Leto XV
Številka 35 (497)
Velenje, 7. septembra 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
Gorenje tudi z industrijsko elektroniko
Tovarna Gorenje — Koerting v Grassau v ZR Nemčiji :enja s proizvodnjo izdelkov industrijske elektronike — Veliko zanimanje in priznanje za izdelke na mednarodni sejmu elektronike v Berlinu — Pričakc^ni pollevni izultati dela in gospodarjenja — Prihodnje leto bodo, pri em številu zaposlenih, povečali proizvodnjo kar za 35%
V	tovarni Gorenje - Koerting v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji so s polletnim poslovanjem in gospodarjenjem zadovoljni Rezultati dela in gospodarjenja so takšni, kot so jih pričakovali. Prodali so za 72,5 milij) nov zahodnonemških mark izdelkov. Pomembno je, da je v polletni realizaciji udeležen izvoz izdelkov kar z 72 odstotki Sicer pa v Grassau dodajajo, da je bilo za letošnjo polletno proizvodnjo angažirano 106 milijonov zahodno-nemških mark sredstev, od tega 22 milijonov zahodnonemških mark osnovnega kapitala Gorenja.
V zadnjem obdobju je tovarna Gorenje - Koerting razširila prodajno mrežo za izdelke z odprtjem izpostav v Švici, Italiji Avstriji, Grčiji, Nigeriji in Iraku. Izdelke tovarne Gorenje - Koerting pa bodo skupaj z izdelki bele tehnike Gorenje Analizirali tudi v Solunu in La-gosu.
V	prizadevanjih za še večjo uveljavitev na zahodnonemškem in drugih tržiščih je tovarna Gorenje -Koerting prevzela tvrdko Scho-mandel in nekaj njenih strokovnjakov, in t o z namenom, da bi se v prihodnje začela pomembneje uveljavljati tudi s proizvodnjo na področju industrijske elektronike. Letos bodo s programom prevzete tvrdke Schomandel ustvarili okrog 7 milijonov zahodnonemških mark irometa, napovedujejo pa njegovo litro rast v prihodnje, posebej še pričo tega, ker za naprej nenačrtu-ejo občutnejše povečanje proizvodnje izdelkov zabavne elektronike.
Novosti v proizvodnem programu in razvoju tovarne Gorenje — Koerting so bile deležne številnih priznanj kupcev, pa tudi drugih. Posebno pozornost so dali izdelkom iz tovarne v Grassau obiskovalci velikega narodnega sejma elektronike v
Berlinu. Odločitev, da se bo tovarna pojavljala na tržiščih z izdelki visoke kvalitete, pa malih serij, je bila deležna vseh priznanj. Sicer pa so obiskovalci sejma v Berlinu zatrjevali, da je dosegla prav tovarna Gorenje -Koerting iz Grassaua največji napredek v prizadevanjih za osvajanje novosti na področju zabavne elektronike, posebg še pri proizvodnji televizijskih sprejemnikov.
Dokaj obetavne so tudi napovedi za gospodarjenje v letu 1980, ko naj bi z istim številom zaposlenih, kot ga imajo letos, povečali proizvodnjo kar za 35 odstotkov. Istočasno pa tudi napovedujejo znova več novosti, tako glede same proizvodnje, kot pri uveljavljanju na tržišču v zvezni republiki Nemčiji in drugod.
M. UPOVSEK
Ja, ja! Tudi brezskrbni počitniški dnevi so minili Po osnovnih in srednjih šolah se je pouk že pričel, študenti pa bodo kakšen teden še lenariti. Seveda, če jih ne čakajo zapozneli izpiti Starši bodo zopd na široko odpirati denarnice, saj so šolske potrebščine vse prej kot poceni. No, pa srečno v novem šolskem letu 1979/80. Pa še to! Želimo vam, da bi bila vaša pot v šolo in nazaj domov kar najbolj varna, in da vam ne bi bilo treba nikoli s strahom prečkati cesto kot v ponedeljek, ko so nekateri vozniki pokazali le malo razumevanja za vašo pot po prehodu za pešce (Foto: S. Vovk)
Septembra 447.500 ton lignita
Ta mesec bodo velenjski rudarji, zaradi velikih potreb po lignitu, delali tudi tri sobote, ki so bile z letnim delovnim načrtom predvidene kot proste
Prejšnji mesec so velenjski ru-daiji nakopali 328.000 ton lignita. Avgusta so, zaradi velikih potreb široke potrošnje, delali rudarji zadnjo soboto, ki je bila sicer predvidena za prosto.
Za ta mesec napovedujejo povprečni dnevni izkop 17.900 ton lignita, v jami pa bodo rudarji kar 25 delavnikov, se pravi, da bodo delali tudi vse sobote. Tako znova dokazujejo visoko solidarnostno zavest, saj so se odrekli zasluženemu počitku ob koncu tedna, da bi zagotovili pre potrebne dodatne količine lignita za aroko potrošnjo.
(Ma)
.J
Predolgo dogovarjanje povzročilo izgubo
Zaradi spremembe nabavne cene toplotne energije od prvega januarja letos je Toplovod zašel v težave — Ni mu uspelo pravočasno spremeniti prodajne cene — Predlog: Izguba naj se pokrije iz sredstev komunalne — interesne skupnosti, ki ^	so namenjena za razširjeno reprodukcijo
Izvršni svet skupščine občine Velenje je na svoji 40. seji obravnaval problematiko Toplovoda Velenje ter problematiko poslovanja v delovni enoti Kopališče. Prisotni pa so spregovorili tudi o iniciativi splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije, ki deluje pri gospodarski zbornici o problematiki delovanja in razvoja kampov v Sloveniji ter o možnosti izgradnje kampa v Velenju.
Toplovod, ki od leta 1973 posluje kot samostojna delovna organizacija, se je letos prvič soočil z izgubo. To je bil tudi razlog, da je
problematiko poslovanja te delovne organizacije obravnaval izvršni svet. Predstavniki Toplovoda so opozorili, da je izguba nastala zaradi podražitve nabavne cene toplotne energije, ki je od 1. januarja višja kar za 43 odstotkov. Ker na aprilski skupščini samoupravne komunalne interesne skupnosti delegati niso potrdili novih prodajnih cen toplotne energije, ki jih je predlani Toplovod, je ta delovna organizacija do polletja zabeležila izgubo v višini 944 tisoč din ter izpad dohodka v višini 2700.000 din. Odklonilno stališče delegatov do zvi&nja cen toplotni energiji pa je prav gotovo tudi posledica slabo pripravljenega gradiva in neustrezne javne razprave.
Člani izvršnega sveta so bili seznanjeni tudi z uicrepi, ki naj bi vendarle zagotovili nemoteno nadaljne poslovanje te delovne organizacije ter sanirali izpad dohodka. Sprejet je bil tudi predlog, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju v akte vgradili določen avtomatizem, ki bi omogočal hitro spremembo cen toplotni energiji, kadar bi se spremenila nabavna cena. Prav gotovo pa je nesprejemljivo, da celoten postopek dogovarjanja in usklajevanja cen z združenim delom traja več mesecev in da te naloge interesna skupnost ni uspela hitreje uresničiti Nerazumljivo je tudi da je cena toplotne energije v naši občini najnižja v Sloveniji in najbiž tudi v Jugoslaviji
Na seji je prevladah mnenje, da ni prav, da delovna organizacija ki je posebnega družbenega pomena dela z izgubo, kljub temu, da so delavci poiskali vse notranje rezerve. Zato naj bi nastali izpad dohodka pokrila komunalna interesna skupnost iz sredstev za razširjeno reprodukcijo. V prihodnje pa je jjotrebno tudi v občini začeti obsežnejšo akcijo os-veščanja prebivalcev, ki lahko bistveno prispevajo k racionalizaciji porabe toplotne energije. Potrebno pa je izkoristiti tudi industrijske in naravne možnosti kijih imamo.
Naslednji problem, ki .so ga obravnavali člani izvršnega sveta, je izguba na kopališčih v Velenju. Ta naj bi bila do konca leta kar 579 tisoč dinarjev. Ker kopališči opravljajo delavci delovne organizacije gostinstvo Velenje, in ker so cene vstopnicam očitno prenizke, se postavlja vprašanje pokritja izgube. Sprejet je bil predlog, da se o tej problematiki
pogovorijo med sabo delovne organizacije Gostinstvo Velenje, telesno kulturna skupnost, izobraževalna skupnost in še kdo. Seveda pa ob reševanju tega problema ne smejo zaobiti težave poslovanja na bazenu v Šoštanju in v Topolšici
Člani izvršnega sveta so ob koncu spregovorili še o možnosti ponovne ureditve kampa v Velenju. Ta je
imel pred leti že svoje mesto ob velenjskem jezeru. Kot smo izvedeli na seji bo v kratkem urejen kamp na Trebeliškem, kjer bo prostor za okoli 50 družin, z ureditvijo novega gostinsko turističnega območja ob nastajajočem jezeru, pa naj bi del zemljišča namenili tudi za kampiranje.
B. Z.
SPOMENIK BRATOMA LETONJE
Prejšnji teden je bil razširjeni posvet za postavitev doprsnih spomenikov prvoborcema narodno osvobodilne vojne bratoma Letonje iz Šmartnega ob Paki Na seji, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter Skupščine občine Velenje, so sklenili, da bodo doprsni skulpturi, ki jih bo izdelal sin Ele Ulrih Atene (sestre padlih borcev) otvorili ob letošnjem občinskem prazniku. Kratek kulturni program bodo pripravili tamkajšnji krajani ter učenci osnovne šole Bratov Letonje, spomenik pa naj bi odkrili v soboto 6. oktobra.
Osrednje slovesnosti v Gornjem gradu
Danes in jutri se bodo v mozirski občini zvrstile osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Mozirje — Tonetu Boletu bodo podelili naziv častnega občana občine
Mozirje
Danes se bodo pričele osrednje prireditve ob letošnjem prazniku občine Mozirje, ki ga občani in delovni ljudje slavijo v spomin na osvoboditev Gornje Savinjske doline. Letos mineva 35 let, ko je padla zadnja sovražnikova postojanka v Mozirju. 12. septerftbra 1944 je s tem nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki je imelo izreden pomen za krepitev narodnoosvobodilnega boja ter za nastanek in razvoj ljudske oblasti Prebivalci mozirske občine bodo svoj letošnji praznik slavili v Gornjem gradu, z njimi pa
bodo slavili tudi borci Zidan-škove brigade, ki je skupno s Šlandrovo prispevala levji delež pri osvobajanju tega področja.
Zaključne prireditve ob letošnjem praznovanju se bodo pričele danes dopoldne, z odkritjem skulpture planina, ki jo bodo odkrili ob pol deveti uri, pred osnovno šolo v Gornjem grada Poldrugo uro pozneje bodo v Radmirju svečano otvorili most na regionalni cesti Šentrupert — Logarska dolina, ob drugi uri popoldne pa bodo namenu izročili še gozdno cesto med Robanovim kotom in
Seja zborov SO Mozirje
Na skupni seji so delegati zborov skupščine občine Mozirje največ pozornosti namenili oceni gospodarjenja v prvem polletju - Sprejeli so tudi predlog občinskih priznanj v letošnjem letu
Najpogostejše kmečko opravilo je ta čas pobiranje krompirja, kije, tot zaggotavijajo ponekod, letos dobro obrodil. Naš posnetek je iz lom je Savinjske doline in kaže, da bodo tudi tu letos bržkone tadovolljni s pridelkom, če bodo le vse njive tako polne krompirja kot talee v bližini Bočne.
Spričo krepitve anti-cklona nad zahodno Evropo in Aipami se bo vreme ustalilo v dragi polovici tedna tudi v Sloveniji

Minuli petek so se na skupni seji sestali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Med pomembnejšimi točkami iz obsežnega dnevnega reda velja omeniti analizo gospodarjenja v prvem letošnjem polletju, ki so jo delegati podrobno obravnavali in sprejeli, skupno z vsemi ukrepi ki naj pripomorejo k odpravi pomanjkljivosti Delegati so v nadaljevanju seje obravnavali in sprejeli se predlog smernic o prostorskem načrtu občine Mozirje in predlog smernic o družbeno- ekonomskem razvoju mozirske občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Zbori skupš .o občine Mozirje so se na tej sc, seznanili tudi s sta-
lišči v zvezi z razreševanjem problematike mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, ki so zaradi bližnjega zasedanja mešane jugoslovansko-avstrijske komisije v Železni kapli še jjosebej pomembni Seznanili so se tudi s poročilom o poteku akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki ga je pripravil koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Mozirje-
Med ostalimi točkami so delegati na koncu petkovega zasedanja vseh treh zborov skupsčine občine Mozirje sprejeli še program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku in sprejeli predlog komisije za izbor kandidatov za podeljevanje občin-; skih priznanj v letošnjem leta
J. P.
Knezovo ter drugimi višskimi kmetijami
V soboto ob deveti nri se bodo v dvorani zadrte nega doma v Gornjem gradu na svečani seji zbrali delegati zborov občinske skupščine in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Na seji bodo med drugim podelili tudi letošnja priznanja občine Mozirje. Tonetu Boletu, članu predsedstva SR Slovenije, bodo podelili naziv častnega občana občine Mozirje, plakete občine Mozirje bodo prejeli Albin Vipotnik - Strgar, nosilec partizanske spomenice, De-sanka Kozič, aktivna delavka na družbenopolitičnem in gospodarskem področju mozirske občine ter osnovna organizacija ZSMS iz Rečice ob Savinji za svojo dolgoletno in uspešno delo na družbenem in političnem področju. Denarni nagradi občine Moziije bosta prejela Bogomir Strašek, direktor temeljne organizacije združenega dela ravenske Železarne Kovi-narstvo na Ljubnem ob Savinji in vodja temeljne organizacije združenega dela nazarske lesne industrije Gorenje-Glin Stavbno pohištvo.
Svečanosti ob letošnjem prazniku občine Mozirje bodo zaključili skupno z borci Zidan-škove brigade. Na slovesnosti pa bodo ob pol enajsti uri med drugim odkrili tudi spominsko obeležje tej brigadi ob obletnici osvoboditve Gornjega grada.
J. P.
Dragocene izkušnje
V pripravah na akcijo Nič nas ne sme presenetiti so v Šmartnem ob Paki opravili praktičen preizkus — Ugodna ocena in pomembne ugotovitve
Ko so se v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki lotili poglobljenih priprav na potek akcije Nič nas ne sme presenetiti, so v delovnem programu predvideli tudi vrsto praktičnih preizkušenj, ki naj bi preverile akcijsko sposobnost oziroma pripravljenost krajanov na ravnanje v posebnih razmerah. Enega takih preizkusov, ki mu bo v prihodnje bržkone sledilo še več podobnih akcij, so pripravili preteklo soboto.
Osnovni namen sobotne vaje, v kateri so poleg vojnega sveta krajevne skupnosti in njegovih komisij sodelovali še pripadniki civilne in narodne zaščite ter štab teritorialne obrambe pri krajevni skupnosti, je bil, da se obvezniki seznanijo z enotami, v katerih delujejo in z nalogami, ki naj bi jih v posebnih razmerah opravljali
Preizkusna akcija se je začela z izredno sejo vojnega sveta krajevne skupnosti, katerega člani so se zbrali v resnično kratkem času. Na seji so se seznanili z ,,nastalimi razmerami" in spregovorili tudi o sedanjem svetovnem političnem trenutku. Le nekaj minut za tem so krenili na pot kuriiji s pravimi sporočili in kmalu so se prvi že začeli oglaša ti na poziv.
Pripadniki enot civilne zaščite so se zbirali v gasilskem domu, člani narodne zaščite v prostorih društva ljudske tehnike, člani posameznih komisij vojnega sveta pa v nekaterih drugih prostorih. Le-ti so se med drugim seznanili tudi s podrobnejšimi delovnimi navodili, ki jih vsebuje obrambni načrt. Po opravljenih zadolžitvah so se vsi udeleženci zbrali pred gasilskim domom in nato skupno odšli v dvorano kulturnega doma, kjer se je odvijal sklepni del preizkusa. Tu so spregovorili med drugim tudi o organiziranosti civilne in narodne zaščite ter enot teritorialne obrambe v krajevni skupnosti
in o pomenu akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki se, kot je bilo poudarjeno, ne zaključuje z osrednjim delom 29. in 30. septembra, ampak nadaljuje še naprej. Predstavniki vodstev občinskih enot, ki so spremljali potek preizkusa v Šmartnem, pa so ocenili opravljeno delo in opozorili na pomanjkljivosti, ki jih bo v nadaljnjih prizadevanjih potrebno odpraviti
Koordinator dela pri odboru za ljud&o obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti Šmartno ob Paki Tone Križ pa je o sobotni akciji povedal:
,,Pri načrtovanju vsebine te preizkušnje nas je vodilo več ciljev, predvsem da seznanimo ekipe in komisije z obrambnim načrtom, da vsem obveznikom civilne zaščite izročimo potrebno opremo, da preverimo delovanje celotne kurirske službe ter službe javljanja, obveščanja in alarmiranja, da usposobimo ekipe za delo v posebnih razmerah, da ugotovimo potreben čas za mobilizacijo in vse obveznike seznanimo z akcijo Nič nas ne sme presenetiti ter da praktično preizkusimo tisto, kar smo zapisali v obrambnem načrtu.
Lahko ocenim, da je bila akcija uspešna, saj je bila udeležba 85 odstotna in so se svojih nalog vsi lotili dovolj resno ter odgovorno. Vse smo seznanili z našim obrambnim načrtom in potrdili pravilnost domnev, ki so izražene v njem. Posebej pa nas veseli, da so si našo akcijo ogledali tudi gostje iz Velenja in nam marsikaj svetovali, kar nam bo koristilo pri nadaljnjem delu. Seveda bo v akcijo ob koncu meseca vključeno mnogo več krajanov, sodeč po tem preizkusu pa se nam za uspešnost v prihodnje ni treba bati Mislim, da smo moralno in tudi sicer pripravljeni za delovanje v najtežjih trenutkih."
J. KRAJNC
Slabosti -napotek z
boljše deli
V mozirski občini sprotn ocenjujejo potek akcije Ni nas ne sme presenetiti Največji uspehi v tist sredinah, ki so že doslej n področju obrambnih p prav najbolje delovale.
Enote rivilne zaščite so se zbrale pred gasilskim domom.
Vse kar najbolj usposobiti
Tudi v krajevni skupnosti Velenje—Šmartno namenjajo veliko pozornost akciji Nič nas
ne sme presenetiti
Pri načrtovanju dejavnosti ob akciji „Nič nas ne sme presenetiti" so v krajevni skupnosti Velenje-Šmartno izhajali iz dejstva, da večina krajanov živi v zasebnih stanovanjskih hišah, na razmeroma majhnem prostoru pa živi le malo prebivalcev. Kot povsod drugod pa tudi pri njih želijo, da bi se v razne aktivnosti, ki bodo trajale ,vse do' konca prihodnjega meseca, vključilo
Kritični do svojega dela
Mladinci v Termoelektrarnah Šoštanj aktivni — Želijo si boljše povezave z občinsko konferenco — Program dela zanimiv in pester
V termoelektrarnah Šoštanj so mladinci organizirani v treh osnovnih mladinskih organizacijah. Ena osnovna organizacija pa je v ustanavljanju (tozd I). Koordinacijski svet, ki dela po smernicah plana, na spodbudo osnovnih organizacij, sestavljajo vsi predsedniki mladincih organizacij, celo predsedstvo mladinske organizacije pa delo v samoupravnih organih termoelektrarn Šoštanj (v sindikatu, delavskemu svetu), vendar ne najbolje. Iz leta v leto se stanje izboljušuje, čuti se prisotnost mladine na vsakem koraku. Predlog kandidatov za samoupravne organe rešujejo po določenem ključu. Prav tako so mladinci prisotni pri kadrovanju (kjer sta dva mladinca) in pri operativnih organih (predsednik mladinske organizacije je hkrati predsednik stanovanjske komisije). V termoelektrarnah Šoštanj pa peša povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami. Sicer stiki so, vendar ne najbolj trdni Najboljše sodelujejo s sindikatom, najslabše pa z občinsko konferenco. Napako iščejo v sebi in pa tudi izven sebe. Mladinci si močno želijo, da bi kdaj videli v svoji sredini tudi predstavnike občinske konference. Čeprav termo-elektramski mladinci izpolnjujejo vse obveznosti do občinske konference (vsaka osnovna organizacija ji pošlje s sestanka svoj zapisnik), željenih stikov še niso dobili Upajo pa, da se bo tudi to uredilo. Povezujejo pa se še z mladinci iz Jutranjke, Toplarne Ljubljana, savskih elektrarn ter termoelektrarn Trbovlje. Stike so navezali še s KS Šoštanj, vendar je sodelovanje zamrlo. Potrebna bi bila ponovna spodbuda in močna akcija. V mese-c u maju pa so se povezali s KS Skale, KS Desni breg Velenje, ki so sodelovale pri kvizu na temo SKOJ, v Šoštanju. Poskušali pa so navezati tudi stike z mladinskimi organizacijami v osnovni šoli Šoštanj,
vendar povezovanje ni najbolj uspelo. Sicer pa se mladinci vključujejo v tokove termoelektrarn. Sodelovali so pri njeni organizaciji, aktivno pa se udeležujejo tudi razprav o samoupravnih aktih. Vendar ne v toliki meri, kot bi se morali Krivde ne iščejo le v drugih, ampak tudi v samem sebi saj so člani mladinske organizacije TEŠ kritični do samega sebe in tudi do drugih. Mnogo mladincev pa je članov ZK Namreč, nobeden mladinec ne more postati član ZK, če ga ne predlaga osnovna mladinska organizacija. Aktivno pa se udeležujejo predavanj v politični šoli, saj morajo mladi komunisti biti nosilci mladinskega delovanja v TEŠ.
V začetku leta so šli v prav zanimivo akcijo, ki naj bi dobila po-snemalce tudi v drugih delovnih sedinah. Namreč, vsakega mladinca so vprašali, če želi biti se član mladinske organizacije s pogojem, da se bo aktivno udeleževal sestankov, prevzemal naloge in aktivno deloval. Tako imajo sedaj 117 članov mladinske organizacije, ki so aktivni na vseh področjih mladinskega delovanja. Najbolj aktivna osnovna mladinska ' organizacija pa je vzdrževanje, kjer je največ članov in s tem prav gotovo največ evidentiranih problemov. V zadnjih letih pa se »ečujejo s problemom pomanjkanja stanovanj, ker so zaposlili več delavcev, pa tudi stanovanj ni moč kupiti Mladinci so se tudi tega problema lotili z vso resnostjo. Pripravili so popis mladincev, ki nimajo stanovanj, vendar akcija ni najbolje uspela. Člani mladinske oiganizacije TEŠ pa skrbijo tudi za delavce, ki se na novo zaposlijo. Če je novi delavec član mladinske organizacije, ga seznanijo z delom in nalogami njihove Osnovne mladinske organizacije.
Načrt dela sprejmejo mladinci termoelektrarn Šoštanj dvakrat, in sicer poleti ter jeseni. V jesenskem načrtu pripravljajo srečanje z mladinci Brestanice, Jutranjke in trboveljskih termoelektrarn. V programu imajo kviz za 29. november, h kateremu bi radi pritegnili osnovnošolske mladince. Koordinacijski svet dela po načrtu na vspodbudo osnovnih organizacij, v katerih so referenti za kulturo, šport in druga področja mladinskega delovanja. Sedaj so najbolj aktivni na športnem področju, saj pravijo, da se ravno tu najbolj krepijo stiki Mladinci objavljajo svoje prispevke v internem listu Energetik in po svojih oglasnih deskah. Nekako zatišje delovanja pa imajo v času dopustov in obnove tfcAnbelekt/aik' ( Čep&v 1 dobijb mladinci pomoč pri svojem delu iz
vseh strani, še vedno mladinska organizacija nima lastnih kadrov. Mladi, ki pridejo s fakultete, se ne vključujejo v delo osnovnih mladinskih organizacij.
Sicer pa si termoelektrarnski mladinci prizadevajo za čimboljše delo vseh delovnih sredinah in veliko delovnih uspehov.
T. K
čim več ljudi in da bi bili vsi, kar najbolje usposobljeni za uresničevanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Med prvimi, ki so si jih zadali je seznanitev vseh prebivalcev s pripravami na samo akcijo in z vsemi aktivnostmi ki se bodo še zvrstile do takrat v krajevni skupnosti Mnoge so že izvedli Tako je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito že ob začetku akcije analiziral in pregledal skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti naloge s področja obrambe in družbene samozaščite ter sprejel sklep, da je treba neizvedene naloge kar najhitreje uresničiti Tudi mladi se na vseh področjih vključujejo v akcije Med drugim so uspešno sodelovali na občinskem tekmovanju s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Društvo prijateljev mladine je za vse predsoiske in šolske otroke izvedlo popoldansko srečanje otrok v naravi, kjer so se ob tabornem ognju, igri v naravi in ob pripovedih udeležencev NOB ter pesmi med sabo zbližali in še bolj spoznali Tudi člani narodne zaščite so uspešno opravili zadane naloge ob prazniku borca.
Po letnih dopustih so glavno skrb namenili nalogam na področju čimvečje požarne varnosti Želijo
spodbuditi vse krajane, da bi se „rešili" odvečne krame jx> podstrešjih ali v kleteh, v stolpičih, ki so v krajevni skupnosti pa bodo pregledali, kako so oskrbljeni z ustreznim orodjem za morebitno reševanje ob potresu, požaru ali drugih nepredvidenih dogodkih.
Po soseskah
bodo predvajali razne filme o pomenu LO in DS ter civilne zaščite, preverjali znanje pripadnikov civilne zaščite, delovanja drugih služb, pred izvedbo akcije „Nič nas ne sme presenetiti" pa bodo še enkrat podrobno pregledali obrambni načrt in vse naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V samo akcijo pa želijo vključiti vse krajane tudi tako, da bodo šli po delu poti XIV-divizije, in to skozi Cirkovce, na Graško goro in od tam naprej na Pusto goro, kjer bodo počastili spomin na padle junake ,,Štirinajste in pohod sklenili s priložnostnim kulturnim programom ter tovariškim srečanjem borcev mladine - skratka vseh krajanov.
Temeljni namen akcije Nič nas sme presenetiti v mozirski občini seveda preveriti usposobljenost vj dejavnikov v celotnem spletu o rambnih priprav, pri uresničeval tega cilja pa so si v Gornji Savinj dolini za izhodišče določili kar n večjo mero samostojnosti, ki je pogoj uspešnosti akcije. Potek al usmerja koordinacijski odbor ljudsko obrambo in družbeno sam zaščito pri občinski konfereo SZDL Mozirje, ki potek akc sprotno spremlja in ocenjuje.
Člani sveta so pred nedavnim o nili tudi delovne programe, ki so pripravile krajevne skupnosti or nizacije združenega dela, družbei politične in družbene organizac ter društva, ki se v okviru svojih ( javnosti vključujejo v akcijo. Vi bina teh programov je dokaj a lična. Nekateri so vsebinsko a dobro zasnovani in to velja za i tiste sredine, v katerih so že doi na področju obrambnih priprav d segli dobre rezultate. Posama programi kažejo tudi na to, da ponekod niso dovolj potrudili, da se seznanili z vsebino in pomena akcije. Ti programi so namreč i čelni, brez časovno opredeljei rokov, nosilcev akcije in brez soc lovanja ter povezave med združen delom in krajevno skupnostjo. Vt sredinah so tudi premalo poudai pomen vzgoje in izobraževanja, ki v se kakor nadvse pomemben nik pri uresničevanju koncej splošnega ljudskega odpora in dn bene samozaščite.
Usklajevanje je torej nujno p trebno, če v mozirski občini želijo celoti zadostiti namenu akd Kljub tem slabostim pa člani odb< poudarjajo, da načrtovana akc primerno napreduje in vse bolj < biva pravo vsebino. Doslej so « akciji najbolj izkazali pripadniki vilne zaščite, gasilci, strelci, rezen vojaške staresine, pripadniki Rd čega križa, radioamaterji in osno* šole.
J.i
Podprli prizadevanj
Največ brigadirjev iz občine Velenje
Brigadirskih akcij se je letos udeležilo preko štiristo brigadirjev — V Sloveniji jih je bilo največ prav iz naše
občine
Končale so se vse mladinske brigadirske delovne akcije, na katerih so sodelovali mladi iz naše občine. Letos je v brigadah sodelovalo 397 mladincev iz naše občine, pet mladincev pa je prevzelo različne vodstvene funkcije. Med brigadirji je bilo okoli 100 deklet, večinoma pa so bili dijaki Tako kot že nekaj let nazaj, v brigadi ni sodeloval noben študent. Vzrok pa je nezainteresira--nost ter seveda objektivne težave.
V letošnjem letu smo v naši občini dali največ brigadirjev v Sloveniji mladi pa so sodelovali na zveznih akcijah Kozjansko in Džer-dap, na republiški akciji Kobansko ter na lokalni akciji Šaleška magistrata.
Z uspehi brigadirjev smo lahko zadovoljni Tako so brigadirji na zvezni akciji Kozjansko in republiški akciji Kobansko prejeli vsa možna brigadirska priznanja. Obe brigadi, ki sta se udeležili teh akcij, pa sta prejeli tudi najvišje brigadirsko priznanje - trak akcije. Brigadirji pa so prejeli še okoli 90 udarniških značk ter 170 priznanj.
Ocena uspešnosti delovanja mladih brigadirjev bo podrobneje podana na ponedeljkovi seji predsedstva ZSMS Velenje, na kateri bodo obravnavali tudi aktualne naloge mladih pri uresničevanju a kcije NNNP in spregovorili o mladinski politični šoli, kije bila od 20. do 25. avgusta v Vikrčah pri Ljubljani To je po dveletnem premoru ponovno organizirala republiška konferenca • ZSMS. Na tej poletni šoti ;se je zbrato "prekp'šfiristb mla-
dih iz cele Slovenije, ki so delovali razdeljeni v šestih skupinah. Tu so obravnavali posamezna aktualna področja delovanja mladine. Iz velenjske občine se je te šole udeležilo šest mladincev. Mladi so v dopoldanskem času delali po skupinah, popoldne so bila plenarna zasedanja, v večernih urah pa javne tribune. Predavanja so vodili najvišji funkcionarji iz republike in federacije.
Na ponedeljkovi seji predsedstva pa bodo mladi poleg že omenjenih točk, razpravljali še o idejno političnem izobraževanju v osnovnih organizacijah ZSMS v naši občini
Člani izvršilnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se na zadnjem sestanku podrobno seznanili z gospodarjenjem v velenjski in mozirski občini v prvem polletju letos ter s položajem, v katerem se je znaSo Gorenje po sprejetih ukrepih, ki naj bi izboljšali naše izvozno uvozno razmerje.
V
zvezi z neugodnimi gospodarskimi ukrepi so ukrepe izvršnega sveta oziroma skupščine občine Velenje ter sklepe, katere so sprejeli člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje na zadnji seji za izboljšanje sedanjih neugodnih gospodarskih gibanj.
Poudfrili so, da je treba storiti vse, da .i ukrepi oziroma sklepi ne bi ostali zgolj na papirju.
Dalj časa so se člani zbornice zadržali tudi ob obravnavi gos-podaijenja v Gorenju.
Pri tem so še posebej poudarili da administrativno določanje cen ne prispeva k boljše mu gospodarjenju, ampak sije treba prizadevati za to, da bi cene določali na podlagi samoupravnega sporazumevanja s kupa.
Po njihovem mnenju sedaj ni pravi trenutek za napovedane kadrovske spre-
Ze petsto maturantov
Na velenjski gimnaziji so dosegli v preteklem šolskem letu izredno dober učni uspeli. Po popravnih izpit ih je razrede izdelalo 266 učencev, kar je kar 98,15 odstotkov. Dva učenca pa imata še možnost opraviti popravni izpit. Tudi pri zaključnem izpitu (maturi) so bili rezultati zelo dobri Samo eden učenec ima še popravni izpit, vsi drugi pa so maturo uspesno opravili.
Kot je poudaril ravnatelj Bojan Glavač, dosegajo tako dobre raztilta-te prav zaradi tega, ker posvečajo izredno veliko skrb vpisu kandidatov v prvi letnik gimnazije. V zadnjih štirih letih so sprejeli samo učence z izredno dobrimi rezultati v oindvfii 'šdii- Prf sprejemu učenčfev upoštevajo učni uspeh v zadnjih
štirih razredih osnovne šole, uspeh pi slovenskem jeziku, tujem jeziku in matematiki v osmem razredu ter rezultate testa sposobnosti ki ga opravi Skupnost za zaposlovanje.
V letošnjem šolskem letu so lahko vpisali le 60 novih učencev. Na šoli se intenzivno pripravljajo na usmerjeno izobraževanje, čeprav v občini še vedno ni jasno, za katere usmeritve se bo združeno delo odločilo. Razmišljajo o družboslovni jezikovni in pedagoški usmeritvi.
Doslej je na velenjski gimnaziji ki stopa letos v petnajsto šolsko leto, usf«šno zaključilo šolanje že 500 maturantov. Izbira študija je bila izredno pestra. Mnogi so študij že
membe v Gorenju, kajti tudi dolgoročnejše kadrovske politike uspešnej šega razvoja.
„Sreča v zelenju in cvetju
Prvega septembra popoldne sa na mladinskem rekreacijskem cel
gradišče nad Muto zbrali domala ovači in livarji Mute na že tradi nalnem piknika Nad 1 udeležencev, med katerimi so tudi številni gostje in poslovni ji nerji Gorenja.
V nedeljo, 2. septembra 197! so na Muto začeli prihajati gostji v dopoldanskih urah. Kmečka | ba s Pernic nad Muto je pripra koncert, pevci iz Braslovč so | tako navdušili številne obiskovi Na svoj račun so prišli tudi ljubi domačih, kmečkih specialitet, k jih pripravili kmetje z obmej« Kobanskega.
Več tisoč ljudi se je zbralo prihodom parade cvetja in zelen nageljni in vrtnimi cvetlicami ( šeni avtomobili so se končno p žali trgu, kjer je prostor postal pretesen. Delavci Gorenja-Mute prikazali svoje kmetijske sto kosilnice, traktor, pa številna o ja in pripomočke. Letos so na kem vozu pripravili poljsko ogn in kovač Bratuša je med parado val ničkoliko grebljic. V sprevod nastopili pionirji, taborniki k) ribiči, kmetje iz Vuhreda, oglja Pohoija,-turistični delavci iz Ma (Savinjski gaj), drevesničaiji in' gi-
Po sprevodu smo lahko obča vali nastop Akademske folkto skupine France Marolt iz Ljubka pester koncertni program pa je pravila tudi godba na pihala G nje-Muta. Živ-žav sredi cvetoi trga zelene Mute se je ndalj
t jek|
Nujna preusmeritev proizvodnje
pO nedavno sprejetih ukrepih zveznega oziroma republiškega izvršnega sveta smo se pogovarjali s Haroldom
Karnerjem, pomočnikom generalnega direktorja sozda Gorenje
V zadnjih nekaj številkah našega tednika smo že pisali, kako vplivajo t mesecu avgustu sprejeti ukrepi, ki Hj bi izboljšali stanje na področju >za in uvoza na gospodarjenje »sameznih delovnih organizacij, šne obveznosti jim nalagajo in tj bodo morali kolektivi storiti, da vendarle uresničili zastavljne na-ige. Tokrat smo obiskali velenjsko irenje, kjer je bfl naš sogovornik irold Karner pomočnik generala direktorja sozda tJorenje epe, ki so bili sprejeti v za-ku avgusta, lahko razdelimo na področja:" na področje cen, očje izvoza in uvoza ter na ročje finansiranja prodaje. Pojiti moramo ukrep maksimiranja p en, saj upamo, da sedaj cene ne [o rastle tako hitro kot doslej. ;o se je na primer reprodukcijski terial podražil od januarja do ju-letos ze za 12.5 odstotkov. Celo aj dni pred sprejemom ukrepov je plastika podražila za 39 odstot-iv, barvna metalurgija pa za 11.
tem pa je to bila že druga podra-:ev v tem letu. Seveda bo ukrep o mrzitvi cen vplival tudi na prodajo aših izdelkov. V bistvu za nas, »meni administrativno zmarznitev sga. kar je bilo storjeno neformalno e prej, saj nam od julija 1977 niso ovolili povišanja cen za več kot za ,5 odstotkov, medtem ko so se roizvodni materiali podražili za več »t 32 odstotkov."
*V Gorenju so že marca in nato lilija spet vložili zahtevek za spre-rembo prodajnih cen in sedaj še Bdno čakajo na odgovor. Pravijo, I bi morale porasti cene njihovim delkom v zadnjih dveh letih vsaj za ! odstotkov, pa še s tem bi bile za > odstotkov pod porastjo mate-llov. Toda s prihranki na materialih bi lahko nadomestili 10 odstot-ov, ne morejo pa pokriti več. Če m ne bodo odobrili vsaj 15 odstot-ega povišanja cen, bodo imeli po-rečno na mesec 50 milijonov iz-ube. poudarjajo.
"Glede izvoza se lahko pohvalijo, imajo ugodno izvozno uvozno
razmerje. Poudarjajo pa, da administrativni ukrepi ne izbirajo. Prizadenejo vse enako: tiste, ki dobro gospodarijo in veliko izvažajo, kot tiste, ki to ne. Po teh ukrepih laliko v Gorenju v drugem polletju uvozijo le še za 500 milijonov vrednosti reprodukcijskega materiala. V enakem obdobju pa načrtujejo izvoz v vrednosti milijarde dinarjev. To pomeni, da so se zaradi sprejetih ukrepov znašli v izredno težkem položaju, saj sploh ne bodo mogli delati določenih proizvodov za izvoz, če ne bodo mogli uvoziti potrebnega materiala. Pravijo pa, da bi lahko uvoz plastike, pločevine itd. zmanjšali kar za 250 milijonov dinarjev, če bi to dobili od domačih proizvajalcev. Zato bi bilo nujno, da bi vendarle enkrat tudi ugotovili, zakaj domači proizvajalci tega ne izpolnjujejo.
Kljub vsemu pa so prepričani da bodo prebrodili tudi to krizo, kije nastala z uvoznimi omejitvami Res je, da bo izvoz nekoliko manjši in bodo morali selekcionirati proizvode. ki potrebujejo velike količine uvoženega materiala. Računajo, da bodo izpolnili načrtovani izvoz, ker so predvidevali da bodo sicer izvolili veliko več kot so načrtovali v letnem proizvodnem načertu.
Naslednje izredno pomembno vprašanje je vprašanje sprememb sedanjega načina potrošniškega kreditiranja., Po nekaterih podatkih, se menda v naši državi proda več kot dve tretjini blaga na potrošniški kredit. Tudi v Gorenju so predvideli, da bodo prodali okrog 40 odstotkov vseh proizvodov v obliki potrošniških kreditov. Nov ukrep pa je povzročil zmanjšano povpraševanje po kreditih, kajti denarja za njihovo pokrivame že tako doslej ni bilo dovolj. Zato se bolj postavlja vprašanje, pravijo, kako usmeriti tisti del denarja, ki ga je mogoče angažirati v bankah za potrošniške kredite, kot pa se upirati nekemu ukrepu, ki je bil nujen, da se nekoliko umiri potrošnja. Seveda se zavedajo, da bodo predvsem v prehodnem obdobju določene težave. Kajti ne gre le za
Četrtino v izvoz
izvoznih prizadevanjih v gradbeno industrijskem Jjetju Vegrad Velenje smo se pogovarjali z direktorjem Janezom Basletom
Ker je rabilo gradbeno industrij-
0	podjetje Vegrad Velenje vse več »oženega materiala in strojev, so v lu 1967 pričeli razmišljati o tem,
1	bi gradili tudi izven meja naše »movine. Leta 1969 se jim je ta sija uresničila; Prodrli so na trg rezne republike Nemčije. Tu so nejeli samo delo, uporabljali pa so roje in material investitorja. Vse Ktij pa so težili tudi za tem, da bi lodrti na trg s svojim materialom in boji Prevzemali so že gradnjo ce-
ih objektov. Leta 1973 je nasto-v Zvezni republiki Nemčiji kri-obdobje in preusmerili so se na Demokratične rečublike Nemči-kjer so gradili velik kombinat. V dižavi so ostali vse do danes, kjer topajo skupno s trboveljskim udisom ter nekaterimi drugimi lovnimi organizacijami iz zahod-dižav, predvsem iz Demo-itične republike Nemčije, Sveder in Avstrije. V tej državi so evzeli tudi že gradnjo celotnih ektov, ki so jih gradili s svojimi teriali
Delovna enota Inozemstvo, ki je stavni dlel tozda Gradnje, je dola v zadnjih letih izredno dobre Hita te. Kot je dejal direktor nez Basde, so v letošnjem prvem lletju prav ti pripomogli, da se iko po hvali Vegrad z dobrimi slovnimi rezultati, saj je znašal
priliv dohodka iz te delovne enote nad deset milijonov dinaijev. V inozemstvu pa je zaposlenih nekaj nad dvesto delavcev te delovne organizacije.
