomeška občinska balinarska liga povečala za dva nova člana, ekipi Krškega in Mirne, kar je seveda pomembna prireditev za dolenjski balinarski šport. Da balinarji res ne počivajo, kaže pregled nekaterih zadnjih tekmovanj. Tako je na prvenstvu Dolenjske zmagal More (BK Krka), na regijskem prvenstvu v zbijanju Škufca (BK Mirna), na turniiju v počastitev krajevnega praznika Ločna—Mačkovec je zmagala ekipa gostiteljev, medtem ko je vrsta Novega mesta zmagala na sobotnem turniiju v počastitev krajevnega praznika Mima. R. MRAZ bor, 2. Ljubljana, 3. do 4. Goriško in Pomurje, 5. do 6. mesto Dolenjska in Gorenjska, 7. Celje, 8. Koprsko. Najboljšim so na zaključni slovesnosti podelili medalje in diplome, posebne zahvale pa je bil deležen akademski kipar Stane Jarm, ki je vsaki ekipi podaril po eno grafiko, prav tako pa tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri uspešni izvedbi iger. Dodajmo, da so posebna priznanja podelili učiteljem in mentorjem, ki so največ prispevali k uveljavitivi iger. Prejeli sojih: Drago Medic (Novo mesto), Stane Lesjak (Ormož), Stane Flisek (Zagorje), Franci Markelj (Kamna Gorica), Janez Štih in Jani Bratovič (oba Ljubljana) in Franci Gruden (Tolmin). J. PRIMC Tudi nekoliko nenavaden termin ni mogel odvrniti kakih 4 tisoč ljubiteljev tega športa, da se ne bi v ponedeljek zbrali na stadionu Matije Gubca, slednji pa je gledalce in tekmovalce pričakal v novi obleki. Največja pridobitev je gotovo razširjena steza, ki omogoča hkratno vožnjo šestim tekmovalcem, to novost pa so organizatorji v ponedeljek prvič tudi praktično preizkusili. Že po ponedeljkovem tekmovanju je moč z gotovostjo reči, da bo stadion Matije Gubca povsem pripravljen pričakal 18: avgust, ko se bodo v Krškem na doslej največji speedwayski prireditvi pri nas pomerili evropski držav- VESELJE V BAZENU RIBNICA V ribniškem športnem centru je še posebno živahno, odkar je po osmih letih »počitka« začel delati plavalni bazen. Prvi kopalci v bazenu so bili učenci osnovne šoie Ribnica, izdelan pa je tudi urnik za kopanje odraslih. Zdaj pričakuje bazen nove goste, in sicer učence osnovnih šol Velike Lašče in Loški potok. M. G. PO PETIH TURNIRJIH ROKVIČ KRŠKO — Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Krško za maj je zmagal Kranjec s 4,5 točke, drugi je bil Smerdel (4) in tretji Gmajner (3,5). Po petih turnirjih vodi Rokvič, kije doslej zbral 68 točk, drugi je Smerdel 65 in tretji Bajde 59. J. BLAS mt* i PETICE ZA SMUČARJE — Jugoslovanski smučarski reprezentanti, dobitniki olimpijskih odličij iz Calgaryja, Mateja Svet, Matjaž. Debelak, Primož Ulaga, Matjaž Zupan in Miran Tepeš (od leve proti desni), so bili minuli četrtek dopoldan gostje tovarne IM V, kjer so prevzeli v uporabo avtomobile Renault 5 kot darilo za izredne uspehe v lanski sezoni. Lastnik vozil je Smučarska zveza Slovenije, športniki pa se v njih lahko vozijo tri leta, potem pa jih vrnejo ali odkupijo. Ob tej priložnosti sije peterica reprezentantov ogledala proizvodnjo katrc, zatem pa seje pogovarjala tudi s predsednikom KPO Marjanom Anžurjem. Dobrodošlico jim je zaželel tudi pevski zbor IMV. (Foto: Janez Pavlin) Vsega en set do naslova Kočevski namiznoteniški igralci za las ob naslov republiških prvakov — Vendarle kvalifikacije KOČEVJE — Naj za uvod v pogovor z Gregorjem Komacem, najboljšim igralcem kočevskega namiznoteniškega kluba in najboljšim posameznikom vseh republiških lig v pravkar minulem prvenstvu, izdamo veselo skrivnost: Kočevci, ki so prvenstvo zaključili na drugem mestu z vsega za en set slabšo razliko od Polike-ma Olimpije, bodo vendarle nastopili v kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. Ljubljančani namreč nimajo pravice do nastopa v kvalifikacijah, saj imajo v tem razredu tekmovanja že enega svojega predstavnika. »Za tak možen razplet smo vedeli že nekaj časa,« pravi Gregor Komac, »vendar je bila želja vseh nas v klubu, da osvojimo naslov republiškega prvaka, kar doslej ni uspelo nobeni generaciji kočevskih namiznoteniških igralcev. Res škoda, kajti do naslova nam je manjkal vsega en set. Če bi v tisti odločilni partiji z Ljubljančani jaz premagal Gašiča z 2:1, in ne on mene, ali pa če bi Špelič dobil set proti taistemu nasprotniku, ko je vodil že z 20:18, če... Teh čejev je v športu zmeraj veliko, preveč,»razmišlja Komac, kije bil doslej že štirikrat proglašen za športnika Kočevja. Svojo bogato športno pot je Komac pričel pri današnjem terenerju Marjanu Oražmu. Že kot pionir je pokazal velik talent in osvojil kup lepih nagrad in medalj. »Težko bi rekel, katera mi je najdražja, vsekakor so to priznanja z družavnih prvenstev in pozivnih turnirjev, zadnje leto pa sva s Hribarjem iz Novega mesta dosegal nekaj lepih rezultatov v igri parov. Omenim naj le četrto mesto v članski konkurenci na letošnjem državnem prvenstvu. Če bi redno trenirala skupaj, sem prepričan, da bi lahko dosega še kaj več,« pravi Komac. V minu-i tekmovalni sezoni je bil najboljši igralec republiških lig, za kar je pred dnevi na posebni slovesnosti v prosto- rih republiške namiznoteniške zveze prejel posebno priznanje. »Letošnje kvalifikacije za vstop v drugo zvezno ligo bodo v Pulju. O gostiteljih kot predstavnikih Hrvaške vemo dovolj, gre za močno ekipo, medtem ko ekipe iz Bosne in Hercegovine ne poznam. Sreča je, ker napredujeta v II. zvezno ligo dve ekipi, tako da možnosti za uspeh seveda obstajajo. Lahko se celo zgodi, da dobi Kočevje v letošnji sezoni kar dva drugoligaša, kar bi bil reš neverjeten podvig kočevskega športa, podvig, s katerim se lahko postavi le malokate-ro takšno mesto. Dobro bi bilo, da v klub dobimo še kakšnega kvalitetnega igralca, nemara Jerneja Zalaznika, ki je trenutno prost.« Ta želja Gregorja Komaca ni brez osnove. Komac namreč v kvalifikacijah ne bo nastopil, kajti že sredi junija odhaja k vojakom, Spcliču, Pogorelcu in mlademu Murnu pa je za uspeh potreben še kakšen kvaliteten igralec. Zalaznik bi bil zategadelj zelo dobrodošla pridobitev. M. GLAVONJIČ ni prvaki in prvak ZDA za pokal Johna Hoskinsa, očeta specdwaya. In sedaj še nekaj o ponedeljkovi dirki, ki jo je odprl Zoran Šoln, preisednik SO Krško. Začetek bojev speedwayistov iz Peto mednarodno srečanje motoristov Prireditev bo od 24. do 26. junija v Trebnjem TREBNJE — AMD Trebnje bo med 24. in 26. junijem vnovič organizator tradicionalnega, že 5. mednarodnega srečanja motoristov. Letošnja prireditev se bo pričela v petek popoldne z zbiranjem prijav vseh nastopajočih, v soboto in nedeljo pa bo šlo zares. Tako bo v soboto ob 11. uri ogled trebanjskih gostiln in brezplačna pokušnja vin, ob 17. uri razne družabne igre, ob 21. uri pa izbiranje najtežjega motorista in miss srečanja. Nedeljska dogajanja se bodo pričela ob 9. uri z zborom udeležencev in ob 10. uri s paradno vožnjo med Trebnjem, Mirno, Mokronogom in Šentrupertom. Popoldne ob 13. uri se bo pričelo tekmovanje v spretnostni vožnji v petih kategorijah, od najmlajših, do tistih z najmočnejšimi motorji. Pokrovitelj letošnjega srečanja so Tesnila Trebnje. Avstrije, Madžarske, Zahodne Nemčije, ČSSR, Italije in Jugoslavije je postregel z nekaj padci, samo v prvih desetih vožnjah jih je bilo kar devet, najhuje pa jo je skupil Lendavčan Čaba Lazar. Sicer pa je nadaljevanje minilo v obračunu lanskoletnega dobitnika Zlatega znaka, Madžara Zoltana Hajduja in Avstrijca Heinricha Schat-zerja. Slednji je zbral v odločilnih trenutkih več moči in poguma in neporažen s 15 točkami osvojil letošnjo lovoriko. Rezultati: 1. Schatzer (Avstrija) 15,2. Hajdu (Madžarska) 14, 3. Seresz (Madžarska) 11, 4. Urban (ČSSR) 11,5. Horvat (Jugoslavija) 9,6. Uihely (Madžarska) 9 itd. NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU . DOLENJA VAS PRI KRŠKEM Športno društvo Partizan Dolenja vas pri Krškem organizira v soboto, 18. junija, s pričetkom ob 18. uri nočni turnir v malem nogometu. Prireditev bo potekala v športnem centru Spodnji Stari grad v Dolenji vasi, organizator pa je za najboljše ekipe pripravil lepe nagrade; prvouvrščeno, denimo, čaka pokal, z njim pa še pečen odojek, trije zaboji piva in več praktičnih nagrad. ZMAGA PUŠA NA VRHNIKI VRHNIKA Mladi metliški kolesar Puš je minulo nedeljo dosegel enega svojih največjih uspehov. Na tradicionalnem, 4. memorialu Roberta Trampuža, kriterijski dirki okoli Vrhnike, je v konkurenci starejših mladincev prepričljivo opravil z vsemi nasprotniki, medtem ko je bil Novo-meščan Peter Judež drugi. Sicer pa je pri pionirjih A zmagal Gimpelj (Krka), med mlajšimi mladinci je bil Fink (Krka) drugi, najbolj zanimiva pa je bila zagotovo članska konkurenca. Že kmalu je skupini ušla trojica Ječnik in Pagon (Sava) ter Bojane (Krka), ki je v takem vrstnem redu tudi privozila skozi cilj, medtem ko je Božič zasedel peto mesto. i u 11111 i Končano letošnje prvenstvo LAP Zmaga Mariboru, Novomeščani osmi — Do-bri rezultati MARAIBOR — Tukaj seje v nedeljo končalo letošnje 42. prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja, na katerem je nastopilo osem ekip s prek 800 tekmovalci iz vrst vojakov in starešin. Nastopajoči so se pomerili v atletiki, košarki, odbojki, plavanju, rokometu, streljanju in vojaškem mnogoboju. Največ uspeha so imeli gostitelji, ekipa Maribora, medtem ko so se morali Novomeščani praviloma zadovoljiti z mesti pri dnu seznama nastopajočih ekip. Tako je v odbojki zmagala ekipa Maribora pred Postojno in Kranjem, Novomeščani so bili osmi, v košarki je zmagala vrsta Ljubljane, druga je bila Postojna in tretji Maribor, medtem ko je bilo Novo mesto sedmo. Najboljše vojake rokometaše imajo v Ljubljani, Maribor je bil drugi in Postojna tretja, Novo mesto je v tej disciplini zasedlo osmo mesto, medtem ko je v skupnem seštevku atletskih dosežkov zmagal Maribor pred Ljubljano in Postojno, Novomeščani pa so bili sedmi. Končni vrstni red: 1. Maribor 67, 2. Ljubljana 61, 3. Ajdovščina 51, 4. Kranj 49,5,5. Postojna 46,6. Vrhnika 37,7. Graničar 35,5 in 8. Novo mesto 11. Moči merilo 500 mladih atletov Uspelo prvenstvo Dolenjske v atletiki za pionirje in mladinske konkurence — Največ zmag v OS Baza 20 iz Dolenjskih Toplic KOČEVJE — Športni park Gaj v Kočevju je bil konec minulega tedna v znamenju atletike, svoje moči so namreč na prvenstvu Dolenjske merili mlajši in starejši pioniiji in pionirke ter mladinci in mladinke. V treh tekmovalnih dneh je nastopiio kar blizu 500 mladih atletov, daleč največ uspeha pa so imeli tekmovalci iz Dolenjskih Toplic, ki so zmagali pri starejših pionirjih in pionirkah ter mlajših pionirkah, in Novega mesta, kjer imajo najboljše srednješolce, medtem ko so pri mlajših pionirjih zmagali učenci iz OS Grm. fi' Gregor Komac: »V Pulju na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo ekipa Kočevja ni brez možnosti za uspeh, saj sta za napredovanje dve prosti mesti.