Trenutno pripravljajo smernice nadaljnjega razvoja srednjeročnega obdobja. Doslej so posvečali glavno skrb industrializaciji gradbeništva, vzporedno s tem pa si bodo prizadevali, da bi se v kar največji meri prebili na zunanji trg. V bodoče naj bi bilo kar 25 odstotkov njihove proizvodnje na tujih tržiščih. V prvi fazi načrtujejo gradnjo v socialističnih državah v prihodnje pa se nameravajo usmeriti tudi v gradnjo v deželah v razvoju. Na zunaji trg bi se radi prebili tudi z industrijsko gradnjo. V zadnjih letih jim je to nekoliko uspelo. Tako so z Vemont konstrukcijami delali halo v Avstriji, trenutno pa se dogovarjajo za izgradnjo treh motelov na Poljanskem. Te naj bi gradili z Vemont elementi ter s celično gradnjo.
Kot je omenil direktor, se bodo morali na zunanjih deloviščih še bolj organizirati Kar v največji meri želijo pri gradnji uporabljati domače stroje in domače materiale. V izvozna prizadevanja pa bodo v prihodnje vključili vse temeljne organizacije združenega dela.
T. TAMSE
spremembo višji polog, ampak tudi za spremenjen način potrošniškega kreditiranja, saj bo dobil lahko potrošnik v banki ustrezen kredit in s tem kreditom izbiral proizvajalca in ne tako kot je bilo doslej, ko je izbiral blago tistega blaga, ki mu je nudil kredit. Ti ukrepi bodo seveda terjali, da bodo morali več pozornosti nameniti - marketingu - kvaliteti izdelkov, dobri organizaciji servisev, se še bolje pri-lagojevati potreba trga itd. Tega se v Gorenju sicer ne bojijo, saj ukrepi veljajo tudi za druge. Po drugi strani pa so imeli v Sloveniji izredno velike težave, da so lahko dobili denarja za prodajo na kredit.
In kakšna so prizadevanja, da bi vendarle dosegli izpolnevanje proizvodnega načrta?
'„ Poudariti moram", je dejal Harold Karner, „da so bili ukrepi za čimboljše gospodaijenje načrtovani že ob podrobnem sprejemanju gospodarskega načrta za letos in medtem so že vidni določeni rezultati na tem področju. Tako se, na primer, število zaposlenih v primerjavi z lani
ni povečalo, proizvodnja pa je v tem primerjalnem obdobju višja za 25 odstotkov. Drugi ukrep, ki ima določen kratkoročni značaj, je preusmerjanje blaga iz domačega na zunanji trg. Naslednji ukrepi pa so vezani na prodajo blaga na domačem trgu in pa seveda na prizadevanja za spremembo cen gotovih izdelkov."
Poudarjajo, da bi morale glede tega zavzeti ustrezno stališče tudi vse družbenopolitične organizacije od občine do republike, ker ni mogoče in se ne sme pokopati tako produktivna in doslej poslovno uspešia delovna organizacija zaradi nekih ukrepov, ki niso - kot pravijo - zadeli na pravo in ki so preveč linearni, da bi lahko selektivno vplivali na dobre ali slabe proizvajalce.
,,Sedanji položaj," je ob koncu dejal Harold Karner, „pa nas je ponovno prepričai da je v Gorenju nujna preusmeritev proizvodnje. In prav na tem področju trošimo danes največ sit"
V. S.
Občinska raziskovalna skupnost brez denarja
Bo ostal program občinske raziskovalne skupnosti Velenje samo na papirju — Doslej se še vedno niso pričela zbirati potrebna sredstva _
Občinska raziskovalna skupnost je bila ustanovljena leta 1975. Zadali so si obširen program, ki pa ga zaradi pomanjkljivo opredeljenih nalog v občinskem samoupravnem sistemu ter zaradi pomanjkanja lastnih sredstev niso uspeli realizirati
V sedanjem mandatnem obdobju so skušali zagotoviti pogoje za svobodno menjavo dela tudi v tej samoupravni interesni skupnosti Program dela so zastavili v prepričanju, da mora občinska raziskovalna skupnost odigrati vlogo pri vseh razvojni{i in raziskovalnih prizadevanjih v občini ter da mora pri tem vzpodbuditi in usmerjati tiste pristope, ki izhajajo iz raziskovalne dejavnosti Velenjska raziskovalna skupnost je zastavila raziskovalni program prva v Sloveniji. Program so predstavili združenemu delu v obliki samoupravnega sporazuma, ki je to tudi potrdilo. S pomočjo raziskovalno zastavljenih nalog so oblikovali program, pretežno skozi objekt Velenje 2000. Ta pristop so potrdili tudi v republiških okvirih, saj je izbral Zavod SR Slovenije za planiranje enak pristop.
Program za letos predvideva tri raziskovalne nalogp. Prva obravnava probleme okolja in ekologije, druga bi naj dala kot rezultat stanje in trende v socialnem razvoju občine. Obe nalogi sta del raziskovalnega projekta Velenje 2 000. Tretja ana-loga pa naj bi podrobno opredelila strukturo samega projekta.
Del dejavnosti te samoupravne interesne skupnosti pa je usmerjen v študije in aktivnosti s področja inovacijske dejavnosti
Pri sestavi programa pa so sklenili tudi, da ne bi iskali vseh izvajalcev del zunaj občine, temveč bi skušali oblikovati raziskovalce tudi v naših sredinah.
Žal pa je ostal tako perspektiven program doslej še vedno samo na papiiju, saj se kljub temu, da smo že krepko v drugi polovici leta, še vedno niso pričela zbirati sredstva. Del sredstev za omenjene naloge naj bi zagotovila občinska raziskovalna skupnost, ostali del pa bi prispevala republiška Za sredstva, ki naj bi jih zagotovila raziskovalna skupnost Slovenije se dogovaqajo, občinska raziskovalna skupi ost pa sredstev,, ki so tudi pogoj, da bi naloge stekle, ne more zagotoviti
Kljub temu, da je bil program občinske raziskovalne skupnosti dober, da ga je združeno delo potrdilo, bomo ob koncu leta, če ne bomo našli poti, da bi se sredstva nemudoma t>ričela zbirati, ponovno ugotovili, da na tem področju nismo nič naredili Prav tako pa ne moremo več dopustiti, da inovacijska dejavnost v naši občini še vedno životari.
M. TAMŠE
Določbe samoupravnih aktov morajo zaživeti v praksi
Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje izredno aktivna — O tem smo se pogovarjali s presednikom Janezom Zoretom
Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov gradbeno industrijskega podjetja Vegrad Velenje združuje šestnajst osnovnih organizacij zveze sindikatov. Konferenci osnovnih organizacij imajo tudi v tozdu Gradnje in Vemont Tudi ti konferenci se vključujeta v konferenco na ravni delovne organizacije.
Kot je dejal presednik konference osnovnih organizacij Janez Zore, se je sindikat v tej delovni organizaciji vključeval v reševanje vseh vprašanj. Ena največjih nalog v zadnjem času je bilo uresničevanje Zakona o združenem delu. Samoupravne akte, ki so jih pred časom sprejeli so morali dopolnjevati, saj so spoznali, da so v njih mnoge pomanjkljivosti Predvsem se vedno niso rešili vprašanja delitve po delu, ki ni zaživelo tako kot predvideva zakon. To so sicer obdelali v samoupravnih aktih, vendar v praksi to še ni zaživelo. Enkrat na mesec obravnava konferenca rezultate gospodaijenje. V akcijo vključujejo vse osnovne organizacije. Ob periodičnih in zaključnih računih potekajo razprave tako, kot zahteva zakon. Prav tako organizirajo razprave o načrtih tozdov, planu svobodne menjave dela ter skrbijo, da se sklepi kijih sprejemajo, tudi uresničijo. Tudi v bodoče bo ena pomembnih nalog uveljavljanje načela delitve po delu, skrbeti pa bodo morali tudi da se ne bo porušilo razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo. Določila samoupravnih aktov bo potrebno čim prej prenesti v prakso. Sedanji sistem nagrajevanjapa bo potrebno nenehno dopolnjevati z novimi rešitvami ter čimprej uresničiti dogovor o minimalnih standardih.
Doslej še niso dosegli zadovoljivih rezultatov na področju dohodkovne povezanosti med tozdi kar zmanjšuje interes kupnega nastopa in realizacije poslov ter delitve. Tudi na tem področju čaka sindikat veliko dela. Prizadevali si bodo, da bi delegatski sistem kar najbolje zaživel in poskušali za to zagotoviti kar najboljše pogoje.
Precej nalog ima konferenca osnovnih organizacij zveze sindikate Vegrad Velenje tudi v pripravi na akciji Nič nas ne sme presenetiti
Za lažje delo je pri konferenci več komisij: komisija za vprašanja sampupravljanja, za kulturo in izobraževanje, šport in rekreacijo, oddih in letovanje, socialno varnost, vključuje pa se tudi organizacija Rdečega križa. Sindikat si tudi prizadeva, da bi se delavci po težkem delu kar najbolje odpočili. Razvijati poizkušajo miseida šport in rekreacija prispevata h. krepitvi zdravja ter omogočati uspešnejše in produktivnejše delo. Želijo, da bi se aktivno rekreiralo kar največ njihovih delavcev. V bodoče bo potrebno še več na-
Predsednik konference osnovnih organizacij ZSS v Gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje Janez Zore
rediti na področju aktivnega in programiranega oddiha. Ustanovili so posebno komisijo, ki skrbi za oddih delavcev. Na voljo imajo nekaj počitniških hišic in eno stanovanjsko hišo, vendar vse to potreb v tej delovni organizaciji ne pokrije. Zato se bomo morali usmeriti v nabavo novih počitniških kapacitet
Na področju kulture je bilo v tej deiovni organizaciji premalo narejenega. ftedvsem. meni presednik konference osnovnih organzacij Janez Zore, bo potrebno v prihodnje bolj upoštevati da imajo v svoji sredini izredno veliko delavcev iz drugih republik.
M. TAMŠE
Nujnaje gradnja PTT centra
Za zamude v poštnem prometu pogosto krivi občani sami — Seznami stanovalcev bi bili v veliko pomoč - Od sedanjih 3.000 na 14.000 telefonskih priključkov, kar pomeni
20.000 novih prednaročnikov
njem času so pričdi prodirati na zunanji trg tudi s pro-| gramom DOM 101 ter z Vemont konstrukajami
naših delovnih kolektivov
Časi poštnih kočij in ameriškega Pony expresa so že davno minili in v današnjem tempu življenja bi si le tega kar težko predstavljali brez hitrih in kakovostnih poštnih, telegrafskih in telefonskih storitev. Res se marsikdaj zgodi da se hudujemo nad zamudami v poštnem prometu ali zaradi netočne dostave. Toda ali je res vedno kriva pošta? Smo se že kdaj vprašali ali smo napisali .točen naslov, smo napisali poštno številko, ne bi-pa bilo odveč, če bi od časa do časa pogledali tudi poštni nabiralnik ter nanj vidno napisali naše ime in priimek. Kajti prav zaradi takšnih malomarnosti prihaja do neljubih pomot in zamud, ki so vzrok našemu negodovanju.
• Ko smo izbrali temeljno organizacijo združenega dela, ki naj bi jo predstavili danes, nam je prav ena takšnih napak, dala idejo, da smo izbrali ravno to, o kateri bo tekla beseda. Veijetno ste že uganili, da bomo spregovorili o velenjski pošti, ali kot bi jo uradno imenovali, tozd za PTT promet Velenje. Oglasili smo se pri direktorju Janezu Kraševcu:
„Naša temeljna organizacija je, dislocirana enota celjske delovne organizacije za PTT promet. Pokriva področje mozirske ter velenjske občine in sodi med naj večje v Sloveniji saj ima kar 12 poštnih enot Zaposlenih imamo 106 delavcev, kar pa še zdaleč ne zadošča našim potrebam. Če pogledamo izobrazbeno strukturo zapo slanih vidimo, danima kar dve tretjini nepopolno ali , po-
polno srednješolsko izobrazbo, 10 odstotkov zaposlenih ima višjo ali visoko, ostali pa so priučeni ali nekvalificirani delavci, oziroma imajo interno kvalifikacijo.
Pri svojem delu opravljamo usluge PTT storitev v ožjem pomenu besede, kot so na primer: poštne pošiljke, promet z denarjem in urejevanje telefonsko naročniških razmerij. Velikokrat pri delu naletimo na kopico težav, katerih krivci so pogosto občani sami Obtožbe pa seveda letijo na nas. Kar poglejte tale primer: ko se nekdo preseli v novo stanovanje mine včasih tudi leto in več, preden vsem znancem in sorodnikom sporoči svoj novi naslov. Do takrat pa seveda vsa pošta prihaja na stari naslov. Če pošto raz-
Janez Krašovec: Naše zmogljivosti so občutno j premajhne.,. , Vi , , ..".J ", . .
naša star pismonoša, ki svoje stranke že pozna, potem ni težav. Če pa je kakšen nov, kar je pri veliki gibljivosti v naše m poklicu zelo pogosto, pa nastopijo težave. V veliko pomoč bi bili raznašalcem tudi seznami stanovalcev, ki bi po občinskem odloku morali viseti v vsakem stopnišču, vendar jih do sedaj najdemo le v redkih. Še in še bi lahko našte vai Dokler se stranke ne bodo zavedale, da je to v njihovo dobro, se stvar pač ne bo dosti spremenila.
Že dolgo je znano, da je Jugoslavija po številu telefonskih priključkov predzadnja v Evropi. Žal, lahko nekaj podobnega trenutno ugotovimo tudi za Velenje. Današnje zmogljivosti so popolnoma zade-dena, če izvzamem tistih 450 številk, ki so za pokrivanje belih lis. Pravzaprav so tudi te po določenem ključu že razporejene po posameznih krajevnih skupnostih. Rešitev iz tega položaja je samo v zga-ditvi novega PTT centra v soseski Šalek II., ki naj bi bil nared do konca leta 1981. Vzporedno s PTT centrom bomo gradili tudi novo telefonsko centraio. Gradnja bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi predvidevamo 12.000 novih telefonskih prednaročnikov, v drugi pa še dodatnih 8.000. Računamo, tla bo investicija zaključena v naslednjih dveh srednjeročnih obdobjih. Ob tem pa nismo pozabili na končne centrale v našem območju. Vendar moram poudariti da le dobro urejeno glavno telefonsko vozlišče dovoljuje fejehje končnih enot." *v.l
D.^B.

Martin Lenko
dolino. Kar pomnim, je odšlo iz Belili vod precej ljudi prav zaradi šote in ceste. Drugače pa mi je v Belih vodah všeč in ne bi šel v dolino.
MARIJA MAZELJ, gostilni-čarka: Najprej si želimo urejeno cesto. Ko zapade prvi sneg, ni več avtobusa, niti pošte. Ha saj je s pošto že sedaj velik problem. Včasih je ne dobimo celi teden. Edina rešitev bi bila, če bi na osnovni šoli naredili nabiralnike in bi hodili poštaiji vsaj dvakrat tedensko. Drug velik problem pa je gradbeno dovoljenje. Ce ne bi gradbenih dovoljenj, potem se bo izselilo še to prebivalstvo, ki je še ostalo. Tudi kmetije bodo
i^š.« < » t t > -x> 1 y ,:." v
4 rč
Številka 35 (497) - 7. septembra 191
Kljub težavam je lepo
Kaj menijo Belovojčani o svojem kraju?
Marija Mazej
propadle, saj otroci hočejo vsi od doma.
ANDREJ LENKO, gozdarski delovodja: Problemov je v«Belih
Kaj pa načrti?
„Ja, načrtov je pa veliko," so bJe uvodne besede predsednika KS Stanka Goličnika. „Prav gotovo imamo v načrtu rešitev vseh prej naštetih problemov. Toda zavedamo se, da ni dobro zajemati s preveliko žlico. Zato tudi mi gremo po malem naprej. Najprej moramo seveda končati začeti akciji, to sta napeljava telefonskega in električnega omrežja, vnaprej pa bomo vse sile usmerili v gradnjo ceste.
Le-ta bo glavni objekt našega naslednjega samoprispevka. Vendar 109 zaposlenih iz naše krajevne skupnosti ne bo v stanju zbrati skoraj milijardo starih dinaijev, ki bi bili potrebni. Tukaj bomo iskali pomoč širše družbene skupnosti
Prav cesta je namreč tista, ki pogojuje turistični in gospodarski razvoj Belih vod. Seveda je v načrtu tudi novo naselje, ki naj bi postalo središče krajevne skupnosti vendar tu z naše strani ni več kaj narediti"
Se veliko so nam imeli povedati Med drugim tudi to, da tesno s sodelujejo »krajevno* skupnostjo florjan-Skorno, pa tudi s Plešivcem
Slavko Toplak, učitelj: Li osemnajst učencev, let deset, kaj pa drugo leto?
pol petih gutraj od doma, d pravočasno priSi do Grebeni kjer jih čaka šolski avtobui šole pa se vračajo pozno poldne. To pa je velik napor a za odraslega, kaj šele za otio Nekateri starši sicer rešujejo problem tako, da čez zii pustijo svoje otroke v dolini kakšnih sorodnkih. Vendarje le izhod v sili
Rešitev je in to celo zelo a stavna. Ze dolgo si krajani B« vod prizadevamo pridobiti zida In i načrt, kajti le v no* naselju vidimo rešitev. Zakaj bi dali mladim družinam m nost, da si postavijo lasten d tukaj, v domačem kraju, bodo mlade družine, bodo U otroci Takšen je pač zalu narave. In če bodo otroci, t šola ne bo problem. Talto samo čakamo, kdaj bomo šolska vrata obesili napis: prto!
a
vodah vedno dovolj. Veliko ljudi se je že izselilo. Ostanejo samo še tisti ki so kmetje. Pa tudi teh je vedno manj. Največji trn v peti pa je cesta. V modernizacijo le-te pa ne moremo iti, dokler ne bomo zagotovili dovolj finančnih sredstev in tešili trase spodnjega dela, ki je preveč strm. Računamo pa, da bo dokončno urejena do leta 1985. V Belih vodah smo si že dolgo prizadevali da bi dobili telefon. Sredstva so bila namensko zbrana in kot kaže, bo napeljava končana do akcije NNNP.
TEREZIJA GOLICN1K, kmetica: Ja, v Belih vodah je lepo. Le cesta je zelo slaba.
Nekateri problemi so že tako veliki, da zavirajo normalen razvoj kraja. Kar v zadregi sem, ker ne vem pri katerem naj pričnem. Vsakjezanas zelo pomemben in ne bi rad, da bi dobili občutek, da so vsi razen prvega, zanemarljivo majhni No, pa naj pričnem s pošto. Ta problem je prisoten med nami že lep čas in ne verjamem, da bo rešen prej, kot da bomo zgradili novo cesto. Poštar namreč prihaja k nam le enkrat tedensko. Pa naj bo to.telegram ali pa časopis. Pa še takrat prinese pošto le do šole, potem pa leži tam, dokler jo kakšen mimoidoči slučajni? ne pobere. Delna rešitev tega problema bi bili poštni nabiralniki, ki bi jih namestili pri šoli Toda kljub temu še vedno ostane odjjrtb vprašanje hitre dostave. Poštarji namreč pravijo, da dokler cesta ne bo takšna kot se spodobi, tudi pošte ne bo. Saj razumemo poštarje, da niso dolžni vsak dan tvegati svoje življenje, ko bi se z motorjem vozili po tej, res delo .slabi predvsem pa prestrmi cesti Ob tem pripovedovanju ste že sami uganili, da je naš velik žulj tudi cesta. Poleti še nekako gre, pozimi pa postane takorekoč neuporabna. Sami pa veste, da tudi pozimi mora življenje svojo pot
Ce sem že pri težavah, nikakor rie morem mimo ene, za katero rešitev se borimo že več let To je namreč zazidalni načrt, oziroma pridobitev lokacijskega dovoljenja za gradnjo manjšega naselja. Bele vode sodijo namreč med tiste kraje, ki jih je preseljevanje iz podeželje v mesto zelo prizadelo Iz leta v leto število prebivalcev občutno pada, mladih družin skoraj ni Tukaj ostanejo res samo najbolj trdni V šali pravijo, da smo tako odrezani od sveta, da pri nas samo še volkovi nosijo pošto.
Toda lahko mi verjamete, da je tudi v tem nekaj resnice. Poglejte, če bi na občini dobili dovoljenje za gradnjo novega stanovanjskega naselja, bi se prav gotovo velilco mladih družin odločilo, da ostanejo doma.
Prav gotovo pa bi se našel kakšen mestni, ki bi si tod postavil hišo, saj razdalja do doline ob malo boljši cesti povezavi ne bi predstavljala nikakršnega problema. Na naši strani je interes, toda kaj ko pri občinskih možeh naletimo vedno na
Le z delom do sadoi
gluha ušesa. Vprašajmo se le, kdo bo kriv, ko bomo morali čez kakšno leto ali dve zapreti še ta oddelek osnovne šole, ki je še ostal Otrok je namreč vsako leto manj in vprašanje je, kakšnemu namenu bo služila stavba, v kateri je sedaj šola.
Vidite torej, da problemov ne manjka. In to so problemi od katerih je odvisen naš jutri."
Družbenopolitično življenje
Ko smo povprašali po družbenopolitičnem in kulturnem življenju v kraju, je prisotnim čez obraz sprele-tel nasmeh. Kot kaže, smo zadeli v rak-rano. Prvi je spregovoril Štefan Požgane, predsednik SZDL:„Druž-benopolitično in kulturno ter tudi zabavno življenje je v našem kraju, milo rečeno, zelo slabo razvito, pa če začnemo kar pri organizaciji -Zveze socialistične mladine. Le-ta obstoja samo na papirju. Ne moremo pa reči, da mladi niso aktivni pri delu. Nasprotno! Zelo številno so se udeleževali-vseh delovnih akcij pri napeljavi telefona, pa tudi-že prej so
največ pozornosti posvečali ačrti
(na nedavnem kmečkem praznil so jim pobrali večino pivih nagi pri tekmovanju.v kmečkih opravit kar dokazuje, da v Belih vod znajo kmetovati). Dodali so tudi je svet krajevne skupnosti sklenil prepove nadaljno gradnjo vikende ker okoli nekaterih nastajajo pu smetišča in še in še. Zapisali smo najvažnejše. Upamo, da je bilo celovito predstavo o Belih vod dovojj. Ce pa ne, se pa kar odpravite na nedeljski izlet in t mite, ko se boste vračali vamgo vo ne bo žal Pa srečno pot!
D.
radi priskočili na pomoč. Vendar vse to temelji na individualnosti ne moremo pa govoriti o kakšni organizaciji. Malo bolj aktivna pa je Socialistična zveza delovnega ljudstva.
Zaradi maloštevilnosti članstva sklicujemo sestanke kar skupaj s sestan- . ki sveta krajevne skupnosti saj so to v bistvu eni in isti ljudje. Prav sedaj se pospešeno pripravljamo na akcijo Nič nas ne sme presenetiti saj je želja nas vseh, da akcyo pričakamo kar najbolj pripravljeni"
„Če že opažamo večjo ali manjšo neaktivnosti pri ZSMS in SZDL pa moramo povedati" je dejal Toplak Slavko, „da zelo aktivno deluje delegacija za zbor krajevnih skupnosti pri občinski skupščini Ob prejemu skupščinskih biltenov se vsakokrat obvezno sestanemo in premievamo dobljeno gradivo.
Redke so seje, kjer ne bi bil dnevni red dopolnjen tudi z našimi predlogi Pri svojem delu smo do sedaj
Štefan Požgale, predsednik SZDL: Trenutno si najoblj prizadevamo, da bi akcijo NNNP pričakali čimbolj pripravljeni
pridobitvi zazidalnega načrta za na so KS in do sedaj dobili zagotovilo, da bo le-ta nared do konca pomladi letošnjega leta. Sedaj je pa jesen, načrta se od nikoder. Bojim se, če bo o tako naprej, da se bodo ljudje začeli posluževati črne gradnje. Kot za enkrat kaže, je to edina rešitev, da bi mladi ljudje le ostali v domačem kraja Le v mladini pa je prihodnost Belih vod."
Bo potrebi osnovno šol zapreti?
Vsako leto manj uče Letos samo še drugi in tr razred. Kaj pa nasledn leto?
Vse večje odhajanje dolino tudi v Belili vodah vidne sledove. Veliko že opuščenih, mladih skoraj ni „In če ni potem tudi otrok ni", Belovojčani
„Samo vprašanje časa kdaj bodo zaprli osnovno Šok Belih vodah," nam je kaišnji učitelj Slavko ,, Site vilo otrok, ki tukajšnjo osnovno šolo, leto vidno pada. Tako vpisanih osemnajst otrok, bodo v Šoštanj preselili še razred, jih bo samo deset, v enem oddelku, tako da pouk kombinirano, samim poukom ni težav, imamo samo drugi in red. Prvošolčka namreč benega, četrtošolci pa se, sem že dejal, v skem letu že vozijo v
Poleti s prevozom ni težav, saj pride avtobus do Drugače pa je pozimi zaradi visokega snega in nagiba skoraj neprevozna lažja osebna vozila, kaj avtobus. Tako morajo malčki že ob petih ali
Naše uredništvo na obisku
4 '
v krajevni skupnosti BELE VODE
JE RES ČRNA GRADNJA EDINA REŠITEV?
Strma makadamska cesta te po nekaj kilometrih pripelje iz Florjana v Bele vode. Oko zaman išče vasico ali vsaj zaselek, ker ga pač ni Zato r.iso redka vprašanja mimoidočih, ki povprašujejo, nevedoč, po tem kraju, da so že v Belih vodah Petinsedemdeset kmetij je razmetanih po obronkih bližnjih hribov, le šola. cerkev in ena ali dve domačiji tvorijo središče kraja. Krajani se radi pohvalijo, da sodijo med največje krajevne skupnosti pa čeprav štejejo Bele vode samo 285 prebivalcev. Veliki so torej samo po ozemlju, majhno število prebivalcev pa tudi krajanom dela velike skrbi Vse večje odhajanje mladih v dolino, tudi v tej krajevni skupnosti pušča svoje sledove. Zapuščene kmetije .šola, kije samo še sama sebi namen, saj jo obiskuje samo še deset učencev, visoka povprečna starost, ker ni mladih družin in še bi lahke naštevali Črne pike, za katere pa niso krivi samo krajani Belih vod, ampak tudi drugi Kljub temu pa dobi človek občutek, da tudi tu življenje teče dalje. Rezultati dela so vidni na vsakem koraku, veliko pa je tudi načrtov in želja. Prisluhnili smo njihovim besedam in nastal je naslednji reportažni zapis.
Le z delom do sadov
Ko smo se dogovarjali za pogovor, so nas povabili kar na sestanek sveta krajevne skupnosti Nam je bilo to zelo všeč, saj smo na enem kraju dobili vse ljudi, ki naj bi sodelovali v pogovoru. Besedo je povzel kar predsednik KS, Stanko Golič-nik: ,,Naj že kar na začetku povem, da tečeta v naši krajevni skupnosti dve delovni akciji; elektrifikacija zgornejga dela Belih vod in pa napeljava telefona. Ko smo z akcijama pričeli je bila udeležba na njih zelo slaba. Le kakšnih osem ali deset zanesenjakov se je trmoglavo ukvaijalo s to stvarjo. Vendar, ko pa je akcija stekla, so hitro dobili posnemalce. S
za telefonsko omrežje. Opravili smo preko 1500 udarniških ur in lahko rečemo, da je akcija z naše strani uspela. Sedaj so na vrsti delavci PTT podjetja, da opravijo strokovna dela. ko bo v Belih vodah zazvonil prvi telefon, se bo naša dolgoletna želja končno uresničila. Upamo samo, da bo to še letos. Na dnigi strani pa smo si zadali nalogo, da do aprila meseca leta 1980, v Belih vodah ne sme biti kmetije oziroma hiše, kjer ne bi svetila luč. Ta naša akcija sovpada s širšo družbeno akcijo, da naj bi vsaka slovenska hiša imela elektriko. Prav elektrika in telefon pa sta tista dva dejavnika, ki
omogočata dobro izvedbo akcije NNNP, na katero se pravkar skrbno pripravljamo. Res bo to samo vaja, toda lahko se zgodi da bo nekoč šlo
za res."
Tudi problemi so
„Da pa ne boste mislili, da je vse v najlepšem redu,vam bomo predstavili tudi nekaj problemov. Le da o njih neradi govorimo. Seveda pa to ne pomeni da se ne trudimo, da jih ne bi rešili Nasprotno! Vse naše sile so usmerjene v to, da bi jih čimprej in seveda tudi zadovoljivo rešili
Stanko Goličnic, predsednik krajevne skupnosti: Težave so bile in še bodo. Vendar jih bomo s skupnimi napori in prizadevanji rešili.
I skupnimi močmi stf4'o^rtvHi '.vsa <~ v zemeljska dela in posfavdi drogove
MARTIN LENKO, upokojenec: Ja, veste. Problemov je veliko. Najprej je tu cesta, ki predstavlja že več let našo največjo težavo. Ko bomo to uredili, bo tudi z drugimi problemi lažje. Zuli nas tudi šola. Sedaj sta samo še dva razreda, ostali otroci pa se vozijo v Šoštanj. Dokler je kopno še gre, ko p zapade sneg, morajo otroci pes v
Terezija Goličnik
Močno si želimo, da bi jo kmalu asfaltirali Oh veste, tudi ostalih problemov je veliko. Ampak, saj gre vse počasi naprej. Sedaj smo pridobili elektriko in telefon. Si vsaj malo bolj povezan s svetom • Urediti pa bi še morali pošto, avtobusno zvezo s Šoštanjem, ter seveda šolo. Od štirih razredov sta nam ostala samo še Andrej Lenko	dva. Žalostno, kajne?
* > » ■ »».» I	1 .■ lltUI. J-
Številka 35 (497) - 7. septembra 1979
i\*5

PRILOGA NAŠEGA ČASA ZA PRAZNIK OBČINE MOZIRJE -12. SEPTEMBER 1979
r ' ' ~	>•• 1 '	r '	.1 '	~ r T	v r .,<■	- . ,	r : - 1. , » ■• r * . t*.	k T > t -T - T . * * * T T * * ▼ • *	I
**************************************************
PRAZNIK OBČINE MOZIRJE_
IZ september 1944 osvoboditev Mozirja
* * * ★
i
J Ko se je štab IV. operativne cone poleti 1944 priprav-Jljal na osvobajanje ozemlja na Štajerskem, se je odločil *za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino, kjer razen Svermanšafta, orožništva in gozdne zaščite, skupno okrog J1000 oborožencev, večidel vermanov, ni bilo drugih * nemških enot Osvoboditev tega predela na okrog 500 + km2 bi imela politični, strateški in gospodarski pomen. Spred sovražnikovimi vdori pa bi ga še najlažje obranili. $ MedtBm ko je Vzhodnokoroški odred napadel Črno, irKamniško-zasavski Litijo, Tomšičeva brigada pa 31.
julija po ogorčenih spopadih zavzela Šmartno ob Paki, Sercerjeva brigada zaposlila sovražnika z napadom na Šoštanj in Dobrno ter Bračičeva z napadom na Šentjur pri Celju, sta prvi in drugi bataljon Šlandrove brigade v noči na 31. julij 1944 napadla Ljubno, kjer se je sovražnik sredi bunkerjev utrdil v več poslopjih, ter ga po zagrizeni borbi zavzela naslednje popoldne. Posadka v Lučah se je branila do večera drugega dne in se predala tretjemu bataljonu. Zidanškovi brigadi v Gornjem gradu so se po strtem odporu oddelka gozdne zaščite vdali orožniki in vermani v utrjeni graščini šele 1. avgusta dopoldne. Posadki iz Rečice in Nazarij sta zvečer 2. avgusta pobegnili v Mozirje.
V bojih za Zgornjo Savinjsko dolino so borci zasegli ogromen vojaški plen. Sovražnik je imel okrog 200 mrtvih, 27 ranjenih in 333 ujetih, od katerih je večina vermanov vstopila v NOV, partizanov pa je padlo 8 in bilo ranjenih 41. Enote IV. operativne cone so v začetku
avgusta z osvobojenega ozemlja zavrnile precej sovražnikovih vdorov, zatem pa so z akcijami v širšem okolišu, predvsem med Celjem in Domžalami, potisnile nemške sile v obrambo.
2 akcijo za povečanje svobodnega ozemlja proti vzhodu so enote IV. operativne cone začele 11. septembra 1944 zvečer. Tomšičeva brigada je zavzela verman-šaftsko postojanko v Let ušli že do dveh ponoči, v Šmartnem ob Paki proti jutru zavzela pošto, orožniško in železniško postajo pa je obvladala zvečer 12. septembra. Postojanko v Braslovčah je brez uspeha napadla Zidanškova brigada. III. VDV brigada je uspešno zavarovala akcijo proti Šoštanju. Šlandrova brigada s tremi bataljoni s 488 borci v skladu z naštetimi akcijami napadla najmočnejšo postojanko — Mozirje, v katerem so se tri alarmne čete II. vermanšaftskega bataljona z 264 možmi, orožniška posadka in še drugi vgnezdili sredi močnih utrdb v prosvetnem in sokolskem domu, otroškem vrtcu, šoli, župnišču in cerkvi. Ko so vermani na
močan partizanski pritisk zapustili obrambne položaje* utrjenega pasu, se jih je precej vdalo že ob naskoku na* prvo poslopje, drugi pa so pobegnili k cerkvi. Po pro-V doru k orožniški postaji in v nadaljnjih spopadih so J borci ubili še nekaj orožnikov in nekaj vermanov ujeli, vi jutranjih urah pa so obstali na položajih pred cerkvijo. Drugi bataljon je vso noč napadal glavno oporišče v* oerkvi, ki se ji je ponoči približal tudi tretji bataljon. S J hkratnim napadom na sokolski in prosvetni dom ter * oltroški vrtec so po krajšem boju prisilili k vdaji vermane, + posadka v župnišču in cerkvi pa se je zagrizeno branila J do končne vdaje ob petih popoldne 12. septembra* 1944.	*
Brigada je v osvobojenem Mozirju pridobila veliko * količino orožja, streliva in opreme. Poleg orožnikov in * drugih je padlo 12 vermanov in bilo ujetih 255, Šlan- * drovci pa so imeli 5 mrtvih in 40 ranjenih. Osvobojeno * prebivalstvo je zvečer družno^? osvobodilno vojsko pri- * redilo vd ik miting.	*
6 r£
Številka 35 (497) - 7. septembra 197S
KRAJEVNA SKUPNOST GORNJI GRAD
Uspehov je obilo in načrtov prav toliko, vendar je dosedanje delo tehtno zagotovilo lepšega jutrišnjega dne tamkajšnjih prebivalcev.
Krajevna skupnost Gornji grad leži s svojim istoimenskim središčem ob vznožju prostranih planot Menine planine in drugih okoliških vrhov. Močno pogozdeno področje se ponaša s čudovito naravo in s svežo gorsko klima Če k temu dodamo še pomembno zemljepisno mesto, ki je izhodišče za poti navzdol po dolini Drete, navzgor proti Črnivcu in dalje proti Kamniku ter na svet proti Ljubnemu, se ne kaže čuditi, da se prav Gornji grad ponaša s številnimi zgodovinskimi znamenitostmi, ki pričajo o njegovi bogati bližnji in daljnji preteklosti. V naseljih Gornji grad, Flo-rijan, Lenart in Dol živi in dela 1220 prebivalcev.
Šola z vrtcem je za kraj vsekakor izrednega pomena
Zgodovinski nastanek in razvoj kraja je najtesneje povezan z zgodovino gradu in samostana, o katerih danes priča le še del nekdaj resnično veličastnega poslopja. Prvotni lastniki tukajšnjih posesti so bili plemiči Chagere, ki so svojo lastnino leta 1140 podarili oglejskemu patriarhu in takrat ustanovljenemu benediktinskemu samostanu. Grad je v listinah prvič omenjen v letu 1174 in je leta 1456 razpadel. Benediktinski samostan je bil deležen mnogih privilegijev, dobrotniki menihov pa so bili med drugim tudi celjski grofje, ki so jim podarili obsežne vinograde. Za oglejskimi patriarhi in menihi je to področje pripadlo ljubljanskim škofom, ki so graščino postavili v letih med 1493 in 1536 in imeli položaj deželnih knezov. Škofje so bili v Gornjem gradu do leta 1783, ko so se dokončno preselili v Ljubljano.
V srednjem veku so tod sloveli suknarji, iz teh krajev domnevno izvira slovita plastika Solčavska Mati božja, izdelana je bila okrog leta 1250, nekje v istem času pa so v tukajšnjih delavnicah izdelali tudi Krakovski relief, ki krasi Ljubljano. Znano je tudi, da so leta 1471 Gornji grad razdejali Jurki, v letu 1635 pa so grad oplenili še kmečki uporniki. Znamenita je cerkev, katere predhodnici se omenjata že v letih 1140 in 1220, sedanjo katedralo pa je postavil škof Attems okrog leta 1760. Ker pa škof dograditve ni doživel, zunanji videz katedrale še danes kaže neskladje med mogočnim pročeljem in skromnim zvonikom O grobovih ljubljanskih škofov pričajo številni nagrobni kamni in med njimi najdeni tudi nagrobnik vojskovodje barona Kacijanarja. Znamenita je seveda še notranjost cerkve, ki je delo slovitih slikarjev Metzingerja, Kremser— Schmidta, La yer-ja, Kuenla in drugih.
Seveda pa se Gornji grad ne ponaša le z naravnimi in zgodovinskimi znamenitostmi. Tukajšnji prebivalci se resda pri vsakdanjem delu in življenju otepajo z vrsto težav in problemov, res pa je tudi, da pri svojih naporih, ki jih vlagajo v ustvarjanje lepšega jutrišnjega dne, dosegajo lepe uspehe. Radi potamajo o težavah, ožigosajo napake, pa tudi pohvalijo se radi ob številnih uspehih.
Društvena dejavnost je v krajevni skupnosti močno razvita in rojeva obilne sadove. Nekoliko je morda zaškripalo pri Partizanu, ki mu dejavnosti in načrtov ne manjka, zataknilo se je le pri izbiri mesta za novo športno igrišče, vendar se tudi za ta problem že pojavljajo ustrezne rešitve. Pravijo tudi, da bi staro Partizanovo telovadnico kazalo preurediti v manjši obrat, ki bi zaposlil višek ženske delovne sile. Z izjemnimi uspehi se lahko pohvalijo tudi planinci, ki so prav pred kratkim svečano proslavili 30-letnico, zgodovina planinstva na tem področju pa sega še veliko let nazaj. Za dokaz o tem morda zadostuje že podatek, da je v Gornjem gradu mnoga leta služboval nad-učitelj Fran Kocbek, pobudnik planinstva v Savinjski dolini
Zelo delavni so tudi pri turističnem društvu, le da njihovo delovno vnemo v veliki meri omejuje pomanjkanje sredstev. Seveda ne smemo pozabiti na gasilce, pa člane lovske družine in aktiviste rdečega križa. O delu vsake organizacije posebej bi lahko zapisali še veliko besed, res pa je, da de-
r,
PROGRAM PRIREDITEV
Petek, 7. septembra:
—	odkritje skulpture planinca pred osnovno šolo v Gornjem gradu ob 8,30
—	Otvoritev mosta na regionalni cesti Šentrupert - Logarska dolina v Radmirju ob 10,00
—	Otvoritev gozdne ceste Robanov kot - Knez ob 14,00
Sobota, 8. septembra:
—	Svečana seja vseh zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje ob 9,00 v Zadružnem domu v Gornjem gradu.