« Rezultati — mlajši pionirji (60 metrov); Majerle (Kočevje) 8,0,300 metrov; Bratož (Grm) 44,9; 600 metrov: Filipič (Grm) 1:42,4; skok v višino: Plevnik (Šentjernej) 160 cm; skok v daljino: Za-mida (Dolenjske toplice) 512 cm; met žogice: Rus (Grm) 65,78; mlajše pionirke: 60 metrov: Jankovič (Katja Rupena) 8,0; 300 metrov: Lokar (Mirna) 49,0; 600 metrov: Župančič (Dolenjske Toplice) 1:50,2; višina: Šinkovec (Šentjernej) 149; daljina: Djurč (Dolenjske Toplice); 513; žogica: Kraševec (Otočec) 52,67; ekipno, pionirji: I. OŠ Grm 121 točk, 2. OŠ Šentjernej 110,6,3. OŠ Trebnje 75, itd.; ekipno pionirke: 1. OŠ Baza 20 Dolenjske toplice 129,2. OŠ Martin Kotar Šentjernej 128,5, 3. OŠ Mirna 59,5 itd. Starejši pionirji — 60 metrov: Jelenič (Loka) 7,6; 300 metrov: Barčič (Katje Rupena) 40,1; 1.000 metrov: Auflič (Pišece) 2:54,3; 4-krat 100 metrov: Katje Rupena 49,1 - višina: Matijevič (Globoko) 187; daljina: Šenica (Črnomelj) 575; kro- tla: Repinc (Sevnica) 12,69; žogica: tukelj (Semič) 83,549 starejše pionirke — 60 metrov: Hodnik (Kostanjevica) 8,0; 300 metrov: Markovič (Dolenjske Toplice) 46,6; 1.000 metrov: Sepehar (Dolenjske Toplice) 3:22,4; 4 krat 100 metrov: Dolenjske Toplice 51,9; višina: Novina (Dolenjske Toplice) 152; daljina: Špelič (Dolenjske Toplice) 522; krogla: Hribar (Veliki Gaber) 12,34; žogica: Sintič (Sevnica) 61,18; ekipno starejši pioniiji: 1. KRŠKI TENISAČI ZMAGALI V 3. C LIGI KRŠKO — Teniška ekipa krškega te-niskluba, kije letos prvič nastopala v 3. c slovenski ligi, je z izjemno igro porazila vse svoje nasprotnike. V tekmovanju so premagali ekipo Rogaške Slatine s 5:0, Slovenj Gradca s 3:2, Mežico 4:1, Radeče 5:0, Žalec 4:1 in Ravne s 3:2. Tako so osvojili prvo mesto in se bodo sedaj pomerili z ekipo, zmagovalko 3.d lige, za vstop v 2. slovensko teniško ligo. V ekipi so igrali: Igor Ivanovič, Stojan Jazbec, Jani Longo, Martin Škrlec in Jani Štajner. ELAN — TABOR JADRAN 1:2 (1:1) NOVO MESTO — V 20. kolu zahodne skupine območne nogometne lige so igralci Elana svojim pristašem pripravili še eno grenko razočaranje. Na spolzkem in za igro težkem igrišču so se bolje znašli gostje iz Sežane in nepričakovano iz Novega mesta odnesli obe točki. Strelec za Novomeščane je bil Mesojedec v prvem polčasu. Da bi bila smola še večja, je bil v nedeljo izključen domači vratar Červ, drugi rumeni karton pa je dobil kapetan Elana Pavlin. Oba bosta v nedeljo, ko Novomeščani vnovič igrajo doma, tokrat z vrsto ljubljanske Svobode, počivala. M. G. Dolenjske Toplice 113,5,2. Grm 96,5,3. Semič 61; starejše pionirke: 1. Dolenjske Toplice 155,2. Kočevje 95,3. Šentjernej 90. Mladinci — 100 metrov: 1. Božič (SŠTZU) 10,9; 400 metrov: Kajtazovič (SŠTZU) 52,4; 1.000 metrov: Dragan (SŠPTNU) 2:36,8; krogla: Žižek (SŠTZU) 12,64; daljina: Jerman (SŠTUD) 6,58; višina: Vučkovič (SŠTZNU) 205, štafeta: SŠB 54,2; ekip-no: I. SŠPTNU; mladinke — 100 me-trov: Kusič (SŠPTNU) 13,5; 400 metrov: Štakul (SŠB) 65,3; 800 metrov-Kramer (SŠB) 2:25,8; krogla: Derganc (SŠPTNU) 10,57; višina: Vide (SŠTZU) 153-daljina: Simončič (SŠPTNU); štafeta: SŠB 54,2; ekipno: SŠPTNU. M. GLAVONJIČ Od šaha pa do streljanja Pestro športno živjienje na Blanci — Vsako nedeljo tekmovanje — Šah, mali nogomet, streljanje BLANCA — Prizadevni organizatorji športnega društva Blanca so pred dnevi pripravili tri športne prireditve, ki postajajo že tradicionalna merjenja moči mladih športnikov iz Posavja. Začelo se je s šahovskim turnirjem, na katerem je nastopilo 18 udeležencev iz domače krajevne skupnosti, Studenca in KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Rokometaši ribniškega Inlesa so zabeležili še en lep uspeh. Na finalnem pionirskem turnirju najboljših šestih slovenskih ekip, kije bil pred dnevi v Ljubljani, so se mladi Ribničani uvrstili v finale in tam klonili proti vrsti Aera Celja s 13:18 (7:8). V predtekmovanju je Inles najprej premagal ekipo Termopola s 17:9 (10:5), nato pa še Dravo z 19:10 (10:4). Za najboljšega igralca finalnega turnirja je bil proglašen Toše Kiprijanov iz ekipe Inlesa. • Prijateljstvo in druženje mladih športnikov osnovnih šol iz Kočevja in Križa pri Zagrebu traja že deset let, zato je bilo letošnje srečanje v Križu še posebej slovesno. Učenci so sc pomerili v več športnih zvrsteh, tako so v košarki zmagali Kočevci z 39:28, v nogometu gostitelji s 6:3, v rokometnem srečanju deklet spet Kočevke s 15:5 in v moškem dvoboju prav tako Kočevci kar z 22:1. • Prijateljstvo pa ne veže le mladih učencev, pač pa tudi veterane, nogometaše Ribnice in Kočevja. Z vsakoletnimi srečanji in igranjem prijateljskih tekem dajejo tesno stkanim vezem svoje obeležje. Tako sta se ekipi vnovič pomerili pred dnevi na igrišču ob Bistrici v Ribnici, na koncu pa se razšli s prijateljskim rezultatom 1.1. M. GLAVONJIČ Sevnice. Zmaga je odšla v Studenec, priigral pa si jo je Bojan Smrdel, drugi je bil Bregar (Log), tretji pa Radej (Blanca). Le teden dni zatem so prišli na svoj račun ljubitelji nogometa. Na igrišču osnovne šole Blanca seje pomerilo 16 ekip iz vseh koncev Posavja, zanimiva srečanja pa so potekala skozi ves dan. V finalu je vrsta Buldožerja iz Brežic ugnala Caffe bar Vrija iz Krškega, medtem ko je bila ekipa Studenca četrta, Okrepčevalnica Bojan iz Blanca pa četrta. Serija zanimivih tekmovanj seje končala zadnjo majsko nedeljo s turnirjem v streljanju z zračno puško, na katerem seje pomerilo šest ekip sevniške občine. Kar štirje strelci so zadeli enako število krogov (173), tako da so odločile boljše serije. Žmaga je na koncu pripadla Slavku Zakošku (SD Kopitar), drugi je bil Jazbi-nšek, tretji Pfajfar (oba SD Boštanj) in četrti Slemenšek (SD Blanca). V ekipni konkurenci je zmaga pripadla strelcem Kopitarja s 509 nastreljanimi krogi, druga je bila SD Boštanj (508), sledila pa sp ekipe SD Slilles, SD Blanca, OŠ Blanca itd. A. MEŠIČEK NOVOMEŠČANI ČETRTI NOVO MESTO — Končano je tekmovanje v 1. A slovenski namiznoteniški ligi. Novomeška ekipa, novinec v tem najvišjem republiškem namiznoteniškem tekmovanju, se je uvrstila na 4. mesto. V zadnjem kolu so Novomeščani gostovali in izgubili z Gornjo Radgono s 6:3 in premagali mariborski Branik z 8:1. KAR 111 STRELCEV NOVO MESTO — V počastitev 45-letnicc ustanovitve XV. udarne divizije NOV je bilo pred dnevi na strelišču v Bršl-jinu tekmovanje v streljanju z vojaško puško, ki so ga uspešno pripravili OK ZRVS Novo mesto in pripadniki novomeške garnizije. Tekmovanja se je udeležilo kar 37 ekip s 111 strelci, v posamični konkurenci je zmagal Radovič (ZRVS Ribnica) z 89 krogi pred Kraljem (ZRVS Žabja vas) 83 in Gradišaijem (TO IMV Novo mesto) 80. V ekipni razvrstitvi je zmaga ekipa TO IMV Novo mesto pred VP 1394 Novo mesto in OŠ Kočevje. št. 23 (2025) 9. junija 1988 DOLENJSKI UST 19 [ TELEVIZIJSKI SPORED ] SOBOTA, 11. VI. 8.45 - 12.10 in 13.00 — 01.30 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 10.40 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 19. oddaje 13.15 VIDEOSTRANI 13.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 13.40 RADOVEDNI TAČEK 13.50 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE 14.15 V ZNAMENJU DVOJČKOV 14.35 MIŠKOLIN. ponovitev 1. dela 14.45 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 15 15 F.P V NOGOMETU — DAN- A-^PANI IA 17.15 NOČNI IZLET, slovenski film 18.45 RISANKA 19.01 KNJIGA 19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 VISOKA TARČA, ameriški film 22.15 DNEVNIK 22.35 POLETNA NOČ VELIKI ROP, 6. del nadaljevanke NERODA, 1. del angleške humoristične serije 01.20 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 17.15 Finale pokala Jugoslavije v roko- metu (m) — 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena razglednica — 21.15 Pop delavnica TV ZAGREB 9.30 Dinastija — 10.20 Program plus (ponovitev) — 12.00 Ob 45. obletnici ŽAVNOHA— 15.10 Poročila — 15.15 TV koledar — 15.25 EP v nogometu, Danska:Španija — 17.15 Finale pokala Jugoslavije v rokometu — 18.30 Človek in čas — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Boljše življenje — 20.55 Leteči oddelek Skvotland Yarda (angleški film) — 22.25 Dnevnik — 22.40 Nočni program — 00.40 Poročila NEDELJA, 12. VI. 14.40 22.55 .8.50 — 12.45 in TELETEKST 9.05 VIDEO STRANI 10.10 ŽIV ŽAV 11.05 GRIZLI ADAMS, ponovitev 19. dela 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL BORISA IN MATEJA KOVAČIČA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 VIDEOSTRANI 14.55 VIDEOSTRANI 15.10 SINOVI IN HČERKE STEKLARJA JAKOBA, 10. del nadaljevanke 16.10 NOVOMEŠKA POMLAD 1920 — ROJSTVO NEKE AVANTGARDE, dokumentarna oddaja 16.50 PIRAT, ameriški film 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 TRI LAHKOTNE IGRE — NOTRANJE REZERVE, drama TV Zagreb 21.10 ZDRAVO 22.40 VIDEO STRANI DRUGA TV MREŽA 8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in Niti (angleški film) — 12.00 Anglunipe (oddaja v romščini) — 12.15 Športno zabavno popoldne — 15.15 EP v nogometu, Angiija:Severna Irska — 17.15 Rokomet (ž) Jugoslavija.Romunija — 18.30 Športno popoldne — 19.00 Montreal: Formula 1 za VN Kanade — 20.45 EP v nogometu, Nizozemska: SZ — 22.00 Športni pregled PONEDELJEK, 13. VI. S.'45 — 12.00 in 17.30 — 01.10 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 17.45 VIDEO STRANI 18.00 RADOVEDNI TAČEK 18.15 MALA NADA, 1. del otroške serije 18.45 RISANKA 10.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 TISOČLETNA ČEBELA, 4., zadnji del slovaške nadaljevanke 21.