—	Odkritje spominskega obeležja Zidan-škovi brigadi ob obletnici osvoboditve Gornjega grada
V	četrtek in petek, 6. in 7. septembra
bo občinska konferenca ZSMS Mozirje v sodelovanju z občinskim odborom ZZB NOV in s krajevnim združenjem ZZB NOV Solčava pripravila tradicionalni pohod Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem.
Društvo slovenskih vrtnarjev bo v petek in soboto, 7. in 8. septembra v Mozirju pripravilo tečaj vezanja cvetličnih šopkov. Izdelke bodo v nedeljo razstavili v domu TVD Partizana v Mozirju.
V	kulturnem domu v Mozirju bo v prazničnih dneh odprta razstava o nastanku in razvoju planšarstva v Gornji Savinjski dolini.
IIZ SMREKE ILETNO 700 (POČITNIŠKIH (HIŠIC
i V gornjegrajski Smreki že razmišljajo o razvoju | do leta 1985 in naprej - Leta 1985 naj bi, kot i predvidevajo, izdelali tudi po 700 počitniških 1 hišic, saj raziskave kažejo, da jih bodo toliko zlahka prodali
i Med delovnimi organizacijami, ki obdelujejo i bogastvo prostranih savinjskih gozdov, najdemo i tudi Smreko iz Gornjega grada. Osnovo proizvod-| nega programa te delovne organizacije predstavlja | izdelovanje lesnih gradbenih elementov ali še na-| tančneje, lesnih počitniških hišic. To pa pomeni, | da so se v gornjegrajski Smreki usmerili v = proizvodnjo tistih objektov, v katerih naj bi pre-§ življali prosti čas, urice počitka in utrjevali zdrav-= je. Te počitniške hišice izdelujejo v treh organi-1 zacijskih enotah, ki sestavljajo delovno organiza-| cijo Smreka. Prva je tesarstvo in dela v njej prav | gotovo ni potrebno posebej opisovati. Druga je | žaga, ki je istočasno distributer za obe ostali i enoti. Tretja pa je mizarstvo, ki izdeluje okna in i vrata za počitniške hišice ter okna in vrata dal-= matinskega tipa s senčili (polkna). Mizarska eno-§ ta pa za približno trideset odstotkov vseh zmogli Ijivosti izdeluje senčila za vezana okna lesne indu-jf strije Glin Nazarje. V vseh treh enotah je ob | koncu lanskega leta delalo 166 delavcev, danes pa | šteje Smreka 191 zaposlenih.
javnost tukajšnje krajevne skupnosti v nobenem = primeru ni omejena le na društva. Kaj kmalu bi = nam namreč zmanjkalo prostora, če bi želeli opi- 1 sati še dejavnost družbeno—političnih organiza- = cij. Z znatnimi uspehi se namreč ponašajo borci, I mladi so se po krajšem premoru ponovno prebu- i dili, čeprav maloštevilni, pa so izjemno delavni | člani osnovne organizacije zveze komunistov, I krajevna konferenca socialistične zveze pa bdi i nad vsem dogajanjem v krajevni skupnosti in v = svojem sestavu vključuje vse krajevne dejavnike, i Uspehov ji ne manjka, pa tudi problemov ne. i Kljub temu so v Gornjem gradu prepričani, da | bodo zmogli razrešiti težave in pomanjkljivosti in | tako dvigniti krajevno samoupravo na še vi^o ra- I ven.
Nove prostore so si v celoti zgradili sami
Poskrbeti bodo marali za obnovo zgodovinskih spomenikov
Tukajšnji krajevni skupnosti ne manjka niti 'problemov in načrtov v zvezi z njimi. Stanje so temeljito preučili in to je bil tehten prispevek k sestavljanju srednjeročnega načrta. Med problemi skoraj vedno postavljajo na prvo mesto bencinsko črpalko. Skupaj s sosednjima krajevnima skupno-stima so že kupili zemljišče, v razrešitev tega problema so tudi sicer vložili veliko truda in časa, pa vseeno se je zataknilo. Upajo, da bodo kljub vsemu uspeli. Načrtujejo tudi napeljavo javne razsvetljave v novem naselju, izgradnjo mrliške vežice in dograditev prosvetnega doma, s čemer bi radi pridobili večnamenski prostor, ki ga za boljše delo vseh krajevnih dejavnikov več kot potrebujejo. Načrtov jim seveda s tem še ni zmanjkalo. Še naprej bodo posodabljali ceste, urediti bodo morali vodnovarstvene objekte, zgraditi kanalizacijo s čistilnimi napravami, urediti parke in zelenice in postoriti še marsikaj.
Uspehov»je torej obilo in načrtov prav toliko, vendar je dosedanje delo tehtno zagotovilo lepšega jutrišnjega dne tamkajšnjih prebivalcev.
V Gornjem gradu so v zadnjem času veliko pri- § dobili. Zrasla je nova šola, ki je obenem s posodo- | bljenim starim poslopjem za kraj neprecenljivega s pomena Sadove solidarnosti delovnih ljudi in = občanov Gornje Savinjske doline so tako ubrali g tudi v Gornjem gradu. Veliko jim seveda pomeni 1 vrtec, ki so ga uredili v šolskih prostorih in ga le- I tos pozimi odprli. Krajevna skupnost je že dogra- | dila prepotrebno parkirišče, posodobili so cesto i na Križ in postorili še to in ono.	H
| Na trgu se pojavlja tako veliko povpraševanje i po njihovih izdelkih, da s svojim programom ne I morejo zadostiti vsem potrebam v kratkem času. = Za izdelavo počitniških hišic uporabljajo samo | masiven les, ki ga želijo tudi potrošniki. Ko se i bodo te želje spremenile, bodo tudi v Smreki spo-| sobni delati z drugim nadomestnim materialom. 1 Za njihove proizvode je domači trg najbolj odprt | v Srbiji, kamor prodajo letno približno 100 po-| čitniških hišic pa v Bosni in Hercegovini, na 1 Hrvatskem in v Sloveniji. Potrebe so, kot že reji čeno, mnogo večje od zmogljivosti, zato je nji-| hova proizvodnja za naslednje leto že prodana. Z 1 določenimi tehnološkimi posegi bodo skušali po-1 nudbo povečati. Predpostavljajo, da bo v dolini I dovolj surovine in ob tem menijo, da preveč ne-| obdelane surovine odhaja iz doline, saj bi jo sami = morali intenzivno predelati do končnega izdelka. | Posebnost proizvodnega programa Smreka iz I Gornjega grada je tudi v tem, da zahteva veliko 1 delovno intenzivnost in razmeroma skromno teh-I nologijo. Zaradi tega so še bolj zanimivi za tuje 1 tržišče, kjer se jim ponujajo lepe izvozne možno-1 sti. Letno izvozijo približno deset odstotkov ce-| lotne proizvodnje, največ hišic pa roma v Avstri-
1 jo, Švico in Nemčijo, saj so njihove hišice alpske-| ga tipa
| V Smreki pa gledajo tudi daleč naprej. Pripra-s vili so razvojne načrte do leta 1985 in do leta i 2000. Po njih naj bi osnovni proizvodni program 1 obdržali in ga seveda povečali. Želijo, da bi po-1 nudbo zaokrožili tudi s celotno zunanjo in notra-| njo opremo počitniških hišic. To pomeni, da bi | poskrbeli tudi za vrtove, vodovodne, električne 1 ter druge napeljave in drugo. Zato se bodo pove-| zovali z drugimi proizvajalci, kar v manjši meri
delajo že sedaj. Letos so, na primer, sami posta vili le deset odstotkov hišic, vse ostale pa koope ranti.
Kot načrtujejo, bodo obseg proizvodnje do Ii ta 1985 povečali tako, da bodo letno izdelali tud po 700 počitniških hišic, saj raziskave trga ka žejo, da jih bodo toliko tudi zlahka prodali. Po večanje načrtujejo brez večjih investicij, potreb na bodo le ustrezna organizacijska prizadevanj ter zagotovilo, da bo surovine dovolj. Ocenjujeji pa, da tudi to ne bi smel biti problem.
Organizacijska shema gomjegrajske Smreke | je bila še pred dvema letoma povsem drugačn Takrat so bili organizirani kot obrtna delovr organizacija Trg, na katerem so prodajali, pa kazal vse več potreb po njihovih izdelkih, zatoJ svoje delo preorganizirali v industrijsko maloseri sko proizvodnjo, ki je zahtevala tudi določen tehnološke, organizacijske in kadrovske sprt membe. Na pomoč so poklicali znanje in skupaj zavodom za produktivnost proučili možnosti i daljnjega razvoja. Kmalu se je pokazalo, da ; tako sodelovanje rodilo žel jene sadove in tudi pr lagajanje novemu načinu proizvodnje je bilo kratkotrajno. Proizvodni dosežki so kmalu kazali, daje bila odločitev pravila.
Ob preverjanju letošnjih polletnih poslovn rezultatov so ugotovili, da za nekaj odstotkov: ostajajo za načrtovano proizvodnjo. V prvih št stih mesecih letos so izdelali 110 počitniških hi šic, načrtovali pa so jih 125. Poglavitni razla tega zaostajanja pa je v tem, ker so se kar san lotili postavljanja novih proizvodnih in skladišč nih prostorov, kjer so opravili že nekaj tisoč ui Proizvodnja hišic je zato tekla nekoliko počasn je, vendar pa ocenjujejo, da bodo do konca teg leta primanjkljaj nadoknadili in v celoti ipolni zastavljene naloge. K temu bo prav gotovo pripo mogla tudi nova tehnologija v obratu tesarstvo, jo uvajajo prav ta čas.
Polletni dosežki so pokazali tudi to, da se produktivnost dela v Smreki povečala za petnaji odstotkov. S tem še niso zadovoljni, zato bod skušali produktivnost še povečati. Kot pravijo bodo še iskali rezerve. Nekaj so jih izgubili mizarstvu z uvajanjem novih tehnoloških in 019 nizacijskih postopkov, v tesarstvu pa se s takim novostmi srečujejo sedaj. Zato predvidevajo, 1 bo analiza produktivnosti ob zaključku leta pt stregla s še ugodnejšimi rezultati. Manj pa so ; dovoljni s finančnimi rezultati, čeprav so načrti vani prihodek presegli. Cene reprodukcijskih mi terialov rastejo namreč hitreje kot cene njihov izdelkov. Zato želijo z večanjem produktivno! to neskladje uravnavati.
5MREKR
Delovni kolektivi čestitajo za 12. septemba - praznik občine Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doM
i!
Prodali bi lahko Se veliko več, kot naredijo
Številka 35 (4971 - 7. septembra 1979
GOSPODARSKI POKAZATELJI NAD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM,
EA ŠE VEDNO NIŽJI »D NAČRTOVANIH
Praznični pomenek z Antonom Vrhovnikom, predsednikom izvršnega sveta tfcupičine občine Mozirje
Praznovanje občinskega praznika je nedvomno Tiejnik, ob katerem velja oceniti razvojne dosežke, se sočiti s pomanjkljivostmi in se dogovoriti ta bodoče načrte. 0 tem smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Mozirje, Antonom Vrhovnikom.
Najprej je ocen3 današnji trenutek občine Mozirje.
„Sedanje srednjeročno obdobje se izteka in se torej nahajamo v prelomnem obdobju. Zato danes največ pozornosti namenjamo preverjanju jresničevanja sprejetih nalog in snujemo načrte ca naslednje obdobje. Pri uresničevanju nalog ki >mo si jih zastavili na začetku tega srednje-■očnega obdobja sicer časovno kasnimo, jih pa rseno vztrajno izpolnjujemo. Z novimi nalož->ami, ki jih bomo zaključli ob koncu srednjeroč-lega obdobja, bomo dosegli hitrejši razvoj v lesni n kovinarski industriji, elektro industriji in dru-|od. S temi vlaganji bomo v naše gospodarstvo ivedli sodobno tehnologijo, katere rezultat bo fi§a kakovost izdelkov in večja vloga znanja. S akšno usmeritvijo izboljšujemo sestavo našega lospodarstva, kar nam zagotavlja enakomernejšo n hitrejšo gospodarsko rast To seveda ne po-neni, da zapostavljamo kmetijstvo, gozdarstvo in »rimarno lesno industrijo. Z nadaljnjim pospeševanjem specializirane kmetijske proizvodnje zago-avljamo kmečkemu prebivalstvu višji osnovni lohodek, čeprav nas pri tem pestijo nekatera ne-ešena sistemska vprašanja. Gozdarstvo je dokaj labo tehnično opremljeno, zato vlagamo veliko laporov v dvig storilnosti tudi na tem področju.
S takšnim gospodarjenjem dosegamo v naši bčini gospodarske pokazatelje, ki so nad repub-škem povprečjem, so pa še vedno nižji od na-rtovanih. Prav zaradi tega bomo morali še litreje aktivirati vlaganja in več pozornosti na-leniti tehnološkim in organizacijskim izboljša-am v obstoječi proizvodnji. Za doseganje takšne-a, ne samo kratkoročnega, temveč tudi dolgo-sčnega razvoja, je seveda bistvenega pomena išja raven znanja. Zato bomo morali marsikje [boljšati sestavo zaposlenih. S takšno usmeritvijo orno nedvomno zagotovili pogoje za zaposlitev seh m ladih. Marsikdo, ki je danes primoran iska-i ustrezno zaposlitev zunaj občine, pa bo dobil jdi doma najmanj enako pomembno delovno lest o.
Dosledno uresničevanje sprejetih smernic bo agotovilo pogoje tudi za razvoj turizma, ki bo loral postati v prihodnje pomembnejša gospo-arska dejavnost. V bodoče bomo morali naj-itreje razvijati tercialni sektor gospodarstva, saj no doslej na tem področju dosegli zelo malo spehov. Z enotnim razvojnim programom, ki bo uneljil na naravnih danostih, razvoju kmetijstva, ozdarstva, prostorskega urejanja in na skrbi za isto okolje, si moramo zagotoviti celovitejši in itrejši razvoj turizma. Zato je razumljivo, da no v smernicah za novo srednjeročno obdobje redvideli dokaj hitro gospodarsko rast, ki naj bi
dosegla enajst odstotkov letno, število zaposlenih pa bomo dvigovali po pet odstotni letni stopnji.
Uresničitev takSnh razvojnih načrtov nedvomno terja dosledno in vsakodnevno uresničevanje sprejetih nalog"
Omenili ste da pri uresničevanju sredje-ročnega načrta v mozirski občini časovno kasni-t& Kje so vzroki?
„V družbenem načrtu družbenega razvoja občine Mozirje v sedanjem srednjeročnem razvoju smo zlasti poudarili tiste naloge in cilje, ki naj bi zagotovili hitrejši razvoj Gornje Savinjske doline v celoti. Še posebej smo poudarili skladnejši razvoj gospodarstva in negospodarstva, utrjevanje položaja delavca v združenem delu, naraščanje produktivnosti, jasneje smo opredelili načela kadrovske politike in prostorskega načrtovanja Za preteklo obdobje je značilno, da je bilo uresničevanje sprejetih nalog odvisno od niza zapletenih gospodarskih pogojev. Med nje sodijo nakopičena neskladja v materialnih in družbenih dejavnostih, velika nihanja v gospodarski rasti, inflacijski pritiski in cenovna neskladja, neusreničevanje dohodkovnih odnosov in še ni lahko naštevali. Poleg navedenih vzrokov so na pogoje našega gospodarjenja vplivali še nekateri sistemski posegi, vse skupaj pa je povzročilo, da se je stopnja naložb v določenem obdobju občutno zmanjšala. V lanskem letu so se pogoji sprostili in naše organizacije združenega dela so se pospešeno lotile načrtovanja novih proizvodnih storitev, kar še posebej velja za Elkroj, Kovinarstvo, lesno industrijo. Gorenje — Glin Nazarje, za gornjegrajsko Smreko, Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo in za temeljno organizacijo gradbenik na Ljubnem. Večina teh vlaganj bo zaključenih prihodnje leto, zato bodo njihovi učinki znani še le v prihodnjem srednjeročnem obdobju."
V kakšni meri boste torej uresničili sprejete naloge v tem srednjeročnem obdobju?
,,V občini Mozirje ocenjujemo, da bomo do konca tega srednjeročnega obdobja uresničili vse cilje na področju družbenih dejavnosti, razen v zdravstvenem varstvu. Bolj pereče je vprašanje uresničevanja dogovorjenih nalog v gospodarstvu Vzroki zato so v premajhni prodornosti našega gospodarstva, v pomanjkljivih razvojnih usmeritvah, v slabi sestavi zaposlenih in drugje. Posebno mrtvilo je na začetku tega srednjeročnega obdobja vladalo v gostinstvu in trgovini. Šele v zadnjem času so stvari krenile na bolje. To še predvsem velja za trgovsko dejavnost, kjer bodo s posameznimi vlaganji razširili prodajne prostore, uspeli so v dogovarjanjih glede delitve prodajnih programov, še vedno v mozirski občini nismo uspeli uresničiti koncepta enotne trgovske dejavnosti.
Vse kaže, da ne bomo uresničili tudi ciljev kadrovske politike, saj strokovni kadri še naprej odhajajo iz naše doline, s tem pa še bolj siromaši-mo sestavo zaposlenih. Tudi na tem področju nam primanjkuje dolgoročnih načrtov. Ze omenjena neskladja so se v največji meri odrazila v kmetijstvu. Cene reprodukcijskih materialov so izredno porastle, cene kmetijskim pridelkom pa so se dvignile le za malenkost. To nesorazmerje je seveda pogojilo zelo skromne poslovne rezultate v tej dejavnosti. Sicer pa v kmetijski dejavnosti beležimo znaten napredek, zlasti v tržni usmerjenosti posameznih kmetijskih proizvajalcev in v usmerjanju v kmečki turizem."
Kakšne rezultate pa so v minulem obdobju dosegle krajevne skupnosti?
„Zagotovo lahko potrdim dejstvo, da se je krajevna samouprava v minulem obdobju vsebinsko poglobila in dosegla dokaj visoko raven. Krajevne skupnosti naše občine bodo v tem obdobju uresničile razmeroma obsežne načrte na področju družbenih in gospodarskih dejavnosti. Osnovo
teh uspehov kaže poiskati v dejanskem uveljavljanju novih družbeno ekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih, v njihovem zelo dobrem načrtovanju in v veliki solidarnosti, ki so jo naši občani in delovni ljudje med drugim ponovno potrdili na referendumu za podaljšanje samoprispevka."
In kakšna je vaša ocena razvojnih možnosti v prihodnjem letu?
„Z letom 1980 se bo izteklo sedanje srednjeročno obdobje. Naše razvojne možnosti so predvsem odvisne od uspešnosti združenega dela in od tega, kako uspešno bomo reševali Idjučne probleme, ki spremljajo naš dosedanji razvoj. To so predvsem slabo izkoriščene zmogljivosti, skromen prispevek produktivnosti dela v rasti družbenega proizvoda, neurejeno zaposlovanje in slaba učinkovitost investicij, ki so v veliki meri vezane na odločitve izven združenega dela. Vse to seveda vpliva na nestabilnost tokov družbene reprodukcije in še naprej krepi pritiske na cene ter veča inflacijo. Osnova našega nadaljnjega razvoja bo zato dosledno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, krepitev materialne osnove združenega dela, povečati bomo morali izvoz in se z vso vnemo vključiti v izdelavo načrtov za naslednje srednjeročno obdobje"
In še mnenje o poslovanju najpomembnejših nosilcev gospodarskega razvoja v mozirski občini?
„V gozdnem gospodarstvu je dinamika gospodarske rasti skladna s srednjeročnim razvojnim načrtom. Celotni prihodek in dohodek sta zelo visoka, pri čmer pa moramo upoštevati znaten porast prodajnih cen za gozdne sortimente v preteklih dveh letih. V tej delovni organizaciji uvajajo številne tehnološke izboljšave v neposredni gozdni proizvodnji, vendar zaostajo pri izgradnji gozdnih cest in niso zgradili osrednjega skladišča. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga se otepa z velikimi cenovnimi neskladnji, ki v veliki meri vplivajo na uspešnost njenega poslovanja. Danes je še vedno organizirana kot enovita delovna organizacija, zaposleni pa že pripravljajo novo organizacijsko sestavo, ki bo temeljila na panožnem načelu in bo zadrugi zagotovila hitrejši razvoj. Nazarska Lesna industrija Glin se je v preteklem letu vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje, v okviru katere bo Gorenje — Glin nosilec razvoja lesno industrijske predelave. Na uspešnost poslovanja nazarskih lesarjev najbolj vpliva temeljna organizacija Iverna, ki že nekaj let posluje z izguba Pri tem velja poudariti, da so v Ivemi z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov položaj že znatno izboljšali, še več pa si obetajo od nadaljnje finalizacije ivernih plošč, za kar že gradijo potrebne delovne prostore. Ostale temeljne organizacije poslujejo uspešno, od vseh pa se je najbolj izkazalo stavbeno pohištvo. V tej temeljni organizaciji so znatno dvignili kakovost izdelkov, še naprej pa bodo največ naporov vlagali v končno finalizacijo svojih izdelkov in bodo postopoma opustili zastarele programe. Omeniti velja, da bo Gorenje — Glin v celoti uresničil sprejeti program naložb. Pravočasno ne bo zgrajeno le osrednje skladišče, vedar bodo s sovlaganjem na-zarskega Gozdnega gospodarstva uresničili tudi to nalogo. V Mizarstvu in tesarstvu Smreka v Gornjem gradu so bistveno povečali produktivnost dela, kar je posledica sodobnih prijemov in posodabjanja proizvodnje. Izredno uspešno še naprej gospodarijo v modni konfekciji Elkroj, kjer bodo z novo naložbo, zaključili jo bodo prihodnje leto, že dosegli načrtovano razvojno raven. Izredno visoko razvojno stopnjo dosegajo tudi ljubenski kovinarji, ki so se v lanskem letu kot temeljna organizacija vključili v Železarne Ravne. V tem srednjeročnem obdobju načrtujejo petkratni porast celotnega prihodka in kar šestkratni porast dohodka Danes zagotavljajo, da bodo tako visoko zastavljene srednjeročne cilje uresničili že v letošnjem letu"

Za občinski praznik -12. september
ČESTITAMO
vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag!
V letošnjem letu, ko poteka 35 let od osvoboditve Gornje Savinjske doline, velja naš pozdrav posebej tudi borcem Zidanškove brigade, ki slavi 35-letnico ustanovitve!
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet SO Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinska konferenca ZKS Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje

DOSEŽKI,
KI ZAGOfAVLJAJO LEPŠI JUTRI
12. september, praznik občine Mozirje, bomo letos slavili v Gornjem gradu. Slavje ob naših delovnih zmagah bomo tokrat združili s slavjem herojske Zidanškove brigade, ki je v sodelovanju z drugimi enotami osvobodila Gornjo Savinjsko dolino.
12 september 1944 je nepozaben datum mozirske občine, saj je bilo na ta dan pred 35 leti osvobojeno področje Gornje Savinjske doline, takrat v osrčju Hitlerjevega rajha. Tega dne je padla zadnja okupatorska postojanka v Mozirju. Prebivalci mozirske občine bomo z vsem spoštovanjem in z vso hvaležnostjo proslavljali občinski praznik in obujali spomine na težka vojna leta, ko vojna vihra ni nikomur prizanesla. Veselili se bomo številnih delovnih zmag, ki smo jih dosegli v povojnem obdobju pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov, pri krepitvi našega celotnega družbenega razvoja Da je res tako dokazuje uspešen referendum za podaljšanje samoprispevka s katerim so se naši občani in delovni ljudje odločili, da bodo na podlagi solidarnosti reševali skupne probleme, pa tudi probleme, ki tarejo posamezne krajevne skupnosti.
Ob letošnjem prazniku smo veseli številnih uspehov, ki smo jih dosegli na področju zadovoljevanja skupnih in osebnih potreb, še posebej pa smo ponosni na številne pomembne delovne zmage, ki so jih v minulem letu dosegle krajevne skupnosti na vseh področjih življenja in dela. Res je tudi, da se nahajamo v prelomnem obdobju. Srednjeročno obdobje se izteka, zato v tem času ocenjujemo uresničevanje sprejetih srednjeročnih nalog in hkrati sestavljamo načrte za prihodnje obdobje v katerem si bomo morali zagotoviti še hitrejši gospodarski in družbeni razvoj. Morda bo letošnje praznovanje navzven nekoliko siromašno, saj nekatere naloge uresničujemo z majhno zamudo in bodo številne naložbe zaključene šele v prihodnjem letu, njihovi učinki pa bodo znani v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Vendar so tudi te naložbe dokaz naših prizadevanj, naših smelih razvojnih teženj.
Uspehov nam seveda ne manjka tudi na ostalih področjih, vsi skupaj pa so zagotovilo našega nadaljnjega in še hitrejšega razvoja, ki nam bo moral omogočiti, da se bomo pomaknili z repa slovenskih razvitih občin.
Naj ob tej priložnosti vsem občanom in delovnim ljudem Gornje Savinjske doline iskreno čestitam ob prazniku naše občine in jim zaželim še veliko uspehov na vseh področjih njihovega dela in življenja
HINKO ČOP, predsednik skupščine občine Mozirje

OBČINA MOZIRJE
ŠTEVILO NASELIJ: v 60 slovenskih občinah je 5.983 naselij, od tega v občini Mozirje 63.
SKUPNA POVRŠINA SR Slovenije znaša 20.254 km2, površina občine Mozirje pa je 508 km2.
ŠTEVILO PREBIVALCEV: junija 1979 je imela občina Mozirje 15.536 prebivalcev
GOSPODINJSTEV je v SR Sloveniji 515.531, od tega 4.376 v občini Mozirje
AKTIVNEGA PREBIVALSTVA imaSR Slovenija (po podatkih popisa iz leta 1971) 1,031.175, od tega občina Mozirje 8.660 SKUPNI NARODNI DOHODEK: v Sloveniji je znašal leta 1977 104.891,577.000 dinarjev, v občini Mozirje 608,947.000 dinarjev.
NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA je znašal leta 1977 v SR Sloveniji 57.024 dinarjev, v občini Mozirje pa 39.751 dinarjev.
DRUŽBENI PROIZVOD NA PREBIVALCA: leta 1977 je znašal v SR Sloveniji 64.170 dinarjev, v občini Mozirje pa 43.932 dinarjev.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH ŽENSK v SR Sloveniji hitro narašča; septembra 1975 je bilo v republiki zaposlenih 295.792 žensk, v občini Mozirje pa v prvem polletju 1979 1.706.
OSEBNIH AVTOMOBILOV je bilo v občini Mozirje 31. julija 1979 8.820.
TELEFONSKIH NAROČNIKOV je bilo 31. avgusta 1979 v občini Mozirje 736.
NETO OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA je znašal v letu 1978 v občini Mozirje v poprečju 5.671 dinarjev, v prvem polletju 1979 pa 6.140 dinarjev.
8 rč
Številka 35 (497) - 7. septembra 197S
OGORČENI BOJI ZA GORNJI GRAD
Osvoboditev Gornjega grada je bila izredno pomemben vojaški dosežek Zidanškove brigade, saj so skoraj neverjetni podatki, da sta mogočne utrdbe, ki jih je branilo okrog 160 sovražnikovih vojakov napadali samo dve partizanski četi
Zidanškova brigada je bila pred začetkom akcije pri kmetijah Vavkari, Ramšek in Jamnik v bližini Gornjega grada Dne 30l julija zvečer so njeni bataljoni krenili, da bi izvršili določene naloge. Prvi bataljon je zasedel položaje na območju Sv. Janža ter varoval dostope od Rečice in Mozirja. Tretji bataljon je zasedel položaje na območju Gozda in Kališča ter varoval dostop od Kamnika Njegova manjša enota je šla minirat cesto pri Županovih njivah, druga manjša enota, s katero je bil politični komisar bataljona Slavko Kokalj — Jožko, pa je šla na zavarovanje topa, ki je bil dodeljen Šlandrovi brigadi za napad na Ljubna
Drugi bataljon, ki je imel dve četi, je šel pod poveljstvom namestnika komandanta Milana Trtnika v demostrativni napad v Gornji grad. Prva četa je blokirala vojaško gozdno zaščito (Forstschutze) v Rakovi vili ob cesti proti Ljubnemu ter vermane na pošti in v bližini orožniške postaje. Postavila pa je tudi zavarovanje proti Mozirju, Bočni in Šmartnemu. Glavno nalogo pri navideznem napadu je prejela četa. ki jo je vodil iznajdljivi in hrabri komandir Jaroslav Soušek — Zdeno. Četa je imela poleg pušk 3 mitraljeze, nekaj brzostrelk in lahek italijanski minomet. Komandir je borce razporedil v tri udarne skupine. Ena je obkolila orožnike, dve pa v veliki graščini vermane. Terenski delavec domačin je vse skupine pripeljal do sovražnikovih utrdb neopazna Partizanski podatki, da šteje posadka v Gornjem gradu okoli 150 mož so bili precej natančni Vermanov je bilo 126, vojaške gozdne zaščite 17, orožnikov, policistov in gestapovcev okoli 15, skupno 158 mož.
Akcija vseh enot Zidanškove brigade se je pričela okoli 23. ure. Prvi bataljon je prekopal na svojem širšem okolišu vse ceste, minerji pa so zaminirali cesto pred zasedo in pri kamnolomu blizu Mozirja ter porušili most čez Savinjo pri Radmirju. Tretji bataljon je porušil vse mostove od Županjih njiv do Kališča ter prekopal na več mestih ceste, ki peljejo od Kamnika proti Gornjemu gradu in Lučam. V Gornjem gradu se je pričela akcija ob 23,30. Začetek je bil spodbuden. Mitraljezec 2. čete Štefan Kodrin — Kondrad je opsil pred orožniško postajo stražarja Ker je moral varovati položaje desetine je ukazal svojemu pomočniku, da mu mora pomagati zajeti stražarja in sicer brez strela V naslednjih nekaj trenutkih jim je to odlično uspelo. Konrad je to izkoristil in sprožil mitraljez. Dva orožnika sta obležala, tretji — namestnik komadirja orožniške postaje pa je dvignil roko in prosil, da mu prizanesejo. Povedal je, da ima brzostrelko pred vrati orožniške postaje. Pogumni Ferdo Nunčič je preskočil cesto in se čez nekaj časa vrnil z brzostrelka Pričelo se je obojestransko močno streljanje. Orožniki so zmetali več bomb, Konrad pa je s soborci tolkel po njihovih strelskih linah. Toda borci so kmalu opazili da je Konrada ranila bomba Na položaju je ostal še nekaj časa, nato pa se je z njegovim mitraljezom izkazal Karel Vidergar— Vulči. Borci so vse postojanke ostro napadli, toda sovražnik se je zagrizeno branil. Noč na 31. julij se je iztekla za 2. bataljon z uspešno blokado, cilj je bil dosežen. Sovražnikova posadka ni mogla na pomoč na Ljubno in v Luče, ki so ju z vso močjo napadli borci Šlandrove brigade. Na položajih 1. in 3. bataljona je bilo vse mirno, vendar so partizani predvidevali, da se sovražnik zanesljivo pripravlja za posredovanje in nasprotne akcije. Dne 31. julija je ob 5. uri zjutraj ukazal štab Zidanškove brigade 2 bataljonu, naj se umakne z nevarnih položajev iz Gornjega grada na ugodnejše, s katerih bo lahko tudi čez dan blokiralsovražnikove utrdbe.
Na Ljubnem in v Lučah so boji po oceni štaba cone potekali ugodno, kar je bil vzrok za ustno povelje Zidanškovi brigadi v teku 31. julija da mora demonstrativni napad na Gornji grad spremeniti v pravi. Podnevi 31. julija pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega Nekaj nemških častnikov gozdne zaščite je presenetilo najprej 1. četo 2. bataljona, ki je bila okoli Rakove vile, nato pa še 1. bataljon pri Mozirju. Ko nihče ni pričakoval njihovega izpada, se jim je le-ta posrečil. Nemci so se odločili za tvegano akcijo. Posedli so v osebni avtomobil ter odbrzeli kar mimo dveh zased. Ko so se presenečeni partizani zavedli nemškega preboja z avtom, je bilo že prepozno. Na račun tega spodrsljaja je bilo pozneje izgovorjenih več resnih, pikrih pa tudi šaljivih pripomb.
Sovražnik ni upal ponoči ali podnevi na pomoč obkoljenemu Gornjemu gradu. Za pohod od Mozirja so se odločili komaj 31. julija zvečer. Na dveh tovornjakih so peljali vojake in policiste, pred njimi pa so previdno prodirali trije tanki. Blizu Sv. Janža je sovražnikovo enoto napadel 1. bataljon mitraljeze, zlasti pa protitankovske puške so usmerili na tanke. Ti so se ustavili in začeli obsteljevati partizanske položaje s topovi. Sovražnik se je kmalu prepričal, da se partizani ne mislijo umakniti, zato se je vrnil v Mozirje. Zvečer je zopet vse oživelo. Drugi bataljon je z novimi navodili krenil v Gornji grad. Z njim so bili sedaj še štab brigade, borci zaščitenega voda in nekaj minerjev. Ponovni partizanski vdor v neposredno bližino utrdb je sovražnikovo posadko presenetil, zlasti pa skupino 17 vermanov, ki se je „hrabrila" v gostilni. Partizanska skupina, v kateri so bili kurirji, s člani štaba brigade in borci 1. bataljona, so vermane nenadoma napadli in jih pozvali k predaji. Vermani so se partizanov tako prestrašili, da so takoj dvignili roke. Partizani so zvedeli, da so te vermane poslali za okrepitev postojanke, v kateri je bila nemška vojaška gozdna zažčita. Torej tudi drugi večer so začeli borci Zidanškove uspešno. Namestnik komandanta Milan Trtnik je po vdoru v postojanko usmeril okrepljene minerje z jurišno enoto na pošta Gromki eksploziji je sledil juriš bombašev in ko so partizani vdrli v stavbo, so ugotovili, da so sovražnikovi vojaki zbežali po skrivnem rovu v grad. Sledil je napad na gozdno zaščito. Po miniranju zgradbe in po odločnih juriših je ta postojanka padla 1. avgusta ob 2 uri zjutraj. Večina vemških vojakov se je vdala, manjše število pa je bilo med napadom ubitih in ranjenih, medtem ko se jih nekaj prebilo k vermanom v grad. Minerji so se nato lotili zgradbe, v kateri je bila orožniška postaja Po uspešni razstrelit«i so partizani planili v stavbo kar skozi okna in druge odprtine. Orožniki pa so bili hitrejši. Po rovu so se umaknili v grad. Z ju rišem so borci 2. bataljona nato pregnali v grad skupino sovražnikovih vojakov, ki so se upirali v župnišču. V gradu je bila sedaj zbrana vsa pisana nacistična druščina na čelu z zagrizenim županom Ernestom Haudeckom.
Partizanski obroč se je okoli obsežne graščine tesno sklenil in partizani, četudi maloštevilni ter za obleganje neprimerno oboroženi, se niso ustrašili sivih mogočnih zidov, ki jih je bilo treba za dosego zmage premagati. Napadli so premišljeno ter iskali slabe točke v sovražnikovem obzidju. Združena sovražnikova posadka se je branila z vsemi silami. Močan bojni hrup se je razlegel po trgu ob Dreti, vendar ga je od časa do časa
preglasila partizanska pesem. Pojoče partizane je spremljal brigadni orkester, v katerem je bilo najbolj slišati neutrudljivega harmonikarja. Močno streljanje, partizanski orkester, ubrani partizanski glasovi sredi tako ogorčenih bojev, to je bilo za pričujoče nekaj edinstvenega in nepozabnega. Od kod borcem Zidanškove takšen polet in razpoloženje?
Spodbujeni spričo vesti, da je Šlandrova brigada po hudih bojih zavzela ob 18. uri ogorčeno branjeno sovražnikovo postojanko na Ljubnem, uro zatem pa prislilila k vdaji še zadnji posadki v prav tako ogorčeno branjeni postojanki Luče, so se lotili izvršitve zadnjih povelj, da je treba tudi gornjegrajsko nacistično drhal s podvojenimi močmi. Z ognjem in pesmijo so borci naskakovali trdnjava Zavedali so se, da sedaj pričakujejo vsi od njih podobno veliko dejanje, kot so ga že dosegli soborci Slandrove brigade. Komandir Zdeno je že drugo noč v nemščini, češčini in slovenščini pozival sovražnikove vojake k vdaji. Iz Luč je četa šlandrovcev pripeljala zajete nemške vojake, ki so tudi prepričevali oblegano posadko, naj se neha upirati. Morala pri vermanih je padala toda bili so med njimi še takšni, ki o vdaji niso hoteli ničesar slišati. Po surovosti rn zagrizenosti sta prednjačila brata Franc in Martin Maroh. Franc je bil komandir vermanske čete in je bil po vojni zaradi storjenih zločinov med vojno obsojen na smrt Proti vdaji so bili tudi orožniki, policisti, nekaj pripadnikov gozdne zaščite in zlasti duhovni vodja vseh branilcev nemški župan Ernst Haudeck.
Štab brigade je uvidel, da niso puške, mitraljez i in lahek italijanski minomet kos mogočnim utrdbam. Zato je zaupal namestniku komandanta brigade Vincencu Janku — Harkovu in Milanu Trtniku, da posredujeta z minerji. Akcije sta se kot izkušena stara partizana lotila kar osebno. S precejšnjo težavo sta namestila celo vrečo razstreliva pod grajsko obzidje iz smeri Menine planine. Sem sta se težko priplazila, ker so Nemci med bojem zažgali bljižnje gospodarsko poslopje, ki je čistino okoli gradu z velikim plamenom močno razsvetljevalo. Okoli četrte ure zjutraj že 1. avgusta se je stresel ves Gornji grad. Eksplozija je bila učinkovita. Kamniti zidovi so zaječali in zazijala je velika razpoka. Skozi prah in dim, ki sta se vila okoli obzidja, sojurišali partizani. Toda vsi trije njihovi ju riši so bili odbiti.
Zopet je bilo slišati klice sovražnikovim vojakom, naj se vdajo in tudi obljube, da se jim ne bo nič hudega zgodilo, niso pomagale. Napadalci pa so kljub temu slutili, da v graščini dozorevajo pogoji za vdajo. Volja do nadaljnje obrambe je pri sovražniku postopoma upadala, saj ni bilo z nobene strani znakov o kakšni pomoči, s katero bi jih lahko njihovi poveljniki hrabrili. Najgodnej-ši za vdajo so vsekakor postajali vermani. V predpoldan-skih urah je komandant IV. operativne cone major Franc Poglajen — Kranjc napisal posadki, ki se je brezupno branila v gradu, tole ultimativno pismo:
„Naše močne sile so zasedle Savinjsko dolino. V dvodnevnih bojih so padle že močno utrjene nemške postojanke na Ljubnem, v Lučah, Šmartnem ob Paki. Posadka na Ljubnem se je trdovratno branila ter je uničena do zadnjega moža, razen nekaj vermanov, ki so se predali brez boja Posadka v Lučah se je predala brez boja ter je sedaj vsa na svobodi in so šli po svoji želji v Celje.
Vermani in orožniki Gornjega grada!
Danes je vrsta na vas.
Vendar pa ne želimo brezplodnega prelivanja krvi od Vaše strani, za cilje zločinskega Hitlerja. Vojna je za Nemčijo izgubljena ter je samo še vprašanje dneva. Rdeča armada in zavezniki razbijajo demoralizirano nemško vojsko že v Varša/i, Firenci itd.
Nikakega smisla in pomena nima vaše nadaljnje upiranje.
Zaradi tega vam postavljamo jasno zahtevo: 10 minut po prejemu tega pisma se mora vsa posadka predati našim napadajočim silam. Če boste zahtevo sprejeli, vam jamčimo za vaša življenja, v nasprotnem primeru pa boste še danes do zadnejga moža uničeni. Pomoči ne boste dobili od nikogar, kajti naše brigade so zasedle vse položaje, odkoder bi lah ko prišla pomoč".
Poleg komandanta Poglajena je pismo podpisal tudi načelnik štaba IV. operativne cone Petar Brajovič.
Pismo je v graščino odnesel nemški podčastnik, zadnji poveljujoči iz postojanke gozdne zaščite, ki se je vdala v nočnih urah. Pismo je vznemirilo posadko in za pariamentanca se je takoj ponudil Stanko Fabjan, ki je bil pred neda/no mobilizacijo v vermanšaft sodelavec osvobodilnega boja Fabjan je ukazal vermanu Hriber-šku, naj takoj razobesi belo zastavo. V tem je prihrumel komandir Franc Maroh in preprečil takojšnjo vdajo postojanke. Fabjana je hotel ustreliti, toda proti Marohu so nato nastopili nemški policist, ki je bil za vdajo, verman Jože Gradišnik in še veliko drugih, ki so spoznali, da je nadaljnja obramba nesmiselna. Na razgovor s partizani so poslali Stanka Fabjana in nemškega podčastnika Vodstvo postojanke je postavljeno kot pogoj za vdajo, da partizani opustijo oborožene orožnike. Štab cone je ta pogoj zavrnil in zahteval takojšnjo popolno vdajo. Parlamentarca sta se vrnila v graščino in ko sta povedala, da zahtevajo partizani brezpogojno vdajo, sta naletela za hud odpor pri peščici zagrizencev, z županom Haudeckom na čelu. Prišlo je do medsebojnih obračunavanj in velika večina vermanov in drugih, ki so bili za vdajo, je opozicijo hitro obvladala. Od 10. uri je zaplapolala na gradu bela zastava, vrata so se odprla in Zidanškova brigada je s to sijajno zmago dosegla svoj največji bojni uspeh.
Partizani in njihovi voditelji, ki so sodelovali v bojih za osvoboditev Gornjega grada, so bili tega uspeha nepopisno veseli. Izkazalo junaštvo in njihovi veliki napori so_ bili bogato nagrajeni. Osvoboditev Gornjega grada je * bila izredno pomemben vojaški dosežek Zidanškove brigade, saj so skoraj neverjetni podatki, da sta mogočne utrdbe, ki jih je branilo okoli 160 sovražnikovih vojakov napadali samo dve partizanski četi in da sta skupno šteli približno 150 borcev in starešia Četi sta sicer bili ojačeni z minerji, v bojih pa je sodelovalo še nekaj kurirjev in posameznih članov štaba brigade. Toda če vse to upoštevamo, ne preseže število partizanov, ki so napadli sovražnika dve noči in dober dan, 170 borcev. Poudariti je treba da so bili partizani za tako zahteven napad zelo neprimerno oboroženi, saj so se znašli pred močnimi utrdbami z lahkim orožjem. Najučinkovitejši vojaški poseg pri napadih na posamezne postojanke in na kraju na srednjeveško trdnjavo je treba pripisati minerjem. Pri sklepni oceni tega. velikega uspeha je treba še reči, da so k zmagi odločujoče prispevale visoke moralno-politične vrednote partizanske vojske, katerih pa je v tem času sovražnikova vojska ni premogla.
Drugi bataljon je imel neznatno število žrtev, saj so bili lažje ranjeni samo Štefan Kodrin — Konrad, Kopšajev, Filip Potočnik in Karel Rajh — Feliks. Zidanškov brigada pa je v bojih za osvoboditev Gornie Savinjske doline le utrpela hudo žrtev. V napadu na Ljubno je padla pomočnica političnega komisarja 1. bataljona narodna herojka Milka Kerin — Pohorska Milka ki se je v Šlandrovi brigadi zadrževala le po naključju. Pridružila se ji je na povratku s partijskega tečaja in nato aktivno sodelovala v napadu.
V Gornjem gradu je imel sovražnik znantne izgube. V bojih so bili ubiti trije sovražnikovi vojaki, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. Brigade je zajela 126 vermanov, 17 pripadnikov vojaške gozdne zaščite, 12 orožnikov ter župana Haudecka Ob predaji je Haudeck naglo slekel rjavorumeno uniforma se preoblekel v civilno obleko in
se nato skril v dimnik. Toda poskus pobega mu ni uspel, ker so ga staknili vermani in ga prijavili partizanom. Partizani so zasegli pomemben plen: 134 pušk, mitraljeza šarca, 6 malih mitraljezov, 27 brzostrelk, 2 parabeli, 6 pištol ter mnogo streliva in vojaške opreme. . .
(Iz knjige Mirka Fajdige ZIDANŠKOVA BRIGADA)
ZIDANŠKOVA BRIGADA
Na obletnico padca Pohorskega bataljona je bila & januarja 1944 ustanovljena pri Sv. Primožu pohorska brigada, ki je dobila ime Zidanškova brigada — Pomemben prispevek brigade za hitrejši razvoj osvobodilne fronte in terenskih političnih organizacij tudi na območju med Savinjo in Savo
Hitrejši razvoj osvobodilnega gibanja ter vojaških enot v prvi polovici 1943, zlasti na zahodnih območjih IV. operativne cone, je omogočil 6. avgusta 1943 ustanovitev Šlandrove brigade, ki je bila prva redna operativna vojaška enota na slovenskem Štajerskem. Poleg nje so delovale tudi teritorialne enote. Glavni štab NOV in PO Slovenije je nato načrtoval čimprejšnjo ustanovitev brigade tudi na Pohorju. Zaradi nepretrganega okupatorjevega nasilja v severozahodni Sloveniji te naloge ni bilo mogoče uresničiti v letu 1943. Vojaški in politični dejavniki IV. operativne cone so si po padcu Pohorskega bataljona prizadevali obnoviti partizansko enoto na Pohorju. Aprila 1943 so ustanovili četo, 10. maja Pohorski bataljon (drugi) in 4. novembra 1943 Pohorski odred. Sestavljala sta ga Pohorski bataljon (drugi) in Bogdanov bataljon, ki je prišel v začetku novembra iz Šlandrove brigade. Nemci so si prizadevali uničiti nove partizanske enote na Pohorju z vojaškimi akcijami in gestapovsko agenturo. Proti zelo dejavnemu Pohorskemu odredu so začeli 6. decembra 1943 dotelj največjo ofenzivo na Pohorju, imenovano snežni metež. V njej je sodelovalo blizu 4.000 vojakov, policistov, vermanov in orožnikov. Ofenziva se je končala za Nemce povsem neuspešno in na obletnico padca Pohorskega bataljona je bila 8. januarja 1944 ustanovljena pri Sv. Primožu pohorska brigada, ki je dobila ime Zidanškova brigada. Sestavljala sta jo Pohorski odred z dvema bataljonoma in bataljon koroških borcev. Štela je 300 razmeroma dobro oboroženih borcev.
Delovanje brigade lahko razdelimo na pet različnih obdobij: v prvem obdobju od ustanovitve 8. januarja 1944 do konca junija 1944 je delovala na širšem pohorskem območju. Svojo borbeno pot je pričela v noči na 16. januar x1944 z uspelim napadom na vlak pri Vuhre-du in s požigom tovarne lepenke pri Podvelki. Nato se je od 17. januarja do 13. februarja uspešno bojevala proti sovražnikovim enotam, ki so jo hotele na njeni začetni poti v težkih zimskih pogojih uničiti. V začetku februarja je pričel uničevati komunkacije minerski vod, v njegovi sestavi pa je delovala tudi skupina obveščevalcev. Med nemško ofenzivo proti XIV. udarni diviziji je brigada razvila večjo vojaško dejavnost ter pomagala ranjenim, bolnim in izčrpanim borcem XIV. divizije, ki so se prebili na Pohorje. Prihod XIV. divizije je pomenil za brigado pomemben mejnik; na obsežnem operacijskem območju ni bila več sama in ne več tako izpostavljena udarcem sovražnika kot dotlej. V prvih mesecih je bilo brigadno vodstvo precej zaposleno tudi z bojem proti gestapovski agenturi, kar je nekoliko zaviralo hitrejši razvoj brigade, vendar je do konca marca premagala tudi te težave. Februarja in marca je dala brigada več borcev za ureditev spuščališča, za g-adnjo bolnišnic, obveščevalcem, kuriskim postajam in za terensko politično delo. Zaradi pridobivanja novincev se njeno številčno stanje ni mnogo zmanjšalo. Pričetek vojaškega sodelovanja brigade z enotami XIV. divizije je hkrati tudi začetek njene okrepljene vojaške dejavnosti. V hudih bojih na Hudi ni 14. marca, v napadu na orožniško postajo v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu v noči na 31. marec in v preboju pri Jesenku nad Pamečami 4. aprila je brigaoa utrpela večje žrtve. Štab brigade je moral zato 6. aprila zmanjšati formacijo na dva bataljona. Pomladanski polet brigade se začenja z uspelima napadoma 26. aprila na Zreče in 1. maja na sovražnikovo postojanko v Mislinji. Nato je dosegla brigada na Pohorju velike vojaške uspehe: akcija na Oplotnici 22. maja, zmaga proti nemškim enotam v Kotu na Pohorju 23. maja, razorožitev nemške posadke v Dovžah 28. maja, poraz sovražnikovih enot pri Mali in Veliki Kopi 2. junija, napad na policiste pri Čižnatu in na vlak pri Fali 9. junija ter pomembna zmaga ob sodelovanju s Šercerjevo brigado nad Mislinjo 26. junija. Štab IV. operativne cone je pohvalil Zidanškovo brigado, ker je bila v nemških spomladnih hajkah najaktivnejša, in posebej za uspešne boje nad Mislinjo.
Brigada je v tem obdobju zelo uspešno razdirala železniške proge, mostove in ceste. Višek je dosegla 18. junija z miniranjem velikega železniškega mosta in predora pri Doliču. Tudi za ta uspeh je prejela pohvalo štaba IV. operativne cone.
Načrtno je pričela brigada mobilizirati marca 1944. Kazalo je, da se bo številčno naglo krepila. Ker ni mogla v akcijah pridobivati dovolj orožja, dobila pa ga tudi ni od štaba cone, je morala veliko neoboroženih novincev poslati v XIV. divizijo in na Dolenjsko. Junija je štela 383 borcev, vendar je šlo ponovno v zaledne enote okoli 50 oboroženih borcev in v novoustanovljeni Pohorski odred (drugi) blizu 70 oboroženih borcev. Ob odhodu s Pohorja je kljub velikim premestitvam štela po seznamu 308 borcev. Na območje med Savinjo in Savo je šla z bogatimi vojaškimi in političnimi izkušnjami.
V	drugem obdobju od začetka julija do 12. oktobra je brigada delovala v Gornji in Spodnji Savinjski ter v Za-drečki dolini, v Zasavskih revirjih, na Moravškem in na območju Kamnika
Sredi julija se je bistveno okrepila z bataljonom borcev, ki je prišel iz Šlandrove brigade. Z napadom na Zagorje ob Savi 20. julija in z zmago proti Nemcev 22. julija pri Sv. Trojici na Moravškem.se je pričelo uspešno bojno sodelovanje s Šlandrovo brigado, ki je nato trajalo do osvoboditve. Svoj največji uspeh je brigada dosegla 1. avgusta v bojih enot IV. operativne cone za osvoboditev Gornje Savinjske doline, ko je osvobodila Gornji Grad. Ob napadu je pobila nekaj sovražnikovih vojakov, 155 jih je zajela, zaplenila mnogo orožja in streliva ter prejela zato pohvalo vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije, glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter štaba IV. operativne cone.
V	začetku avgusta 1944 je bil ustanovljen operativni štab VI. in XI. brigade, ki je vodil brigadi formalno do 8. aprila, v resnici pa do maja 1945. Brigada se je po uničenju postojanke v Gornjem Gradu izkazala tudi v obrambnih bojih_ za osvobojeno ozemlje ter 8. avgusta z osvoboditvijo Šmartnega ob Dreti in Bočne. Spričo velikega priliva novih borcev je ustanovila 12. avgusta četrti bataljon. Od 13. do 19. avgusta je branila s Šlandrovo brigado Moravsko dolino, se bojevala na območju Trojan in uničila sovražnikovo postojanko pri Sv. Katarini nad Trbovljami. V tem času je prispevala prek 100 oboroženih borcev za razne enote IV. operativne cone in za bataljon vojske državne varnosti. V začetku septembra je razdirala železniško progo pri Lazah ter cesto pri Lu-
kovici in Krašnji. V operacijah enot IV. operativne con za razširitev osvobojenega ozemlja je 11. septembi napadla Braslovče. Na tem območju je uspešno odbiji močne sovražnikove enote in omogočila Šlandrovi brii di uničenje postojanke v Mozirju, XIV. diviziji pa un čenje postojank v Letušu in v Šmartnem ob Paki. Sla so tridnevni ostri boji blizu Litije, nato pa ponov« temeljito rušenje železniške proge Celje - Dravogrs Od Slovenj Gradca je šla s Šlandrovo brigado žara bojev proti enotam gorenjskega domobranstva na i močje Kamnika PostojankoKamnik je demonstrativ« napadla 6. oktobra, ko je Šlandrova brigada napadal Strahovico, nato pa se je bojevala proti sovražnikovi enotam med Kamnikom in Lukovico. V noči na oktober je brigada napadla Blagovico in Krašnja pred padcem obeh sovražnikovih postojank je dobi povelje za takojšen premik in preboj na Dolenjska noči na 12. oktober je uničila nemško postojankoSa in omogočila tudi Šlandrovi brigadi ter operativna štabu IV. cone in XI. brigade prehod na Dolenjska! uspeh je bil krona dvoinpolmesečnega učinkovitega t jevanja ter njenega hitrega razvoja.
V	tem obdobju je brigada mobilizirala 768 novinci okoli 200 jih je poslala na Dolenjsko. Spričo nenehn krepitev je zvečala formacijo brigade od dveh na štiri t taljone. Vrhunec svojih moči in politične organizirano je brigada dosegla konec septembra, ko je štela borcev.
V	tretjem obdobju od 12. oktobra do 24. decembra brigada delovala na Dolenjskem. Glavni štab NOV in I Slovenije je ukazal premik Šlandrovi in Zidanškovi I gadi na Dolenjsko, da bi sodelovali z enotami VII. ki pusa v bojih za razširitev in zavarovanje osvobojeni ozemlja. Na novem območju se je brigada znašla | velikimi težavami. Ni poznala taktike enot slovenski domobranstva; na neznanem terenu ni uspela dot organizirati obveščevalne, kurirske, intendaritske in i nitetne službe. V zelo neugodnih okoliščinah je utrp 15. oktobra v Trebnjem v boju z domobranci hui žrtve. Padlo je 26 borcev, ranjenih je bilo 7, zajeti 3, grešanih 5, skupen izpad 41 borcev. To je bil najhu udarec od ustanovitve brigade. Štab je zaradi kadrovst težav, ki so nastale spričo velikih žrtev, zmanjšal forn cijo na tri bataljone. Brigada je hitro premagala ma dušje, ki ga je bilo čutiti po neuspešnem prvem spopa z domobranci. V naslednjih dveh dneh po usodnem f padu je uspešno odbijala sovražnikove napade, oktobra pa je v bojih na Trniču, Cirniku in na Selški g dosegla proti domobrancem in Nemcem na Dolenjski svoj največji uspeh. V okviru operacij VII. korpusa K uspešno bojevala še pri Št. Vidu, Rdečem kalu, Sadu,| Rebri in na območju Občin. Šestega novembra j« manjšim uspehom samostojno napadla nemško postoji ko v Jevn ci.
Na Dolenjskem sta bili Zidanškova in Šlandrova gada močno zaposleni tudi pri zavarovanjih osvobo nega ozemlja, kar je bilo zvezano s številnimi naporni ter izčrpljujočimi pohodi. Precejšnje težave je imela gada zarasi slabe opremljenosti borcev, ki je postajala) reča zlasti s približevanjem zime. Da je bilo dvoinp mesečno bojevanje Zidanškove brigade na Dolenjslj izredno naporno, nam potrjuje tudi podatek o obi nem zmanjšanju njenega številčnega stanja. Na Doli sko je prišlo prek 600 borcev, na Moravško pa se jih vrnilo le 312. Na Dolenjskem ni bilo mogoče izpopoli vati brigade z novinci, saj so popolno mobilizacijo vedle že prej enote VII. korpusa.
Zidanškova in Šlandrova brigada sta v sestavi V korpusa v bojih proti sovražniku po svojih močeh spevali kolikor sta mogli. Poudariti pa je treba, da prišli na Dolenjsko v dokaj neugodnem času, ko s« pričela nemško—domobranska ofenziva, ki je prehitt načrtovano ofenzivo enot VII. korpusa.
Četrto obdobje brigade od 24. decembra 1944 d aprila 1945, ko se je zopet bojevala med Savo in Savinj lahko ocenimo kot najtežje. Po vrnitvi z Dolenjske) bila brigada potrebna daljšega počitka, oblačil, obi in okrepitve, a jo je že 29. decembra zajela nerr domobranska ofenziva. Po hudih bojih na Murovid| Ciclju se je v noči na 30. december prebila čez ci Ljubljana—Celje, toda že naslednji dan je bila v Čel cah v Tuhinjski dolini napadena. Sledili so vsakod boji v mrazu in pomanjkanju na zasneženi Menini|j nini. Da bi rešil brigado iz sovražnikove ofenzive,} štab 7. januarja 1945 dekoncentriral, kar pa se poa ni izkazalo najbolje. Prvi bataljon se je na svojem r žavnejšem pohodu iz Kamniških planin na sever zm šal od okoli 80 na 40 borcev in se priključil brigadilj maj 22. februarja. Drugi in tretji bataljon sta in januarja ob spopadu z domobranci v Slevu nad kom 33 zajetih, padlih, ranjenih in pogrešanih, okrnjena sta se združila ob koncu januarja na škem s skupino štaba brigade. Ker se je nekaj bo ofenzivi razbežalo in poskrilo, je štela brigada ob k« januarja komaj 137 borcev. Brigadno jedro je priij zbirati izgubljene in poskrite borca Štab IV. open" cone je pričel februarja pošiljati brigadi manjše i pitve, toda od 13. do 16. marca je imela brigadavll nemški ofenzivi na Menini planini zopet precejšnje!
Sovražnikovi ofenzivi in hajke so bile v 1944—1945 najhujše med Savinjsko dolino in Zas< kjer sta se bojevali Šlandrova in Zidanškova brigadaj to sta doživeli ti brigadi med vsemi enotami IV , rativne cone najhujše udarce. Konec zime se je |
(nadaljevanje na 10 s
Sm
i«r__.
Brigada na pohodu skozi Gornji grad poleti
i - ii 1 . l 9 « » < r l » 1 t t -p l ( t l«.
Nemški ujetniki po
Slatini pri Bočni, kjer so govorili najvišji vojaški in politični voditelji, med njimi tudi Franc Le-skošek — Luka in vodji zavezniških vojaških misij. Na Ljubnem je bil desetdnevni inštruktorski tečaj za aktiviste OF, kjer so predvidene aktiviste za organizacijo volitev Franc Leskošek Luka, Zoran Polič in dr. Darko Černej eznanili z odloki SNOS in izkušnjami volitev v Beli krajini in drugod.
Prebivalci so se sestankov množično udeleževali in se na njih navduševali nad demokratičnimi pridobitvami. Aktivni so bili tudi pri sestavljanju kandidatnih list za odbornike KNOO in odposlance v okrajno skupščino, ki so jih predlagali odbori OF. Volitve so se začele 17. septembra in okrožni odbor OF Celje je poročal, da so se v Radmirju, Kokarjih, Pobrežah, Bočni, Pustem polju, Primožu, Savini, Joštu in Teru, Planini in na Brdu volitev udeležili vsi upravičenci. V Lučah je bila udeležba 99,6 % v Šmartnem ob Dreti 98 %, na Ljubnem 96,1 % in v Novi Štifti 80 %. Izvoljenih je bilo 80 % kandidatov, ki so jih predlagali odbori OF.
V septembru so okrožja znova preosnovana in v okrožje Celje so vključeni okraji Celje — mesto, Celje — okolica, Žalec, Mozirje, Vransko, Šoštanj, Trbovlje, Litija in Konjice. Sekretar celjskega okrožja je postal Sergej Krajger. Istega meseca je bila v Gornjem gradu konferenca SKOJ za Štajersko, kjer so bili prisotni tudi skojevci enot Sprejeli so naloge, ki so nastale z novo situacijo z osvoboditvijo Gornje Savinjske doline, za večjo udeležbo v odborih OF in tesnejše sodelovanje z njimi Pogovorili so se in sklepali o organiziranosti mladine in njenih političnih akcijah V NOB.
8. oktobra so se v Gornjem gradu zbrali izvoljeni odborniki KNOO in odposlanci v okrajno skupščino na posvetovanju, ki ga je vodil sekretar odposlanci okrajne skupščine in izvolili svoj 15-članski okrajni izvršni odbor za Gornjo Savinjsko dolino.
Glavna naloga po izvršenih volitvah je bila, da aktivisti poskrbijo za aktiviranje NOO in jih usmerjajo v čim večjo dejavnost Prehrana je bila zelo problematična, saj je morala dolina prehranjevati kar 57 ustanov, udeležence konferenc in tečajev. Ko so se pojavile še enote, je postala prehrana zelo pereča in je morala transportna četa IV. operativne cone dovažati hrano iz Spodnje Savinjske in Šaleške doline ter od drugod. Za to je skrbel odsek za prehrano. Odsek za trgovino, obrt in industrijo je skrbel za delo delavnic, sušilnic sadja, usnjame, mline in elektrarne. Odsek za gospodarstvo je organiziral obratovanje žag, spravljanje lesa in žganja oglja. Odsek za kmetijstvo je skrbel za pravočasno setev in je v Mozirju in Gornjem gradu osnoval strojni traktorski postaji. Odsek za gradnjo in obnovo je moral skrbeti za obnovo požganih domačij. Finančni vir je bilo 3 % posojilo v markah, ki je bilo sredi oktobra ukinjeno. Hkrati so pripravljali pobiranje narodnega davka. Okrožni odbor OF je Z n9vem-bra predpisal, da naj na osvobojenem ozemlju do-
pokrajinskega odbora OF, Jože Jurančič. Po referatih, ki so jih imeli Franc Leskošek — Luka, Zoran Polič in dr. Darko Černej, so razpravljali o čuvanju zasebne lastnine v bodoči državi, lastnini škofovskih gozdov, denarju, vloženem v nemški hranilnici, upravljanju posestev izseljencev, oprostitvi vojaške obveznosti nujno potrebnega obrtnika, problemih odvzemanja konj in o kupčiji z lesom. 22. oktobra so se v Gornjem gradu sestali loči višmo davka finančni referent pri KNOO, v sporazumu z davkoplačevalci.
Organizirano je bilo partizansko šolstvo. O njem so razpravljali na številnih sestankih. Posebno pozornost mu je posvetil tudi pokrajinski odbor O F. Delovalo je 15 šol z 48 oddelki, v katerih je bilo nad 1347 učencev. Posebno pozornost se je namenilo strokovnemu izpolnjevanju učiteljev. Na štirih konferencah so razpravljali o organizaciji šolstva, učnih načrtih in predmetniku, a konferencah so politični delavci govorili o notranjem in zunanje političnem položaju. Precej se je razmahnila tudi kulturna dejavnost Na Ljubnem je bil novembra tudi pedagoški tečaj za partizanske učitelje, na katerem so predavali Radovan Gobec, Zima Vrščaj, Marija Božič in drugi. Tečajnikov je bilo okrog IZ Tečaj je vodila Liza Venišnik, pedagoški vodja pa je bil Dušan Lunder.
KNOO so posvečali največ pozornosti gospodarskim vprašanjem, obnovi, socialnemu skrbstvu
akcijah v Ljubnem
in šolstvu Ponekod so imeli za ta področja posebne poverjenike ali referente. Imeli so tudi referente za narodno zsččito. Trenja med KNOO so povzročali razni špekulanti, ki niso izpolnjevali svojih prehranjevalnih nalog in so se pokazali pri dajatvah za NOV zelo ozki Tako niso bila pravično razdeljena bremena za oskrbo vojske. Da je do tega prišlo, je bila napaka pri volitvah, da so bili zaradi premajhne prizadevnosti političnih delavcev izvoljeni za odbornike in odposlance špekulanti, ki jim je bil tuj ljudski in demokratični razvoj oblasti Premožnejši posestniki so poskušali tako dobiti v svoje roke gospodarske zadeve. Sekretar okrožnega odbora OF Celje, Sergej Krajger je bil ob tem ugotovil, da se okrajni izvršni odbor vedno bolj uveljavlja kot odločujoči organ oblasti in pridobiva na ugledu in zaupanju in da so tudi nekateri NOO že v precejšnji meri vpeljani v delo.
Od 7. do 9. novembra je bila konferenca celjskih aktivistov, na kateri je 180 udeležencev razpravljalo po referatu o OF, izgradnji ljudske oblasti odnosih med odbori OF in NOO, gospodarskih problemih, organizacijskih vprašanjih, množičnem delu, propagandi ter notranjem in zunanjem političnem položaja Izvolili so okrožni plenum OF in njegovo tajništvo. Sklenili so še bolj vključiti mladino in ženske v delo in organizirati sestanke ter mitinge po vaseh. Zadali so si pomembno nalogo za izvolitev tajništev krajevnih odborov OF in delegatov za okrajno konferenco OF v Zgornji Savinjski dolini. To nalogo je preprečila nemška ofenziva in ponovna zasedba doline. Pozitivno so ocenili delo narodne zaščite.
Osvoboditev Gornje Savinjske doline je bila pomembna prelomnica v razvoju NOV na Štajerskem in je imela izredno velik vojaški in politični pomen. Ljudska oblast se je za tiste čase dokončno razvila, podobno kot prej v Beli Krajini. Ob pomembni kadrovski pomoči, ki so jo poslali naši najvi^i politični in oblastni organi NOG, so volitve v KNOO in odposlance v okrajno skupščino prebivalcem pokazale ves demokratičen značaj ljudske oblasti, NOO in okrajna skupščina so sodelovali na vseh, gospodarskih, socialnih, skrbstvenih, kulturnih, prosvetnih vprašanjih na osvobojenem ozemlja Vloga človeka, vraščena v vse organe delovanja in življenja nove družbe v svobodi, se ni mogla več izbrisati iz zavesti ljudi Tečaji, seminarji, konference in šole, partijske in vojaške, so za ta čas izobrazile veliko število novih kadrov, ki so bili vseskozi do končne osvoboditve in po njej v veliko pomoč v graditvi vojske in pri političnem delu. Tudi ugotovitev okrožnega odbora O F, da politični delavci niso bili kos burnemu poletu osvobodilnega gibanja po osvoboditvi Gornje Savinjske doline, ki so pogojene s šibkim delom organizacij KPS in O F, so podane na ugotovitvi napak, ki naj bi se v prihodnje ne dogajale Bogate izkušnje, pridobljene z osvoboditvijo Gornje Savinjske doline, so v mnogočem olajšale delo političnih aktivistov na drugih območjih Štajerske in imele tako širši politični pomen.
Osvobojeno ozemlje se je nahajalo ob koridorju, a deloma v njem, skozi katerega so se imele namen umikati vse bolj poražene nemške enote. Zato se je moralo to ozemlje očistiti. V prvih decemberskih dneh so se pomikale od Zidanega mosta mimo Celja in naprej proti severu kolone nemških vojakov, ki so se s svojimi pajdaši umikali z Balkana. V Spodnjo Savinjsko dolino so pripeljali in navlekli velike vojaške sile, ki so se začele pomikati proti osvobojenemu ozemlja Prodirali so prav od povsod. Z Vranskega prek Dobrovelj, sedla Slape, iz Šaleške doline proti Mozirskim planinam, prek Črnivca so prodirali s kamniške strani h Gornjemu Gradu, iz Črne na Koroškem so se pomikale kolone proti Solčavi. Nemci so prodirali tudi po stranskih poteh, zasedali prehode in prelaze, da bi preprečili umik partizanskim enotam. Razpoložljive partizanske sile so bile prešibke, da bi očuvale osvobojeno ozemlje. Štab IV. operativne cone je zato naročil komandam brigad, da se ne spuščajo v frontalne boje, da morajo čuvati ljudi in se čim več mobilizirati na umikih, da bi imeli dovolj močne enote za boj z bližajočo se fronto, spričo umika nemških in satelitskih sil z Balkana.
VLADO KOŠIR
žnikove enote so imele možnosti, da prodirajo v Gornjo Savinjsko dolino. Kot je bilo pričakovati, je sovražnik po zavzetju že opisanih postojank poskušal s protinapadi iz Nazarij, Rečice ob Savinji ter z Vranskega. Brigade so se proti izpadom sovražnika učinkovito borile in sovražniku z Yranskega onemogočile nadaljnje prehode proti Čreti in Lipi oz-Bočni ter Šmartnem ob Dreti. Mozirsko, nazarsko in rečiško formacijo pa so vse bolj potiskali v postojanke in proti Mozirja Tudi novi postojanki, ki so jih Nemci na hitro ustanovili v Šmartnem in v Bočni, je Zidanškova brigada kmalu zavzela. S taktiziranjem IV. operativne cone in ofenzivo vseh enot na Štajerskem, so partizani dovolj zaposlili vse sovražnikove postojanke. Napočil je čas, da se dokončno likvidira tudi postojanka v Mozirju.
11. septembra 1944 je Šlandrova brigada, po približno dvajseturnem boju, zavzela postojanko v Mozirju. V napadu, v katerem je likvidirala prve bunkerje, zavzela sovražne strelske jarke in okoliške hiše, ki so jih Nemci držali, je napad osredotočila v zelo utrjene postojanke v šoli, cerkvi in župnišču. Preprečila je nekajkratne poizkuse izpadov iz postojanke. Nemci so sicer poizkušali z okrepitvami, vendar v Mozirje niso uspeli priti Nemci so izgubili 51 mrtvih, več jih je bilo ranjenih. Šlandrovci so zaplenili 255 pušk, 5 lahkih minometov, 12 težkih mitraljezov, 10puškmitra-Ijezov, 121 min, 203 bombe, mnogo streliva, dva osebna in en tovorni avtomobil ter velike količine vojaškega materiala. Gornja Savinjska dolina je bila s padcem te največje nemške postojanke osvobojena od Kamniško-Savinjskih planin do Črnivca in Letuša Nastalo je osvobojeno ozemlje, ki so ga, hote ali nehote, priznali tud Nemci sami, saj so v Soteski pred Ljubijo sami označili to ozemlje s tablo „ACHTUNG BANDITEN GEBIT".
Štab IV. operativne cone je takoj po osvoboditvi imenoval komando savinjskega vojnega področja. V Solčavi, v Lučah, na Ljubnem in v Gornjem gradu so bile ustanovljene komande mest. Vse te zaledne enote so imele nalogo, da porušijo mostove in razdrejo ceste na mejah osvobojenega ozemlja ter vzpostavijo medsebojne zveze posebej telefonske. Poverjena jim je naloga obveščevalne službe patrol in zased proti vdoru ali premikom sovražnika, ki bi lahko ogrozil osvobojeno ozemlje. Znotraj osvobojenega ozemlja je bilo v ustanovljeno sodstvo za raziskovanje vojnih zločinov in mobilizacijo vseh za orožje ali kakršnokoli delo sposobnih moških od 17. do 5Q leta starosti. Zadnji nabori so bili v Gornjem gradu novembra 1944 leta. Mobiliziranih je bilo vsega 1697 novincev. Širom doline, od Solčave do Gornjega grada, so bile ustanovljene čevljarske, krojaške, šiviljske, mahanične in mizarske, delavnice, ki so delale pretežno za vojska Organizirano je bilo zbiranje živalskih kož, ki so jih strojile strojarske delavnice. Delala je tudi orožarska delavnica Postavljene so gospodarske komisije za urejanje prehranjevanja V dolino so se preselile partizanske tehnike, ki so tiskale časopise in literatuVo, namenjeno enotam širom po Štajerski Na Pobrežah je poseben delavski bataljon zgradil letališče za pristajanje lažjih letal, delale pa so ekipe za sprejemanje pošiljk iz zavezniških letal okrog Radmirja. Na pobrežah je bila ustanovljena podo-ficirska šola, ki je izučila prve partizanske kadre za brigade. Pri IV. operativni coni je delal prometni oddelek, ki je razporejal ustrezna prometna sredstva Skratka, življenje v osvobojeni dolini se je začelo za tiste čase dokaj normalizirati.
V Gornjem gradu, na Ljubnem, na Rečici in v Nazarjah so bili po osvoboditvi veliki mitingi, na katerih so politični predstavniki okrožnega komiteja KPS in odbora OF seznanjali prebivalstvo z organizacijo ljudske oblasti na Dolenjskem, da bi s tem ustvarili možnost ustanovitve odbora OF iz zanesljivih ljudi vseh slojev in političnih prepričanj. Na mitingih so nekoliko bolj poudarili vlogo Partije in ljudske demokracije kot ciljev NOB. Sredi avgusta sta bili združeni Ceijska kotlina in Savinjska dolina v okrožje Celje. Od 21. do 24. avgusta je bila v Šentjanžu 1. konferenca aktivistov novega okrožja, kateri je dr. Aleš Bebler podal smernice za organizacijo ljudske oblasti, predvsem mobilizacijo in številčno okrepitev partijskih organizacij. Organizirajo naj se volitve v odboru OF po karjšem postopku. Organizirani so številni sestanki in mitingi, tehnike so pripravile velike količine propagandnega materiala. Največji miting je bil v začetku septembra v
Fun Kan Joti
fccionarji štaba IV. operativne cone in Šlandrova brigade po zmagi v Ljubnem (z leve: obveščevalec Viktor Kamnikcar, načelnik Petar Brajovič, komandant IV. operativne cone Franc Poglajen—Kranjc, politični komisar cone Jgfta Borštnar, politični komisar brigade Alojz Žokatj-Dtidii in komandant brigade Jože Lepin-Ris
jORNJA
SAVINJSKA DOLINA JE OSVOBOJENA
kv ob od i te v Gornje Savinjske doline je bila omembna prelomnica v razvoju NOV na jbgerskem in je imela izredno velik vojaški in politični pomen
Julija 1944 operira na območju Gornje Sa-injske doline 5 brigad, in to Šlandrova, Zidan-kova in tri brigade XIV. divizije. Na širšem ob-nočju učinkovito operirajo Kamniško-zasavski, Coroški in Kozjanski odred. Organiziranih je kup liririskih postaj, okrožni in okrajni odbori OF, nladinski aktivi in aktivi SKOJ, pretežno oboro-bni, ki izvršujejo poleg političnega dela tudi na-lade v sodelovanju z večjimi enotami ali tgdi ■mi. VDV brigada učinkovito napada sovražnika ■ ožjem in širšem območju Gornje Savinjske do-he. Kriza, ki jo preživlja okupator na Šta-pskem, in položaj na bojiščih, privedejo Glavni tab NOV in POJ Slovenije do ocene in odločile, o osvoboditvi Gornje Savinjske doline.
Naloga za osvoboditev je poverjena štabu IV. iperativne cone, ki izdela z enotami načrt napa-lov za likvidacijo postojank in vzporednih napa-lov tako, da so v akciji prav vse razpoložljive note na Štajerskem, ki naj omogočijo učinkoviti izvedbo te velikopotezne akcije, ki je imela, ko i bila izvršena, potrditev ocene, da bo v dokon-ini fazi bistveno vplivala na razvoj in učinkovi-ost NOV na Štajerskem, dokončno razbila maja-o moč okupatorja in razgalila propagando so-ražnika tudi v večjih mestih, kamor do tedaj izvoj NOG ni enakovredno prodrl.
Četudi je imela vsaka enota svojo nalogo, je bil lavni udarec namenjem sovražnim postojankam »d Luč in Gornjega grada do Mozirja V Lučah je lilo ob času napada 123 Nemcev in vermanov, v Som jem gradu 161, na Ljubnem 127, na Rečici ib Savinnji 154 in v Mozirju 170. Tem zasedbam o bili dodeljeni forstšuci tako imenovana gozdna Mčita, ki so jo sestavljali pripadniki nemških le-alskih enot in orožništva Postojanke so bile ikrog in okrog Gornje Savinjske doline, ki jim je lilo treba onemogočiti, prihod na pomoč, in to t Kamnika, s koroške strani, Celja in Velenja
Načrt za napad je bil dober. 30. julija 1944 tta ponoči napade Šlandrova brigada Luče in .jubno in ju še isto noč likvidira V operacijah na jubnem je sodeloval tudi Štajerski bataljon 'DV. V obeh postojankah je imel sovražnik v lojih 76 mrtvih, 169 ujetih in neugotovljeno šte-ilo ranjenih. Zaplenjeno je bilo 19 puškomitra-jezov, 349 pušk, 42 brzostrelk, 328 bomb, 90 iin, 14 tromblonov in 43.750 nabojev ter mno-lo druge vojaške oprema Padli so 4 borci Šlan-Irove brigade in dva pripadnika VDV. Padli so udi Milka Kerin — Pohorska Micka, ki se je ogla-ila v tej brigadi s partizanskega tečaja v Zidan-ikovo brigado, namestnik komandanta IV. opera-ivne zone Alojz Hostnik - Jovo in intendant šta-" la cone, Franjo Justin.
Zidanškova brigada, ki je imela najprej nalogo lemonstrativnega napada na Gornji grad in zava-ovanje smeri iz Kamnika, Mozirja in Rečice ob Savinji, je spričo uspeha, ki ga je izvojevala v na-ladu ponoči 30. julija, prešla 31. julija po nalogu n oceni štaba cone v napad za likvidiranje posto-■nke. Boji so bili ostri in težki, položaj seje bli; kovito menjal, obenem tudi iznajdljivost koman-Inega kadra in borcev brigade. Pomoč dveh kantonov vojakov, ki so jih vodili trije nemški fanti, je bila v Šentjanžu odbita Tako je Zidanškova irigada 1. avgusta po dvodnevnih neprestanih Jojih, juriših in miniranju zasedla Gornji grad. Sovražnik je imel tri mrtve, za število ranjencev M se ne ve. Brigada je zajela 126 vermanov, 17 »ripadnikov gozdne zaščite, 12 orožnikov in žu-»na Haudeka Zasegla je 134 pušk, 2mitraljeza, S lahkih mitraljezov, 27 brzostrelk, 2 parabeli, 6 »ištol ter mnogo streliva, vojaške opreme in hra-te.
Še vedno so ostale v dolini postojanke Rečica Savinji, delno Nazarje in močno utrjena po-anka Mozirje, kateri je lahko v vsakem času šla na pomoč okrepitev iz Letuša, kjer je bila ojainka s 70 sovražnimi vojaki, iz Šmartnega Paki s 100 sovražniki, Braslovč pa s 120 sovra-ki Tu so bili še šoštanjska in velenjska posto-ka, pa postojanka na Vranskem, Polzeli in ne nje, v Celju in Slovenj Gradcu. Vse te sovra-
10IV*
Številka 35 (497) - 7. septembra 191
ZIDANŠKOVA BRIGADA (nadaljevanje z 8. strani)
brigada krepiti, sovražnikovim napadom pa se je vse uspešneje zoperstavljala. Njeno večjo vojaško dejavnost so v tem času delno zavirale tudi priprave za ponovni pohod na Dolenjsko, kamor bi morale po povelju vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije vse brigade IV. operativne cone. Po štirih neuspešnih poskusih preboja čez Savo so dobile brigade IV. operativne cone v začetku aprila 1945 naloa da ostanejo na Štajerskem. Ker so Nemci v tem času umaknili s Štajerske nekaj večjih enot, so dozoreli pogoji za začetek ofenzivne dejavnosti IV. operativne cona
V	zadnjem obdobju od 8. aprila do 29. maja 1945 je brigada delovala med Savo in Savinjo ter na Koroškem in na zahodnem območju Ivnika. To obdobje se začenja 8. aprila z ukinitvijo operativnega štaba VI. in XI. brigade in z vključitvijo Zidanškove in Šlandrove brigade v XIV. divizijo. Sledila je 9. aprila preosnova brigade. Iz treh šibkih bataljonov je osnoval štab brigade dva močnejša bataljona Z mobilizacijo je brigada pridobila toliko borcev, da je lahko ustanovila tretji bataljon. Takoj zatem pa se je konec aprila razvila v bataljon tudi Ruska četa^ V noči na 1. maj je brigada izvedla uspeli napad na Vransko, kjer je zajela okoli 70 sovražnikovih vojakov ter zaplenila toliko orožja in razne opreme, da je lahko oborožila vse neoborožene borce. Isti dan je prišel v brigado prvi bataljon Kokrškega odreda. Tako je imela brigada 1. maja pet bataljonov, štela pa je 600 borcev. Brigada je še naprej mobilizirala, hkrati pa je razvijala vojaško dejavnost. V izredno uspelem napadu Šlandrove brigade na Zagorje ob Savi je bila Zidanškova brigada na zavarovanjih. Naslednji dan, 6. maja, je Zidanškova brigada razorožila v postojanki Ponoviče prek 90 Nemcev ter z njihovim orožjem oborožila novince. Brigada je tako postala zopet močna in dobro organizirana enota ter zmožna za izvrševanje tudi zahtevnejših nalog. Največje številčno stanje je dosegla 10. maja 1945 na Ljubnem, ko je štela 836 borcev. Na območju Ljubnega je razorožila veliko število sovražnikovih vojakov in pridobila motorizacijo, s katero se je kot prva operativna enota IV. operativne cone pripeljala 10. majav Maribor. Tu je morala oddati predstavnikom Rdeče armade Ruski bataljon. Nato je po načrtu štaba IV. operativne cone o zaključnih operacijah prispela 12. maja v Celovec. Od tod se je premaknila v Velikovec in zavzela položaje na zaporni črti enot IV. operativne cone ter razoroževala nemške in kvislinške enote, ki so se umikale iz Jugoslavije. Potem je bila do 28. maja 1945 na obrambnih položajih na območju Sobote zahodno od Ivnika. Naslednji dan so jo v Ivniku razformirali in razdelili v brigade XIV. divizije.