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.40 DNEVNIK 22.00 POLETNA NOČ BEG V NEZNANO, 1. del avstralske nadaljevanke ALO, ALO, humoristična serija 01.00 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program —- 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes (zunanjepolitična oddaja) — 20.45 Poročila — 20.50 Mladi ustvarjalci — 21.10 Narasle vode (nizozemska nadaljevanka) — 22.00 Revolucija, ki traja — 22.45 Poezija TOREK, 14. VI. 8.45 — 12.00 in 16.20 — 02.00 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 16.35 VIDEOSTRANI 16.50 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 16.55 ČAROBNA KOŠARKA 17.15 EP V NOGOMETU — ZRN :DANSKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 RAZSVETLJENI POGLED, film o Evgenu Bavčarju 21.00 AKTUALNO: ODNOSI V FEDERACIJI 22.30 DNEVNIK 22.50 POLETNA NOČ BEG V NEZNANO, 2. del avstralske nadaljevanke NENAVADNE ZGODBE, 2. del 01.50 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.55 Poje vam Catherine Ribeiro — 19.30 Dnevnik — 19.55 Rezerviran čas — 20.15 EP v nogometu, Italija:Španija — 22.00 Poročila — 22.05 Zabavni torek SREDA, 15. VI. 8.45 — 12.00 in 16.20 — 01.15 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev '6.35 VIDEOSTRANI 16.50 DEČEK Z ZELENIMI PRSTI, 2. del 17.05 MIŠKOLIN 17.15 EP V NOGOMETU — ANGLI-JA:NlZOZEMSKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNENVIK 20.05 DODSWORTH, ameriški film (ČB) Film, ki ga je W. Wyler posnel leta 1936, je pretanjena psihološka študija starejšega zakonskega para, ki je skupaj preživel vrsto let, ne da bi se zares spoznal. Zakonca se začneta odkrivati drug drugemu šele na potovanju po Evropi. Na videz trdna zveza razpada, razkrivata se dve samostojni osebnosti z različnimi željami, nagnjenji, hotenji. Ženi ni dovolj pozornost in prijaznost bogatega moža, v strahu pred prihajajočo starostjo si išče drugih moških. Mož ji dolgo stoji ob strani, saj je prepričan, da je to njegova dolžnost, dokler nazadnje ne uvidi, daje edino prav, če tudi on izbere svojo pot. 21.45 DNEVNIK 22.05 POLETNA NOČ BEG V NEZNANO, 3. del nadaljevanke GARFIELD, 2. del 01.05 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet na zaslonu — 20.40 EP v nogometu, Irska:SZ — 22.00 Poročila — 22.05 Umetniški večer ČETRTEK, 16. VI. 8.45 — 12.00 in 15.55 — 01.25 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 16.10 VIDEOSTRANI 16.25 Celje: ATLETSKI MITING, prenos 18.30 INDIJANSKE LEGENDE, 10. del kanadske nanizanke 18.50 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 TEDNIK 21.10 IZGUBE, 3. del angleške nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 22.15 POLETNA NOČ BEG V NEZNANO, 4. del nadaljevanke KDO BO NOSIL HLAČE, 2. del 01.15 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 18.30 Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Telekino — 22.30 Poročila — 22.35 Lektira Spored Studia D studio /j* 8/ a Tel.: 2* ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem ledna, biba leze-biba gre, studio—D jutri PETEK 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in manj znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba lezc-biba gre, studio—D jutri NEDELJA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako. .. repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa PONEDELJEK 12.00 začetek programa — pesem tedna, 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika— ponovitev oddaje, 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba ieze-biba gre, studio D—jutri TOREK 12.00 začetek programa, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi. 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narod- no glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri SREDA 12.00 začetek programa, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00 vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena od” daja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri Radio Sevnica UKV — 96,8 ali 105,2 MHZ Redakcija Čestitke telefon 81-004 Oglasi Studio telefon 81-315 ČETRTEK, 9. 6. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda Glasbeni uvod za ogrevanje 17.20 — Aktualno 17.35 — EPP in obvestila 17.50 — Iz naših krajev 18.10 — Rezervirano za ... 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Zaključek sporeda SOBOTA, 11.6. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda VEDNO VESELO NA SREČANJU — Aktivisti Rdečega križa v krajevni skupnosti Straža so minulo nedeljo že osmo leto zapored v gasilskem domu pripravili srečanje starostnikov. Več kot sto jih je prišlo od blizu in daleč. Najprej so prisluhnili daljšemu programu, ki so ga spletli učenci osnovne šole Vavta vas, zatem pa sta jih razveselila še harmonikarja Ivan Šiška in njegov sin. Prizadevni organizatorji so za to priložnost pripravili tudi srečelov in še marsikaj zanimivega. (Foto: J. Pavlin) Novomeški gasilci v Nemčiji Vsestransko koristna pot v Langenhagen in Hannover V okviru sodelovanja med Novim mestom in Langenhagnom so gasilci iz Novega mesta obiskali Hannover in Langenhagen. Eden od glavnih razlogov za obisk je bila strokovna plat, ker je v tem času v Hannovru bila največja svetovna razstava gasilstva, ki jo organizirajo vsakih osem let. Po prihodu v Hannover so se gasilci udeležili proslave Slovenskega kultur-no-športnega društva ob 25. maju, dnevu mladosti. Društvo je pripravilo prisrčen kulturni program, po končanem programu pa je bil čas za spoznavanje gostov ter razvedrilni program ob glasbi in plesu. Na proslavi so bile prisotne znane osebnosti Hannovra, posebej pa velja omeniti jugoslovanskega konzula Franca Luknerja, predsednika koordi CESTA ALI PROMETNA OVIRA? OSILNICA — Cesta Brod na Kolpi—Osilnica—Čabar je delno asfaltirana, delno pa makadamska. Med asfaltom in makadamom ni bistvene razlike, saj je povsod polno lukenj. Ob cesti in pogosto celo na cesti so kupi nasipnega gramoza, nihče pa z njim ne zakrpa lukenj. Še posebno luknjasta je cesta na hrvaški strani Kolpe, pa tudi na slovenski so luknje v celo ne tako davno položenem asfaltu. Uporabniki te ceste še nekako razumejo, da morda ni denarja za asfalt. Ne morejo pa razumeti, da niso zakrpane luknje vsaj z gramozom, ki gaje dovolj ob cesti, v okoliških kamnolomih ali celo v Kolpi. KDAJ ODDELEK MILICE V KRMELJU? KRMELJ — V Mirenski dolini so krajani že večkrat spraševali, kdaj bodo dobili oddelek milice v Krmelju. Za boljšo pokritost terena, zlasti še za večjo prometno varnost, odkar je asfaltirana cesta Boštanj — Mokronog, bi bila takšna organiziranost milice že kar nujen korak. Kažejo tudi, da imajo v sosednji trebanjski občini sosedje že dlje oddelek PM v Mokronogu. Kot pravi komandir sevniške PM Anton Der-stvenšek, bi oddelek PM v Krmelju kaj hitro zaživel, če bi občina zagotovila ustrezne poslovne prostore in dve stanovanji v Krmelju. Za vse ostalo bi poskrbela PM Sevnica oz. republiški sekretariat za notranje zadeve, kije omenjeni oddelek PM že imel v svojih planskih aktih, ker pa se dolgo ni nič spremenilo, je bil oddelek izpuščen iz listin. Toda kakor hitro bodo rešili omenjene zagate, bodo papirje že naglo popravili. nacijskega odbora društev Spodnje Saške Stanislava Stanojloviča in predsednika Slovenskega društva Rafaela Klančarja. Naslednji dan je bil posvečen obisku svetovne razstave gasilstva, kjer so bile prikazane vse novosti s tega področja. Na razstavišču je bilo moč spremljati tudi demonstracije in delo z opremo od gašenja specifičnih požarov do reševanja pri ekoloških naravnih nesrečah. Poleg opreme so bila na razstavišču tudi različna vozila oz. avtomobilske naprave za hitro odkrivanje požarov, kakor tudi naprave za avtomatsko gašenje. Na voljo je bilo zelo veliko strokovne literature in prospektov. V popoldanskih urah je bil organiziran razgovor z gasilci v Langenhagnu. Poleg glavnega komandanta UWE Hollburga in gasilcev so bili navzoči tudi predstavniki mesta Langenhagen in novinarji. Po uradnih razgovorih in izmenjavah' izkušenj so gasilci Lange-nhagna pripravili tovariško srečanje. Poleg razstave gasilstva v Hannovru se bomo Novomeščani spominjali tudi prijaznosti in odprtosti tamkajšnjih ljudi, članov Slovenskega kulturnega in športnega društva Krka in gasilcev mesta Langenhagen. Omeniti velja, da sta gasilcem Novega mesta pomagala pri organizaciji strokovne ekskurzije Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Novo mesto in izvršni svet SO Novo mesto. M. HORVAT USPEH VITEZIČA IN KOČEVARJA JESENICE — Minulo soboto in nedeljo je bil na Jesenicah tradicionalni namiznoteniški turnir za pokal Julijskih alp, na katerem sta nastopila tudi člana NTK Novo mesto Kočevar in Vitezič. Prvi je branil barve slovenske članske reprezentance, ki je zmagala, enako kot republiška mladinska reprezentanca, za katero je igral Alan Vitezič. Po tem turnirju seje še kakih 30 klubov pomerilo v ekipni konkurenci, Kočevar in Vitezič sta Novomeščanom priigrala četrto mesto. TELEFON ZA VSAKO HIŠO — Velika akcija za napeljavo telefona v vsako hišo v metliški občini je v polnem teku. V gorjanskem delu občine je že vse pripravljeno za polaganje oziroma napeljavo kablov. Letos bodo v Metliki montirali novo telefonsko centralo, do leta 1990 pa bo lahko vsako gospodinjstvo v tej belokranjski občini dobilo telefon. Seveda morajo ljudje za to veliko prispevati z denarjem in delom (Foto: A. Bartelj) POGLOBLJEN PODVOZ — Prenizek cestni podvoz med Metliko in Rosal-nicami je bil huda ovira, saj seje marsikateri večji tovornjak, namenjen v bližnji Komet ali Novolesov tozd, zagozdil v njem in tako zaprl pot ostalim vozilom. Sedaj so ta podvoz končno poglobili in ne bo več oviral prometa. (Foto: A. Bartelj) 17.05 — Pionirski kotiček — spisi pionirjev dopisnikov — predstavitev dejavnosti na posameznih —- nagradni natečaj za učence 18.00 — Glasbena uganka 18.10 —EPP 18.30 — Oddaja o poklicnem usmerjanju 18.45 — Zgodbica za pionirje 19.00 — Zaključek sporeda NEDELJA, 12. 6. 10.30 — Pozdrav in predstavitev sporeda 10.50 — Kmetijska panorama Nedeljski gost Oddaja o kulturi 11.40 — Mikrofon na vasi Dobro je vedeti 12.00 — Aktualno Minute za prometno varnost 12.15 — Za vsakogar nekaj 13.00 — Nedeljski poročevalec 13.30 — Čestitke in pozdravi naših poslušalcev SREDA, 15. 6. 17.00 — Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 — Informativna kronika 17.25 — Naši kraji in ljudje 18.25 — Glasbena oddaja 19.00 — Zaključek sporeda PETEK, 10. VI. 8.45 - 12.00 in 17.30 — 01.50 TELETEKST 9.00 POLETNA NOČ, ponovitev 17.45 VIDEOSTRANI J&00 V ZNAMENJU DVOJČKOV 18.20 GRIZLI ADAMS, 19 del nanizanke 18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 EP V NOGOMETU - ZRNJTA-L1JA t 22.00 DNEVNIK 22.15 POLETNA NOČ VELIKI ROP, 5. del avstralske nadaljevanke 00.00 ŠOPEN, italijanski film 01.40 VIDEOSTRANI DRUGA TV MREŽA 19.00 Šaleški fantje in Ansambel Mira Klinca — 19.30 Dnevnik — 19.55 Ex li-bris: Rezbarstvo — 21.00 Glasbeni utrip Primorske — 22.00 Poročila — 22.05 En avtor, en film — 22.30 V dolini reke Isse (poljski film) TV ZAGREB 9.00 Ljubo doma, kdor ga ima — 9.30 Znanost — 10.00 Poletno dopoldne — 12.00 Poročila — 16.45 Poročila — 16.50 Program plus (ponovitev) — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nezgodni center (TV nanizanka) — 20.55 Kvizkoteka — 22.20 Dnevnik — 22.40 Kultura srca — 23.40 Program plus — 01.20 Poročila 20 DOLENJSKI LIST Št. 23 (2025) 9. junija 1988 15/- pri nakupu na tekstilnem oddelku od 13. do 18. 6. 88 obiščite nas Iskra Delta Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41, objavlja prosta dela in naloge za območno enoto NOVO MESTO: VZDRŽEVALCA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV (1 delavec) Pogoji: — VI. ali V. st. elektrotehniške ali računalniške smeri — 6 mesecev ozr. 2 leti delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik) — znanje angleškega jezika — vozniški izpit B kategorije K sodelovanju vabimo zlasti mlajše delavce z veseljem do dinamičnega in strokovno zanimivega dela pri vzdrževanju moderne računalniške tehnologije. Kandidati bodo v postopku izbire morali opraviti preizkus strokovnega znanja in znanja angleščine. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, razen za pripravnike, s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organiziranosti delovne organizacije in razvidu del ozr. naloge. Kandidati na| pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, Kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41. ZAHVALA V 59. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dobri in skrbni očka, mož, stari ata, brat in stric JANKO MALI iz Bršljina 57 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob. Posebna zahvala ljubljanskim zaporom oddelek Novo mesto, KS in ZZB Bršljin, pevcem in godbenikom, DO MKZ Krka in Novoteks. Žalujoči: žena Jožica, hčerka Zdenka s sinom Klemenom, hčerka Jožica z družino in ostalo sorodstvo Preljubi Peter, oči ti, že leto te med nami ni V nožem domu je praznina, v srcih naših bolečina. Ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN Boleč je spomin na 14. junij, ko nam je kruta usoda iztrgala nadvse dobrega moža, očija, brata in strica PETRA ISKRA z Vinkovega vrha 8 Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI specializirano podjetje za industrijsko opremo, TOZD IKON Kostanjevica na Krki Krška cesta 6 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge _v j s posbnimi pooblastili in odgovornostmi vodja prodajno-projektivne enote Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne smeri — da ima 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ki so dokazane z delovnimi uspehi, doseženimi z večletnim us- j pešnim opravljanjem del in nalog na tem ali podobnem de-lovnem področju — da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti — da aktivno obvlada en svetovni jezik. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: »SOP« KRŠKO, TOZD IKON, Krška cesta 6,68311 Kostanjevica na Krki. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 283: r: i SOP KRŠKO REPUBLIŠKE PRVAKINJE — V Radljah ob Dravi je bilo pred dnevi ekipno prvenstvo Slovenije v šahu /.a mlajše pionirje in pionirke. Dolenjska prvaka, ekipi Starega trga, sta se odlično odrezala. Dekleta (na posnetku z mentorjem Vinkom Kobetom) so prepričljivo osvojila naslov republiških prvakinj, kar je njihov že četrti zaporedni uspeh, medtem ko so bili fantje tretji. Naslov prvakinj so osvojile Medvedova, Šterbenčeva, Kobctova, Miheličeva in Obrovnikova, medtem ko so fantovske barve Starega trga branili Vukelič, Štcrbenc, Žagar, Starc in Koce. (Foto: T. Golobar) U KONCERT V CERKVI — V cerkvi v Novi Štifti, baročnem biseru iz 17. stoletja, je bilo že več koncertov. Minuli petek, 3. junija, pa je v tej cerkvi, kije zelo akustična, gostoval oktet Zvon iz Ljubljane. V prvem delu so zapeli Mašo Stanka Premrla, v drugem delu pa več pesmi različnih skladateljev, in to v staro-ccrkvenoslovenskem jeziku, ki sta ga za liturgične potrebe Slovanov uvedla sveta brata Ciril in Metod. Za zaključek so zapeli pesem v slovenščini, ki se poje v naših cerkvah. Koncertu so prisostvovali kulturni in javni delavci iz ribniške in kočevske občine, iz Ljubljane in od drugod. Na fotografiji: nastop »Zvona« v Novi Štifti. (Foto: J. Primc) sozd rek edvarda kardelja, trbovlje DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA - 68340 ČRNOMELJ Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge ŽAGAR - GATERIST Pogoji: izpit za gaterista in eno leto delovnih izkušenj Prijave dostavite v 8 dneh po objavi na naslov: Rudnik rjavega premoqa Kanižarica, Črnomelj 284/23 Knjiga, ki jo že imajo Angleži, Američani, Nemci in Švedi, Slovenci pa jev takšnem obsegu še nismo imeli: UGANKARSKI SLOVAR Točen naslov:................................................ Številko osebne izkaznice.....................izdane pri SO . Podpis: Založnik CGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje Na 302 straneh je zbranih preko 15.000 gesel in pojmov, ki se pojavljajo v križankah in drugih zvrsteh slovenske enig-matike. Ugankarski slovar je nepogrešljiv pripomoček reševalcev in sestavljalcev križank in drugih ugank. SLOVAR NE MISLI NAMESTO VAS! Crlco ~ iztočnico morate najti sami, torej z ugankarskim slovarjem vaš konjiček ne izgubi na športnem duhu. DOSUEJ ZAPLETENO ODSLEJ ENOSTAVNO Enciklopedije Leksikoni UGANKARSKI SLOVAR Slovarji Več knjig v eni! Atlasi Ugankarski slovar lahko kupite v vseh bolje založenih kn|igarnah ali pa pošljite spodnjo naročilnico na naslov: ČGP Delo, TOZD Novi tednik in Radio Celje, Trg V. kongresa 3 A, 63000 Celje NAROČILNICA UGANKARSKI SLOVAR: 23.200 din Priimek in ime............................................ AVTOPREVOZNIK USPEŠEN GOBAR — Že od rosnih let je Jože Cvelbar z Blance, ki se bo letos srečal z Abrahamom, nadvse uspešen gobar. Dvakrat do trikrat tedensko gre za kakšne tri ure pešačit po gozdovih in nikoli, kadar seveda gobe sploh rastejo, se ne vrne domov praznih rok. Prejšnji teden, še pred zadnjim obilnim deževjem je v borovem gozdu, pomešanem z nekaj listavci, med Poklekom in Komorivcem našel tile borovšnici oz. jelkova gobana. Večji, ki ima obseg klobuka 86 cm, težak pa je 1,25 kg, je bil za 2-letno vnukinjo Andrejko kar pretežka igračka. (Foto: P. Perc) V NEDELJO KOLESARSKI MARATON GROSUPLJE — Kolesarsko društvo Grosuplje organizira v nedeljo, 11. junija, tradicionalni kolesarski maraton »P6 poteh II. grupe odredov«. Start maratona bo ob 8.30 v Ivančni gorici, kjer bo tudi cilj, prijave pa zbira organizator med 7. in 8.15 na startu. Proga je dolga 80 kilometrov in bo udeležence vodila iz Ivančne gorice preko Stične, Šentvida, Doba, Radohove vasi, Muljave, Krke, Grosupljega do Loke, Polževega in nazaj v Ivančno gorico. Okrepčevalna postaja bo pri hotelu Polževo. Crispy bogastvo celega zrnja Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA. Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih. Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati. Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja. Naučite se začeti dan s Crispy izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce. Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispy zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa. Crispy izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri. Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite: o) Ljubljana, TOZD Mlini Slovenila 1 f Moja dežela. 23 (2025) 9. junija 1988 DOLENJSKI LIST 21 II TEM TEVIMII 1IAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V I EIVI ICUnu VHO LHBIIIVIH PRfinAM _ KUPIM — pnsFST_7FMiTNF pnuiinnc _ PA7un _ ori/pstii i _ prfki im _ r.FRTiTkr _ 7AHV/AI f PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 9. junija — Primož Petek, 10. junija — Maijeta Sobota, 11. junija — Žalika Nede'ja, 12. junija — Adela r*rsjeljek, 13. junija — Anton Torek, 14. junija — Metod Sreda, 15. junija — Vid LUNINE MENE 14. junija ob 10.14 — mlaj m kino BREŽICE: 10. in 11. 6. (ob 20. uri) ameriški film TrinitA. 12. (ob 18. in 20. uri) ter 13. 6. (ob 20. uri) ameriški film Petek 13 — Jakson živi. 14. in 15. 6. (ob 20. uri) ameriška drama Star 80. ČRNOMELJ: 10. 6. (ob 18. uri) jugoslovanski risani film Čudežni gozd. 10. in 12. 6. (ob 20. uri) avstralski film Dakota Haris — skrivnost novoodkri-tih otokov. 14. 6. (ob 20. uri) ameriška komedija Topli obrok. 16. 6. (ob 20. uri) francoska kriminalka Pasja vročina. MIRNA PEČ: 11. 6. film Meso in kri. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 9.6. (ob 18. in 20.15) ameriška vojna drama Platoon — vod smrti. Od 10. do 12.6. (ob 18. in 20. uri) ameriška vojaška komedija M.A.S.H. — mobilna vojaška kirurška bolnica. 13. in 14. 6. (ob 18. in 20. uri) angleška komedija Dirka za časom. 15. 6. (ob 18. in 20. uri) domača komedija Tesna koža — 11. del. 15. 6. (ob 22. uri) ameriški erotični film Bordel. SEVNICA: 9. in 10. 6. ameriški akcijski film Zakon molka. 11. in 12.6. ameriški akcijski film Ulica strahu. 16. in 17. 6. ameriški kriminalni film Mafi-jev zakon (Vse predstave ob 20-. uri) TREBNJE: 11. in 12. 6. ameriška komedija Obupno iščem Suzano. NOVO MESTO — DOM JLA. Od 10. do 12. 6. ameriški akcijski film Ukaz Leopard. Od 13. do 15. 6. ameriški film Moj sosed je vampir. v.v.v.r.v.v.v.v.v.v.-.v.v.v.v.v.v.v.\v.v.v.v nlpžbo dobi OBRTNIKI! Sprejmem kakršnokoli delo v popoldanskem času. Šifra: »VESTNA«. (ček-Sl-23) PRIDNO DEKLE išče zaposlitev v mesecu juliju in delo v popoldanskem času v naslednjih mesecih. Tel. 84-347. (P23-25MO) IMATE VELIKE ŽELJE, denaija pa ne? Če ste pridni, radi delate z ljudmi in si želite zaslužiti 100 SM in več, pokličite po telefonu (068) 47-712! (P23-1MO) službo išče FANTJE, DEKLETA! Če imate proste vikende in prevoz, priložnost 200 SM na mesec, pokličite popoldne na 84-986 (Maijan). (3174-SD-23) ČE STE v finančni krizi, bližajo se dopusti, lahko zaslužite 200 SM. Plačilo tedensko. Avto obvezen! Petek od 17. uri — Ločna 8/a, Novo mesto. (3203-SD-23) stanovanja PRODAM lastniško stanovanje (polovica hiše) s posebnim vhodom, 90 m2. Poleg stanovanja je za prodajo še polovica podstrešja, 40 m2, in lastniška zidana garaža podkletena, 30 m2, primerno za ma,.jst) obrt. Asfalt do hiše. Okoli hiše je 600 m2 zemlje in vrta. Šifra: »PREDMESTJE NOVEGA MESTA«. (P23-36MO) NOVO dvosobno stanovanje v Novem mestu prodam. Tel. 26-909. (P23-34MO) STANOVANJE v Novem mestu išče mlad zakonski par, z dobrim plačilom ali predplačilom. Tel. 27-841, od 15. ure dalje. (3169-ST-23) STANOVANJE v Krškem vzamem v najem. Ponudbe na tel. 26-908, dopoldne. (P23-30MO) MLADA DRUŽINA išče kakršnokoli stanovanje v Novem mestu. Tel. 25-077 ali Suhadolnik, pri Brajerju, Nad mlini 41, Novo mesto. (3U3-ST-23) VEČJE STANOVANJE v centru Trebnjega prodam. Informacije na telefon (068) 28-658. (3147-ST-23) DEKLE išče manjše stanovanje v Novem mestu. Tel. 20-350, popoldne. (3144-ST-23) ENOSOBNO komfortno stanovanje (telefon, centralno ogrevanje, balkon) in garažo v isti stavbi v Sevnici prodajamo. Informacije na telefon (068) 75-624. (P23-7MO) motorna vozila Zastavo 101(1300 ccm), letnik 1981, prevoženih 50.000 km, prodam. Informacije tel. 23-430. OPEL REKORD 1900, letnik 1975, prodam po ugodni ceni. Telefon 81-988. (P23-4MO) GOLF diesel, letnik 1983, prodam. Mirko Haralovič, Globičice 10, 68311 Kostanjevica. (3096-MV-23) MOTOR MZ (250 ccm) prodam. Jože Umek, Uršna sela 30. (3101-MV-23) R 4 GTL, oktober 1987, prodam. Tel. 76-334, popoldne. (3106-MV-23) R 4 GTL, letnik 1986, in TOMOS av-tomatik, letnik 1987, prodam. Tel. 40-171. (3108-MV-23) R 4, registriran, prvi lastnik, prodam za 180 SM. Telefon 72-446. (3082-MV-22) VVARTBURG, letnik 1974, kompleten ali po delih, zadnji odbijač za golf JX in torzijsko os za tovorno prikolico prodam. Tel. 65-391. (3140-MV-23) R 4 TL, letnik 1985, prodam za 5 M. Tel. 21-234. (P23-16MO) GOLF