V	vseh obdobjih je brigada razvijala poleg a/oje osnovne vojaške dejavnosti tudi politično in kulturno-pro-svetno dejavnost K uspešnosti tega dela sta največ pripomogli organizaciji KPS in SKOJ. Obe sta predstavljali odločujočo politično silo, ki je prispevala bistveni delež k uspešni vojaški in politični dejavnosti brigade. Partija in SKOJ sta z zgledom svojega članstva vplivali na vse borce, da je brigada mnogokrat, četudi za ceno velikih žrtev, premagala na svoji sedemnajstmesečni borbeni poti vse prepreke in težave.
Prispevek brigade za hitrejši razvoj Osvobodilne fronte in terenskih političnih organizacij je bil pomemben zlasti na pohorskem operacijskem območju ter na območju med Savinjo in Savo. Brigada je dala izkušene kadre, ki so ustanavljali terenske politične organizacije, te pa so ji nato pomagale pri organiziranju prehrane, obveščevalne službe in zlasti pri uspešnem izvajanju mobilizacije.
MIRKO FAJDIGA
POVEČATI PTT ZMOGLJIVOSTI
Do konca leta 1980 v mozirski občini 640 novih telefonskih priklučkov — Novi prostori v Solčavi in Gornjem gradu — Razmišljanja o novem PTT vozlišču v Mozirju
Težko si je predstavljati hiter življenjski utrip neke občine brez pravočasnih in kakovostnih PTT storitev. Prav tega se zaveda tudi temeljna organizacija združenega dela za PTT promet Velenje, ki ima na področju občine Mozirje osem poštnih enot Že pred leti je pričela s široko akcijo združevanja sredstev, ki so potrebna za povečanje zmogljivosti. Potrebno pa je poudariti, da je bila mozirska občina na področju telefonije slabo razvita in je bilo potrebno akcijo širše zastaviti.
Tako so pričeli z urejanjem telefonskega omrežja in ni daleč čas, ko bo v vsakem zaselku zazvonil telefon. Do konca leta 1980 oz. začetka leta 1981, ko bo akcija zaključena, bodo uredili telefonska vozlišča v Mozirju, Lučah, Gornjem Gradu in Solčavi. Z novim telefonskim omrežjem in z urejenimi vozlišči bodo pridobili nadaljnjih 640 telefonskih priključkov.
Vzporedno s tem pa imajo v načrtu tudi postavitev desetih medkrajevnih telefonskih govorilnic v krajevnih skupnostih, ki bodo pokazale največ zanimanja.
Pomembna pridobitev bodo tudi novi prostori v domu DPS v Solčavi, obnavljajo pa tudi stare poštne prostore v Gornjem Gradu.
V	temeljni organizaciji za PTT promet Velenje se zavedajo, da tudi te nove zmogljivosti ne bodo zadostile vsem potrebam. Zato mislijo tudi naprej: pripravili so osnutek plana za nadaljnje širjenje mozirskega vozlišča in razširitev ostalih osmih končnih central. To so naloge, ki jih čakajo v naslednjem srednjeročnem obdobju, zahtevajo pa pomoč širše družbene skupnosti oziroma vseh uporabnikov PTT storitev.
ZDRUŽENE LEKARNE VELENJE LEKARNA VELENJE LEKARNA ŠOŠTANJ LEKARNA MOZIRJE
čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru - občinskem prazniku!
» * t	,1 r - * < r * 4 * •• >♦<■•) a
1944-
LETO POMEMBNIH DOGODKOV
V letu 1944 se je v Gornji Savinjski dolini zvrstila vrsta pomembnih dogodkov, ki so odločilno vplivali na nastanek in razvoj ljudske oblasti — Velik pomen osvobojenega ozemlja
Ob letošnjem prazniku občine Mozirje v Gornjem gradu bodo delovni ljudje in občani mozirske občine slavili 35—letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline. Ta obletnica je povezana z vrsto pomembnih dogodkov iz NOB in revolucije, ki so imeli velik pomen za krepitev narodnoosvobodilnega boja ter za nastanek in razvoj ljudske oblasti v Gornji Savinjski dolini in na širšem področju.
—	V februarju leta 1944 se je legendarna 14. divizija prebila s Koroške in nadaljevala pot preko Sv. Duha, Solčave, Luč in Podvolovljeka proti Tuhinjski dolini kjer so se njene enote razdvojile in se nato vračale proti Graški gori.
—	Od julija do septembra 1944 sta Šlandrova in Zidanškova brigada v sodelovanju z drugimi enotami uničile sovražnikove postojanke v Lučah, na Ljubnem, v Gornjem gradu in v Mozirju, v tem času pa so se orožniki umaknili tudi iz Rečice ob Savinji in iz Nazarij.
—	Z nastankom osvobojenega ozemlja je bila omogočena ustanovitev partizanskega šolstva. Prva je pričela delovati šola v Solčavi v mesecu juliju. Tej so sledile še številne druge in na osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline je delovalo 15 šol z 48 oddelki.
—	Na osvobojenem ozemlju so se pričeli ustanavljati organi ljudske oblasti. Tej nalogi sta oblastni komite in pokrajinski odbor OF posvetila največ pozornosti. Z združitvijo savinjskega in celjskega okrožja je nastalo novo, obsežno celjsko okrožje. Pogojev za ustanavljanje narodnoosvobodilnih odborov, kot nosilcev obla-
raz rešila problem proste ženske delovne sile
ŠEST LET ISKRE
V	GORNJI SAVINJSKI DOLINI
V	Solčavi opravlja 26 delavcev tozd Feriti enostavnejše delovne operacije, na Ljubnem pa 66 zaposlenih izdeluje komponente za profesionalno elektroniko
Dve Iskrini delovni enoti na Ljubnem in Solčavi sta pokazali sadove resnega in stalnega dela. Po šestih letih je mogoče ugotavljati, da je bila odločitev tozda FERITI, da ustanovi obrat na Ljubnem in Solčavi, pravilna.
TOZD FERITI zaposljuje 305 delavcev, od tega jih je na Ljubnem zaposlenih 66, v Solčavi pa 26. V Solčavi opravljajo enostavne delovne operacije in se uvajajo v zahtevnejše delo. Tako sestavljajo električne sklope iz feritnih elementov za elektroniko široke porabe. Na Ljubnem pa v zadnjem letu, zaradi večjih izkušenj, izdelujejo že elektronske navite komponente za profesionalno elektroniko.
V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujejo, dase bo iz teh dveh delovnih enot razvila temeljna organizacija združenega dela. Povezanost obeh tozdov bo s tem ostala nespremenjena. Osnovni problem pa bo pridobitev ustreznega
Iskra
Industrija elementov za elektroniko, Ljubljana, Stegne 17
TOZD — Tovarna feritnih materialov FERITI, Ljubljana, Stegne 19
strokovnega kadra, zato v tozdu Feriti že namenjajo temu vprašanju veliko pozornost in dajejo precejšnja sredstva za štipendiranje na srednjih in visokih šolah.	^
TOZD FERITI bo letos dosegel 130 milijonov vrednosti proizvodnje, od tega že kar polovico z izdelki za profesionalno elektroniko. Vrednost izvoza pa bo znašala 900 tisoč dolarjev.
Načrtujejo, da bodo v prihodnjem razdobju še bolj modernizirali in avtomatizirali proizvodnjo, kar bo nedvomno porok za doseganje še boljših rezultatov!
II 1 3 lihi '(»Čil ) I I i	I
sti, še ni bilo, zato je pokrajinski odbor OF razpisal volitve v odbore OF, ki so imeli do izvolitve narodnoosvobodilnih odborov začasno funkcijo oblasti. V pripravah na volitve so se po vseh vaseh zvrstila številna zborovanja, ki so se jih prebivalci množično udeleževali. Volitve v razširjene odbore OF so bile končane v avgustu. Zadnje dni tega meseca je bila na Homu pri Bočni prva konferenca aktivistov Celjskega okrožja. Referate zanjo so pripravili dr. Aleš Bebler, Albin Vipotnik in Vojko Nemec. Aktivisti so se na tej konferenci seznanili z temeljnimi smernicami za organizacijo ljudske oblasti, za mobilizacijo in za številčno krepitev partijskih organizacij. Podobna konferenca je bila tudi v Okonini.
—	Septembra so na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline prišli člana predsedstva SNOS Franc Leskošek - Luka in Zoran Polič, načelnik odseka za gospodarstvo pri predsedstvu SNOS inž. Jože Levstik, Vencelj Perko, Jože Kocbek in drugi. Vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja jih je na to področje poslalo z namenom, da bi s svojimi izkušnjami pomagali pri izgradnji ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju.
—	Prebivalci Gornje Savinjske doline so aktivno sodelovali pri sestavljanju kandidatnih list za odbornike krajevnih narodnoosvobodilnih odborov in za odposlance v okrajno skupščino, ki so jih predlagali odbori OF. Volitve so bile v nekaterih krajih že 17. septembra. Okrožni odbor OF Celje je 25. septembra sporočil, da so se volitev udeležili vsi upravičenci v Radmirju, Kokarjah, na Pobrežjih, v Bočni, Pustem polju. Sv. Primožu, Savini, Teru, Brdu in pri Sv. Joštu. Tudi v drugih krajih je udeležba močno presegla 90 odstotkov. Na volitvah je bilo izvoljenih 80 odstotkov kandidatov, ki so jih predlagali odbori O F.
—	Gornji grad je bil v tem času središče politične, vojaške in kulturrio-prosvetne dejavnosti na Štajerskem. Tu so se med drugim zbrali mladinci iz enot 4. operativne cone in 7. septembra 1944 pričeli s konferenco v takratnem občinskem poslopju. Po končani konferenci se je mladina zbrala na velikem mitingu, ki so ga namenili ..združitvi" enot naše in Rdeče armade na jugoslovanskih tleh. Na mitingu je med drugim
ZA POTREBE ZDRUŽENEGA DELA
Delavska univerza Mozirje iz leta v leto nenehno veča obseg svojega dela — V minulem letu je najbolj napredovalo družbenopolitično izobraže vanje — Poslej delo za potrebe združenega dela
Delavska univerza v Mozirju stopa letos v sedmo leto delovanja, ob tem pa zagotovo velja, da iz leta v leto znatno povečuje obseg svojega dela. Pred sedmimi teti so pričeli s šiviljskim tečajem, s poklicno šofersko in administrativno šolo, v naslednjih letih so postopoma uvajali številne seminarske oblike izobraževanja, nove šole kot so poklicna kovinarska, strojna, lesna in gostinska, iz leta v leto pa se povečuje tudi obseg družbenopolitičnega izobraževanja, ki je imelo največji obseg prav v minulem letu. Pri tem je pomembno dejstvo, da na področju družbenopolitičnega izobraževanja tvorno sodelujejo s klubom samoupravljalcev. Samo v preteklem letu so pripravili izobraževalne oblike za delegate šestih organizacij združenega dela, sem sodijo še seminarji za vodstvene in vodilne delavce, za vodstva sindikalnih in mladinskih organizacij in še nekateri drugi.
Izobraževanje ob delu torej dobiva vse večji obseg. Na mozirski delavski univerzi so pripravili izobraževanje za potrebe Modne konfekcije Elkroj, za Mizarstvo in tesarstvo Smreka in za Lesno industrijo Gorenje—Glin, v zadnjem šolskem letu so opravili tudi prvi ciklus izobraževanja za gozdarje, pripravljajo pa šolo za ozek profil v gostinstvu. Kadrovske potrebe na tem področju so namreč več kot očitne in na delavski univerzi pričakujejo, da bo temu primerno tudi zanimanje. Sicer pa ob tem velja poudariti, da je njihova sedanja usmeritev v izobraževalne oblike za potrebe združenega dela resnično umestna in da bo delo Delavske univerze Mozirje v prihodnje še boljše.
BOLJŠA
VETERINARSKA
SLUŽBA
Končno konec nejasnosti na področju veterinarske službe — Savinjsko - Šaleška veterinarska postaja bo do prihodnjega leta pridobila nove in prepotrebne delovne prostore
Savinjsko — Šaleška veterinarska postaja se v zadnjem času otepa s številnimi težavami. Veterinarjem povzročajo hude preglavice neurejeni delovni prostori, ki so predpogoj za verifikacijo postaje, vse pa kaže, da so veterinarji Savinjske in Šaleške doline v svojih dolgotrajnih naporih le uspeli in odslej glede njihovega dela ne bo več nejasnosti. V Šoštanju so namreč uredili prostore, ki jim bodo omogočili nemoteno delo,
) I U .1 . c t > i.	i. r ■. i 4 l	l > -
govoril tudi vodja sovjetske vojaške misije p štabu 4. operativne cone podpolkovnik Bogom lov.
—	Za potrebe brigad so bile v Gornji Savinji dolini organizirane številne delavnice. Osvoboj no ozemlje je tudi tehnikam omogočilo, da so iz skrivališč v okoliških gozdovih preselile v vi Najpomembnejše med njimi so bile tehnil Prežihov Voranc, ki se je kasneje preimenovali tehniko Slavko Šlander, Mladinska tehnik Pokrajinska tehnika za Štajersko, pri Antoi Enciju v Novi Štifti pa je delovala partizana tiskarna. Gornja Savinjska dolina je v tem ča prehranjevala 57 različnih ustanov in udeleženi mnogih konferenc in tečajev.
—	V Gornjem gradu je bilo 2. oktobra velik zborovanje, ki se ga je udeležilo preko 15( prebivalcev iz vse Savinjske doline. 8. oktobra bilo v Gornjem gradu zborovanje izvoljen odbornikov krajevnih narodnoosvobodilnih a borov in odposlancev v okrajno skupščino, kij je vodil Jože Jurančič zbranim pa so spregovoc Franc Leskošek—Luka, dr. Darko Černej, Zora Polič in inž. Jože Levstik.
—	Na Ljubnem je bil v.tem času desetdne* inštruktorski tečaj za aktiviste OF, ki so b predvideni za organizacijo volitev. Na njem ! Franc Leskošek—Luka, Zoran Polič in dr. Dark Černej udeležence seznanili z odloki SNOS volitvah v krajevne in okrajne narodnoosvobodi ne odbore ter z izkušnjami pri izvedbi volitev Beli Krajini in v Gornji Savinjski dolini. Na ten področju so v tem času pripravili številne sestanke in mitinge, tehnike pa so pripravile obit propagandnega gradiva.
—	Največji miting je bil v začetku septembra Bočni, ki se ga je udeležilo okrog 4000 ljudi, f njem so o pomenu osvobojenega ozemlja, izgradnji ljudske oblasti in o njenih nalogi spregovorili vodilni vojaški in politični funkck narji, na mitingu pa sta bila tudi vodji zaveznišk vojaških misij major Franklin A. Lindsay podpolklovnik Bogomolov.
—	Še veliko bi lahko naštevali, saj je bi Jurčkova linija, posebna kurirska služba, ki povezovala rajonske odbore OF še kako poma bna, pozabiti pa ne bi smeli na Solčavo, ki nudila zavetje koroškim borcem in številni partizanskim bolnišnicam.
v Mozirju pa se pospešeno pripravljajo na gradnji nove postaje, ki naj bi bila zgrajena do velik živinorejske razstave v septembru prihodnje leto Pred kratkim so se tudi kadrovsko okrepili jn bodo tako v veliki meri izboljšali svoje delo. Že sedaj so namreč reorganizirali delo osemenjevalne službe v Gornji Savinjski dolini, uvajajo pa tudi stalno dežurno službo v popoldanskem in nočnem času, ob sobotah in nedeljah V.t ot državnih praznikih. Ob tem poudarjal/, da je zaradi znatnega obsega dela dežurstvo namenjeno le za najnujnejše primere, kot so težak porod in poporodne komplikacije, napihnjene živali, težje vročinske bolezni in podobno.
PREDSTAVNIŠTVO V MOZIRJU
, Delovni kolektivi čestitajo za 12. september - praznik občine Mozirje vsem delovno,i ljudem in občanom Gornje Savinjske doline!
V predstavništvu Mozirje Zavarovalne skupno« Triglav — Območne skupnosti Celje opravljaji vse zavarovalne usluge
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje čestitamo za občinski praznik ii sporočamo, da opravlja PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE vse zavarovalne usluge, in sicer:
—	sklepanje vseh vrst premoženjskih zavarovanj (požarna, avtomobilska, vlomska, zavarovanje stekel, stanovanjska, gradbena, montažna zavarovanje odgovornosti, transportna, kre ditna, zavarovanja proti toči in zavarovanji živali),
—	zavarovanja oseb, življenjska in nezgodna.
Sedež predstavništva Zavarovalne skupnosti Triglav -Območne skupnosti Celje v Mozirju
Predstavništvo Mozirje sprejema tudi prijavo škode in vseh zavarovalnih vrst ter posreduje pri likvidaciji zavarovalnih primerov. PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE, ki je v stavbi družbeno političnih organizacij, je odprto ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure.
Zgradili so kegljišče, uredili lep športni park, v znatnem delu kraja so pridobili javno razsvetljavo, regulirali so Ternavo in posodobili precej lokalnih cest. Sem sodijo cesta v Trnovčah in cesta v Lepo njivo, v kratkem pa bodo pričeli posodabljati še cesto proti Šmihelu. Kmalu bo stekla gradnja nove šole v Lepi njivi, šola v Šmihelu je skoraj že dograjena. V Mozirju pa se pripravljajo tudi na gradnjo novega vrtca. Problemov, načrtov in uspehov torej ne manjka.
V Mozirju so prepričani, da bodo zmogli opraviti vse zahtevne naloge, vseeno pa si želijo nekoliko več sodelovanja krajanov in drugih krajevnih dejavnikov.
NAZARJE
V začetku uresničevanja Sedanjega srednjeročnega načrta so v krajevni skupnosti Nazarje na prvo mesto postavili izgradnjo novega vrtca, ki ga prvi referendumski program ni predvideval. Gradnje so se lotili sami in smeli prijem se jim je bogato obrestoval. Z veliko volje in izjemne prizadevnosti so uspeli, pri tem pa ne smemo pozabiti na pomoč združenega dela. Med uspehe sodi tudi obnovitev dvorane v zadružnem domu v Kokarjah, ki so jo tamkajšnji krajani preuredili z lastnimi sredstvi in z lastnim delom. Veliko
pozornosti so v nazarski krajevni skupnosti namenili tudi problemom komunalne narave in so tako obnovili več mostov, krajevne ceste so dobile asfaltno prevleko v Žlabruj Kokarjah,
pa tudi pomoči drugih ne kaže zanemariti. Velika pridobitev za kraj in krajevno skupnost je bila nedvomno nova osemletka, ki je v mnog očem poživela vsakdanji utrip kraja. Tukaj so bili še posebej veseli zdravnika in v isti stavbi še prostorov za pošto, za delo krajevnega urada in krajevne skupnosti, pa še nekaj stanovanj so pridobili. Uredili so tudi pokopališče in mrliško vežica
Vse naštete pridobitve seveda obenem pomenijo tudi nekaj najpomembnejših uspehov, ki so jih v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti dosegli v zadnjem obdobju. Med vsemi so še najbolj zadovoljni z obnovo in dograditvijo mrliške vežice, saj so med prvimi v občini razrešili ta, za vse kraje še kako pereč problem, t
delovnih ur. Razširili in izboljšali so tudi cesto v Poljani, pred kratkim pa so pomembno delovno zmago slavili tudi prebivalci zgornjih Pobrežij in Home, ki so posodobili kilometer krajevne ceste in enako razdaljo za asfaltno prevleko še pripravili. Na Rečici so edini doslej v mozirski občini uredili vsa avtobusna postajališča na območju krajevne skupnosti, pred leti pa so uspeli urediti prvi zazidalni okoliš, kar je za vso Gornjo Savinjsko dolino že kar kritičen problem*. Okoliš je danes že zazidan, zato že pripravljajo drugega Uspehov jim ne manjka tudi na drugih področjih življenja in dela krajevne skupnosti. Morda bi veljalo omeniti osnovno organizacijo ZSMS, ki bo letos za svoje delo prejela plaketo občine Mozirje. Načrtov jim seveda ne manjka. Po srednjeročnem načrtu pa sodi med temeljne postavke izgradnja nove šole.
SOLČAVA
Krajevna skupnost Solčava spada med obmejne in manj razvite skupnosti mazirske občine. Problemov ji ne manjka, uspehov in pridobitev pa tudi ne. Veliko jim pomeni asfaltirana cesta do
* ******************************* *
* t * t
*	M
*	5
*	5
*	i.
*	5
*	*
| SAVINJSKO	|
i ŠALEŠKA	|
i GOSPODARSKA	*
i ZBORNICA	|
J VELENJE	l
*	čestita	$
*	vsem delovnim ljudem in občanom $ $ občine Mozirje	+ $ ob 12. oktobru — prazniku občine Mo-*
*	zirje	%
*	in jim želi tudi za naprej novih delovnih^
*	zmagi	*
*	*
* * * ******************** *********** *
NAŠE KAJEVNE SKUPNOSTI MED DVEMA RAZNIKOMA
Med letošnje pridobitve vsekakor sodi obnovljen in povečan zadružni dom, v njem pa tudi )osodobljena trgovina. Uspešni so bili tudi na jodročju uveljavljanja in delovanja delegatskega sistema ter krajevne samouprave. Na vseh področjih dela in življenja so si torej ustvarili dobro osnovo za bodoče dograjevanje samoupravnih in delegatskih odnosov, za lepši jutrišnji dan.
LJUBNO OB SAVINJI
V krajevni skupnosti Ljubno ob Savinji »udarjajo, da je njihov največji uspeh v zadnjem Ibdobju visoka stopnja pripravljenosti krajanov » družno reševanje skupnih problemov. Brez ia v tukajšnji krajevni skupnosti vsekakor ne bi igli resnično izjemnih uspehov. Samo primer: zadnjih treh letih so posodobili 16 kilometrov rajevnih cest in za to porabili poldrugo milijardo ih dinarjev, uredili so razsvetljavo, temeljito urejajo pokopališče in se pripravljajo na Injo mrliške vežice, očistili so okolje in raviH še marsikatero manjšo, a za kraj še kako lembno nalogo. Krivični bi bili, če bi pozabili na lovce, ki so v svojih loviščih zgradili lovska ova, na ribiče, ki so lani izročili namenu lep iški dom, za planince, ki so prav tako lani i 11 prijetno zavetišče na Travniku, na ilce v Radmirju in na Ljubnem, ki dosegajo nično lepe uspehe na vseh področjih svojega ia, na kulturne delavce, ki so v zadnjem ju izredno obogatili svoje delo, pa na istične delavce, ki so letos spravili pod streho 19. Flosarski bal, na nogometaše, odbojkarice še koga. Seveda jim uspehov ne manjka tudi na igih področjih. Brez problemov pa tudi niso in so seveda našli svoje mesto v njihovih načrtih.
Jvsem se bodo zavzeto lotili pripravljanja rtorskega načrta saj prav nered na urbanisti-n področju močno ovira še hitrejši razvoj
'ln krajevne skupnosti v celoti.
Veliko so prebivalci Luč in okolice postorili zlasti na področju varstva ter skrbi za lepo okolje. Rezultati so bili izredni, saj je bil kraj tri leta zapored najbolj urejen kraj na področju celjske turistične zveze, dvakrat drugi v Sloveniji in enkrat prvi. Za turističnimi delavci ne zaostajajo veliko planinci. Vsa leta nazaj se lahko ponašajo z izredno pestro dejavnostjo. Njihov največji uspeh pa je seveda izgradnja planinske postojanke na Loki, ki so jo z izrednim delom, požrtvovalnostjo, s pomočjo vseh prebivalcev krajevne skupnosti in širše družbene skupnosti postavili v rekordnem času.
MOZIRJE
V mozirski krajevni skupnosti med uspehi postavljajo na prvo mesto Savinjski gaj, ki so ga uredili na nekdanji zapuščeni gmajni in predstavlja edinstveno razstavo cvetja v naravi, dopolnjeno s predstavitvijo narodopisnega izročila celotne Gornje Savinjske doline. V gaju so postavili tudi spomenik padlim kurirjem, ki ga je izdelal rojak, kipar Janko Dolenc. Lani so v Mozirju pripravili republiško prireditev hortikultura 78 in poželi nedeljeno priznanje. Velik uspeh je tudi odnos prebivalcev do okolja, ki se je bistveno spremenil na bolje. Uspehov pa ne manjka tudi drugod.
Nazarjah, Potoku, Pustem polju in drugod. Med največje uspehe pri delu te krajevne skupnosti pa vsekakor sodi pričetek gradnje novega kulturnega doma. Za krajevno skupnost je to velika naložba, vredna 12. milijonov dinarjev. Pri gradnji pa seveda računajo na pomoč združenega dela in ostalih dejavnikov. Dom bodo izročili namenu prihodnje leto ob praznovanju občinskega praznika
Uspehov jim torej ne manjka, načrtov pa tudi ne in na podlagi dosedanjih uspehov so prepričani, da jih bodo tudi uresničili.
NOVA ŠTIFTA
Prebivalcem krajevne skupnosti Nova Štifta ne manjka dela, volje, uspehov in problemov, slednjih še zlasti zato, ker spadajo med manj razvite krajevne skupnosti Gornje Savinjske doline. Med problemi je na prvem mestu neurejena urbanistična dokumentacija, ki je brez dvoma velika ovira njihovega nadaljnjega r_azvoja.
Logarske doline, čeprav ob tem poudarjajo, da je bila prej edina ovira hitrejšega razvoja do danes pa se kljub odpravi te ovire še vedno ni premaknilo na bolje. Veseli so tudi zaradi cest, ki so danes zgrajene skoraj že do vseh višinskih kmetij, nekaj pa jih bo cesta povezala prav kffialu še z dolino. Tudi električno energijo so že napeljali do prav vseh kmetij in telefonsko omrežje, ki je nedvomno izrednega pomena. Kmetije visoko v gorah so sedaj resnično povezane s svetom tudi v zimskem času, kmetje se lažje dogovarjajo med seboj, pa tudi obrambnih vidikov ne bi kazalo zanemariti. Naslednja velika pridobitev je poslovna enota Iskre, ki mnogim družinam na solčavskem pomeni lepši kos kruha. Vse to je veliko pripomoglo k hitrejšemu razvoju kmetijstva, zlasti na strmih pobočjih Matkovega kota in drugod. Pašnokosni sistem se vse bolj uveljavlja in z njim mlečna proizvodnja. Kritično ostaja torej bolj ali manj vprašanje mogočega razvoja turizma in prav v tem so, in še bodo namenili največ pozornosti pri snovanju svojih razvojnih načrtov.
Drugi problem je cesta, ki povezuje Novo Štifto s Kamnikom in Ljubljano ter je uradno poimenovana kot Cesta II. grupe odredov. Želijo si, da bi bila v celoti posodobljena do leta 1982, ko bodo slavili 40—letnico prihoda teh partizanskih enot na to področje. Glede na opravljena dela, pa v Novi Štifti o tem že močno dvomijo. Letos so namreč pridobili „celih" 500 metrov asfaltne prevleke. Poleg tega v tej krajevni skupnosti pospešeno posodabljajo krajevne ceste in so tako letos pridobili 1000 metrov sodobne ceste, ostalo pa jim je še nekaj malega. Veliko sredstev so prispevali krajani sami, prav tako pa so veliko mero razumevanja pokazali tudi pri obnovi gasilskega doma, ki so ga tukajšnji gasilci obnovili v rekordnem času. Precej pomembnih delovnih uspehov so dosegli seveda tudi v preteklih letih, dvignili so krajevno samoupravo na znatno višjo raven in zato upravičeno načrtujejo nove naloge, ki jih bodo v svoji zagnanosti, delovni vnemi ter s pomočjo širše družbene skupnosti zagotovo uresničili.
REČICA OB SAVINJI
ŠMARTNO OB DRETI
Za prebivalce krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti nedvomno velja, da zavzeto sodelujejo pri različnih akcijah in si tako ustvarjajo pogoje za boljši jutrišnji dan. O tem pričajo tudi naslednji podatki. V zadnjih dveh letih so krajani prispevali veliko sredstev, s katerimi so uspešno razrešili marsikateri problem. Za napeljavo telefonov so prispevali 150.000 dinarjev, za televizijski pretvornik 14.000 din, za mrliško vežico 26.000 din, za cesto v Vologu 110.000 din, za športno igrišče 24.000 din, za smučarski vlečnici 15.000 din, za vodovod 60.000 dinarjev, poleg tega pa so veliko sredstev in delovnih ur namenili še za izgradnjo strelišča. In to še ni vse. Za izgradnjo večnamenskih prostorov pri osnovni šoli v Šmartnem so namenili vsa sredstva, ki jih bodo zbrali z občinskim samoprispevkom, sami krajani pa so v ta namen doslej zbrali že 160.000 dinarjev, vsota pa se bo povečala, ko bodo svoj „dolg" poravnali vsi.
j ne samoupravne celice občanov Gornje ~njške doline se ponašajo z več novimi ornimi zmagami in pridobitvami zadnjega obdobja
Tudi v krajevni skupnosti Lučev zadnjem letu ii ne manjka uspehov. Njihova največja akcija je la in je še posodabljanje ceste v Podvolovjek. ebivalci ob njej so doslej bogatejši za slabih 6 lometrov sodobne ceste, ki jim resnično veliko meni, akcija pa teče & naprej. Pri tem so se 9e'da hrajbolj izkazali prebivala Podvolovjeka)
Nekaj resnično zavidljivih uspehov so v zadnjem obdobju dosegli tudi prebivalci krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Na prvo mesto postavljajo posodobljeno cesto med Rečico in Žekovcem. Asfaltno prevleko so položili na 3.100 metrih v širini 4 metrov. Veljala jih je dobrih 3 milijone dinarjev, predračunska vrednost pa je bila skoraj dvakrat višja. Toliko starih milijonov so prihranili s samoprispevkom krajanov in z ogromnim številom prostovoljnih
BOČNA
Krajevna skupnost Bočna je samostojno ivela šele v letu 1974. Že kar na začetku pa so H krajani zavzetno lotili reševanja najnujnejših omunalnih problemov. V prvih letih obstoja so l otepali s hudim pomanjkanjem sredstev, pa fdjub temu so uspeli urediti telefonsko omrežje, ravili so nabiralno akcijo za TV pretvornik in sničili še vrsto manjših del. Največje uspehe a so dosegli v minulem letu, posodobili so 3 kilometre krajevnih cest Za to so lani porabili skoraj 1.700.000 dinarjev, od tega so jih krajani jjlrispevali 537.000 in si za nameček polili iltno prevleko na večini dvorišč. V lanskem so v prostorih osnovne šole, ki so danes že mi, uredili otroški vrtec. Prebivalci so v letnem obdobju delovanja krajevne skupnosti različne akcije prispevali dobrih 850.000
ruwi
Številka 35 (497) - 7. septembra 1979
za rokovanje s polizdelki in izdelki. V proizvodni dvorani so delovni pogoji poleti dokaj otežkoče-ni, zato je bila odločitev o gradnji novih delovnih površin še toliko bolj umestna.
Prav sedaj velenjski GIP Vegrad in IMP iz Ljubljane pospešeno gradita proizvodne prostore, s katerimi bodo pridobili 1.800 kvadratnih metrov novih delovnih površin. Ob njih pa bodo zgradili še novo industrijsko prodajalno, prizidek k upravni zgradbi, novo vratarnico in druge spremljajoče objekte, ki bodo skupaj merili še 700 kvadratnih metrov. Seveda niso pozabili na zunanjo ureditev. Primerno bodo uredili okolje svoje tovarne in poleg tega zgradili še avtobusno postajo ter športna igrišča za košarko, mali nogomet in rokomet Naložba jih bo veljala 35 milijonov dinarjev, proizvodnja v novih prostorih pa bo stekla v začetku prihodnjega leta. Začetek dela pa je predvsem odvisen od dobaviteljev opreme.
Investicija je bila torej usmerjena predvsem v povečanje intenzivnosti proizvodnje in v izboljšanje delovnih pogojev. Ko bodo vlaganja zaključili, bodo krojilnica, šivalnica, likalnica in drugi prostori bogatejši za nove klimatske naprave, predvsem pa za nov viseči avtomatski notranji transport Samo z uvedbo takšnega transporta bodo produktivnost dela povečali za 6 do 7 odstotkov, upravičeno pa pričakujejo, da bo sodobnejši transport omogočil številne izboljšave in z njimi se bo produktivnost dvignila še za nadaljnjih 5 do 7 odstotkov. To pa še niti ni vse. Načrtujejo tudi dopolnitev strojne opreme. Za to bi rabili dodatne 4 milijone dinarjev in če bodo
Šivalnica
jspeli, bodo produktivnost povečali še za 3 do 5 odstotkov.
Turli s 1 kšno stopnjo rasti produktivnosti dela se ne nameravajo zadovoljiti. Radi bi namreč uveljavili načelo ,,pravi človek na pravo delovno mesto". To bodo uresničili z okrepitvijo izobraževanja in usposabljanja delavcev, novo pridobljeno znanje in sodobna mikro organiziranost pa naj bi delovno produktivnost dvignila še za nadaljnjih 3 do 5 odstotkov. Pri tem ne kaže pozabiti dejstva, da bodo uvedli enoizmensko delo, za novi delovni čas pa se še niso odločili, saj je zanj le še preveč ovir. Tudi večjega števila delavcev nova naložba ne bo terjala. Na novo jih
ELKROJ V SAMEM VRHU SLOVENSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE
nameravajo zaposliti le 40 in končno število zaposlenih v modni konfekciji Elkroj dosegel načrtovano razvojno raven. Nadaljnjega razvoja seveda ne zanikajo in če se bodo pokazale potrebe bodo proizvodnjo še razširili, vendar zagotovo ne v Nazarjah. Za Elkroj izbira lokacije ni problem, saj v nobenem primeru ne ogroža okolja in ravnotežja v njem.
dejavnost, izven tekstilne industrije. Možnosti! gornji Savinjski dolini na takšno širjenje proiz vodnje nedvomno obstajajo. Ponujajo se n področju predelave kmetijskih pridelkov, plasti ke, možna pa bi bila sovlaganja za izgradnji zmogljivosti za izdelavo lesnoindustrijskih odpad kov in še bi lahko naštevali. Jasno je namreč, d bo morala tudi mozirska občina v bodoči poskrbeti za kapitalno produktivne usmeritve, poleg tega visoko akumulativne in vključene) madnarodno delitev dela. Brez njih potrebne razvojne stopnje ne kaže načrtovati.
Nova investicija je usmerjena predvsem v povečanje intenzivnosti proizvodnje in v izboljšanje delovnih pogojev — Novi načrti in napori za povečanje produktivnosti — Višek sredstev namerava ELKROJ v prihodnje vlagati v nove dejavnosti, izven tekstilne industrije, za kar so v
Gornji Savinjski dolini nedvomno možnosti
Enovita organizacija združenega dela Elkroj Mozirje dosega najboljše rezultate v združenem delu mozirske občine in je po kazalcih tudi v samem vrhu slovenske tekstilne industrije. S svojimi izdelki je Elkroj osvojil celotno jugoslovansko tržišče, precejšen del zahodnonemškega, izvaža pa tudi v številne druge države.
Lani so v Elkroju izdelali 857 tisoč hlač, letošnji načrt pa jih predvideva 1 milijon in 50 tisoč. V prvem polletju so jih izdelali 518 tisoč in s tem letni načrt dosegli 49,4 odstotno. Letos bodo tako, v primerjavi z lanskim letom, povečali proizvodnjo za 23 odstotkov.
Morda ne bo odveč še nekaj podatkov iz analize gospodarjenje v prvih šestih mesecih letos. V Elkroju načrtujejo, da bodo letos ustvarili 126 milijonov dinarjev celotnega prihodka in v polletju so ga ustvarili točno polovico. Delovna organizacija naj bi ustvarila preko 51 milijonov dinarjev dohodka in letni načrt so ob polletju dosegli 57 odstotno. Razlika je nastala zato, ker so se porabljena sredstva gibala počasneje, kot je predvideval načrt Čisti dohodek so glede na letni načrt dosegli 60 odstotno, za osebne dohodke so razporedili 45 odstotkov sredstev in za poslovni sklad 106. Povprečni osebni dohodek je v prvih 6 mesecev dosegal 6.950.— dinarjev, lani v istem obdobju pa je bil za 1.000.— dinarjev manjši.
SEDE2: PRIHOVA ŠT. 56 POŠTA: 63330 MOZIRJE
Letos so se jim povečale zaloge surovin predvsem zato, ker tržišče ne omogoča sprotnega oskrbovanja in jih zato kupujejo kadar so pač na voljo. V takšen način preskrbovanja so pravzaprav prisiljeni, če se namreč želijo izogniti zastoju v proizvodnji in morebitnim prekinitvam. Zaloge surovin so zato trenutno večje, kot jih terja njihov tehnološki proces; to dejstvo pa vpliva na likvidnost, ki se je v zadnjem času nekoliko poslabšala. Vsekakor stanje ni zaskrbljujoče in jim le občasno ter v manjših oblikah o tež koča delo. Zaloge izdelkov niso problem. Tega pa ne bi mogli trditi za rast stalnih stroškov, ki se vsekakor ne gibljejo v skladu z letnimi predvidevanji. Energetska kriza se namreč na letni načrt ne ozira preveč.
Modna konfekcija Elkroj danes zaposluje 405 delavcev. Delajo v dveh izmenah in se že otepajo s prostorskimi problemi. Predlani so sicer zaključili pomembno naložbo, s katero so si med drugih zagotovili nove upravne prostore in sodobne prostore za družbeno prehrano. Kaj kmalu pa so se odločili za nova vlaganja. V svojih sedanjih prostorih so namreč že utesnjeni, kar zlasti velja za skladišče in za prostore, potrebne
Likalnica
Krojilnica
Sicer pa so to več ali manj le ugibanja. Trenutno je položaj v tekstilni industriji namreč takšen, da ekstenzivnega širjenja ne kaže načrtovati. Zmogljivosti so tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji že prevelike in vsaj v SLoveniji naj bi tekstilno industrijo širili le še intenzivno. Takšne ugotovitve seveda veljajo tudi za Elkroj, ki pa se morebitnemu večanju le ne odkreka. Elkroj bo namreč tudi v prihodnje ustvarjal višek sredstev, ki jih bo morda kazalo vložiti v kakšno novo
PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE P. O.
Skladišče
Delovni kolektivi čestitajo za 12. september j - praznik občine Mozirje vsem delovnimi ljudem in občanom Gornje Savinjske doline! J

'i!ka 35 (497) - 7. septembra 1979
rsi 13
II LESNE IDUSTRIJE »RENJE-GLIN lRJE
ata 1985 naj bi zaposlovali 1400 delavcev, rednost proizvodnje pa bi znašala poldrugo milijardo dinarjev
V lesni industriji Glin Nazarje so v zadnjem iasu namenili veliko pozornosti, časa in dela novanja obetavnejšega jutrišnjega dne. Z vklju-itvijo v sestavljeno organizacijo združenega dela iorenje pa so se njihove razvojne težnje še krepile. Kakšen je torej njihov pogled naprej, v sto 1985.
[Razvojne smernice za naslednje srenjeročno ibdobje temeljijo v tej organizaciji združenega lela predvsem na potrebah, možnostih in željah
0	napredovanju, saj je le takšno izhodiše pogoj,
1	bodo ujeli in obdržali korak s sorodnimi »lovnimi organizacijami. Prilagodili so jih seveda cupnemu odgovoru temeljnih organizacij zdru-enega dela slovenske lesne industrije. Rast roizvodnih zmogljivosti pa je zasnovana na emljepisno zaokroženem surovinskem področju iornje Savinjske doline in njeni delovni sili.
Predvsem nameravajo v prihodnjih letih doseči l tesnejšo tehnološko ter ekonomsko poveza-ost med gozdarstvom in primarno predelavo »a. V skladu s takšnimi težnjami bodo v odelovanju z gozdarji pričeli z izgradnjo rehaniziranega osrednjega skladišča za hlodovi-o. Naložba bo prav gotovo rodila vrsto ugodnih činkov v gozdarstvu, saj bodo zmanjšali porabo asa na enoto proizvoda za 30 do 40 odstokov, benem pa bodo skrajšali čas, ki ga sedaj Dtrebujejo od poseka lesa do začetka njegove rimarne predelave. Pri slednji bodo s temi aganji opravili vsa fizična dela pri skladiščenju lodovine, skrajšani čas pridelovanja v gozdarski roizvodnji pa bo zagotovil potrebno kakovost
(sa.
£
gorenjec; ta
lesna industrija, n. sol. o., 63331 Nazarje Telefon: (063) 830-930 - Telex: 33 624 GLIN Železniška postaja: Šmartno ob Paki
Uveljavljanje dohodkovnih odnosov je prava pot pri odpravljanju težav
Z uvedbo najsodobnejših strojev v žagarski roizvodnji bodo zagotovili kar najbolj namensko koriščanje lesne surovine in občutno zmanjšali orabo časa. Med načrtovana vlaganja na odročju predelave lesa sodi tudi delna zamenja-i primarnih in sekundarnih strojev, postavitev analske sušilnice in avtomatske sortirne naprave l žagarski asortiment Na vseh področjih bodo »rej uvajali takšno opremo in tehnologijo, ki bo trostila dokajšen del delovne sile, to delovno lo pa bodo usmerjali na druga delovna mesta. Bodoči razvoj lesne industrije bo slonel retežnoi na dveh surovinah, na ivernih ploščah in lasivnerm smrekovem ter bukovem lesu. Zato odo morali nujno zagotoviti nemoteno obrato-mje tovarne ivernih plošč in ob tem poskrbeli l visoko kakovostno raven. Načrtovani začetek redelave in oplemenitenja ivernih plošč nudi roke možnosti nadaljnjega razvoja, predvsem na odročju gradbeništva in pohištvene industrije, sa tržna prizadevanja bodo zato usmerili v »vrstno potrošnjo in vzporedno razvijali nove delke. Pričakujejo namreč, da bo proti koncu aslednjega srednjeročnega obdobja v gradbe-Stvu prišlo do bistvenih sprememb v prid Khistrijske gradnje stanovanj. V tovarni za lemenit(enje in predelavo ivernih plošč naj bi do Dnca Iteta 1985 stekla površinska obdelava, opolnjena z opremo za izdelavo pohištva, ki se o vključevalo v sistem DOM. Proizvodnjo stavbnega pohištva bodo v letu 981 dopolnili z napravam i za finalno površinsko bdelavoi. V naslednjem srednjeročnem obdobju odo proizvajali večje količine vezanih oken, vedli bodo redno proizvodnjo finaliziranih »steklemih oken, opustili pa bodo klasični rogram.. Proizvodnja vrat bo temeljila na ivernih ah, ki bodo osnova za suhomontažne boje, krila pa bodo dopolnjevali z izdelki ializiiranih tovarn in oplemenitenimi ivernimi amii.
V nasllenjem obdobju predvidevajo tudi uved-
0	sporetdnega programa, s katerim bodo razvijali premo za primerno žagarsko dejavnost. V ta rogram bodo vključili lastno tehnologijo in fianje. (Glede na jugoslovanske zmogljivosti v roizvodlnji transporterjev in opremi zažagalnice !r hlodiišča menijo, daje usmeritev v ta program ujna Nlova tovarna bo predvidoma zaposlovala d 40 d<o 80 delavcev. Pri tem pa je pomembno idi dejjstvo, da nova proizvodnja ne bo nesnaže>vala okolja.
Na dlaini je ugotovitev, da bo vse navedene cilje resničil delovni človek s svojimi prizadevanji in tanje m.. Pogoj za uspešnost in trajnost teh rizadevčanj je seveda skrb za delovnega človeka,
1	razvoji njegovih telesnih in duševnih sposobno-
9
\
Delovmi kolektivi čestitajo za 12. september - prazznik - občine Mozirje vsem delovnim . ljudem * in občanom Gornje Savinjske doline!
sti, ki vplivajo na njegovo počutje na delovnem mestu in doma ter v krajevni skupnosti. V prihodnjem obdobju bodo veliko pozornosti namenili tudi družbenemu standardu in rekreaciji. Takšna usmeritev je vsekakor nujna, saj ob razvoju tehnologije postaja delo vse bolj monotono, pomanjkanje pestrosti na delovnem mestu pa bo zato treba nadomestiti z drugimi oblikami udejstvovanja izven delovnega časa. V te namene bodo dograjevali kulturno—zabavni športni center ob sotočju Drete in Savinje. Poleg tega pa nemeravajo vsako leto zgraditi 20 novih stanovanj.
Ob uresničitvi vseh zastavljenih ciljev bo organizacija združenega dela Lesne industrije Gorenje — Glin Nazarje v letu 1985 zaposlovala 1.400 delavcev, vrednost proizvodnje bo dosegla poldrugo milijardo dinarjev. Realizacija na zaposlenega bo znašala 1,86 milijona dinarjev, za nova vlaganja pa bodo v tem letu namenili 300 milijonov dinarjev.
Z OBNOVO IZBOLJŠATI DELOVNE POGOJE
Oprema v temeljni organizaciji žagarstvo je danes že zastarela - S posodabljanjem in z novogradnjo bodo predvsem izboljšali težke delovne pogoje
Temeljna organizacija žagarstvo v Lesni industriji Gorenje — Glin Nazarje je sestavljena iz obrata žaga, ki letno predela preko 83.000 kubičnih metrov hlodovine, iz obrata tračna žaga, ki obdela okrog 6.800 kubičnih metrov lesa ter obrata skoblani trami in ladijska tla. V tej delovni etapi izdelajo letno 215.000 kvadratnih metrov raznih opažev in pri tem predelajo skoraj 9000 kubičnih metrov hlodovine. V sestavi te temeljne organizacije je tudi skladišče žaganega lesa in gozdnih sortimentov. Največ lesa raz žagajo za potrebe temeljne organizacije stavbeno pohištvo in druge koristnike, precej lesa pa tudi izvozijo. Pri proizvodnji žaganega lesa pridobijo letno 40.000 prostornih metrov odpadkov, ki jih uporabi temeljna organizacija iverna, z njimi pa oskrbujejo tudi kotlarno. Žaga je danes tehnološko že zastarela in posledica tega so tudi težki delovni pogoji. Zato bodo izrabljeno opremo delno posodobili že letos, zgradili pa bodo tudi nov obrat za predelavo drobne oblovine in izdelavo stropnih opažev. Posodobiti bodo morali tudi tehnologijo lupljenja hlodovine in obnoviti žago ter skladišče. Pri tem poudarjajo, da s posodabljanjem ne bodo povečali zmogljivosti, njihov osnovni cilj je modernizacija in avtomatizacija proizvodnje in s tem izboljšanje delovnih pogojev.	„ . , - A , \ . »Vi < -

V novih proizvodnih prostorih bodo zagotovili višjo stopnjo predelave ivernih plošč
LEPŠI OBETI ZA IVERKO
RESNIČNO ZAVIDLJIVI USPEHI
V temeljni organizaciji Stavbeno pohištvo so se povezali z znanostjo in ta povezava se jim je bogato obrestovala — Vse večji uspehi na vseh področjih — Obilna mera solidarnosti
Temeljna organizacija Stavbno pohištvo v sklopu nazarske lesne industrije je bila ustanovljena v letu 1976. Za tiste čase in še do nedavnega je bil zanjo značilen pretežno še obrtniški način dela zato ji tudi problemov ni manjkalo. Zaposleni so se tako soočili s pomanjkljivostmi in jih sklenili odpraviti. Na pomoč so poklicali zavod za produktivnost dela in povezava znanosti in združenega dela je rodila presenetljive rezultate. Brez večjih vlaganj so povprečni čas na enoto izdelka zmanjšali za polovico in dosegli še druge velike uspehe, z njimi pa so si predvsem z agotovili pogoje za še večje delovne uspehe v prihodnje. V lanskem letu so izdelali 160.000 odprtin in bodo letos že presegli številko 176.000, lani so izdelali 84.000 primerkov senčil, letos jih bodo že preko 100.000, produktivnost so v enakem obdobju povečali za 23 odstotkov in še bi lahko naštevali njihove uspehe, ki so vsi po vrsti plod zavzetega dela. Ob tem ne kaže pozabiti na njihovo solidarnost. Temeljni organizaciji iverna so pomagali pri kritju izgube s 6,8 milijona dinarjev iz dohodka, iz rezervnega sklada z 1,6, nižje vrednotenje odpadkov pa je navrglo še 6,5 milijona dinarjev. Zaposleni so se ob sprejemanju zaključnega računa odločili, da celotni poslovni sklad namenijo za obnovo osnovnih sredstev. V prihodnje proizvodnje ne bodo povečevali, svoje izdelke pa bodo oplemenitili s kakovostjo in zagotovili višjo raven predelave.
Proizvajalci ivernih plošč se že vrsto let otepajo s številnimi težavami — V Nazarjah so se lani lotili sanacijskega programa in bodo v izgradnjo novih prostorov vložili 16 milijonov dinarjev
Nazarska tovarna ivernih plošč je ena izmed štirih v Sloveniji, sicer pa je bila prva v Jugoslaviji s tako visoko zmogljivostjo. Na dlani je dejstvo, da je vsaj na začetku rešila naše gospodarstvo odvisnosti od uvoza in hkrati zagotovila predelavo 50.000 ton lesenih ostankov, ki so jih prej porabili za kurjavo. Na začetku obratovanja leta 1971 so v Nazarjah izdelali 45.000 kubičnih metrov ivernih plošč, štiri leta kasneje pa so z novimi vlaganji zmogljivosti tovarne povečali na 80.000 kubičnih metrov. Navzlic mnogim in navidez nepremostljivim težavam, ki pestijo vse pridelovalce ivernih plošč, v Nazarjah zagotavljajo, da s prodajo nimajo nikakršnih težav, te pav preveliki meri nastopajo pri oskrbi z reprodukcijskim materialom in pri cenah. Proizvodni stroški so se v zadnjih petih letih povečali za celih 130 odstotkov, prodajne cene surovin ivernih plošč pa so se v istem obdobju povečale za pičlih 8 odstotkov. Zaradi vseh teh in drugih težav so v Nazarjah lani izdelali sanacijski program katerega osnovna usmeritev je višja raven predelave plošč.
Gradnja novih proizvodnih prostorov je že v teku, v njih pa bodo poslej opemenitili 30.000 kubičnih metrov ivernih plošč in jih predelali. Nova tovarna bo zaposlila 117 delavcev.
RES RAZNOLIKA DEJAVNOST
Temeljni organizaciji Eneigetika in vzdrževanje pestre dejavnosti resnično ne manjka — Z novimi prostori bodo obseg svojih uslug še povečali in njihovo kakovost dvignili na znatno višjo raven
Z zelo raznoliko dejavnostjo se lahko ponaša temeljna organizacija energetika in vzdrževanje v nazarski lesni industriji. Poleg rednega vzdrževanja vseh strojev, naprav in objektov na celotnem industrijskem kompleksu, se ukvarjajo še z vrsto drugih dejavnosti. Temeljno organizacijo sestavljajo oddelki mehanična delavnica, elektro oddelek, mizarsko—gradbena dejavnost, kotlovnica, skladišče potrošnega materiala, prevozniške usluge in distribucija električne energije ter tehnološke pare. Sestava poklicev te 60-članske temeljne organizacije je resnično raznolika Lani so svojo dejavnost še obogatili. Zagotovili so si prostore za mizarsko-gradbeno dejavnost in v njih uvedli še dopolnilno proizvodnjo strešnih oken. Njihova dejavnost je v določeni meri tudi sezonskega značaja in tako z dopolnilno proizvodnjo strešnih oken smotrno izkoriščajo delovno silo in čas. So tudi nosilci investicijskega vzdrževanja v njegovem celotnem spletu in tudi na tem področju dosegajo lepe uspehe. Letos so se nadvse uspešno vključili v izgradnjo odsesoval-nih naprav v stavbnem pohištvu in izdelali vodne filtre za tovarno ivernih plošč. Poleg tega se s svojimi dejavnostmi tvorno vključujejo v vse novogradnje in v skladu s svojimi možnostmi pomagajo izvajalcem del. Zaradi povsem neustreznih prostorov zato načrtujejo nove in z njimi bodo svojo dejavnost in kakovost svojih uslug dvignili na znatno višjo raven.
Najboljše rezultate je v preteklem obdobju dosegla temeljna organizacija stavbeno pohištvo
Samoupravne interesne skupnosti čestil za 12 september — praznik občine Moz vsem delovnim ljudem in občanom Ga Savinjske doline!
>■ T 1 i i c »f J	e i i i< O rt *
Gradivo za prilogo Našega časa, posvečamo prazniku občine Mozirje, so prispevali: Desa Kozič, Milan Fajdiga, Franc Firšt, Vlado Košir, Rudi Kuhar, Dragan Balaban, Jože Kranjc, Janez Plesnik in Ivo Avberšek
lil
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI V OBČINI MOZIRJE
Proces podružbljanja samoupravnih interesnih skupnosti poteka zadnja leta v smeri, ki so jo nakazali ustava in zakoni, posebej zakon o združenem delu, ter stališča in smernice zveze komunistov, socialistične zveze, zveze sindikatov in zveze socialistične mladine.
Bistven napredek je dosežen v razvoju samoupravnih odnosov. Uveljavljanje delegatskega sistema je omogočilo, da imajo delavci v združenem delu vse močnjejši vpliv na odločitve v samoupravnih interesnih skupnostih. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti vse manj odločajo same, pač pa postajajo mesto, kjer se delegati medsebojno seznanjajo z interesi in zahtevami delavci, ki so jih delegirali, usklajujejo stališča in pripravljajo rešitve. O temeljih planov, pa tudi o drugih pomembnih vprašanjih, pa sklepajo samoupravne sporazume delavci v svojih organizacijah in skupnostih.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti same sprejemajo le še splošne akte, izvršilne ali organizacijske narave tako, da postaja samoupravno sporazumevanje temeljna oblika odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih. Med uporabniki in izvajalci so se začele razvijati temeljne oblike odnosov svobodne menjave dela. Samoupravni sporazumi o temeljih planov vsebujejo opredelitve programa/, planske vrednosti teh programov, merila za vrednotenje opravljenega dela izvajalcev in prispevne obveznostiuporabni-kov. S tem je dosežen bistven odmik od nekdanjega proračunskega financiranja in je omogočeno nadaljnje razvijanje odnosov svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih.
Nadaljnji proces podružbljanja samoupravnih interesnih skupnosti bodo zagotovo še pospešili zakoni o skupnih osnovah svobodne menjave dela in o sistemu planiranja. Odločilno vlogo pri vzpodbujanju in usmerjanju pa bodo imele družbenopolitične organizacije in drugi družbenopolitični dejavniki.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST MOZIRJE
Učni uspehi se iz leta v leto izboljšujejo, zmanjšuje se osip
Vzgoja in izobraževanje je sestavni del družbenega dela in glavni nosilec oblikovanje take socialistične osebnosti, ki bo sposobna graditi in spreminjati družbo. Prav zato ima po ustavi poseben pomen. To se odraža v posebnih programih in prednosti izvajanja teh programov kot temeljnih sestavnih delov oblikovanje socialistične osebnosti in socialističnih samoupravnih odnosov.
Program vzgoje izobraževalne skupnosti v občini Mozirje in njegovo vrednotenje temelji na nalogah, ki izhajajo iz veljavnih zakonskih stališč. Ta program
ob Dreti in Nova Štifta, Luče s podružnicama Raduha in Solčava ter samostojna osnovna šola Ljubno.
V okviru osnovne šole Luče je v Solčavi tudi internat za učence, ki imajo v zimskem času težko prehodno pot do šole.
Šole vključujejo vse šoloobvezne otroke v občini, in sicer letno okrog 2.000. V zadnjih letih je opaziti, da število učencev rahlo upada. Organizacija oddelkov, od prvega do osmega razreda, je odvisna od števila učencev posameznega razreda določenega šolskega okoliša in deloma tudi od oddaljenosti doma učenca. Število oddelkov v občini se giblje v mejah od 75 do 80 odstotkov. Okrog 10 odstotkov oddelkov je zaradi premajhnega števila otrok kombiniranih (dva razreda v enem oddelku).
Učni uspeh se iz leta v leto izboljšuje in znaša sedaj med 98 in 99 odstotki. Razveseljivo je tudi zmanjšanje usipa. V prejšnjih šolskih letih je bil osip v osnovnih šolah na območju mozirske občine vedno nad poprečjem celjske regije. Že v šolskem letu 1977/1978 pa je bilo Mozirje med osmimi občinami na drugem mestu. Poprečni .osip v celjski regije je znašal 8,9 odstotkov, v občini Mozirje pa le 6 odstotkov.
ljudi in s svojimi spremljajočimi prostori Miiko pomenijo
Po letu 1970 so začeli zaradi potreb in dotrajanosti starih šolskih objektov iz sredstev prvega samoprispevka občanov, občinske izobraževalne skupnosti in republiške izobraževalne skupnosti obnavljati stare in graditi nove šolske prostore s potrebnimi dodatnimi prostori (telovadnice, šolske kuhinje, večnamenski prostori). Prostorske zmogljivosti šol v glavnem zadoščajo pogojem za prehod na podaljšano bivanje oziroma celodnevno šola Edina izjema je Mozirje, kjer so zmogljivosti premajhne in bo treba v prihodnjem srednjeročnem obdobju rešiti tudi ta problem, in to skupaj z Rečica
Dotrajano šolo v Lepi njivi bodo obnovili in dogradili prizidek
Kadrovska zasedba šol je zadovoljiva. V osnovnih šolah je zčposleno 148 delavcev, in sicer 51 z višjo in 57 s srednjo izobrazobo, od katerih jih študira ob delu 23, od delavcev z višjo izobrazbo pa dva.
Vsa prizadevanja za izboljšanje materialne osnove šol in posodabljanja pouka so odraz teženj delavcev, ki se zavedajo pomena izobrazbe in preko občinske izobraževalne skupnosti določajo, v mejah materialnih možnosti, obseg in vsebino programov osno/nega izobraževanja. Več kot doslej pa bo treba storiti za uvajanje celodnevne šole ter čimprej izenačiti osebne dohodke delavcev v vzgojno izobraževalni dejamosti z drugimi delavci v združenem delu mozirske občine.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA MOZIRJE
Občina Mozirje ni imela do leta 1970 nobenega vzgojno varstvenega oddelka, zdaj pa je v vrtcih že več kot 200 predšolskih otrok
Skrb za kar najbolj skladen razvoj otrok, za njihovo zdravo rast ter dobre ekonomske in socialne pogoje je sestavni del naše samoupravne družbe. Skupnost otroškega varstva se, upoštevaje potrebe delavcev, odloča za take delovne in razvojne programe, s katerimi skuša doseči kar najbolj učinkovito vzgojo in varstvo najmlajših občanov. Programske usmeritve, ki jih skupnost uspešno rešuje, so predvsem:
1.	zagotavljanje pogojev za organizirano vzgojo predšolskih otrok;
2.	izboljšanje varstva zaposlenih mater s podaljšanjem porodniškega dopusta;
3.	krepitev družbene pomoči družinam pri vzdrževanju otrok (otrošKi dodatek) s posebno skrbjo za prizadete otroke ter za otroke, ki imajo le enega roditelja ter kmečke otroke;
4.	letovanje predšolskih in šolskih otrok, ki so posebna oblika rekreacije otrok, ki jih terja ali zdravstvena diagnoza ali slabo socialno stanje družin.
Razmer« ne pocfročju otroškega varstva se hitro izboljšujejo
Osnovna usmeritev zadnjih let, ki pa bo veljala tudi za nekaj let vnaprej, je investicijska izgradnja zmogljivosti otroškega varstva za predšolske otroke. Občina Mozirje do leta 1970 ni imela nobenega vzgojno varstvenega oddelka. Potem se je začelo z dvema oddelkoma v Mozirju ter nadaljevalo z oddelkom na Rečici, dvema oddelkoma na Ljubnem, štirimi oddelki v Nazarjah, oddelkom v Lučah, dvema oddelkomav Gornjem gradu in oddelkom v Bočni. Tako je zdaj v vzgojno varstvenih oddelkih že prek 200 predšolskih otrok. To pa je seveda še vedno premalo spričo potreb zaradi obojestranske zaposlenosti ali drugih razlogov.
Načrtov za investicije je še nekaj. V pripravi je nov šestoddelčni vrtec v Mozirju, z dvema dodatnima oddelkoma jasli, ki jih v občini še ni. V teku so tudi priprave za adaptacijo oddelkavrtca v Solčavi, prav tako pa tudi ureditar štirioddelčnega vrtca na Ljubnem.
Do letošnjega leta so bili vzgojno varstveni oddelki organizirani v okviru osnovnih šol. Zaradi naraščanja števila oddelkov predšolske vzgoje, svojstvene problematike, ki je šolam vendarle odmaknjena, in zaradi porasta števila oddelkov, uvajanja novih oblik predšolske vzgoje in varstva ter modernizacije dela s predšolskimi otroki, je bila ustanovitev nove delovne organizacije vzgojno varstveni zarod Mozirje resnično potrebna.
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA MOZIRJE
Utrditi in izboljšati sodelovanje s krajevnimi skupnostmi
Področje socialnega skrbstva je bilo z novo ustavo opredeljeno kot dejavnost posebnega družbenega pomena Tako je zapisano tudi v zakonu o socialnem skrbstvu. Skupnost socialnega skrbstva zagotavlja pomoč ogroženim posameznikom, družinam ter skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skibijo starši, in varstvo drugih oseb, Ifi niso zmožne skrbeti same zase. Izvaja pa tudi druge ukrepe, s katerimi je občanom zagotovljeno usposabljanje za življenje in delo ter socialna varnost.
V skupnosti socialnega skrbstva združujejo delovni ljudje sredstva za uresničevanje programov socialnega skrbstva, skladno s temeljnim načelom vzajemnosti in solidarnosti, ob upoštevanju načela sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom. Tako imajo občani ustavno zavarovano pravico, obenem s humanizacijo socialističnih družbenih odnosov, do družbene pomoči v primeru nezmožnosti za delo, ali ob pomanjkanju sredstev za preživljanje, tudi takrat, kadar je občanu ogroženo vključevanje v življenje in delo družbene skupnosti.
Dejavnost socialnega skrbstva bi lahko rsvrstili na ti področja:
1. varstvo otrok in družine, kjer je problematika zelo široka Velik problem je šolanje in usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnim in duševnem razvoju (pri čemer zmogljivost domov za motene otroke niso zadostne). Kategorija lažje in srednje prizadetih otrok je najštevilnejša (8 do 10 otrok letne generacije). Tem je potrebno zagotoviti posebno šolanje. Ker imajo v občini Mozirje le en oddelek takšne šole, je glavno breme za to na šoli za usposabljanje v Celju. Problemi so tudi z zaposlovanjem mladoletnikov z duševno ali telesno prizadetostjo, zaradi nesoglasij v dolžinah, alkoholizma, nepopolnih družin itd. Vsako leto so tudi primeri, ko je potrebno oddati otroke v rejniške družine.
2 varstvo odraslih: gre predvsem za skrb ostarele in mlajše osebe ki zaradi invalidnosti ali zaradi dolgotrajne bolezni ali duševne prizadetosti potrebujejo nadzor druge osebe. Tem občanom je treba zagotoviti pomoč druge osebe na domu ali varstvo v ustreznem domu za odrasle. Za težje prizadete osebe iščejo varstvo v specialnem zavodu za varstvo živčno in duševno bolnih Hrastovec — Trata, za druge pa v domovih na Polzeli, v Velenju in v Novem Celju. V občini Mozirje ne morejo imeti doma za odrasle, zato se skupnost odloča za sofinanciranje urejanje teh domov, npr. na Polzeli in trenutno v Grmovju.
V domu oskibovancev v Grmovju so tudi občani iz Mozirja
3. družbeno denarno pomoč prejemajo občani, ki se z lastnimi sredstvi, oziroma premoženjem ali s sredstvi sorodnikov ne morejo preživljati. Gre za stalne, začasne ali enkratne pomoči ter za plač ila stroškov za varstvo na domu, v zavodih za usposabljanje, vzgojnih zavodih ter za rejništvo in zdravstveno varstvo, in to v celoti ali deloma
Tovrstni problemi nastajajo v krajevnih skupnostih. Prav zato so prizadevanja skupnosti socialnega skrbstva usmerjene v to, da utrdi in še izboljša ter poišče nove oblike sodelovanja s krajevnimi skupnostimi, družbenopolitičnimi organizacijami ter organizacijami združenega dela
KULTURNA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
Lani je bil urejen prizidek h kulturnemu domu za potrebe občinske knjižnice, za prihodnje leto pa je v načrtu gradnja kulturnega doma v Nazarjih in adaptacija doma v Mozirju
Kultura ima v sodobnem družbenem življenju mesto enakopravnega sooblikovalca družbenega dela in družbenega razvoja
Kulturna skupnost je tisti samoupravni mezanizem, ki usklajuje? potrebe <irv možnost«, ,sredstva ip, cilje ter interes uporabnikov in izvajalcev tako, da zagotavlja
optimalno sodelovanje mad izvajalci in uporabniki sooblikovanje kulturne politike na rami občin* republike. Poudarjene so naslednje naloge:
1. napori za doseganje kulturnega minima prostora/ in dejavnosti;
2 skrb za celovito kulturno vzgojo mladii* odraslih;
3. sistematično vključevanje in < odatno izobražen režiserjev, zborovodij in drugih izvajalcev kultu dejavnosti;
Programi kulturne skupnosti občine Mozirjezajan predvsem gledališko, glasbeno, knjižnično, likal literarno, muzejsko, folklorno, kinom atografsko spomeniškovarstveno dejavnost. Prizadevanja kulti skupnosti so bila najprej usmerjena v ureditev prosv« cfcoran v krajevnih skupnostih tako, da bi jih mogoče uporabljati za osnovne kulturne dejavna Večja investicija je bila zaključena v lanskem let prizidkom kulturnega doma v Mozirju za potu občinske knjižnice, ki že ima urejena sposojevališčal v nekaterih večjih krajevnih skupnostih (Rečica, Ljli
=sm
K dvigu kulturne ravni bo veliko pripomogla nova I nfca v Mozirju
in Gornji grad). Za prihodnje leto načrtujejo gra kulturnega doma v Nazarjah in adaptacijo dem Mozirju.
Prek zveze kulturnih oiganizacij občine Mozirje! kulturna skupnost tudi za razvoj vseh oblik amat« dejavnosti, zlasti na pevskem, glasbenem in gledali področju.
V zadnjem obdobju je namenila kulturna skup občine Mozirje posebno pozornost spomeniški varstvu, od vzdrževanja in obna/ljanja spomenikov N zbiranja etnografskega gradiva in skrbi zanj, (sofina ranje ureditve radmirske zakladnice), pa do vzdržal drugih spomenikov.
1.	obvezno šolsko dejavnost, to je pouk po predmetniku za osnovno šolo, osnovno šolo za usposabljanje in osnovno izobraževanje odraslih;
2.	prevoze in vzdrževalnine za učence, ki so do tega upravičeni po zakonu o osnovni šoli (dnevno je vezanih na prevoz okrog 700 učencev, okrog 90 pa jih v zimskem času biva v kraju šolanja);
3.	podaljšano bivanje in celodnevno šolo;
4.	malo šolo;
& glasbeno šolo;
6.	šolo v narari;
7.	prehrano učencev (regresiranje)
8.	interesne dejavnosti;
9.	splošno in družbeno izobraževanje v okviru delavske univerze;
10.	investicije v šolstvu in izboljšavo šolskih objektov.
Prostor mozirske občine pokrivajo tri centralne šole,
in sicer Mozirje s podružnicami Lepa njiva Šmihel, Nazarje in Reč ica. Gornji grad s podružnicama Šmartno
TELESNO KULTURNA SKUPNOST MOZIRJE
Nove telovadnice ob šolah lahko uporabljajo!
krajani
Pomembna pridobitev za telesno kulturo — šolski li vadnice
Dolgoletna želja krajanov septembra letos
se bo uresničila 29.
Skupnost je preteklem obdobju dosegla neka« pomembne rezultate, ki so v mnogočem sprem« odnos do telesne kulture in ustvarili pogoje za še hiti spreminjanje razmer na tem področju.
Največji neredek je bil dosežen na podra množičnosti v telesni kulturi, čeprav stanje še zmeisj povsem zadovoljivo. Pohvaliti se je mogoče zlasti dosežki šolskih športnih društev in sindikalnih iger.
Vrsto let pereče vpraSanje objektov telesne kultur še zmeraj prisotno. Pomembne pridobitve so ng telovadnice ob šolah, ki jih lahko uporabljajo ti krajani. Urejena oziroma posodobljena so tudi igrišči športne igre (nogomet košarka rokomet), u^josoblji smučarska skakalnica na Ljubnem ter urejene smučar vlečnice (Mozirje, Luče). Razmisliti pa bo trebi ureditvi novih ogjektov, ki bi služili vsem delom ljudem in občanom (bazen, rekreacijski center). Opi pa je veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, t poklicnih kot amaterskih.
Pomembna naloga telesnokultume skupnosti je nji sodelovanje z drugimi samoupra/nimi interesni skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, oiga zacijami združenega dela zlasti pa s krajevni skupnostmi. Tako zastavljeni skupni cilji omogoč nadaljnji napredek na področju telesne kulture in vsekakor dolgoročnega pomena
BČINSKA DRAVSTVENA SKUPNOST MOZIRJE
ovečati zmogljivosti v zdravstvenem domu azarje, kjer je večji del industrije občine lazirje — delovni čas v zdravstvenih ustanovah prilagoditi delovnemu času delavcev
Občinska zdravstvena skupnost Mozirje v okviru imoupravne interesne skupnosti za zdravstvo samo-->ravno povezuje pomembno dejavnost splošnega ružbenega pomena Povezuje vse občane, ki so porabniki zdravstvenih storitev ter zdravstvene delavce »t izvajalce zdravstvenih storitev. V občini Mozirje, ki (je 15.494 prebivalcev, je s stališča financiranja ravstvene dejavnosti struktura zavarovancev ne-Ddna V odnosu na vse prebivalce je zavarovancev ,94 odstotkov, aktivnih zavarovancev pakomef 28,04 Itotkov (zaposleni zavarovanci) ali 4.495 prebivalcev, varovanih oseb je 14.674. V letu 1978 je bilo v Sinski zdravstveni skupnosti Mozirje 55,9 odstotkov »ravancev — delavcev, 23,6 odstotkov, zavarovancev upokojencev in 20,3 odstotkov zavarovancev — letov. Ce upoštevamo, da so upokojenci pokrivali (naj 69,2 odstotkov povprečnih stroškov zdravstvene-varstva. kmetje pa komaj 48 odstotkov, je upravičena litev, daje sestav zavarovancev resnično neugoden.
V	letu 1978 so vse občinske zdravstvene skupnosti Sele poslovati preko svojih žiro računov. S tem so bile
Ijenev položaj ..čistih računov": koliko potrošijo, liko morajo vplačati ali drugače, kolikor plačajo, iko bodo lahko potrošile. Do tega leta so se stroški in ki znotraj regijske zdravstvene skupnosti prelivali, v občinski zdravstveni skupnosti ni prišlo do tako itičnega položaja, kot je nastal v letu 1978, ko so lili več denarnih sredstev, kot so jih plačali skupno bliško solidarnostjo. Enako neugodno stanje se ljuje žal tudi v letu 1979, ker potrošnja še ni (klajena z zmogljivostmi. Tako so leto 1978 v občinski dravstveni skupnosti Mozirje zaključili z 4,647.436,10 fnarjev izgube. V 1. polletju letošnjega leta so ponovno (beležili 2,891.000.00 izgube, ki pa še narašča. Delavci •združenem delu niso sprejeli predlaganih sprememb o ovečanju prispevne stopnje 9,69 odstotkov od bruto lebnih dohodkov na 11,30 odstotkov v 2. polletju 979. Ker je nastale izgube potrebno pokriti, bo tupščina občine morala poiskati manj samoupravno otza nadomestitev potrošenega Zavarovanci upravičeno zahtevajo, da morajo pti irčevanju prispevali svoj delež tudi zdravstveni delavci osnovni zdravstveni službi, (zdravniki v ambulantah) ot tudi v bolnicah in zdraviliščih. Toda v vsakem rimeru bodo spet zavarovanci tisti, ki bodo čutili vse te krepe: manj bolniških izostankov, manj zdravil, krajše liravljenje v bolnicah in zdraviliščih, manj prevozov z žilnimi avtomobili in podobna Temu pa je treba Ddati še podatek, da so v letu 1977 imeli 10,78 dstotno prispevno stopnjo, v letu 1978 9,91 % letos pa prispevna stopnja 9,69 odstotna
V	preteklih letih so zgradili nekaj novih zdravstvenih ov, zadnji med njimi je bil zgrajen v Lučah. Ali se
v bodoče treba odpovedovati nadaljnem izboljševa-stanja na področju zdravstva? Nujno je treba "ati zmogljivosti v zdravstvenem domu Nazarje, je večji del industrije občine Mozirje. S povečanjem ila zdravnikov bi olajšali napore nekaterih zdravstve-delavcev, ki so preobremenjeni. Prav tako bi bilo o delovni čas v zdravstvenih ustanovah prilagodi-delavneimu času delavcev, da bi bili izostanki z dela manjši (zobozdravstvene ambulante naj bi delale i v popoldanskem času. Vsekakor si je treba adevati, da bi izkoristili možnosti, ki jih daje sistem oupravmega dogovarjanja Na tak način je treba rešiti problieme in se izogibati razpravam, ki so se vodile sanacijii izgube za leto 1978 v združenem delu ter ob izadevamju za ureditev položaja v letu 1979 tako v Jruženem delu, kot med zdravstvenimi delavci. Vsak 9 moral prispevati več, po svojih sposobnostih in nožnostilh.
EMELJNA VODNA KUPNOST
temeijjnimi vodnimi skupnostmi se je vodno >odarstvo, kot dejavnost posebnega družbene-p orne in a resnično približalo samoupravljalcem Velik uspeh v Logarski dolini — Prednost primairni kanalizaciji in čistilnim napravam
0	tem, da je vloga temeljnih vodnih skupnosti zelo nembn.a za razvoj vodnega gospodarstva, ne kaže iHjati preveč besed. Temeljna skupnost omogoča
"tredmo sodelovanje delegatov posameznih samo-rnih sredin pri razreševanju mnogih, še nerešenih logospodarskih problemov. V njenih okvirih se I tegia zbirajo tudi dodatna sredstva s katerimi nskoi razpolagajo izključno njeni samoupravni li. TTako je vodno gospodarstvo s svojo vlogo fbnegas družbenega pomena resnično približano gatu - samoupravljalcu. Takšne in podobne tovitve; veljajo za večino temeljnih vodnih skupnosti, veliki mteri pa tudi za temeljno vodno skupnost obč ine irje.
'osebnost tukajšnje vodne skupnosti so veliki nepori, jih ta vlaga v izgradnjo primarne kanalizacije in "nih rnaprav in v te namene je temeljna vodna upnost Mozirje imenovala posebni odbor in s Kebnim samoupravnim ^orazumom določila Obmo-no vodno skupnost za investitorja Temeljma vodna skupnost Mozirje je v minulem idobju piretežni del razpoložljivih sredstev porabila pri dtževanjju obsežnega naravnega in delno že tudi (jenega režima površinskih voda V okviru vzdrževal-
1	del je 1 bila urejena Trnava v Mozirju, še posebej p a je Iba pou«dariti, da je bila v tem obdobju zaključena lulacija Savinje v Logarski dolini in da je bilo s tem Mičanovreliko delo, pričeto že pred pol stoletja
V pretiteklem obdobju so v Mozirju dokončno )li vali rečno nadzorstvo in zgradili za te namene ttrebni objekt izdelan in sprejetje bil tudi investicijski —jram z:a primarno kanalizacijo in čistilne naprave za "ije Rečice-Nazarje— Mozirje, pomemben del v obdoobju zbranih sredstev pa naj bi v bližnji Enosttt porabili za ureditev Savinje na področju razviitih krajevnih skupnosti Luče in Solčava. Strokovrne službe so izdelale osnutek srednjeročnega zai prihodnje petletno obdobje, s pomočjo „»,, / , » , ■ . - - ' , > t t 1 '.1.1 »
vodogradbenega inštituta iz Ljubljane pa so izdelali tudi predloge, ki se nanašajo na poseganje v rečne struge, ki so bili zaradi pretiranega izkoriščanja že resnično škodljivi.
Gasilci namenjajo usposabljanju in izobraževanju resnično veliko pozornosti
SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM
Kljub nekaterim pomislekom ob ustanavljanju je skupnost takoj na začetku delovanja opravičila svoj obstoj — V letu dni so izboljšali preventivno dejavnost in dvignili raven izobraževanja
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Mozirje je bila ustanovljena pred letom dni. Še danes velja poudariti, da se je iniciativni odbor za njeno ustanovitev pogosto srečeval z mnogimi pomisleki, ki so vedno leteli na formalno—administrativno plat in na kopiso nove administracija Kljub temu je bila skupnost ustanovljena in že kar na začetku je s svojim zavzetim delom dokazala nasprotno. Dokazala je, da njena ustanovitev in njeno delo ne pomenit nič drugega kot usklajevanje družbenih interesov in njihovo oblikcvanje ter uresničevanje v praksi.
Temeljna načela njenega delovanja so javnost dela, tvorna vključitev obeh zborov in vsakega posameznega delegata ter skupno dogovarjanje. Kaj kmalu je skupnost dokazala da se je z njeno ustanovitvijo sistemsko rešil problem zagotavljanja sredstev za uresničevanje najnujnejših nalog na področju varstva pred požarom. Tako se je izdatno izboljšalo stanje na področju preventivne dejavnosti, pri nabavljanju sodobne opreme in pri izobraževanju prepotrebnih kadrov. Zlasti izobraževanje se je vsebinsko in kakovostno dvignilo na mnogo višjo raven. Tudi posodabljanje opreme in gasilskih domov je s pomočjo skupnosti steklo veliko hitreje, čeprav velja ob tem pohvaliti resnično prizadevne članeposameznih gasilskih društev in vse prebivalce, ki so se izkazali ob prav vsakem primeru.