DIESEL, letnik 1986, in gori-lec Landis Gyr (50.000 cal), prodam. Ogled vsak dan. Bračika, Rosalnice 12, Metlika. (3142-MV-23) Z101 prodam za 200 SM. Tel. 22-377. (P23-26MO) Z101, avgust 1986, prevoženih 24.000 km, prodam. Tel. 60-143, popoldne. (23-27MO) 126 P, letnik 1976, registriran do novembra 1988, prodam za 100 SM. Tavčar, Lamutova 9, Novo mesto, tel. 22-578. (P23-15MO) R 4, letnik 1987, prodam. Ivan Kralj, Brusnice 86, tel. 23-856. (3146-MV-23) 126 P, letnik 1980, prodam. Janez Zupančič, Meniška vas 69, Dolenjske Toplice, tel. 65-631. (3148-MV-23) Z 101, letnik 1979, prodam. Tel. 52-787, dopoldne. (P23-29MO) 126 P, letnik 1982, prodam. Silvo Veselič, Adlešiči 9, Adlešiči. (P23-17MO) VISO 2 CLUB, letnik 1982, prodam. Tel. (068) 67-001. (P23-19MO) KAMION VLAČILEC s polprikolico, letnik 1975, s pogodbenim delom ali brez njega, prodam. Franci Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje. (P23-20MO) Z 750 S, letnik 1977, prevoženih 50.000 km, prodam. Vrščaj, Marjana Kozine 6, tel. 23-943. (3119-MV-23) DOBRO OHRANJEN APN 6, peč za centralno kurjavo s priključki in električno-plinski štedilnik prodam. Tel. 22-921. (3120-MV-23) 126 P, letnik 1983, prodam. Tel. 75-512. (3149-MV-23) ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano do maja 1989, prodam. Ostalo po dogovoru. Tel. 79-730 dopoldne in (063) 781-135 popoldne. (2755-MV-23) ZASTAVO 101 confort, letnik 1980, prevoženih 43.700 km, garažirano, prodam. Informacije po telefonu 21-595 med 13. in 15. uro. (3127-MV-23) 126 P, letnik 1979, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled možen v četrtek in petek od 16. do 20. ure. Vladka Gašperšič, Brod 65, Novo mesto. (P23-22MO) 126 P, letnik 1982-avgust prodam. Novak, tel. 47-488. (P23-24MO) WARTBURG KARAVAN, letnik 1980, prodam. Tel. 42-206. (3130-MV-23) Z 750, letnik 1982, prodam. Zelo dobro ohranjena, prvi lastnik, prevoženih 23.000 km. Janez Ljubi, C. brigad 32, Bršljin, Novo mesto. (3133-MV-23) 126 P, letnik 1978, prodam. Marvar, Ratež 64, tel. 85-989. (3136-MV-23) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krškp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. skupščina Dojenjskegi Predsednik: Nace Stamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva ng programsko Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. «0 stamcar. ASOPISNI sVeT je organ družbenega vpliva na progran novo in. uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič. zasnovo in u----------r-....- -------- . UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), 'Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budia, Anton Jakše, ZdenkaLindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 600 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga vajuta v tej vrednosti) na leto. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 9.000 din, na prvi ali zadnji strani 18.000 din; za razpise, licitacije ipd. 10.000 din. Mali oglas do deset besed 6.000 din, vsaka nadaljnja beseda 600 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. / 22 R 4 TL, letnik 1978, prodam. Iztok Kren, Paderšičeva 11, Novo mesto. Od 15. do 18. ure. (3138-MV-23) TOMOS AUTOMATIK, skoraj nerabljen, in traktor univerzal 445 poceni prodam. Tel. 97-264. (P23-51 MO) Z 128, letnik 1986, prodam. Albin Bo-golin, Koprivnica 35, tel. 72-443, dopoldne. (P23-52 MO) Z 101, letnik 1977, prodam celo ali po delih. Cena 60 SM. Vozilo je v voznem stanju. Tel. 72-446. (3204-MV-23) Z 101, letnik 1977, dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 62-690. (P23-54 MO) ZASTAVO 101, maj 1984, prodam. Denžič, tel. 61-083, dopoldne. (3206-MV-23) R 4 TL in opel rekord 1,9 prodam. Tel. 76-037. (3209-MV-23) R 18, letnik 1983, prevoženih 48.000 km, registriran do 8.6.1989, prodam. Tel. 24-227. (3210-MV-23) WOLKSWAGEN kombibus, letnik 1985,2000 ccm, prodam. Informacije na tel. (061) 322-925. (3213-MV-24) 126 P, letnik november 1982, prodam. Tel. (061) 772-911, int. 32, Darinka Murn, Trebča vas 22, Dvor. (3212-MV-24) NISSAN SUNNY 1,6 TLX, letnik maj 1987, metalik — temno moder, registriran, ugodno prodam. Tel. 71-956. (3211-MV-23) MOTOR JAWO 350 ccm, star tri mesece, prodam. Sašek, Dol. Suhadol 7, Brusnice. (P23-56MO) 126 P, oktober 1986, prodam. Tel. dopoldne 21-930 (Tomaž), popoldne 28-224. (3198-MV-23) Z 101 M, letnik 1981, zelo dobro ohranjeno, prodam. Lojze Bevc, Šmaijeta 18, Šmaiješke Toplice. (3199-MV-23) Z 1500 E, letnik 1979, prodam. Tel. 65-534, po 16. uri. (3200-MV-23) Z 13(10, letnik 1976, malo karamboli-rana, prodam. Mirko Muren, Malkovec, Tržišče. (3196-MV-23) Z 101, letnik 1984, 45.000 km, prodam. Tel. (068) 25-531. (3201-MV-23) Z 101, letnik 1986, prodam. Vinko Sajtl, Gor. Gradišče 5, Šentjernej. (P23-48 MO) 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 76-009. (P23-49MO) ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Radivoje Kostič. Zagrebška 8/a, Novo mesto. (3194-MV-23) 126 P, nov, neregistriran, prodam. Tel. 27-107. (3195-MV-23) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik december 1983, prodam. Franc Judež, Zajčji vrh 14, Novo mesto, tel. 43-872. (3191-MV-23) Z 128, letnik 1986, prevoženih 27.000 km, prodam. Glasnovič, Slavka Gruma 30, Novo mesto. (3190-MV-23) ŠKODO 120 LS, letnik 1979, prodam. Maijan Pintar, Meglenik 10, Trebnje. (P23-46 MO) PZ 125 v celoti ali po delih in lado 1200 karavan, letnik september 1978, prodam ali menjam za karamboliran avto. Štefanič, Hmeljska, Kostanjevica. (P23-47 MO) FIAT 127, letnik 1978, in Z 101, letnik 1983, prodam. Ogled na naslovu: Evde-nič, Bršljin 61, Novo mesto. (3187-MV-23) TOMOS BT 50, nov, prodam. Tel. 44-268. (3188-MV-23) R 4 TL, dobro ohranjen, prodam. Srečko Kotnik, Vel. Brusnice 58. (3184-MV-23) ^ ŠKODO 105 S, letnik 1979. prodam. Franci Bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice. (P23-33MO) MOTORNO KOLO TORI 1, malo rabljeno, modre barve, prodam. Iztok Bajuk, Lebanova 16, Novo mesto, tel. 24-392. (P23-35MO) 126 P, letnik 1979, prodam. Resman, Mokronog 191. (320-MV-23) LADO SAMARA, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. Tel. (068) 23-970 po 15. uri. (P23-37MO) Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. 44-844. (P23-38MO) NOV JUGO 1/1 in R 4 GTL, letnik 1986, nujno prodam. Tel. 27-207 popoldne. (P23-39MO) 126 PGL, marec 1988, prodam. Tel. 75-523. (P23-40MO) ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. Jože Blatnik, Šmarješke Toplice 160. (3185-MV-23) 126 PGL, rdeče barve, star 6 mesecev, prodam. Koračin, Stopiče 39, tel. 24-605 int. 83. (3207-MV-23) R 4 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. 23-623. (P23-42MO) APN 6, star dve leti in pol, prodam. Tel. (068) 74-701. (P23-45MO) Z 101 komfort, letnik 1980, prodam. Šime, Stopiče 76. (3186-MV-23) MOTOR AUTOMATIK A3MS, še pod garancijo, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (068) 21-881 ali na naslovu: Gregor Nanger, Jerebova 3, Novo mesto. (3176-MV-23) R 4, registriran, letnik 1976, prodam za 80 SM, dele in ovce. (3179-MV-23) NOVO Z 128 in Z 101, letnik 1986, prodam. Tel. 84-655. (3180-MV-23) Z 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Tel. 84-773, v petek popoldne. (3175-MV-23)' R 4TLS prodam. Štefan Medle, Velike Brusnice 47. (3164-MV-23) KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1982, zelo ugodno prodam. Pavlič, Šukljetova 21, Šmihel, Novo mesto. (3172-MV-23) GOLF GL, letnik 1978, prodam. Andrej Kovačič, Vrh 10, 68310 Šentjernej. (3151 -M V-23) Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 19.500 km, prodam. Klevišar, Pod Trško goro 41, Novo mesto, tel. 24-173. (3153-MV-23) R 4 GTL, letnik 1984, registrirana 20. 4., prodam. Tel. 27-635. (3154-MV-23) LADO 1600, letnik 1979, registrirana do 10. 2. 1989, odlično ohranjena, prodam. Anton Moravec, Cesta herojev 38, Novo mesto, tel. 23-312. (3155-MV-23) AVTOMATIK, prevoženih 400 km, rodam 40% ceneje. Tel. 86-282. (3157-V-23) Z 750, letnik 1976, dobro ohranjena, in tomos 15 SLC nujno prodam. Kočman, Luterško selo 14, Otočec. (3159-MV-23) Z 101, letnik 1978, prodam. Tel. 42-234. (4289-MV-22) TOMOS AUTOMATIK bilet prodam. Tel. 26-314, popoldne. (3165-MV-23) Z 750, letnik 1985, prevoženih 14.000 km, prodam. Franc Vovk, Ragovo 14 a, Novo mesto. (3167-MV-23) Z 101, letnik 1979, prodam. Košak, Drama 24, tel. 42-467. (3171-MV-23) APN 6, star eno leto, prodam za 1.000.000 din. Tel. 25-747. (23-59MO) OSEBNI avto Golf diesel 1. 1986 prodam. Tel. 22-960. (P23-56MO) ZASTAVO 1011. 1977 prodam. Tel. 52-004. (P23-57MO) PRODAM P 126, star 1 leto. Tel. 26-416. (P23-58MO) prodam NOV parni čistilec »100 GRADI« ugodno prodam. Tel. 60-314. (3214-PR-23) 800 kom. strešne opeke NOVI BEČEJ, nov pralni stroj Gorenje in več novih kovčkov prodam, tel. (068) 24-030. (3216-PR-23) 120-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO Melodija in Tomc« APN 6 prodam. Drobež, Gomila 2, Šentjernej, tel. 42-376. (3123-PR-23) CICHOV VOZIČEK, malo rabljen, prodam. Tel. 21-083. (P23-23MO) DVA KLASIČNA FOTELJA (blago), trosed, raztegljiv v posteljo (skaj-blago), dele za lado 1600: motorček za brisalce, kompletni zadnji odbijač, kompletni pokazatelj za pritisk olja z urico, vse novo, ugodno prodam. Tel. (068) 72-311, popoldne. (3128-PR-23) RADIO MELODIJA prodam. Karolina Henigman, Šegova 12, Novo mesto, tel. 24-058. (3134-PR-23) NOVO TROBENTO poceni prodam. Tel. (068) 32-315. (3137-PR-23) KOZO z dvema mladičema prodam. Tel. 20-554. (3139-PR-23) OTROŠKO POSTELJICO, stajico in hojico prodam. Tel. 20-486. (3143-PR-23) ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1) prodam. Tel. 27-776. (P23-14MO) DVA MESECA STARE nemške ovčarje prodam. Tel, (068) 51-087. (P23-18MO) PRODAM čistokrvne šarplaninske ovčarje, stare sedem tednov, m enega nemškega ovčaija, starega osem mesecev. Jože Bojane, Dolenja vas 16, Otočec. (3212-PR-24) PRODAM računalnik, nov, ZX spec-trum + 2 128 K z monitoijem in večjim številom programov. Pokličite na telefon 27-475, popoldne. (3205-PR-23) KONJA, dobrega voznika, starega tri leta, 450 kg, prodam. Franc Gregorčič, Groblje 54, Šentjernej. (P23-50MO) MEŠALEC za beton (2501) kombiniran elektrika — bencin, malo rabljen, prodam. Tel. 71-961. (P23-32MO) USNJENO SEDEŽNO garnituro delfin, novo, prodam. Tel. 44-659. (P23-43MO) PRALNI STROJ gorenje, nov, ugodno prodam. Tel. 24-458. (P23-44MO) PRODAM črno-beli televizor in motorno žago homelite v okvari. Tel. 27-842. (3181-PR-23) OMARO in ležišče poceni prodam. Barbič, tel. 25-803. (3177-PR-23) PRODAM puhalnik, 15-colski voz in APN 6. Saje, Dol. Kamenje 4, Novo mesto. (3178-PR-23) TV GORENJE, črno-beli, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 65-331. (3166-PR-23) KOTNO KUHINJO, ohranjeno, prodam. Ogled možen zvečer, na tel. 25-102. (3168-PR-23) BRAKO šotor prikolico prodam. Tel. 84-981. (P23-31MO) ŠOTOR za 6 oseb, malo rabljen, prodam. Tel. 23-717. (3150-PR-23) PRALNI STROJ z rezervnim tesnilom, v dobrem stanju, prodam za 10 SM. Telefon 23-174 — Vovk. (3202-PR-23) PRODAM dnevno sobo z dvosedom, dobro ohranjeno, staro tri leta in pralni stroj gorenje E program, star dve leti. Cena po dogovoru. Tel. 21-727 (int. 226), Mojca Konda. (P23-53MO) STEREO radiokasetofon prodam. Tel. 23-973. (P23-7MO) PRODAM žago venecianko v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (068) 77-324, v večernih urah. (P23-5MO) GARAŽO na Mestnih njivah prodam. Tel. (061) 218-071, po 19. uri. (3097-PR-23) ELEKTROMOTOR, dvostopenjski, trifazni (moč 1,5 in 8 KW, 170 in 940 vrtljajev na minuto), z zavoro, prodam. Tel. (061) 868-637. (P23-3MO) MOTORNO ŽAGO Sachs-Dolmar 112 prodam. Prosenik, Dol. Težka voda 26, tel. 43-757. (3091-PR-23) GUMI VOZ (15 col) in pralni stroj Gorenje v okvari prodam. Telefon dopoldne 61-880. (3102-PR-23) JUNCA, težkega 400 kg, prodam. Miš-jak, Boričevo, Novo mesto. (3104-PR-23) ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1), staro tri leta, ugodno prodam. Tel. (068)51-070. (P23-IIMO) HARMONIKO Weltmeister, 60-bas-no, prodam. Tel. (068) 45-388. (3111-PR-23) , PRODAM več parcel v Rodinah pri Črnomlju. Informacije na tel. (068) 51-427, Helena Vajs, Vojna vas, Črnomelj. (P23-41MO) ENOSTANOVANJSKO prosto stoječo hišo v Novem mestu — centralna kurjava, garaža, telefon, večji vrt, odlična lokacija — prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Dolenjskega lista pod šifro: »NAD KRKO«.