Problemov seveda ne manjka. Največ se jihpojavljav zvezi z nakupa/anjem nove opreme, saj se pogosto dogaja, da so sredstva zagotovljena, potrebne opreme pa tržišče ne premore. Trenutno je v Gornji Savinjski dolini v javni razpravi osnutek občinskega programa za področje varstva pred požarom. S sprejemanjem nekoliko kasnijo, vendar je temu kriva zveza skupnosti za požarno varnost Slovenije, ki je dolgo časa obljubljala enotno metodologijo za izdelavo teh programom in je do danes še ni izdelala V mozirski občini so se izdelave programa zato lotili sami in predvidevajo, da ga bodo sprejeli v mesecu oktobru. Ob tem poudarjajo, da program ni sam po sebi celovit vanj se vključujejo vsi programi delovnih in drugih organizacij ter skupnosti, vključno s pravilniki o varstvu pred požarom in požarnimi redi. Pomeni torej skupni dogovor o tem, kako se naj varstvo pred požarom v tej družbenopolitični skupnosti uresničuje vsebinsko in kakovostno čim bolj uspiešno.
ZEMLJIŠKA SKUPNOST
Uresničevanje programa zemljiške skupnosti Mozirje je v veliki meri onemogočeno zaradi neustreznega načina zagotavljanja sredstev — Velik napredek na področju urejanja planinskih pašnikov
Zemljiška skupnost občine Mozirje se vsa zadnja leta nenehno otepa s številnimi težavami, ki izvirajo in neurejenega načina financiranja njenega delovanja Delo je tako v največji meri omejeno zgolj na administrativne posle, ki jih nalaga zakon o kmetijskih zemljiščih in se nanašajo na obravnavanje vlog za priznanje statusa kmeta in za spremembo namembnosti zemljišča Poleg tega so se pri zemljiški skupnosti temeljito lotili izdelovanja osnov za pripravo novega prostorskega načrta, za ostale bistvene naloge pa jim je zmanjkalo sredstev. Med slednje sodijo izvajanje agrarnih operacij in melioracije kmetijskih zemljišč, ki vsebujejo tako osuševanje zamočvirjenih zemljišč, kot urejanje planinskih pašnikov.
V minulem letu so tako veliko časa in dela namenili reševanju že naštetih vlog, opravili pa so tudi prvi resnejši pristop k urejanju planinskih pašnikov s tem, da so izdelali ureditveni načrt za pašniški skupnosti v obmejni Solčavi, za Krofičevo in Grohat. Ge bodo uspeli zagotoviti še nekaj nujno potrebnih sredstev bodo na podlagi teh dveh načrtov izdelali še ureditvene načrte za vseh šest pašniških območij.
Načrta hidromelioracijskih del niso uspeli uresničiti, osnovni vzrok pa je v tem, da zemljiška skupnost Mozirje v vseh petih letih obstoja ni pridobila niti toliko sredstev, da bi z njimi plačala ureditveni načrt za 50 hektarski kompleks, kaj šele, da bi s sredstvi sodelovala pri izvajanju del. Največji problem o kmetijskih zemljiščih se za delo zemljiških skupnosti potrebna sredstva zagotavljajo s prispevki za spremembo namembnosti zemljišča V skladu s tem bi morali torej spremeniti namembnost kar največjemu številu obdelovalnih in drugih kmetijskih površin. Ostalih virov
Samoupravne interesne skupnosti čestitajo za 12. september - praznik občine Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline!
1 C''
mozirska občina ni deležna in prva posledica tega dejstva je, da je profesionalni tajnik že pred letom dni prekinil delovno razmerje, ker mu služba ni zagotavljala socialne varnosti.
V zemljiški skupnosti občine Mozirje zagotavljajo, da so na ta problem vseskozi opozarjali pristojne občinske in republiške organe, v svoji siromašnosti pa so bili preveč osamljeni, da bi jih kdo resneje upošteval in vse lepe besede o solidarnosti so ob tem izzvenele v prazno. To danes že lahko potrdijo, saj njihovih pripomb niti v najmanjši meri niso upoštevali zakonodajalci, niti tisti, ki so snovali in ustanovili zvezo zemljiških skupnosti Slovenije.
SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO
Ob vsestranskem pomenu gozdov je seveda skrb zanje še posebej nujna — Prav tako bo treba znatno dvigniti stopnje predelave lesa v občini
Brez dvoma je na dlani ugotovitev, da gozd ne služi družbi le kot vir pridobivanja lesa in njegove nadaljnje predelave in da je pomen bogastva, ki nam ga lahko nudi le gozd, vsestranski. Zato je razumljivo, da so dejavnosti, ki sližijo ohranjanju in gojenju gozdov tudi dejavnosti posebnega družbenega pomena. V te namene je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, na posameznih gozdno—gospodarskih območjih pa samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Takšne ugotovitve seveda v celoti veljajo tudi za skupnost za gozdarstvo občine Mozirje katere skupščino sestavljata zbor uporabnikov (sestavljajo ga delavci s področja primarne predelave lesa, krajevnih skupnosti, kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja) in zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo zaposleni v gozdarskih temeljnih organizacijah in kmetje, združeni v temeljnih organizacijah kooperacije.
Skupščina gozdarske skupnosti je v preteklem obdobju največ obravnavala vprašanja s področja gozdnogospodarskih načrtov, razglašala gozdove za varovalne in izdajala soglasja za uporabo prispevkov za biološka vlaganja. Pri skupnosti poudarjajo, da je precej problemov na tem področju delegatom izven gozdarstva nepoznanih in da zato večkrat odločajo zgolj formalno, pomanjkljivost pa je bila tudi v tem, da so letne programe sprejemali dokaj pozno. Poleg naštetih opravil so delegati skupščine samoupravne skupnosti za gozdarstvo na sejah veliko časa namenili načrtovanju razvoja gospodarstva in lesarstva, ocenjevali so izvajanje zakona o gozdovih, razpravljali o investicijskih načrtih in podobno, veliko časa in dela pa so namenili varstvu okolja in krajina Kljub temu se zavedajo, da bodo v bodoče morali posvetiti več pozornosti gospodarjenju s prostorom, varstvu narave in krajine in še bi lahko naštevali.
Prav tako poudarjajo, da na tem področju vse premalo lesa predelajo doma Na ta način se področje dolgoročno gledano zagotovo siromaši, pa tudi v kratkih obdobjih uresničevanje načrtovanih nalog izrazito niha Skrbi za smotrno gospodarjenje z gozdovi bo treba torej v prihodnje povečati vse več pozornosti, stopnjo predelave lesa pa v dolini dvigniti na znatno višjo raven. Le tako si bo Gornja Savinjska dolina zagotovila lepši jutrišnji dan.
SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNA SKUPNOST
Zadovoljivi dosežki na področju obnavljanja lokalnih cest in mostov — Skromna razvitost komunalnii naprav zahteva dolgoročno reševanje te problematike
Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Mozirje je bila ustanovljena pred nekaj več kot dvema letoma in je organizirana tako, da predstavlja odraz stanja in potreb delovanja na posameznih področjih komunalnih dejavnosti. V sestavi te skupnosti delujejo zato tudi trije interesni odbori in sicer odbor za preskrbo naselij z vodo ter kanalizacijo, odbor za vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje javnih prometnih površin ter odbor za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Komunalna skupnost skrbi torej za oskrbo naselij z vodo, za kanalizacijo v urbanih neseljih, za vzdrževanje čistoče javnih površin v nasefjih ter odstranjevanje odpadkov in smeti, za vzdrževanje in novogradnje lokalnih in krajevnih cest, mostov, signalizacije in javnih parkirišč, za urejenost parkov, nasadov in zelenic, ža javno razsvetljavo, za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, opravlja pa tudi pokopališko in pogrebno dejavnost ter dimnikarsko službo.
Komunalna skupnost dobiva sredstva za svoje delo iz sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, od odškodnine za uporabo mestnih zemljišč, iz cestnega sklada in del iz stanovanjskega prispevka za financiranje individualne komunalne porabe. Ostali dohodki pa so še sredstva krajevnih skupnosti in delovnih organizacij za komunalne naložbe, del samoprispevka, ki je namenjen za komunalne naložbe ter sredstva občanov in bančni krediti. Ta čas pripravljajo tudi poseben sporazum o združevanju sredstev (1 odstotek od bruto osebnih dohodkov) za financiranje kolektivne komunalne porabe. Ta sporazum naj bi stopil v veljavo v naslednjem letu.
Za uspešno urejanje nalog s komunalnega področja so v zadnjem letu sprejeli tri pomembne normativne akte: odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, odlok o kategorizaciji lokalnih in krajevnih cest ter odlok o uvedbi kanalščine za naselja Rečica—Nazarje—Mozirje. Kljub določenim uspehom, ki so jih dosegli zlasti v zadnjem letu delovanja komunalne skupnosti, pa z doseženimi rezultati niso povsem zadovoljni.
Ocenjujejo, da se na področju komunalnih dejavnosti samoupravni družbenoekonomski odnosi še prepočasi uveljavljajo. Prav tako se kažejo nerešena vprašanja na področju financiranja posameznih dejavnosti, kar je posledica prepočasnega dogovarjanja o združevanju sredstev za določene namene in pomanjkanja tovrstnih interesov. Obstoječi komunalni skladi pa so se v skupnost preselili šele julija lani. Problem predstavlja tudi pomanjkanje bančnih kreditov, ki bi lahko pripomogli k hitrejšemu reševanju nujnih primerov s področja komunalne problematike.
Letni delovni program se, kot ocenjujejo, ne uresničuje v dogovorjenem obsegu in vrednosti, pri čemer ugotavljajo, da so težave največje na področju pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč. Tu se začrtane obveznosti ne izpolnjujejo predvsem zaradi prepočasne priprave urbanistične dokumentacije, zaradi omejitev pri kreditiranju in zaradi prepočasnega pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Te težave predstavljajo zaostanek pri izpolnjevanju načrtov in težave pri porabi razpoložljivih sredstev, ki tako ostajajo neizkoriščena.
Bolj pa so zadovoljni s stanjem na področju vzdrževanja in obnavljanja lokalnih cest in mostov, kjer se naloge opravljajo v dogovorjenem obsegu. Pri tem precejšnja sredstva namenjajo odplačevanju kreditov, ki so jih lani dobili za asfaltiranje nekaterih lokalnih cest, veliko breme pa predstavlja tudi vzdrževanje ceste Nazarje— Gornji grad.
Pomembno delovno področje je tudi urejanje kanalizacije in čistilnih naprav v urbanih naseljih. V tem času pripravljajo potrebno dokumentacijo za gradnjo kolektorja in čistilne naprave za naselja Rečica, Nazarje in Mozirje. Gradnjo naj bi po predvidevanjih začali v letu 1980.
Za urejanje kanalizacije v ostalih naseljih so iz mestnega prispevka že namenili določena sredstva za potrebno dokumentacijo, dela pa bodo izvajali postopoma, skladno s programom in razpoložljivimi sredstvi. Za urejanje kanalizacije je v občinskem samoprispevku predvidena udeležba pri sovlaganju za to dejavnost, ki je izrednega pomena za nadaljnjo urbanizacijo naselij in sanacijo trenutnega stanja Sicer pa ugotavljajo, da je stopnja razvitosti komunalnih naprav v občini Mozirje zelo nižja, zato je reševanje te problematike dolgoročno in zahtevno. Komunalna skupnost v dveh letih delovanja kljub prizadevanjem ni uspela bistveno izboljšati komunalne urejenosti, vendar pa so cilji in programi znani, nekateri odloki sprejeti, posamezni sporazumi in dogovori pa se sprejemajo prav ta čas, tako da se v prihodnje lahko pričakujejo boljši rezultati na vseh področjih komunalnega urejanja. Pri tem so predvsem pomembni odnosi med krajevnimi skupnostmi in komunalno skupnostjo ter usklajenost vseh interesov.
SAMOUPRAVNA
STANOVANJSKA
SKUPNOST
Zavidljivi uspehi na področju gradnje stanovanj in na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov — Letos bo v mozirski občini dograjenih 15 stanovanj, v gradnji pa jih je še 65
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje je bila ustanovljena pred petimi leti, v lanskem letu pa je na podlagi novega zakona o stanovanjskih skupnostmi doživela reorganizacijo na področju delovanja njenih samoupravnih organov. Temeljna dejavnost v vseh letih njenega obstoja je bila predvsem usmerjanje stanovanjske politike v občini ter obenem s tem preobrazba stanovanjskega gospodarstva v skladu s stališči in sklepi družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Dejstvo je, da je stanovanjska skupnost v teh letih dosegla nekaj zavidljivih uspehov zlasti na področju gradnje novih stanovanj in na področju uveljavljanja samoupravnih odnosov.
Na podlagi resolucij kongresa ZK Slovenije in ZK Jugoslavije bo njihova najpomembnejša naloga v prihodnje temeljita preobrazba samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, kjer bodo morali predvsem uveljaviti delovanje zbora uporabnikov "m zbora izvajalcev, okrepiti hišno samoupravo in oblikovati zbore stanovalcev v krajevnih skupnostih. Med zelo pomembne naloge, ki jih bo morala samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje opraviti še v letošnjem letu ]e prehod na ekonomske stanarine. To bo seveda omogočilo normalno vzdrževanje stanovanjskega fonda, zagotovilo bo predpisano amortizacijo in dalo hišnim svetom materialno osnovo za njihovo samoupravno delovanja Sporazum je že izdelan in bo v mesecu septembru v javni razpravi.
Letošnji načrt stanovanjske izgradnje predvideva začetek gradnje 80 stanovanj. Dograjenih bo letos 15, 65 pa jih je v gradnji. Stalni problem, ki spremlja družbeno in zasebno stanovanjsko izgradnjo v mozirski občini je zastarela in neustrezna urbanistična dokumentacija, problemi nastopajo tudi s projektno dokumentacijo ter s prepočasnim pridobivanjem stavbnih zemljišč. Na vse te probleme skupnost nenehno opozarja pristojne dejavnike, vendar se doslej še ni premaknlo na bolje.
Težave so tudi s previsokimi cenami stanovanj, pa tudi vzdrževanje stanovanj je dokaj pomanjkljivo, čemur so delno vzrok tudi nizke stanarina Ena izmed najpomembnejših nalog ki so se jih v tem času lotili je izdelava srednjeročnega programa na osnovi katerega bodo temeljne in druge organizacije združenega dela združevale potrebna sredstva. Kljub vsem težavam na samoupravni stanovanjski skupnosti v Mozirju ugotavljajo, da so v preteklem obdobju dosegli nekaj pomembnih uspehov, ob tem pa se seveda v polni meri zavedajo nalog, ki jih bodo morali uresničiti v prihodnjem srednjeročne^ obdobju., ... ..................
RAZVOJNA POT GRE STRMO NAVZGOR
Vsak mesec v tozdu Kovinarstvo Ljubno ravenske Železarne temeljito ocenijo uresničevanje proizvodnega načrta, kakovost izdelkov in finančni del uspeha — Z novo proizvodno dvorano bodo v veliki meri izboljšali delovne pogoje in omogočili razširitev proizvodnje ter uvedbo novega programa razvojni poti še večjim uspehom naproti.
Začetki Kovinarstva na Ljubnem ob Savinju segajo 6 let nazaj. Na začetku razvojne poti je bila proizvodnja zaradi pomanjkanja strokovnega znanja še enostavna, zaradi nejasne razvojne usmeritve pa več ali manj obrtniška. Kljub vsemu so ljubenski kovinarji venomer strmeli k višjim ciljem, želeli so lastno proizvodno usmeritev in sodobnejši način proizvodnje. Ob delu so se odločili in usposabljali za zahtevnejše naloge. Njihova vnema in zagnanost sta kaj kmalu rodili obilne sadove.
Prva prelomnica na njihovi strmi razvojni poti sega štiri leta nazaj, ko so se vselili v nove proizvodne prostore, druga pa v lansko leto, ko so se kot temeljna organizacija združenega dela vključili v ravensko Železarno. Prav ta povezava je
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
IravncI RAVNE NA KOROŠKEM
TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI
prekinila kakršne koli dvome in vso negotovost glede razvojne usmeritve. Danes smelo stopajo po resnično obetavni in strmi razvojni poti še večjim uspehom na proti.
Sad vseh prizadevanj odrekanj v minulih letih je ena najpomembnejših naložb, ki jih bodo v Gornji Savinjski dolini zaključili še v tem srednjeročnem obdobju. To je nova proizvodna dvorana temeljne organizacije železarne Ravne
V novih prostorih bodo delovni pogoji neprimerno boljši
Kovinarstvo na Ljubnem. Brez dodatnih bodo novi proizvodni prostori merili 23000 kvadratnih metrov. Z njimi bodo v veliki meri izboljšali delovne pogoje in omogočili razširitev proizvodnje. V njih pa bodo ljubenski kovinarji lahko uvedli nov proizvodni program.
Takšno naložbo je narekovalo več dejavnikov. Predvsem bodo z njo odpravili slabe delovne pogoje, ki so jih doslej pestili. Stari proizvodni prostori so danes že prenatrpani in tudi zračenje je slabo. Toda to ne pomeni da so pred leti slabo načrtovali, le njihova razvojna pot gre strmo navzgor. Velik zagon je namreč njihovemu delu dala povezava z ravensko Železarno. Prej so bili bolj polobrtniki in so opravljali različna dela, danes pa dvomov o njihovi lastni proizvodni usmeritvi ni več in prav novi prostori bodo omogočili maloserijsko proizvodnjo.
V sodelovanju z Železarno Ravne so naložbe zelo dobro preučili Že sedaj izdelujejo zobnike za traktorje in tovornjake za vse jugoslovanske izdelovalce teh vozil ter v dokajšnji meri tudi za
Zavzeto delo in odrekanje so se bogato obrestovala
izvoz. Tržišče imajo zagotovljeno, saj imajo v veliki večini sklenjene dolgoročne posle. Proizvodnjo zobnikov so prenesli iz Raven in so jih v začetku le grobo obdelovali. Sedaj pa so z novo tehnologijo to proizvodnjo dopolnili s končno obdelavo. Novi prostori bodo seveda povečali proizvodnjo in izboljšali kakovost.
Drugi del nove programske usmeritve predstavljajo zvarjenci za bagre, stiskalnice in globinske vrtalne stroje. Tudi te izdelujejo že danes, ob dokončani naložbi pa bodo uvedli maloserijsko proizvodnjo in v nove delovne prostore postavili nekaj strojev za mehansko obdelavo, kar so bili doslej pretežno kooperacijski posli Sedanja in obenem tudi bodoča proizvodna usmeritev je torej jasna in dobro zastavljena, zato uspešen razvoj te temeljne organizacije v nobenem primeru ni vprašljiv. Marljivo delo in odrekanje v preteklih letih, ko jim težav resnično ni manjkalo, sta se jim torej dobro obrestovala. V novih prostorih bo našlo delo okrog 50 novih delavcev.
Na Ljubnem z zadovoljstvom poudarjajo, da kadrovskih težav pri tem ne bodo imeli. Izjemna skrb za izobraževanje se jim je prav tako obrestovala in bodo večino prostih delovnih mest zapolnili z lastnimi učenci v gospodarstvu.
V celoti bo naložba predvidoma zaključena konec prihodnjega leta, vmesne delovne faze pa bodo pričeli postopoma uvajati že prej.
Prizadevanja ljubenskih kovinarjev seveda niso bila usmerjena le v iskanje samostojne proizvodne usmeritve, v posodabljanje opreme in tehnologije ter na podobna področja. Njihovi nesporni uspehi so vsekakor razumljiva posledica vsebinskega poglabljanja samoupravnih odnosov in dejanskega uresničevanja samoupravljanja v celotnem spletu vsakdanjih opravil. V Kovinarstvu so na tem področju dosegli resnično tepe uspehe. Ob tem pa v nobenem primeru nae skrivajo pomanjkljivosti, ki jim vedno in povsod služijo kot napotek za boljše delo. Vedno so se namreč sposobni z njimi odkrito sočiti in spoprijeti ter jih seveda odpravljati. Na mestu je torej ugotovitev, da se s krepitvijo poslovnih uspehov krepi tudi samoupravljanje. Na obeh področjih pa dosegajo zavidljive uspehe.
Vsebinsko je doslej najbolj napredovalo delo delavskega sveta, ki ima danes resnično močno vlogo in za nikogar ni več formalnost. Sestajajo se vsak zadnji dan v mesecu in imajo na dnevnem redu pet rednih točk, v katerih temeljito ocenijo uresničevanje proizvodnega načrta, kakovost izdelkov, finančni del uspeha, poslušajo poročila komisij in na podlagi vseh teh razprav sprejemajo proizvodni in finančni načrt za naslednji mesec. Delo in njegove rezultate tako nenehno spremljajo. Iz meseca v mesec pa sproti izdelujejo zaključni račun.
Veliko časa in dela namenjajo delovanju samoupravnih delovnih skupin, ki so jih oblikovali šele lansko leto. Niso se namreč želeli prenagliti in so se zato raje nanje toliko bolj temeljito pripravili. Še veliko bi lahko napisali o uveljavljanju samoupravljanja v njihovi delovni sredini, zagotovo pa velja, da slabosti ne prikrivajo in da so na podlagi pridobljenih izkušenj prepričani, da so ubrali pravo pot Z nje pa v nobenem primeru ne nameravajo skreniti
POSODOBLJENA PRVA FAZA PROIZVODNEGA PROCESA
TOZD Gradbenik Ljubno je letos temeljito obnovil žagalnico, namestil nov stroj ter uredil transport hlodovine — Prihodnje leto je v načrtu izgradnja novih prostorov za izdelavo elementov
Iz bivše temeljne organizacije združenega dela GRADBENIŠTVO ljubenskega Gradbenika, v okviru katerega sta bili oiganizirani dve dejavnosti (gradbena in tesarska), je 1. 1. 1978 nastala temeljna organizacija združenega dela INDUSTRIJA OSTREŠIJ GRADBENIK Ljubno GIP Vegrad Velenje.
Na Ljubnem izdelujejo kompletna klasična ostrešja, pa tudi manjše mizarske izdelke ter žagajo hlodovino. Nenehno povečevanje obsega del je pogojilo tudi povečanje števila zaposlenih od 35 na 75.
V temeljni organizaciji združenega dela GRADBENIK Ljubno si v zadnjem času močno prizadevajo, da bi ob proizvodnji klasičnih ostrešij čimprej vpeljali tudi serijsko proizvodnjo tipskih ostrešij. Sicer so Ljubenci s proizvodnjo klasičnih ostrešij prisotni takorekoč po vsej Sloveniji, delali pa so tudi že v sosednji Italiji, v krajih,
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD
VELENJE, PREŠERNOVA 9
TOZD GRADBENI K LJUBNO
ki jih je prizadel potres. Plasma klasičnih ostrešij ni vprašljiv, osrednja tež »/a je v tem, da proizvodnja ni serijska in da so odvisni od posamičnih naročil. Ob tem pa posebej poudarjajo dolgoletno uspešno sodelovanje z gradbeno operativo, posebej še z gradbenimi podjetji „Beton" Zagorje ob Savi, ..Konstruktor" Maribor, ..Gorica" Nova gorica, ,.Gradiš" — tozd Gradbena enota Celje in Gradiš — tozd ..Gradnje" Ptuj. Z vključitvijo v GIP Vegrad Velenje pa so dane tudi večje možnosti tudi za sodelovanje z gradbenimi delovnimi organizacijami, člani poslovnega združenja IMOS.
Z novo naložbo stopajo Se na hitrejšo razvojno pot
gradbene poškodbe: premočitve sten, zmanjšan toplotne izolacije, cvetenje sten zaradi izpiranje apna, obrastlost z mahom, vlažna me onesnažitve in kemične korozije.
Aquastop ni premaz, ki bi naredil film, | obdelavi z njim sposobnost dihanja površii stene ni zmanjšana. To je še zlasti pomemb zato, ker so za zdravo bivalno klimo predpog suhe stene, te pa s svojo boljšo toplotno bzašči pomagajo štediti z gorivom, česar v obdot energetske krize ne kaže zanemarjati.
| Mf TJIUBSKO KS MIČJiA 'SO*
Med večjimi objekti, kjer so delali delavci tozda Gradbenik Ljubno v letošnjem letu, velja omeniti stanovanjske objekte v novi soseski Nova vas pri Mariboru, hotel Krogla na Rogli, dom oskrbovancev Grmovje ter stanovanjski soseski v Ptuju in Šalek — Gorica v Velenju. Za letos načrtujejo nekaj nad 40 milijonov dinarjev skupnega prihodka, polletni dosežki pa kažejo, da bodo planske naloge uresničene.
Temeljna organizacija združenega dela industrije ostrešij Gradbenik Ljubno je dosegla letos pomembno delovno zmago. Končali so posodabljanje prve faze proizvodnega procesa, se pravi, da so temeljito obnovili žagalnico, namestili nov stroj ter uredili transport hlodovine Zdaj pa jim ostane še druga faza se pravi izgradnja novih prostorov za izdelavo elementov, površine okrog 1.000 m2. To bo ena najpomembnejših nalog delavcev tozda Gradbenik v prihodnjem letu, saj bi radi č imprej posodobili celotno proizvodnjo in izboljšali pogoje dela
Na bistveno povečanje obsega proizvodnje, na račun povečanja porabe lesa, za naprej ne računajo. Manjka namreč hlodovine oziroma lesa. Pač pa bodo težili za tem, da bi vpeljali proizvodnjo izdelkov, in sicer serijsko, ki zahteva manj lesa. Pri tem naj bi, kot načrtujejo, najprej osvojili proizvodnjo žebljanih, pozneje pa tudi lepljenih konstrukcij. Sicer se bodo poslej tesrveje povezovali s sorodnimi delovnimi organizacijami v občini Mozirje (Lesna industrija Gorenje — Glin Nazarje, Smreka Gornji Grad), da bi dosegli večjo delitev dela in specializacijo proizvodnje.
AQUASTOP-KORISTNA NOVOST
Temeljna organizacija celjske Cinkarne v Ljubiji se z velikim uspehom usmerja v proizvodnjo pomožnih sredstev za gradbeništvo — Letošnja novost je Aquastop, ki ščiti fasade pred dežjem
Temeljna organizacija združenega dela celjske Cinkarne v Ljubiji pri Mozirju nenehno izpolnjuje svoj proizvodni program. Danes tako med drugim proizvaja antikorozijske premaze za kovine in beton, zemeljske barve in pomožna sredstva za gradbeništvo. Zlasti slednjim namenjajo vse več pozornosti in skladno s tem dosegajo velike uspehe. Lani so tržišču predstavili poliuretansko peno, letos pa graditeljem ponujajo nov izdelek — AQUA STOP.
Zaščita z Aquastopom je zelo primerna za novogradnje in obnavljanje starih fasad in je učinkovita deset in več let Zunanje stene zgradb ostanejo vedno suhe in čiste, premaz pa povečuje tudi toplotno izolacijo. Aquastop je torej impregnacijsko sredstvo, ki preprečuje naslednje
CIHIKARIVA
TOZD MOZIRJE
Aquastop lahko nanašamo na opeke, klini lahek beton, apnene in peščene kamne, premaze s plavljeno kredo in na naravne kam ki so sposobni vsrkati.
NOVA BETONARNJ NA LJUBNEM
Na gradbiščih v Gornji Savinjski dolini ježe0| žiti novo tehnologijo, kompletirano s progra gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Vi nje
Ljubenski gradbinci so od začetka 1978. leta org zirani kot gradbeni sektor v okviru temeljne organizi združenega dela Gradnje GIP Vegrad Velenje. Pria vanja za izboljšanje pogojev dela in posodobitev | vodnje, ki so bila tudi temeljno vodilo povezovanja* gradbenega podjetja Gradbenik Ljubno ob Savinji i lenjskim GIP Vegrad, že kažejo prve uspehe. Letos i Ljubnem zgradili novo betonamo. Tako so dan«1 možnosti za začetek proizvodnje zadostnih količin tona in za začetek proizvodnje betonskih polfabrikal
Z izgradnjo nove, sodobne betoname, je zaključ faza posodabljanja porizvodnje oziroma tehnologiji bi lahko novo inudstrijsko proizvodnjo polfabrila kar najbolj razvili, je poleg sodobne opreme potni tudi zadostna surovinska baza, osnovni agregat. L»l pa morajo ljubenski gradbinci voziti v Gornjo Sarin dolino (iz Celja, Pirešice in Velenja). Zato že nekaj razmišljajo o naložbi v surovinsko osnovo, pri trn želijo uveljaviti združevanja dela in sredstev, tudi z menom, da bi kar najbolj obvarovali okolje Gornja vinjske doline.
Sicer so prednosti vključitve ljubenskih gradbinci GIP Vegrad Velenje vidne v mozirski občini takorek na vsakem koraku. Vse bolj se uveljavlja nova, sodot* ša tehnologija, korrpletirana s programi GIP Vegrad prvi fazi z elementi Vemont, sicer pa računajo tudi kompetiranje s celično gradnjo). Sodobnejši postopki vidni tudi pri gradnji stanovanj, in sicer z uvajanj sodobnejših opažev v obstoječo gradnjo, kar predstai začetek industrializacije postopkov, ki jo bo prav got« še pospešilo vse tesnejše sodelovanje gradbincev prip jektiranju stanovanjske gradnje.
Ljubenskim gradbincem dela v Gomji Savinjski do ne manjka Sklenjene so številne pogodbe za dela, nap mer za stanovanjsko poslovni objekt v Solčavi, 2 s vanjska objekta v Gornjem gradu (ki so ju že začeli i diti), pa za 2 stanovanjska objekta v Nazarjah (za kal so v teku pripravljalna dela), nadalje za postavi tovarne pohištvenih delov za lesno industrijo Gorenj Glin Nazarje (dela bodo končana do konca leta), i najo pa še z izgradnjo poslovnega aneksa k tovarni, | nove proizvodne prostore tovarne modne konfeta Elkroj Mozirje v Nazarjah (letos bodo dela v glavn zaključena), in, ne nazadnje, tudi za novo transfon torsko postajo v Ljubiji za Elektro Celje (v teku so ključna in montažna dela). Računajo pa tudi na i tev pogodbe za gradnjo novega kulturnega doma vi zarjah, pa seveda še na gradnjo več objektov družben standarda — vzgojnovarstvenih ustanov in šol. Ob I velja omeniti, da se pri gradnji nove tovarne pohištvi delov za lesno industrijo Gorenje — Glin Nazarje do| njujejo zmogljivosti sektorjev Ljubno in Velenje 1 ne organizacije združenega dela Gradnje GIP Vegrad' I en je.
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
VEGRAD jjO
VELENJE, PREŠERNOVA 9
TOZD GRADNJE VELENJE
Kar zadeva prihodnji razvoj sektorja Ljubno i Gradnje GIP Vegrad Velenje računajo, da bodo sekto celoviteje vključili v proizvodnjo, tehnološko, o rt cijsko in razvojno celoto gradbenega industrijskega p jetja Vegrad Velenje. Omeniti velja, da pri delih, ki prevzamejo v zadnjem času, že vključujejo prograr tehnologijo GIP Vegrad. Poglavitno vodilo je industi zacija gradbeništva, ki bo zagotovila tudi kontinuk delo skozi vse leta Pričakujejo, da bodo novosti, Ii vse bolj vidne na gradbiščih po Gornji Savinjski < privabile med ljubenske gradbince tudi več domaiii kar doslej ni bil slučaj.
Prizadevali si bodo nadalje, da bi sektor Ljubno p pomagal tudi zasebnim graditeljem v Gornji dolini, tako z betoni, kot z industrijskimi polfabriki drugim, saj računajo, da bi v prihodnjih leti) os program proizvodnje betonskih polfabrikatov.
Hkrati s posodabljanjem proizvodnega pro tehnologije pa skrbijo ljubenski gradbinci za Posebno skrb namenjajo samcem in delavcem iz< republik. Na Brdcah pri Mozirju so nedavno tega p dobili samski dom ter tako izboljšali pogoje zaživlji v njem. Za dom pa bo v prihodnje skrbel sektor d benega standarda temeljne organizacije združenega Gradnje.
Nov proizvod je nedvomno več kot koristna pridobitev za graditelje
Nova batonama j« za Ijuban*« gradbenika \ lika pridobitev
Delovni kolektivi čestitajo za 12. septemba - praznik občine Mozirje vsem delom ljudem in občanom Gornje Savinjske dcM

Uka 35 (497) - 7. septembra 1979
i\5 19
»VA DELOVNA IAGA DELAVCEV .EKTRO CELJE
ktro Celje zaključuje izgradnjo nove razdelilne formatoreke postaje v Preseki pri Mozirju
itkam občanom Mozirja ob njihovem občin-prazniku se pridružuje tudi DES-podjetje distribucijo električne energije Slovenije, iljna organizacija združenega dela ELEKTRO IE, z nadzomištvom v Nazarjah. •KTRO CELJE dobavlja potrošnikom elektri-energijo, projektira, gradi in opravlja iže daljnovodov, kablovodov, nizkonapeto-nii omrežij in transformatorskih postaj. LEKTRO CELJE, ki ima svojo nadzomiško loto v Nazarjah, prav sedaj zaključuje izgradnjo ure razdelilne transformatorske postaje 110/20 Vjf Preseki pri Mozirju, elektroenergetski objekt pomeni jamstvo za oskrbo z električno energijo celotne Savinjske doline.
Nova trafo postaja v Ljubiji
5 LET
OSTINSKEGA 'ODJETJA TURIST IAZARJE
druževanje gostinstva na področju Gornje Mrinjske doline je resnično nujno
Ki
itinsko podjetje Turist Mozirje slavi letos tnico. V podjetju danes deluje 10 enot od Kirja do Solčave. Poglejmo jih: hotel Turist, Btišče Pod Lipo in slaščičarna v Mozirju, Ktitna Savinja v Nazarjah, vinotoč v Spodnji ečici, Oren na Rečici, hotel Planinka na ubnem, gostilna Kmet in vinotoč v Lučah ter išče Rinka v Solčavi. V tej organizaciji ižuje delo 67 zaposlenih, imajo pa še 14 v v gospodarstvu. Za letošnje leto rtujiejo za dobrih 22 milijonov dinarjev itnega prihodka in 10 milijonov dohodka.

gostinsko turistično podjetje 63330 Mozirje tel.(phone) 830-022 uprava Nazarje 830-911
V Turistu poudarjajo, da bi bilo združevanje tttinstva na področju Gornje Savinjske doline ično nujno, saj kar štirje njegovi nosilci ne "o in bogatijo ravni ponudbe za razvoj a, ki je na tem področju še kako mbma. Združeni so bili močnejši in sadovi moči bi bile nove zmogljivosti, brez ih s;i nadaljnjega razvoja skorajda ni moč •lati.
LJA: NOVA WTOBUSNA »OSTAJA
Miovalmica celjskega Izletnika v Mozirju se barja s prometno in turistično dejavnostjo
IZLETNIK CEUE je leta 1966 odprl svojo lovalnicco v Mozirju, ki se ukvarja tako s prometno turistično dejavnostjo.
Na področju prometa so potrebe javnih prevozov v celoti pokrite, saj ima za to področje Izletnik dvajset avtobusov, tu pa niso všteti avtobusi na daljših linijah (npr. Logarska dolina — Zagreb itd.). Poleg teh prevozov pa Izletnik Celje opravlja še pogodbene prevoze šolarjev, dela/cev na delo in z dela, ter prevoze po naročilu.
Želja izletnika je, da bi v Mozirju zgradili novo avtobusno postajo, saj ta ne ustreza potrebam.
Izletnik nudi celotno ponudbo na področju turizmav Gornji Savinjski dolini, od prevoza, prenočišča itd. Predvidena je razširitev planinskega doma v Logarski dolini, kj bo v prihodnje nudil obiskovalcem še več.
I.lelnik B} Celje
n sol o
PROMETNO. GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE
CESTNO PODJETJE CELJE V OBČINI MOZIRJE
V prihodnjem srednjeročnem obdobju bi morali posodobiti še približno 4,5 km ceste, ki povezuje mozirsko in kamniško občino ter cesto 11/340 na vseh kritičnih odsekih, posebej še odsek Ljubno — Luče
Občino Mozirje in Cestno podjetje Celje veže dolgoletno sodelovanje. Poleg tega, da že leta in leta skrbijo za ceste na tem področju, še posebej v zimskem času (vsi vemo, da gornjesavinjske zime niso kar tako). V preteklem obdobju pa so sodelovanje še bolj razširili. Največja naloga, ki jo je zaupala občina Mozirje Cestnemu podjetju Celje, pa je bila povezava Logarske doline z novo sodobnejšo cesto. Večji del te povezave so uresničili že pred srednjeročnim načrtom 1976—1980 tako, da so zadnja dela na tej cesti prišla v srednjeročni program 1976—80. Dela na cesti so bila zahtevna zaradi težavnosti trase, terena in zaradi tega, ker so dela potekala ob neprekinjenem prometu.
A
CESTNO PODJETJE CEUE
V letu 1978 je cestno podjetje prenovilo 440 m ceste Črnivec — Radmirje in uredilo dve ojačitvi na cesti Šentrupert — Logarska dolina. V skladu s programom republiške skupnosti za ceste je bilo opravljenih 750 m ojačitev cest in 440 m prenovitev.
Skupna vrednost del na regionalnih cestah je v preteklem letu znašala 4,3 milijone din. Večja dela na občinskih cestah so izvedli v krajevni skupnosti Ljubno, to je na cesti Ljubno - Rastke v dolžini treh kilometrov in asfaltirali še nekaj manjših odsekov. Poleg tega pa so opravljali vsa vzdrževalna dela. Lahko rečemo, da v obojestransko zadovoljstvo.
Delovni kolektivi čestitajo za 12. september - praznik občine Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline!
POGLAVITNA NALOGA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA
Dejavnost Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje
S svojimi zadružnimi poslovnimi enotami skrbi za pospeševanje kmetijstva v Gornji Savinjski dolini.
POSPEŠUJE — kmečki turizem, tržno proizvodnjo mleka, pitanje živine, jajc in brojlerjev PROIZVAJA - hmelj, ribez, mleko OSKRBUJE - občane z blagom široke potrošnje, z reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji in opremo
ODKUPUJE - vse vrste kmetijskih pridelkov od svojih kooperantov.
OPRAVLJA — strojne in prevozne storitve OMOGOČA — najemanje kreditov za modernizacijo gospodarjenja na kmetijah pod ugodnimi pogoji.
RAZVIJA — grosistično dejavnost za lastne potrebe in za potrebe drugih delovnih organizacij v občini.
atLcfe •

Skladišče v Spodnji Rečici je zametek novega kmetijskega centra
PRIHODNJE LETO NOV MARKET
V	MOZIRJU
V	Nazarjah pa bodo še letos ocferli trgovino s sadjem in zelenjavo
Trgovska delovna organizacija Savinja Mozirje s svojimi trgovinami skrbi za preskrbo potrošnikov na področju krajevnih skupnosti Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. Zaposleni v tej organizaciji se v polni meri zavedajo pomanjkljivosti v maloprodajni mreži in so zato vložili veliko naporov v izboljšanje ponudbe na področju osnovne preskrbe. Odločili so se za novo gradnjo in pripravljalna dela so že stekla. Na mestu, kjer je še do nedavnega stala stara moz irska šola, bo do druge polovice prihodnjega leta zrasel nov market, v katerem bosta našia svoje mesto sodobna samopostrežna trgovina in trgovina s pohištvom. Današnje zmogljivosti bodo do leta 1982 preuredili in prostore namenili za knjigarno ter papirnico in trgovino s športno opremo, še letos pa bodo v Nazarjah odprli trgovino s sadjem in zelenjavo.
t\vu\fi\ 4 k
trgovska delovna organizacija mozlrje p. o.
dobrina
Cestno podjetje Celje je na območju mozirske občine moderniziralo tudi cesto proti Logarski dolini
V	letošnjem letu so izvedli tudi nekatera dela na cesti Črnivec-Radmirje.
V	bodočem srednjeročnem programu pa bi morali posodobiti še približno 4,5 km ceste, ki povezuje mozirsko in kamniško občino ter cesto II/340 na vseh kritičnih odsekih, posebej še odsek Ljubno — Luče.
Z uresničitvijo tega programa bodo vse regionalne ceste v mozirski občini posodobljene. S tem bi bilo Mozirje ena od redkih občin v Sloveniji, ki bi imela dote mere urejena cestišča.
ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE DELOVNE ORGANIZACIJE VELENJE
TOZD SAVINJSKO ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — občinski praznik!