(P22-27MO) PARCELO vinograda z zidanico, primerno tudi za stanovanje, v skupni izmeri 4111 m2, prodam v Kladju pri Vranskem (pošta Šentjanž). Vse inforamcije dobite po telefonu (061) 872-035, Terezija Pivec, Prelesje 4, Dole pri Litiji. (P23-6MO) PARCELO z vikendom, oddaljeno 5 km od Novega mesta, na lepi lokaciji, prodam. Tel. (068) 25-887. (3103-PO-23) KUPCI, POZOR! Parcelo za vikend in gozd v bližini Škocjana zamenjam za osebni avto ali prodam. Pepca Ganoni, Zapotok 14, Ig. (P23-2MO) VRT s stavbišči v izmeri 1,24 ha in gozd v izmeri 1,75 ha na Smuki pri Kočevju prodam. Tel. (063) 884-133, v večernih urah. (P23-13MO) posest POPRAVEK V 22. številki Dol. lista je bil objavljen razpis novomeške SSTZU Boris Kidrič. Pri stavljenju je žal prišlo do napake, pod točko a se 5. alinea razpisa pravilno glasi: — 3 učiteljev elektro strokovnih predmetov — dipl. inž. elektrotehnike Prizadetim se opravičujemo! DL — ep 286/23 kupim KRŠKO—ARTIČE—BREŽICE. Na tej relaciji kupim zazidljivo parcelo. Tel. 33-519. (3122-KU-23) KUPIMO starejšo hišo z vrtom — okolica Novega mesta, do 20 km. V poštev pridejo samo ponudbe z okvirno ceno in krajem. Ponudbe pod šifro: »VSELJIVO TAKOJ«. (3152-KU-23) kmetijski stroji IMT 539, 40 ur, in prikolico 4 t prodam. Tel. 25-608, popoldne. (3189-KS-23) CISTERNO CREINA (22001) ugodno prodam. Tel. (061) 864-278. (3188-KS-23) PRODAM štiri nove gume za traktor TV 30. Informacije po 20. uri na tel. 65-278, Konček. (3162-KS-23) FREZO za traktor TV prodam. Lukše, Vel. Brusnice 97. (3173-KS-23) PRODAM malo rabljen puhalnik tajfun in motorno žago stihi. Naslov v upravi lista. (3160-KS-23) PRODAM bočno rotacijsko kosilnico 1350, dobro ohranjeno. Globevnik, Škocjan 5. (P23-55MO) IMT 540 (1600 delovnih ur) in kravo, brejo šest mesecev, ugodno prodam. Gole, Stari trg 42, 68210 Trebnje. (2986-KS-22) KOSILNICO za TV 420-523, skoraj novo, prodam. T el. 47-318. (P23-12MO) TRAKTOR Ferguson 560, star dve leti, prodam. Jože Božič, Raka 36. (3110-KS-23) TRAČNI OBRAČALNIK 220 prodam. Goriška vas 15, Mirna peč. (3129-KS-23) preklici ANTON JAKOVČIČ iz Gribelj št. 5 preklicujem žaljive besede, izrečene JANEZU JAKOVČIČU. (P23-28MO) razno ŽELITE ČEBELARIT1? Oskrbim vas s panji in čebelami. Nudim mentorstvo. Prodajam čebelje družine in roje. Pre-valšek, tel. (068) 58-183. (3114-RA-23) INŠTRUIRAM matematiko za srednje šole. Telefon 25-003. (3158-RA-23) ODKUPIM jurčke za vlaganje. Telefon 22-283, v petek od 7. do 10. ure. (3192-RA-23) obvestila HENČEK bo igral na Rdečem kalu — Dobrnič 12. junija na vrtni veselici. (3163-OB-23) , ŽAGAM drva v Novem mestu. Tel. 27-516. (3141-OB-23) CENJENE STRANKE obveščam, da sem odprl tapetnjško delavnico. Luka BALABANIČ, Mestne njive 4 a, Novo mesto. (3125-OB-23) KOMISIJSKA PRODAJALNA »TANDA«, Kvedrova 28, Sevnica, sporoča, da sprejema v prodajo in prodaja akustične aparate, glasbila, hi-fi video opremo, športno opremo, kolesa, otroško opremo itd. Odprta je vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob četrtkih zaprto! (P23-8MO) SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! Če vam zamrzovalna skrinja ne hladi, neprekinjeno deluje, toči ali ledi, pokličite (061) 573-858, nonstop! Baumkirher, Ljubljana-Šiška. (P20-9MO) CENJENE STRANKE! Sedaj je čas, da se naročite za sliko, pleskarska dela ter polaganje tapet. Tel. 84-616. (880-OB-8) Kakor hitro spolzi solza mila, tako naglo te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za tvojo skrb in dobroto vsaj malo. ZAHVALA V komaj 47. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož in ati VIKTOR LAJKOVIČ iz Vel. Podloga la Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, darovali pokojniku šopke cvetja in vence ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo LD Vel. Podlog, RD Kostanjevica, ČD Leskovec, Obrtnemu združenju Krško, učencem 4. razreda OS Vel. Podlog, sodelavcem iz parketarstva in Jožetu Pircu, Kostanjeviškemu oktetu za čustveno zapete žalostinke doma in ob odprtem grobu, govornikom za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica, sinova Franci in Robert ter hčerka Brigita in ostalo sorodstvo K' PRODAM starejšo hišo, vseljivo, z ostalim gospodarskim poslopjem, v Gorenjem Medvedjem selu. Frančiška Kališek, Belšinja vas št. 2, Trebnje. (P23-21MO) PARCELO-njivo pri Ledeči vasi prodam. Tel. 42-416. (3131-PO-23) PRODAM novo hišo s 25 ari vrta in 45 arov njive ali zamenjam za enakovredno hišo na območju Dolenjske. Kirn, Goriška vas 3, 68275 Škocjan. (3141-PO-23) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, starega očeta, dedka, brata in strica JANEZA VIDMARJA iz Drame se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju v Šentjerneju, Konjeniškemu klubu Šentjernej, medvojnim »beguncem« za izkazano zahvalo, gospodu župniku za opravljeno pogrebno svečanost in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Drama, 31. maja 1988 DOLENJSKI LIST St. 23 (2025) 9. junija 1988 V lepem majskem jutru so ptički že zapeli, a tvoje zlato srce za vedno je utihnilo. O draga mama, tam v grobu ti počivaš, a naših solz bolesti ne bo se posušilo. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, babica in prababica BARBARA GORENC iz Križa pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in pokojno mamo v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in tolažilne besede. Iskrena hvala postaji milice iz Sevnice in govorniku Maijanu Jamšku. Žalujoči: vsi njeni Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 83. letu starosti je ugasnilo življenje našega dragega ata, deda, pradeda in brata^ MATIJE BLASA z Vel. Vrha 19 pri Šentjanžu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem za pomoč, vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, za darovane vence, cvetjejn sveče, ter vsem, ki ste pokojnega spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala KS Šentjanž, podjetju GG Brežice, kolektivu TK Sevnica, tov. Šušteršiču in tov. Šinkovcu za poslovilne besede ob grobu, pevcem iz Hrastnika za zapete žalostinke in nosilcem praporov, zdravstvenemu osebju iz Sevnice in Krmelja, ki mu je v dolgoletni težki bolezni pomagalo in lajšalo bolečine, ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: sinovi in hčerki z družinami, brat, sestra, Marica Jamnik z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 68. letu starosti je odšel od nas naš dragi mož, oče, ded, in brat RADE BARJAKOVIČ Žuniči 16, Adlešiči Od njega smo se poslovili v soboto, 28. maja, na pokopališču v Pavno-vičih. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, poslovilni govor in podarjeno cvetje. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 6. junija mineva leto dni, odkar smo se poslovili od našega VINKA JERMANA iz Novega mesta, Ljubljanska 33 Težko smo se od tebe poslovili in še težje te bomo pozabili. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Skrb. delo in trpljenje, dragi oče, bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spaL ZAHVALA V 84. letu starosti nas je 28. maja za vedno zapustil naš dragi ata JOŽE UHAN iz Dol. Nemške vasi 32 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo internemu oddelku, dr. Vilfanovi iz Trebnjega, govorniku ŽTP za poslovilne besede, Cestnemu podjetju, DO Trimo, pevcem in gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje, dragi oče, bilo tvoje je življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mimo spal ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric JOŽE BOBIČ Ruhna vas 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Gričarjevim in Dravinčevim, za vsestransko pomoč, Cestnemu podjetju-TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto, ZD Škocjan, zdravniku in patronažni sestri, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane vence in cvetje. Posebna zahvala vsem, ki ste dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je nenadoma zapustil brat in stric JOŽE FRANKO iz Dol. Vrhpolja Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Vrhpolje za vso pomoč in poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: brata Tone in Janez, Francka in Slavko z družino ter teta Pepca V SPOMIN 11. junija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta NEŽA JURŠIČ Iglenik 3 Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje ter ji prižigate sveče. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti drage žene in skrbne mame JOŽEFE KRANJČEVIČ roj. ŠRIBAR iz Brezja pri Leskovcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in tako številno spremstvo k večnemu počtiku. Posebna zahvala dr. Jožetu Pircu za skrbno zdravniško pomoč. Hvala kolektivom Lekarne Sevnica — Senovo, SCT Ljubljana, M-Preskrbi Krško in KGP-Avtopark Ptuj za poklonjene vence, govorniku Francu Resniku za ganljive besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Lojze, hčerke .Slavka, Minka, Anica, sinova Lojze in Branko z družinami Brezje, Krško, Ljubljana, Ptuj, dne 2. junija 1988 Sin dragi, zbudi se, rada bi k tebi stisnila se. Srce joče, te kliče nazaj, a ti me ne slišiš, v grobu spiš sedaj. V SPOMIN 13. junija bodo minila štiri leta. odkar nas ^ je zapustil ‘ - f LADI ^ FERK OLJ iz Zavinka 10 pri Škocjanu Vsem, ki spomin nanj hranite v svojih srcih, prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu, iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga, nadvse skrbna mama, stara mama, sestra in teta JERICA POVŠE iz Klenovika 5 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in nam pomagali, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku, pevkam za zapete žalostinke in krajevni skupnosti za govor. Iskrena zahvala tudi nevrološkemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: sin Slavko z družino, hčerki Tončka in Mici z družino in vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANE SINTIČ iz Prušnje vasi 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, vsestransko pomoč in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste našo mamo spremili na njeno zadnjo pot. Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Kostanjevica za dolgoletno zdravljenje na domu, DO Integral-gostinstvo Črnomelj in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V domu našem je praznina, v srcih neizmerna bolečina. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga, nepozabna žena, mama, babica in prababica NEŽKA ŠIMC rojena Ucman iz Plemberka pri Stopičah Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Krke, Pleskarstvu Bobič, DSSZ Varnost iz Ljubljane, vsem, ki so z nami delili najtežje ure žalosti ter nam izrazili sožalje, pokojnici pa darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Tončki Brudar, vaščanom za izkazano pomoč, pevcem in g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njeni ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA FURMAN rojena Brajer, iz Dol. Karteljevega 8 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju kirurgije-intenzivni oddelek, internemu oddelku Splošne bolnice Novo msto. Iskrena hvala Tovarni obutve Novo mesto, Standard konfekciji Novo mesto, TTG Kora Ljubljana, pevcem iz Šmihela in gospodu župniku za opravljeni obred. Še enkrat: prisrčna hvala vsem! Žalujoči: VSI NJENI Št. 23 (2025) 9. junija 1988 DOLENJSKI LIST 23 s * % % % % % 5 S % I % JANEZ C / 3 Ko sem minulo soboto na Senovem v poznih večernih urah zapuščal modro amfiteatrsko dvorano Doma XIV. divizije, seveda 2>z.fe nisem imel urejenih vtisov in \ i misli o pravkar končanem koncertnem programu, s katerim je zdaj že 58-članski pihalni orkester domače Svobode proslavil 60-letnico svoje ustanovitve, pa tudi ne o vsem drugem, kar se je dogajalo med skoraj dveinpolurno pri-L reditivjo. Vse to, kar zapisujem tu in tisto, kar sem predtem strnil v poročilo za kulturno stran današnje številke Dolenjskega lista, je prišlo in se oblikovalo kasneje, ko sem ponovno pregledal na koncertu nastale zapiske in jih uskladil s podatki iz jubilejne brošure, ki so jo obiskovalcem ponujali za 3.000 din. Ob lem pa moram reči, da si do zadnjega nisem bil na jasnem, ali bom pisal več in prizadeteje o orkestru in njegovih uspehih ali o njegovem zdajšnjem dirigentu Janezu Ceglarju, ki ima prav gotovo največ zaslug za to, da so se senovski godbeniki povzpeli v sam zenit tovrstnih glasbenih sestavov na Slovenskem. Naposled sem spoznal, da dirigenta vendarle ne gre bčeno obravnavati od orkestra in tudi obratno ne gre, čeprav je res, da so zvoki iz pihal in drugih instrumentov v glavnem takšni, kot jih zmore izvabiti in medsebojno uskladiti dirigentova taktirka Ceglarjeva taktirka je neizprosna Neizprosna in nepopustljiva je kajpak le v strokovnem smislu, to pa z drugimi besedami pomeni ne le zahtevo, da se mora vsak član orkestra zvokov za svoj instrument sam naučiti in da so vaje za uigravanje, ne pa za učenje not, ampak tudi strogo disciplino. Tak način dela je Ceglar uvedel že takoj, ko je leta 1976 *y.orevzel mesto dirigenta v tedanji % 30-članski delavski godbi, kasne-J je preimenovani v orkester. Vo-% de nje tega povsem amaterskega I telesa je potem ves čas opravljal z več kot samo profesionalnim odnosom in to je kmalu obrodilo nepričakovano bogate sadove. Prej kot v desetih letih so se senovski godbeniki povzpeli do slovenskega ožjega vrha najboljših, potem ko so prej »kot za šalo« preko-rakali zmagovite poti iz tretje v drugo in iz druge v prvo kakovostno skupino ter si dvakrat prikorakali tudi zlato plaketo na republiških tekmovanjih v korakanju in igranju koračnic. Isto leto, ko so postali zlati na tekmovanju najboljših v ljubljanskem Cankarjevem domu, so prvo mesto dosegli tudi na tekmovanju p nemškem IValdstettnu, kjer so se z drugimi godbami pomerili v tako imenovanem mojstrskem razredu. In kje je skrivnost tega uspeha? Resnost dela, temeljitost in predvsem strokovnost, a to je samo del odgovora. Ob podelitvi priznanja občine Krško Janezu Ceglarju so poudarili to: »Dosežena kakovostna raven ni samo posledica trudapolnega dirigentovega dela z orkestrom, ampak tudi njegovega dela z mladimi, ki jih poučuje od njihovih prvih korakov v čudoviti svet glasbe do njihove vključitve v skupinsko igranje. Ob vsem tem je treba še posebej poudariti Ce-glarjevo pedagoško delo, ki je zagotovilo, da je pihalni orkester danes homogena celota.« Ceglar je to zmogel le tako, da je vse svoje delo posvetil glasbi, nekaj pa velja tudi to, da je domačin. Do svojega 26. leta je bil vojaški godbenik, vmes je študiral in diplomiral na zagrebški glasbeni akademiji, od 1965. pa je zaposlen na senovski osemletki kot profesor glasbe. Takole sam pojasnjuje uspeh senovskih godbenikov: »Ko sem leta 1976 prevzel dirigentsko palico, tega nisem storil s posebnim navdušenjem. Toda le za kratek čas! Že na prvih nastopih smo vzbudili pozornost in odobravanje poslušalcev in to je bik velika spodbuda. Vsi smo čutili, da lahko storimo še kaj več in smo to tudi dokazovali iz nastopa v nastop. Ko smo se začeli primerjati z boljšimi orkestri, smo videli, da imamo skbše instrumente in to je skalilo našo zagnanost. Željo po uveljavitvi in ljubiteljski zanos smo si v dobršni meri potešili v ciklusih tekmovanj pihalnih orkestrov Slovenije v letih 1977, 1981 in 1985. Od povsem neznanega orkestra smo se uvrstili med najvidnejše slovenske pihalne orkestre. To pa so tudi tisti trdni argumenti, na katere se opiramo, ko prosimo za večjo denarno podporo.« I. ZORAN 0 S 0 0 0 \ S 0 0 \ 0 0 \\ 0 0 0 0 i I 0 0 'i I 0 { 0 0 0 S V Beli krajini vedno več stekline V štirih mesecih od 50 pregledanih lisic že 40 ___________steklih___________ ČRNOMELJ — Steklina se na območju, ki ga pokriva Dolenjski veterinarski zavod, v zadnjem času hitro širi. Se posebej veliko je te izredno nevarne bolezni v Beli krajini. »Lani je bilo od okoli 100 pregledanih lisic približno 20 steklih, v prvih štirih mesecih letos pa je od nekaj več kot 50 pregledanih bilo že 40 steklih,« je povedal .Stane Petrič, higienik za steklino pri tem zavodu. Petrič je v tem poslu dve leti in pol. »Na vsako obvestilo, da so kje pobili lisico, ki seje čudno obnašala, grem tja, odrežem glavo in jo pošljem na pregled v Ljubljano. Prav tako je obvezen pregled na steklino vsake lisice, ki jo ustrelijo lovci. T udi krznaiji nočejo strojiti kože lisice, ki ni bila pregledana na steklino. Kožo odremo, če je po pregledu glave vse v redu, jo dobi lovec, sicer pa vse skupaj sežgemo,« je povedal Petrič. Letos se je že nekajkrat zgodilo, da so lisice prišle v vas in se steple s privezanimi psi. »Za psa, ki gaje napadla taka lisica, je obvezna trimesečna karantena, če pa je stekla žival ali taka, ki jo je stekla napadla, prišla potem še v stik s človekom, je potrebno takoj cepiti človeka proti steklini. Cepiti gaje treba štirikrat. Pravočasno cepljenje prepreči nastanek V Mokronogu tudi izvirni plesi Shod mladih filmarjev Slovenije Žal skorajda brez odziva Belokranjcev ČRNOMELJ — 3. in 4. junija je bilo v Črnomlju 24. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije. Udeležilo se gaje okrog 30 učencev, članov foto-kino klubov in filmskih krožkov. Prišli so z Jesenic, Izole, Ljubljane, Kamnika, Pionirskega doma v Ljubljani. Filme pa so poslali tudi mladi iz mladinskega doma v Celovcu. Vsega sl^ioaj je prispelo 23 filmov. Nekaj je bilo' risank, ostalo pa so bili igrani filmi. Strokovna žirija, ki jije predsedovala Marijana Borčič, je letošnjo filmsko bero ugodno ocenila. Otroci so pokazali veliko domišljije in daru za opazovanje, iskali so lastne izrazne poti. Imeli so sicer nekaj težav s tehniko in dovršenostjo t umov, kar pa se bo dalo v prihodnje z nekoliko večjo pozornostjo izboljšati. Naloga njihovih mentorjev pa bo še naprej učiti otroke filmskega izražanja. Za zvezno srečanje oz. kot najbolj^ so bili izbrani filmi: Na svoji strani (OS Bičevje), Chrw story in Nogometna tekmi (Pionirski dom, Ljubljana), Na matineji in Mora (OŠ Karavanških kurirjev, Jesenice), Kamniti grad (OŠ 27. julij, Kamnik), Zgodilo seje, Atomske bombe ni več (Mladinski dom, Celovec), Ljubim zeleno (OŠ E. Kardelj, Ljubljana), Dolgčas (OŠ Vojka Šmuc, Iz\4s). Škoda, da to srečanje ni vzbudilo skoraj nobenega zanimanja med Belokranjci, saj se ne moremo pohvaliti ne s filmsko vzgojo ne z delovanjem filmskih krožkov, saj jih sploh ni. Srečanje mladih filmarjev sta omogočili delovna organizacija BELT, Čr-nam^j in TOZD Gorenje, Črnomelj, za kur se jim zahvaljujemo. K. KHAL1L Gnojnica je zagorela Šolarji iz Škocjana vedo, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi čistilna naprava manj smrdela ŠKOCJAN — Sredi minulega tedna so se iz Novega Sada vrnili Alenka Avsec in Stanislava Bjelajac, učenki 8. razreda osnovne šole v Škocjanu, ki sta skupaj z mentorjem Igorjem Kalinom, učiteljem tehničnega pouka, zastopali Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije na srečanju mladih tehnikov Jugoslavije. Na razstavi »Korak v 21. stoletje« so se predstavili s svojo raziskovalno nalogo o pridobivanju energije na najcenejši način z upoštevanjem ekologije. Škocjanski šolarji že nekaj let s svojimi nalogami prednjačijo med sloven- Prireditev pripravila domača folklorna skupina KUD Emil Adamič MOKRONOG — Vabilu na 12. srečanje folklornih skupin, bolj znano pod imenom Igraj kolo, se je preteklo soboto odzvalo pet skupin. Domačini, folklorna skupina KUD Emil Adamič iz Mokronoga, so tudi tokrat gostili nekaj starih znancev, med nastopajočimi na mokronoškem gradu pa so bili tudi novinci. Poleg domačinov so se predstavili še folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, Semiška ohcet iz Semiča, skupina DKD Svoboda s Senovega, skupina PD Oton Župančič iz Artič in folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki. Slednja skupina goji izvirne plese. Ti plesi se skušajo čimbolj približati dobi, v kateri so nastali, skušajo prinesti delček podobe tistega časa, kot je povedala spretna povezovalka prireditve Igraj kolo Zvonka Falkner. Umetniški vodja skupine, ki je nastala pred 12 leti, je Franci Lešnjak, vodja pa Jože Kovačič. »Oljka« je že zastopala Slovenijo na balkanskem festivalu v Ohridu, na Smotri tudi IZURJENI — Folkloristi skupine Karavanke iz Tržiča so že tudi ob prejšnjih prireditvah Igraj kolo v Mokronogu razveseljevali s plesi naših bratskih narodov in tako je bilo tudi letos. Zaplesali so šumadijsko kolo, šopski oro (na sliki) in vlaške plese. Vsakokrat seveda v ustrezni noši. Živo ljudsko izročio Danes se v Črnomlju začne jubilejno, 25. jurjevanje Stane Petrič: »Očitno se ljudje ne zavedajo, kako nevarna je steklina.« bolezni, če pa se že pokažejo klinični znaki, cepljenje ne pomaga več in tak človek je obsojen na smrt.« Letos so že morali cepiti nekaj ljudi. Seveda je vse štirikrat cepljen tudi Petrič in ta cepljenja stalno obnavlja. »Letos se je prvič zgodilo, da smo na območju semiške lovske družine našli od stekline poginjeno smo. Za prenos bolezni na človeka pa so nevarne tudi mačke, ki pridejo v stik s steklo lisico ali psom. Sedaj je možno tudi mačke cepiti proti steklini. Ljudje se očitno ne zavedajo, kako nevarno je to. To še posebej velja za pse v romskih naseljih. Necepljene in potepuške pse dosledno pokončujemo. Na sprehodih morajo biti psi privezani.« A. B. AS J A VALČIČ DANES V BREŽICAH BREŽICE — V okrogli sobi Posavskega muzeja bo drevi koncertirala Asja Va-Ičič, violončelistka iz Arnovega sela, ki študira v Moskvi. Z enakim programom bo 14. junija nastopila v Zagrebu, v koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega. ČRNOMELJ — Danes se v Črnomlju začne veliki praznik belokranjskega ljudskega izročila, jubilejno, 25. juijevanje. Številne prireditve in nastopi se bodo vrstili od drevi do poznega nedeljskega popoldneva. Jurjevanje, katerega zasnova se v 25 letih ni bistveno spremenila, se je rodilo kot izraz ljubezni in želja po negovanju belokranjskega ljudskega izročila. Danes ob osmih zvečer bodo v črnomaljskem kulturnem domu odprli razstavo o jurjevanju in delu belokranjskih folklornih skupin, ob 20.30 pa bo v kulturnem domu nastop akademske folklorne skupine France Marolt pod naslovom »Ki za kolo, naj gre z nami v kolo«. Jutrišnji večer so poimenovali »S tamburico v pomladno noč«, tamburaške skupine pa bodo nastopile v hotelu Lahinja in v Miil-lerjevi gostilni. V soboto ob 18. uri bodo v gasilskem domu odprli etnološko razstavo o Beli krajini s prikazom izdelave domačega platna in pisanic, v kulturnem programu pa bodo nastopile kresnice in tamburaši iz Adlešičev. Sobotni večer v jurjevanjski dragi pa bo v znamenju kresovanja. Ob 20.30 sc bo namreč začela prireditev pod naslovom »Dober večer, vsi kresniki, vsi kresniki in kresnice«, ko bodo folklorne skupine predstavile kresne in svatovske običaje, pesmi in plese. Nedeljski spored se bo začel ob 10. uri s prikazom starega jurjevskega obreda pred črnomaljskim gradom; po promenadnem koncertu godbe na pihala bo ob pol dvanajstih pred gasilskim domom nastop tamburašev, ob štirih popoldne pa se bo 'začela zadnja folklorna prireditev »Igraj kolce, ne postavaj«, v katerem bodo belokranjske folklorne skupine prikazale pastir- sko jurjevanje in druge pomladne običaje, belokranjske plese in pesmi. Poleg belokranjskih bodo nastopile še folklorne skupine iz Duge Rese, Lancove vasi in Primskovega. Seveda bo za številne obiskovalce, ki vsako leto pridejo na jurjevanje, poskrbljeno tudi za dobro hrano in pijačo, v soboto zvečer bodo za ples igrali Planšarji z Bracom Korenom, v nedeljo pa ansambel Korg. A. B. v Zagrebu, plese pa je posnela televizija. Tudi Senovčani, ki so začeli plesati pod strokovnim vodstvom Dušana Vo-dlana leta 1982, imajo za sabo že številne nastope po Jugoslaviji. Plešejo prekmurske, štajerske, gorenjske, belokranjske in kozjanske plese. Kozjanski plesi so jim najbližji, zato so se s težkim korakom, skoraj okornimi kretnjami, po drugi plati pa s šaljivostjo in veseljem, kar je vse značilno za te plese, predstavili tudi v Mokronogu. Lahkoten korak pa je Senovčane odlikoval pri predstavitvi prekmurskih plesov, gostii-vanja (svatbe), na katero je vabil pozvačin. S spletom belokranjskih plesov so ogreli dlani hvaležnega občinstva člani folklorne skupine iz Artič, ki praznuje letos 10. obletnico delovanja. Ob koncu 12. prireditve Igraj kolo v Mokronogu je vsaka skupina prejela posebno priznanje trebanjske občinske Zveze kulturnih organizacij, ki gmotno podpira Igraj kolo, in še akvarel akademskega slikarja Stefana Potočnika iz Ljubljane. P. P. Z MOTORJEM V BUKOVO DREVO MOKRONOG — 5. junija ob 1.30 se je 20-letni Matjaž Zore in Zabrdja peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti s Trebelnega proti Mokronogu. Na kolesu je imel sopotnika Andreja Dragana. Zaradi prevelike hitrosti pa ju je v Gornjem Mokronogu v nepreglednem ostrem desnem ovinku ob zaviranju zaneslo, strgala se je zavorna vrv, tako da ju je vrglo čez nasip v bukovo drevo. Oba sta se poškodovala in so jima pomoč nudili v novomeški bolnišnici. V LOV NA NAJVEČJO RIBO NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto organizira v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, dvoje zanimivih družinskih tekmovanj v ribolovu. Tako bo v soboto tradicionalni lov na največjo ribo, dan kasneje pa tekmovanje v lovu rib s plovcem. Startnina je 5.000 din, prijave pa sprejemajo do 22. junija v pisarni RD Novo mesto. LUKNJI V JEZERU — Dva kočevska ribiča sta v maju uplenila v Jezeru tako veliki ščuki, da sta za njima ostali v jezeru luknji. Tako vsaj trdijo kočevski ribiči, za katere je znano, da govore vedno le resnico. Samo Jerebičnik je 12. maja ujel 105 cm dolgo in 10 kg težko ščuko (na fotografiji). Dan prej pa je Roman Vidmar uplenil kar 115 cm dolgo in 12,5 kg težko ščuko. Vidmarjeva ščuka je tudi sploh najtežja ščuka, uplenjena doslej v vodah ribiške družine Kočevje. Dosedanji rekorderje bil Jože Poje, kije leta 1984 uplenil v Rinži 9 kg težko in 109 cm dolgo ščuko. tako pridobili umetno smolo in tekočino za zaščito lesa. Svoja odkritja so poslali tudi industriji, ki se ukvarja z izdelavo smol za premaz, vendar niso dobili odgovora. To pot so se pod vodstvom Vesne Lužar lotili že znanih dognanj o pridobivanju plinov iz fermentacijskega blata. V posodo so zajeli gnojnico in jo nepredušno zaprli, plin pa je izhajal po drobni cevki v potopljeno epruveto. Ko so prižgali, je zagorelo. Tukaj je bil konec poskusa, seveda pa so v nalogi opisali celo paleto možnosti uporabe tega plina. Bioplin so poznali že stari Kitajci in Indijci, danes pa v Evropi že obstajajo kmetije, ki za energijo uporabljajo zgolj bioplin. Škocjanski mladi raziskovalci vidijo velik vir bioplina tudi v smrdečih Krkinih čistilnih napravah v Ločni. Če bi smrdeče pline ujeli, bi po njihovem mnenju zastonj dobili veliko energije. j. p. DRUGI FESTIVAL SMEHA V RIBNICI RIBNICA — Pod geslom »Med ljudmi vre, vre, vre... mi smo Renčanje« bo tu ob koncu tedna potekal 2. festival humoija, satire in karikature. Jutri, v petek, 10. junija, ob 19. uri bo gledališki igralec Dare Valič v Domu JLA izvedel mo-nokomedijo »V.D.«. Janeza PovŠe-ta, ob 20.30 pa bo v letnem gledališču v ribniškem gradu koncert ansambla Martin Krpan. V soboto, 11 .junija, bodo, prav tako v Domu JLA, ob 19. uri odprli razstavo karikatur z natečaja za humor in karikaturo. Uro kasneje, ob 20. uri, se bo v letnem gledališču v ribniškem gradu začela zaključna prireditev s podelitvijo nagrad za najboljše prispevke, prispele na natečaj. Sodelovali bodo: Roman Končar in Brane Šturbej iz Drame SNG Ljubljana in kantavtor Dušan Uršič. Prireditev v režiji igorja Šmida in v produkciji Edija Pleterskega bo vodila televizijka Miša Molk. studto t/MMimmimim Ta teden je žreb podelil nagrado za sodelovanje pri sestavljanju lestvice RENATI TESTEN iz Krškega. Za nagrado bo prejela gramofonsko ploščo z zabavno glasbo. Nagrado podeljuje Studio D. Nagrajenki čestitamo in ji želimo obilo zabave pri poslušanju plošče in seveda lestvice Studia D in Dolenjskega lista. Na lestvici je nekaj sprememb, in sicer je na vrh prilezel Astley, na drugo mesto pa Asvvald, ki se »ne obrača okoli« in mu najbrž na drugem najvišjem klinu lestvice ne bo prehitro postalo slabo, da bi zdrsnil nižje, kot seje pripetilo Auginsu. Lestvica je za teden takšna: 1. Together forever — RICK ASTLEY 2. Dont turn around — ASWAD 3. Tear down these walls — BILLY OCEAN 4. Baby I need your loving — CHARLES AUGINS 5. I get vveak — BELINDA CARLISLE 6. Reckless — AFRIKA BAMBAATA & UB 40 7. Love is stronger than pride — SADE 8. Wh6s leaving who — HAZELL DEAN 9. Get outta my dreams, get into my car — BILLY OCEAN 10. Love & sexy — PRINCE (novost) Predlog Studia D za prihodnjo novost: priredba znanega hita legendarnih Beatlov I saw him standing there v priredbi skupine Tiffany. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu. f—kozerija POVEJ VENDAR TUDI KAJ DOBREGA! Z GNOJNICO V NOVI SAD — Učitelj tehničnega pouka Igor Kalin in učiteljica kemije Vesna Lužar skupaj z učenkama Alenko in Stanko pri poiskusu pridobivanja bioplina iz gnojnice, s katerim so se predstavili tudi na srečanju mladih znanstvenikov Jugoslavije v Novem Sadu. skimi šolarji. Na regijskem tekmovanju mladih tehnikov tudi nimajo konkurence, saj se že nekaj let nobena od šol ne loteva raziskovalnih nalog. Lani so med najboljšimi v Sloveniji osvojili tretje mesto z nalogo Lesni premazi. V različnih topilih so topili smole iglavcev in Fn‘z je bil tečen kot podrepna muhi. — Jaz tebe poslušati tri dni. Ti samo kritizirati. Najprej kritizirati devizna politika. —» Resje, Fritz. — Spraviti se nad kmetijstvo. — Drži kot pribito. — Jeziti se nad zdravstvom, šolstvom, otroškim varstvom, inva-lidsko-pokojninskim zakonom. — Jezil sem se, da. — Govoriti mi o brezposelnosti. — Tudi o tem, Fritz. — Dva uri te poslušati, kako ni gelda za kultura. — Pa še res je kultura zelo revna. Kulturni delavci tudi. — Ti ne biti zadovoljen z oskrba. — Kako naj bom, ko pa še zdravil ni dobiti? — Ti praviti, da ni dobro dajati toliko solidarnostne pomoči nerazvitim. — O tem pišejo časopisi, govori se po radiu, televiziji. — Peniti zaradi kraj, podkupovanj. — Vse to je pri nas pravilo. — Krvni pritisk ti dvigati zas-vinjane reke, zrak, gozdovi pri vas. — Smo zelo onesnaženi. Lahko bi govorili o ekološki katastrofi. —. Ti biti nezadovoljen tudi s cestami. — Zastarele so in razdrapane. — Pa z zamudami vlakof. — Na Japonskem naredi minister ža promet samomor, če mu zamudi vlak za sekundo. Pri nas se ga minister napije, če ekspresni vlak kasni tri ure in več. — Zakaj kričati zadnjič na trgofca? — Ni se hotel zmigati, pa še pri ceni me je opalih — Ti kritizirati fse: politika, ce-rkef, bratstvo. Kaj po tvojem biti dobro v RepičeVa draga. — Palačinke Pri razbiti buči. TONI GAŠPERIČ