Trgovska delovna organizacija Savinja skrbi za potro-Inrke na Rečici, Mozirju in v Nazarjah
CELJE
Veletrgovsko, grosistično, turistično in proizvodno podjetje Celje TOZD PRODAJA CELJE
Delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitamo za občinski praznk - 12. september in priporočamo obisk v poslovalnici MALINA na Ljubnem ob Savinji.
Pet rolo va črpalka na Ljubnem ob Savinji
PETROL V OBČINI MOZIRJE
Bencinski servis tudi v Gornjem gradu
Petrol Ljubljana, temeljna organizacija združenega dela Trgovina na drobno, ima poslovno enoto tudi v Celju. V poslovni enoti Celje delujeta tudi bencinska servisa Mozirje in Ljubno ob Savinji, načrtujejo pa izgradnjo še tretjega bencinskega servisa na območju občine Mozirje, in sicer v Gornjem gradu.
TOZD TRGOVINA NA DROBNO POSLOVNA ENOTA CEUE
DOBRODOŠLI PRI MERCATORJU
Poslovalnice temeljne organizacije združenega dela Grmada Ljubljanske delovne organizacije Mercator — Rožnik tudi v Gornji Savinjski dolini
V Gornji Savinjski dolini ima temeljna organizacija združenega dela GRMADA ljubljanske delovne organizacije MERCATOR - ROČNIK poslovalnice v Gornjem gradu, na Ljubnem, v Lučah itd.
Mercatorjeva trgovina v Lu čah
Občanom občine Mozirje in obiskovalcem Gornje Savinjske doline priporočajo obisk poslovalnic, kjer se bodo lahko prepričali o pestri izbiri blaga in dobri postrežbi. Dobrodošli! Hkrati čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september - občinski praznik!
TRGOVINA IN SERVIS
Slovenija avto je pred 11 leti odprt v Mozirju trgovino, pozneje pašeavtomehaničnodelavnico
Hitri razvoj motorizacije v obdobju 1960—1970 je zahteval, da se tudi v Gornji Savinjski dolini organizira specializirana trgovina te stroke. Z modernizacijo cest v Gornji Savinjski dolini se je povečalo povpraševanje po kolesih, mopedih, motorjih in avtomobilih.
Slovenija
TOZD CIMOS
kmetijska mehanizacija CELJE
Pred 11 leti, to je v letu 1968 je Slovenija avto odprl trgovino v Mozirju, v kateri občani mozirske občine lahko kupujejo kolesa in njihca/e rezervne dele, mopede, motorje in avto material.
Poleg trgovine pa so v Mozirju opremili in odprli še avtomehanično delavnico, ki vzdržuje avtomobile na širšem območju Mozirja. Kolektiv sestavlja 5 delavcev — prodajalcev in 7 avtomehanikov. ^-članski kolektiv ustvari 8.000.000,- din letnega prometa, od tega trgovina 6.000.000,- din, servis pa 2.000.000,- din.
Delavci v trgovini in mehanični delavnici v Mozirju si bodo tudi v bodoče prizadevali, da bodo rezultati dela čim boljši, saj bi le tako lahko prispevali svoj delež k razvoju Gornje Savinjske doline.
Čestitkam ob prazniku občine Mozirje se pridružuje tudi kolektiv trgovine in servisa MOZ I RJE.
20i\5
Številka 35 (497) - 7. septembra 19]
Hotel Palisad na Partizanskih Vodah
pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih območij in drugih sredstev širše družbene skupnosti, kar so pri delu programov, ki so jih začeli uresničevati, že dosegli.
Hiter gospodarski razvoj v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 bo spremljal kar je še posebej pomembno, enako hiter napredek tudi na področju družbenih dejavnosti. Stalna naloga je nedvomno nadaljnja krepitev samoupravljanja v družbenih dejavnostih in njihov nadaljnji lazvoj. Sicer bodo, skladno s potrebami in možnostmi gospodarstva, ter ob kar najbolj doslednem
j ZLATIBORCI I V NOB
TURIZEM-NAJBOLJ RAZVITA DEJAVNOST
i *
i * * +
* * *
*	. . . . An	*
*
- ---- *
*	*
£ Mnogi med 2.000 borci, kolikor jih je dala *
+ občina Čajetina, so ostali na mrtvi straži * *
*	Sredi avgusta 1941. leta je bila v Smiljanskih * J zakosih ustanovljena 1. Zlatiboiska partizanska *
*	četa, ki so jo sestavljali borci iz Titovih Užic in	J +	Zlatibora. Nazačetku oktobra je bila v Čajetini	* J	ustanovljena 2. Zlatiborska četa. Četi se pozneje	+
*	vključita v užiški partizanski odred ,,Dimitrije	J +	Tucooi "-.	* J	Večje spopade so imeli borci obeh Zlatibor-	j
*	skih čet na začetku vojne v Tripkovi, na Trešnji-	* +	ci, v Bukovih in Ljuboviji. V borbah z deli	* J	342.nemške divizije pri Ljuboviji je 27. no- *
*	vembra padlo večje število borcev 2. Zlatiborske	J
*	čete in skoro ves komandni kader. Četverica Zla-
*	tiborcev je darovala svoja življenja na Kadinjači,	*
*	braneč z drugimi borci Delavskega bataljona pro-	*
*	dor sovražnika proti Užicam.	+ J	Po padcu Užiške republike so odšli borci 1. in	*
*	2 Zlatiborske čete v Sandžak, kjer je bil ustanov-	J
*	Ijen Užiški bataljon, ki se je pozneje vključil v 2.	* T	proletaisko udarno brigado. Zlatiborci so. se	* ^	odtlej borili pod bojno zastavo 2. Zlatiborske	i +	čete 4. Užiškega bataljona.	*
*	2 /proletarska udarna brigada je prehodila * J težko, a zmagovito pot do Neretve, Sutjeske, Ku- i + preša, Prijepolja, Bugojna, Mravinjcev itd. Na ^
*	Gatu so 11. junija 1942 štirje Zlatiborci darovali * J svoja življenja za svobodo.	J
*	Osvobodilni boj se je krepil. Partizanske enote J
*	so vse številnejše in močnejše. Zlatiborce naj-	+ J	demo med pripadniki 1. in Z proletarske udarne	J
*	brigade, v sandžaški brigadi, pa v 7. črnogorski	J
*	brigadi, v 19. in 20. romanijski brigadi, pa v 15.	* J	birčanski brigadi, v brigadah 21., 37. in 47.	* +	divizije ter v enotah KNOJ—a ter milice. Mnogi
*	med 2.000 borci z območja občine Čajetina so	* ^	ostali na večni straži. Med zaključnimi boji za	J
*	osvoboditev na sremski fronti je padlo 12 Zlati-	* ^	borcev, številni pa so postali invalidi.
jf	Velike pa so tudi žrtve fašističnega nasilja. Že	J
*	na začetku vojne so v Čajetini ustrelili 44 doma-	* ^	činov, na Banjico pa deportirali 59 Zlatiborcev,	+
*	ki so jih večino v tem koncentracijskem tabori-	J
+ šču tudi ustrelil ii.	*
*	*
uveljavljanju načela svobodne menjave dela, opaavljena pomembna vlaganja v razširitev materialne osnove dela v družbenih dejavnostih. Najpomembnejša vlaganja bodo v opremo zdravstvenega doma in petih zdravstvenih postaj oziroma ambulant v krajevnih skupnostih, nadalje v zagotovitev prostora, opreme in drugih pogojev za razvoj srednje usmerjenega izobraževanja v Čajetini, pa za dograditev in nakup opreme za več osnovnih šol, za izgradnjo 4-razredne osnovne šole na Partizanskih Vodah, pa za izgradnjo vzgojnovarstvene ustanove v Čajetini ter več športnih objektov itd. Pomembna družbena sredstva bodo v tem obdobju namenjena tudi za izgradnjo več infrastrukturnih objektov oziroma za nadaljnje reševanje problemov v zvezi z oskrbo z zdravo pitno vodo, za zgraditev naprav za čiščenje odpadnih voda, za izgradnjo in rekonstrukcijo več cest, ter za rekonstrukcijo električnega omrežja itd.
V tem srednjeročnem obdobju se bo, kar je nedvomno izredno pomembno, povečala zaposlenost tako, da bo ob koncu leta 1980 kar za 70 % večja v primerjavi z letom 1975, ali za več kot 1.500 delavcev. Tako bo omogočena zaposlitev vsem, ki končajo osnovno šolo oziroma vsem, ki delajo na kmetijah in bi se radi zaposlili. Zaustavljeno pa bo tudi zaposlovanje prebivalcev občine Čajetina v drugih občinah, kjer je bila ena od značilnosti te občine v zadnjih desetletjih. V srednjeročnem obdobju 1976 - 1980 bo dosežena tudi pomembna rast družbenega standarda .delovnih, ljudi, Narodni dohodek na prebivalcaLv občini Čajetina pa naj bi leta 1980 znašal okfog 25000 dinarjev.
V hotelu Palisad na Partizanskih Vodah, na m lepšem delu Zlatibora, so dosegli lani It 180.000 nočitev, letošnji dosežki pa so še obed nejši
Ob magistralni cesti za južni Jadran, 230kil| metrov jugovzhodno od Beograda in 13 kmj znanega zgodovinskega mesta Titovo Užice, | Zlatibor prostrana visokogorska ravan, na morski višini 1.000 metrov, preprežena s vilnimi rečicami in potoki in porasla z bujn| travo in gozdom iglavcev.
Zahvaljujoč vplivom kontinentalne in sn zemske klime, so na Zlatiboru izjemne vremen: prilike, pa čist zrak, mala nihanja temperature^ veliko sonca skozi dan in leto, zaradi česar je i tibor že dolgo poznan kot kraj, nadvse primeri za počitek in rekreacijo.
Na najlepšem delu Zlatibora, na Partizansk Vodah, v neposredni bližini umetnega jezera, borovem gozdičku, je hotel B kategorije Palisa v katerem je 850 postelj v 412 komfortnih sodobno opremljenih sobah. Lani je beležil hot Palisad kar 180.000 nočitev in dosegel 70 % izk riščenost zmogljivosti. V prvem letošnjem po letju so lanskoletni dosežek še izboljšali in sepi našajo kar s 75 % zasedenostjo zmogljivosti.
Hotel Palisad se je že uveljavil kot kraj za 015 nizacijo pomembnih srečanj in seminarjev, na k terih se zbere tudi do 1.000 udeležence. Zači pa so tudi uresničevati program delovne rek« cije za člane kolektivov. Maja letos so s sodeiov njem z Yugotursom iz Londona sprejeli tudi pn goste iz Velike Britanije in tako začeli uresn čevati program bivanja angleških gostov na Zlat boru. Zaradi izjemnega zadovoljstva gostov bod sodeloanje z Yugotursom razširili še na agenciji Belgiji in na Nizozemskem, nasploh pa poveii obseg sodelovanja z agencijo v Londonu.
OBIŠČITE ČAJETINO
Posebna zanimivost — lepo urejena knjižnica z bogato zbirko knjig, rokopisov in dokumentov
Čajetina je lepo urejen trg ob vznožju Zlatibora, nekdaj sedež ..znamenite Rujanske nahije" in „serdara" Jovana Mišiča. Danes je Čajetina središče ene od najobsežnejših občin v Srbiji z blizu 20.000 prebivalci.
13. avgusta 1941 je bila na Smiljanskih zakosih ustanovljena 1. Zlatiborska partizanska četa, kmalu zatem pa še druga. Na Oku je spomenik z imeni 202 borcev, ki so izgubili življenje med narodnoosvobodilno borbo. Lep spomenik je tudi na SmNjanskih zakosih. V Vladajih, Tripkovi, Šljivovici, Krivoj Reci, Rožanstvu, Ljubišu, Trnavi in še v nekaterih drugih vaseh so postavljena spominska obeležja partizanskim borcem Iz zlati borskega območja, ki je dal velik delež k nerodni vstaji in revoluciji.
Čajetina se ponaša z lepo urejeno knjižnico z bogato zbirko starih knjig, rokopisov in dokumentov. Posebno pozornost obiskovalcev privlači spominski muzej z bogato etnološko zbirko tega hribovsko — planinskega območja. Na ogled *> primeri stare zlatiborske noše, posoda in oprema kmečkih hiš stare Čajetine.
Vodilna gospodarska organizacija občine Čaja-tina je kmetijsko industrijski kombinat Zlatibor, znan po priznanih suhomestnatih izdelkih. V zlatiborski vasi Sirogojno pa je odprta razstava ročno izdelanih oblačil za ženske in moške, ki 10 deležne velike pozornosti zaradi izvirnosti tir skladnosti modnih linij. Za izdelavo ženskih modnih pletenin je ,,INEX" — Domača radinost" pridobil nad 1.000 pletij iz Sirogojna.
Na pobočjih Zlatibora preživljajo oddii Ste-viini gostje, ki ljubijo mir in prijetne sprehode v 'zrtrtmlt/pejs&fafKJkf&jrnS.-----------i
OBČINA ČAJETINA
Z izkoriščanjem vseh možnosti hitrejšega razvoja naj bi občina Čajetina ob koncu srednjeročnega obdobja 1976 — 1980 dosegla poprečno stopnjo razvitosti v socialistični republiki Srbiji
Občina Čajetina leži v jugovzhodnem delu socialistične republike Srbije. Po površini, meri 647 km2, se uvršča med 30 največjih občin v tej republiki Zemljepisni položaj občine je nadvse ugoden, posebej še, če upoštevamo, da so na ozemlju občine Čajetine magistralne ceste iz Beograda za črnogorsko Primorje oziroma proti Dubrovniku, prav tako pa tudi več kot 40 km železniške proge Beograd — Bar. Na območju občine Čajetina je 19 krajevnih skupnosti, v katerih živi v 26 naseljih okrog 19.000 prebivalcev.
V	srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 je bila občina Čajetina uvrščena med gospodarsko nezadostno razvita območja. To odločitev je pogojil poprečni narodni dohodek na prebivalca, ki samo za 2 do 3 odstotke presega polovico poprečnega narodnega dohodka na prebivalca v socialistični republiki Srbiji, pa dejstvo, da živi na hribovitem območju, neprimernem za kmetijsko proizvodnjo, od kmetijstva še vedno65 % prebivalstva.in , ne nazadnje, da je zaposlenih le 15 % prebivalcev.
Podatki, ki govore o nezadostni razvitosti občine Čajetina, pa dobijo povsem drugačno podobo, če jih primerjamo s stanjem tega območja v letih pred drugo svetovno vojno, oziroma pred 30 oziroma 20 leti Ne gre namreč prezreti dejstva, da je bila občina Čajetina pred letom 1941 povsem nerazvita in brez prometnih povezav; ljudje, ki so živeli po kolibah in kočah, so se preživljali izključno od kmetijstva.
Leta 1978, na primer, je bilo v občini Čajetina Z500 zaposlenih, od tega 440 v gospodarstvu, in sicer v 19 temeljnih organizacijah združenega dela, med njimi jih je tretjina vključena v velike delovne organizacije oziroma sisteme v socialistični republiki Srbiji, pa tudi širše. V primerjavi s prejšnjimi leti je zaznati v zadnjem obdobju močno oživljeno investicijsko dejavnost Svojemu namenu so predali več novih gospodarskih objektov, več pa jih še gradijo tako, da bo dana solidna osnova za prihodnji še hitrejši in učinkovitejši razvoi.
V	največji mogoči meri temelji gospodarska aktivnost na lokalni surovinski osnovi. Pomemben delež v gospodarstvu ima turizem, ki je ena od najbolj razvitih dejavnosti v občini. Zemljepisni položaj, podnebje, zrak in drugi naravni pogoji, kot relativno dokaj razvite noči-tvene in druge turistične zmogljivosti, so pogojili, da je postalo Zlatibor eno od najpomembnejših in najbolj znanih planinskih turističnih središč pri nas. Razumljivo je, da so možnosti za še večji razmah turistične dejavnosti na Zlatiboru dokajšnje, saj je tam okrog 1.000 ležišč v hotelih, pa okrog 1.000 ležišč v 40 počitniških domovih delovnih kolektivov, prav toliko ležišč pa je tudi pri domačinih oziroma v počitniških hišicah.
Podobno kot gospodarstvo beleži tudi negospodarstvo v zadnjem obdobju hiter razmah, zlasti še kar zadeva osebni in družbeni standard delavcev. Vsi otroci so vključeni v osnovno šolo, na srednjih, višjih in visokih šolah pa je 20 krat več dijakov oziroma študentov, kot jih je bilo pred letom 1941. Leta 1977 je začela z delom prva faza usmerjenega izobraževanja, ki bo izobraževala in usposobljala mlade za poklic, ki jih potrebujejo delovni kolektivi Čajetine, pa tudi širšega območja. Od leta 1978 naprej so zdravstvenega varstva deležni vsi prebivalci. Sicer je na območju občine Čajetina ob zdravstvenem domu še 6 krajevnih zdravstvenih postaj oziroma ambulant
Vse vasi v občini Čajetina so povezane z makadamskimi cestami, v skupni dolžini 120 kilometrov. Do nekaj vasi je že položen asfalt, vsega ga je že nad 50 kilometrov. Z daljnovodi, skupaj jih je že več kot 100 kilometrov, so ..pripeljali" električno energijo do vseh vasi v občini. Sicer so zdaj Itf e'redke domačije, kjer ne sveti električna luč. Več kot polovica kmečkih gospodarstev, vseh je 4.400, dobiva vodo iz enega od 150 vodovodov, katerih skupna dolžina dosega 400 kilometrov. Po letu
1945 je bilo zgrajenih okrog 4.000 stanovanj v družbenem in zasebnem sektorju, osebnih avtomobilov pa imajo prebivalci občine Čajetina več kot 1.000.
Proces združevanja dela in sredstev zasebnega in družbenega sektorja zavzema vse večji razmah, zlasti v kmetijstvu. Kljub temu, da kmetije po površini niso velike, pa je mogoče na njivah, travnikih in pašnikih zlatibor-skih kmetov opaziti vse več traktorjev, kosilnic električnih pastirjev ter drugih kmetijskih strojev in naprav.
Upoštevaje že doseženo raven razvitosti in strukturo obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter možnosti nadaljnjega razvoja so v načrt razvoja za obdobje 1976 -1980 zapisali kot poglavitni nalogo — zagotovitev hitrejšega razvoja od tistega, ki je predviden z družbenim načrtom razvoja sodalistične republike Srbije, in to z namenom, da bi izkoristili vse možnosti hitrejšega razvoja ter da bi dosegli ob koncu leta 1980 poprečno stopnjo razvitosti v socialistični republiki Sloveniji.
Poglavitni razvojni cilji sedanjega srednjeročnega obdobja v občini Čajetina so: nadaljnja izgradnja socialističnih samoupravnih odnosov, dinamičen razvoj gospodarstva, prestrukuriranje gospodarstva s popolnejšim izkoriščenjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti in vseh razpoložljivih naravnih danosti, večja racionalnost in učinkovitost gospodarjenja ob nadaljnjem širjenju in poglabljanju procesov sodelovanja in povezovanja ter združevanja dela in sredstev na vseh ravneh. Nadaljnji razvojni cilj je hitrejše večanje števila zaposlenih ter nadaljnja rast življenjskega standarda delovnih ljudi, še večja uporaba dosežkov znanosti ter novih tehničnih in tehnoloških dosežkov, zaščit okolja in človekove sredine ter nadaljnja krepitev obambnih sposobnosti, varnosti in družbene samozašč ite.
Dosega omenjenih ciljev naj bi omogočila izredno hiter razvoj, ki naj bi ga izrazile naslednje načrtovane letne stopnje: družbeni proizvod 28,4% narodni dohodek 29,1 %, produktivnost dela v industriji 7,6 %, fizični obseg industrijske proizvodnje 22,8 %, turistični promet 14 % itd.
Povečanje produktivnosti dela, kot enega od osnovnih pogojev za ostvaritev hitrejšega razvoja, naj bi omogočila v srednjeročnem obdobju 1976— 1980 načrtovana investicijska vlaganja v vrednosti nad 1,5 milijarde dinarjev, od tega v gospodarskezmogljivosti več kot 1,3 milijarde dinarjev, v negospodarstvo pa dobrih 200 milijonov dinarjev, kar je za okrog 20 krat več od obsega vlaganj, opravljenih v prejšnjem srednjeročnem obdobju.
Med vlaganji, načrtovanimi za obdobje do leta 1980, velja še posebej omeniti rekonstrukcijo in dograditev klavnice in hladilnice v Čajetini, izgradnjo in opremo obrata za primarno in finalno obdelavo lesa nadalje izgradnjo za proizvodnjo delov za motorje, pa odprtje novih kopov in nakup opreme za izkoriščanje magnezi-ta, nadalje izgradnjo novih proizvodnih prostorov in nakup opreme za ogranizacijo združenega dela Matalo-plastika, pa postavitev obrata za izdelavo modne konfekcije. V programu so tudi odprtje novih kopov in nakup opreme za pridobivanje in predelavo okrasnega kamenja, vlaganja v objekte in opremo za predelavo mesa in mleka na kmečkih gospodinjstvih, pa izgradnja nove farme za 400 krav, izgradnja več novih gostinskih in turističnih objektov in drugo. Zaradi pomanjkanja lastnih investicijskih sredstev računajo v Čajetini pri uresničevanju programa investicij na pomembno sodelovanje sklada za
Čajetina

Izgradnja nove mehanične delavnice in nova vlaganja v mehanizacijo bodo zares nujna
bodo morali zlasti v poletnih mesecih v.kar največji meri izkoristiti čas v neposredni gozdni proizvodnji. Hkrati bodo seveda potrebna še večja vlaganja v izgradnjo gozdnih prometnic in v posodabljanje gozdne in gradbene mehanizacije, s katero bi olajšali težko in naporno delo gozdarjev.
Z letošnjim načrtom prodaje so v prvem polletju zaostali za slaba 2 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so bili za 6 odstotkov uspešnejši. Fizični obseg proizvodnje so
da bi to staro resnico, ki je iz dneva v dan bolj pomembna, morali spoznati vsi, ne le gozdarji in si s skupnimi močmi zagotoviti lepši, bolj zdrav jutri.
Delovni kolektivi čestitajo za 12. september - praznik občine Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline!
Gorenje MG A je pretežno mlad in ženski kolektiv
in5 17
NAZARIJ
Db analizi lanskoletnega gospodarjenja so sprejeli vrsto ukrepov, ki so svoje sadove rodili letos — kar polovico svojih izdelkov prodajo na tržišča Zahodne Evrope, največ pa v Zvezno republiko Nemčijo
: Temeljna organizacija združenega dela Gorenje ^ Mali gospodinski aparati v Nazarjah je razmero-na mlada delovna sredina, saj šteje le osem let Prav gotovo zanjo velja ugotovitev, da je v tem psu dosegala zavidljive uspehe in da ji nove razvojne smernice zagotavljajo uspehe tudi v bo-
f°V prvem letu obstoja, leta 1971, je 60 delavcev Naredilo za 20 milijonov dinarjev izdelkov, vred-lost pa je iz leta v leto silovito naraščala in je lani losegla 190 milijonov, v letošnjem načrtu pa jih
NAJVEČ NALOŽB V IZGRADNJO GOZDNIH CEST
Gozdarji skrbijo tudi za ohranitev gozdov, za lepše in bolj zdravo okolje
Organizacija združenega dela Gozdno gospodarstvo Nazarje gospodari z gozdovi na gozdno gospodarskem območju Nazarje. V njen okvir sodi skrb za gozdovp v družbeni in zasebni lasti. Skupna površina gozdov znaša 44.681 hektarjev, od tega pa jih je 16.773 v družbeni lasti. Letna blagovna proizvodnja obsega 150.000 kubičnih metrov in tudi tu je delež zasebnih gozdov večji, saj nanj odpade preko 60 odstotkov posekanega lesa.
Družbeni del nazarskega gozdnega gospodarstva sestavljajo tri gozdarske temeljne organizacije v Lučah, Gornjem gradu in v Šoštanju. Poleg tega je tu še temeljna organizacija Transport in gradnje, ime pa pove, da njeno dejavnost predstavljajo vsa transportna in gradbena dela. Za zasebne gozdove skrbita temeljni organizaciji kooperacije v Nazarjah in v Šoštanju. Nazarsko gozdno gospodarstvo skupno zaposluje 490 delavcev.
Temeljne organizacije gozdarstva morajo gospodariti z vsemi gozdovi, njihova načela gospodarjenja pa so tudi znana. Ob sprotnem in največjem izkoriščanju gozdnega bogastva morajo z vso zavzetostjo skrbeti za ohranjanje proizvodne sposobnosti gozdov. Osnovne dejavnosti bi lahko strnili v naslednje: pridobivanje lesa, gojenje in urejanje gozdov, njihova obnova in nega. Transportni del opravlja temeljna organizacija Transport in gradnje, ki prevaža les in opravlja prevozne storitve za lesno industrijo Gorenje—Glin Nazarje in za vse ostale naročnike. Naloga gradbenega dela te temeljne organizacije pa je gradnja gozdnih prometnic. Na leto jih zgradijo 20 kilometrov, 10 v driebenih in prav toliko v zasebnih gozdovih. Morda še podatek, da ob ustanovitvi gozdnega gospodarstva prometnic ni bilo, da pa jih je danes preko 700 kilometrov.
Seveda to v nobenem primeru ni zaključen splet dejavnosti gozdarjev. Gozd je nadvse pomemben činitelj rekreacije, sprostitve, zdravja v celoti in bogastvo, ki vam ga ponuja smo v zadnjem času že začeli vrednotiti v pravi meri. Morda res še ne vsi, gozdarji pa vsekakor temu področju delovanja namenjajo vse več pozornosti in bodo v prihodnje svoja prizadevanja še okrepili. Nekoliko več razumevanja in pomoči drugih dejavnikov pri tem ne bi bilo odveč.
Delo gozdarjev je v precejšnji meri sezonskega značaja, saj je zlasti pozimi zaradi težkih razmer delo večkrat povsem onemogočeno. K temu moramo prišteti še izjemno težke terene, ki jih v predalpskem in zlasti v alpskem območju gozdnega gospodarstva Luče, ni malo. Takšni tereni terjajo nadpoprečne stroške izkoriščanja, saj je v teh gozdovih tudi zelo malo gozdnih cest.
Pričujoča dejstva vplivajo tudi na poslovanje v začetku leta, saj gozdarji v prvem četrtletju običajno dosegajo zelo skromne poslovne rezultate, ki pa se v drugem in naslednjem četrtletju gospodarjenja bistveno izboljšajo. Kljub izrednim težavam so v začetku letošnjega leta dosegli zadovoljive uspehe, vendar ob tem ugotavljajo, da
mmm
glede na letni načrt dosegli 40 odstotno v družbenem in 53 v zasebnem sektorju. Vzroki za nizko doseganje načrta v družbenem sektorju so bili predvsem slabi vremenski pogoji, pomanjkanje ustrezne gozdne mehanizacije in primanjkljaj delavcev v neposredni gozdni proizvodnji, predvsem pri sečnji in spravilu lesa.
Srečujejo pa se tudi s kadrovskimi težavami, saj se vse manj mladih odloča za težko delo v neposredni gozdni proizvodnji. Trenutno vrzeli zapolnjujejo z delavci iz sosednih republik, v bodoče pa želijo ža ta dela usposobiti čim več mladih fantov iz gornje Savinjske doline, jim delo s sodobno opremo olajšati in jih ustrezno nagraditi. Zavedajo se, da je to edina prava pot k večji delovni produktivnosti.
Načrti, takšni ali drugačni se v gozdnem gospodarstvu bistveno razlikujejo od načrtovanja v drugih sredinah. V Nazarjah povdarjajo, da bodo tudi v naslednjem obdobju največ naložb usmerili v izgradnjo gozdnih cest, saj z njimi omogočajo izkoriščanje novih gozdnih površia V veliki meri bo potrebno posodobiti opremo in veliko pozornost nameniti usposabljanju pri izobraževanju delavcev. Zgradili bodo tudi sodobno mehanizirano skladišče hlodovine in ročno lupljenje zamenjali s strojnim ter odpravili še druga najtežja dela. Načrtujejo tudi izgradnjo nove mehanične delavnice, saj stara že dolgo ne ustreza več. Načrtov jim ob vseh naštetih še vedno ne zmanjka. Rešiti pa bodo morali marsikateri stanovanjski problem ter postoriti še to in ona
In še na nekaj ne smemo pozabiti Dejavnost gozdarjev vsekakor ni le izkoriščanje gozdov, saj skrbijo tudi za njihovo ohranitev, za lepše in bolj zdravo okolje. O pomenu gozdov, pa naj bo to na področju zdravja, rekreacije, turizma ali na katerem koli drugem, ne kaže razpravljati. Res pa je.
Številka 35 (497) —7. septembra 1979 ,-
NOVI MALI GOSPODINJSKI ^PARATI IZ
_____,__usmeritev je nedvomno obetavna
samoupravnih aktov bodo še naprej izboljševali delovno disciplino, povečali ustvarjalno kritiko do lastnega dela in do dela drugih, predvsem pa bodo še naprej krepili medsebojne odnose. Prav pred nedavnim so storili še en korak naprej na področju vsebinskega poglabljanja samoupravljanja. Z delom je namreč pričel odbor za gospodarjenje, ki se je takoj na začetku zavzeto lotil dela. Njegova prva naloga je dopolnitev že sprejetega stabilizacijskega programa in pri tem bodo člani odbora morali nameniti največ pozornosti nadaljnjemu dohodkovnemu povezovanju, iskanju novih notranjih in zunanjih rešitev, skratka poiskati bodo morali vse možne oblike varčevanja in tako svoji delovni organizaciji pomagati še k večjemu uspehu.
Za dejansko uresničitev zastavljenih ciljev in za zagotovitev predvidenega razvoja je seveda velikega pomena tesna povezava z matično tovarno v Velenju. Dejavnosti skupnega pomena so podrobno opredelili s sprejetim samoupravnim sporazumom, njegova temeljna izhodišča pa so med drugim skupna razvojna služba, prodaja in nabava, finance in naložbe, informacijski sistem.
gorenjeip
TOZD MGA NAZARJE
Z izgradnjo osrednjega skladišča bodo odpravili vsa težka fizična dela
TNarava dela, terja mlade in spretne roke
manjša od potreb. Zato bodo z izkoristom notranjih mcožnosti skušali kar najbolj dvigniti produktivnost in zmanjšati zastoje v proizvodnji, za katere paa, resnici na ljubo, velikokrat niso sami krivi.
Z naidaljnim in nenehnim dograjevanjem samoupravljanja in z doslednim izvajanjem sprejetih
servisna dejavnost, prevozi ter administrativna, tehnična, planska in kadrovska opravila.
S tako opredeljenimi cilji, skupnimi nalogami v tovarni gospodinjske opreme Gorenje in v njeni temeljni organizaciji Mali gospodinjski aparati v Nazarjah prav sedaj poglobljeno pripravljajo smernice bodočega razvoja proizvodnje malih gospodinjskih aparatov. Možnosti so na tem področju še velike. Znano je, da so mali gospodinjski aparati razdeljeni na štiri uporabna področja, in sicer na male kuhinjske aparate, aparate za osebno nego, kondicionirne male aparate, na male aparate za čiščenje in vzdrževanje, vsi ostali pa sodijo v posebno skupino.
Kakovost izdelkov je na zelo visoki ravni
Po svetu je danes znanih in širše uporabnih preko 60 aparatov vseh vrst, pri nas pa jih posamezni in nepovezani proizvajalci ponujajo tržišču le dobrih 30. Izbira je pri nas dokaj skromna, pičla pa je tudi ponudba posameznih modelov, vzrok pa so sila skromni proizvodni programi jugoslovanskih izdelovalcev. Za naše razmere je ponudba resnično zadovoljiva le na področju osnovnega programa malih gospodinjskih aparatov, kamor sodijo mešalci, likalniki, sesalniki, sušilci za lase in kavni mlinčki. Na vseh ostalih področjih močno zaostajamo. Podatki za delež malih gospodinjskih aparatov na našem tržišču električnih gospodinjskih aparatov so zelo skopi in nezanesljivi, zagotovo pa je nekajkrat manjši kot v Zvezni republiki Nemčiji, kjer presega 30 odstotkov. Večina malih gospodinjskih aparatov si namreč šele utira pot na naše tržišče, povpraševanje pa seveda raste z rastjo kupne moči našega potrošnika
V takšnih razmerah se torej v Gorenju odločajo o srednje in dolgoročnih programskih usmeritvah. Odločajo se med tremi možnostmi, tisto, ki pa jo bodo izbrali, bodo pri njenem uresničevanju upoštevali visoko kakovostno raven svojih izdelkov in spremenili odnos do potrošnikov tako, da ne bodo čakali njihovih pobud, ampak, bodo v skladu s hitrejšim razvojem tehnike potrošnike sami vzgajali.
so v celoti izdelani v domači tovarni
je zapisanih že 250, ki jih bo ustvarilo 355 zaposlenih, od tega kar 216 žensk. Tudi sicer je kolektiv mlad, saj narava dela terja mlade, pridne in spretne roke. Za to temeljno organizacijo je tudi značilno, da večino izdelkov v celoti izdelajo v domači tovarni — vse od predelave plastičnih mas in kovin, do izdelovanja različnih mikromotorjev in sestavljanja izdelkov.
Spretne roke resnično rabijo. Vedeti namreč moramo, da kar polovico svojih izdelkov izvozijo na tržišče Zahodne Evrope, največ pa v Zvezno republiko Nemčijo. Njihovi največji odjemalci so priznane tovarne Bosch, Siemens, Bauknecht in druge. Morda je prav ta podatek najlepši dokaz kakovosti izdelkov Gorenja — temeljne organizacije Maili gospodinjski aparati. V letu 1976 so izvozili za 46 milijonov dinarjev izdelkov, leto kasneje za 72, lani za 64, letošnji načrt pa dosega hevilko 86 milijonov dinarjev.
Ob letošnjih proizvodnih načrtih ne bo odveč podatek, da so polletni rezultati gospodarjenja ugodni.. Takšen razplet so pravzaprav pričakovali, saj so ob analizi lanskoletnega gospodarjenja, kljub vsem uspehom, sprejeli še vrsto ukrepov, ki so svoje sadove rodili letos. Količinsko so predvidevanja uresničili, vrednostno so za letnim načrtom zaostali za dobra dva odstotka, kar pa je kljub tiemu še vedno za 38 odstotkov več, kot v snakern lanskem obdobju. V prvih šestih mesecih so takco proizvedli preko 424.000 malih gospodinjskih aparatov. Povprečni osebni prejemki so bili v lanskem decembru 4.590 dinarjev, do letošnjega jjunija pa so porasli za 16 odstotkov in so dosegli 5.770 dinarjev. Povprečje za prvih šest meseceiv znaša 5.390 dinarjev, na novo pa so zaposlili 16 delavcev, kar pomeni 5 odstotno povečanje števila zaposlenih. Kljub sorazmerno nizki sitopnji zaposlovanja pa ugotavljajo, da je ponudba delavcev za neposredno proizvodnjo že
<|Q	Številka 35 (497) - 7. septembra t!
Skrb nad komunalnimi opravili v Gornji vinjski dolini je pred petimi leti prevzelo Ko nalno podjetje Mozirje; ki se danes vse bolj t Ijavlja na področju organiziranega izvajanja munalnih dejavnosti K temu so v veliki meri pomogli tudi novi samoupravni družbeno < nomski odnosi, ki jih oblikujejo uporabnik izvajalci komunalnih storitev v okviru samoup ne komunalne interesne skupnosti.
Pred petimi leti v občini Mozirje še ni bilo ganiziranega nosilca in izvajalca komunalnih javnosti. Komunalna dela so bila razdroblj opravljale pa so jih številne domače in zun delovne organizacije, krajevne skupnosti ter lavci v pogodbenem delovnem razmerju. Tak čin opravljanja komunalnih del je ustrezal četnim razmeram, ko je bil razvoj komunal dejavnosti še v povojih. Toda kmalu je poki svojo neučinkovitost in vse bolj je postajal za hitrejši razvoj komunalnih dejavnosti. Ti spodbudilo mozirsko občinsko skupščino, d leta 1975 ustanovila specializirano delovno o nizacijo za opravljanje komunalnih nalog.
komunalno podjetje mozi
Komunalno podjetje Mozirje, kot je skupši občine poimenovala novo ustanovljeno delo organizacijo, ki torej prav v tem času slavi p obletnico delovanja, je na začetku štela le pet lavcev. Nove naloge, ki jih je bilo iz leta v več, so zahtevale seveda tudi večje število del cev, tako da je v Komunalnem podjetju Moz danes 100 zaposlenih.
TRADICIJA VARČEVANJA
Mozirska enota Temeljne banke Velenje bo odprla novo enoto v Lučah
Ljubljanska banka ima v Moziiju svoje poslovne prostore v novi zgradbi družbeno-političnih organizacij, in sicer kot enota velenjske Temeljne banke. Poleg tega je želji, da bi bančne usluge kar najbolj približala prebivalstvu, zasnovala še več enot Tako trenutno posluje še na Ljubnem in Gornjem gradu. Dejstvo, da se v opravljanje poslov s hranilnimi vlogami vključujejo tudi pošte, zagotavlja zadovoljivo gostoto bančnega prometa, ki s svojimi ostalimi oblikami posodablja denarno poslovanje občanov in delovnih ljudi.
Gornja Savinjska dolina je bila v vseh zgodovinskih preizkušnjah vedno v prvi meri narodno zayedna, zato ni naključje, da so prav v Mozirju v
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
letu 1873 ustanovili eno prvih slovenskih hranilnic na takratnem Štajerskem. Denarni zavod, ki je preprečeval nadaljnje potujčevanje in izkoriščanje, so v Mozirju ustanovili s pomočjo Mitje Vošnjaka in je odlično posloval vse do okupacije. Zapiski pričajo tudi o poslovanju hranilnice na Rečici ob Savinji in o zadružnih hranilnih enotah. Gospodarnosti tukajšnjim ljudem torej gotovo ne manjka in Ljubljanska banka tako tudi nadaljuje tradicije.
Da je to res, nedvoumno potrjujejo uspehi mozirske ekspoziture. Trenutno vključuje preko 15.000 hranilnih računov, 900žiro računov, 115 tekočih računov, 3.900 deviznih računov, 3000 stanovanjskih kreditov in 540 potrošniških posojil. Poleg tega seveda opravljajo še vrsto drugih manjših dejavnosti.
Poglejmo si jih:
—	vodenje družbenih skladov in kreditiranje prebivalstva;
—	vodenje družbenih skladov skupščine občine Mozirje (sklad za intervencije za gospodarstvo in rezervni sklad);
—	sklepanje posojilnih pogodb na podlagi izdanih sklepov in kontrola porabe kreditov;
—	sestavljanje zaključnih računov skladov;
—	sklepanje posojilnih pogodb in dajanje informacij o posojilih za pospeševanje gospodarske dejavnosti;
—	sklepanje posojilnih pogodb za stanovanjske kredite in za dodatne (vselitvene) kredite;
—	sklepanje dinarskih in valutnih varčevalnih pogodb za stanovanjsko kreditiranje;
—	odobravanje potrošniških kreditov;
—	odobravanje obrtniških kreditov za obratna sredstva;
—	zbiranje in dajanje informacij za dolgoročne (investicijske) kredite obrtnikov.
f Posli zbiranje dinarskih in deviznih sredstev od prebivalstva
—	zbiranje dinarskih sredstev na hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih,
—	zbiranje deviznih sredstev občanov,
—	nakazovanje sredstev iz deviznih računov občanov v tujino in konsignacijska skladišča,
—	odkup valut od menjalnic in organizacij združenega dela,
—	prodaja valut za službena potovanja organizacij združenega dela,
—	dajanje informacij o vseh poslih, ki so predmet poslovanja ekspoziture v občinskem merilu.
5 LET
KOMUNALNEGA PODJETJA MOZIR,
Delovni kolektivi čestitajo za 12. september - praznik občine Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline!
Z razvojem že utečenih dejavnosti bodo vpi na stabilnost gospodarjenja
Bančni delavci so vedno in vsakomur na voljo z nasveti. Marsikatere denarne skrbi so na prvi pogled zamotane, s pomočjo strokovno usposobljenega delavca postanejo kaj hitro lažje in mnogo bolj razumljive.
Na koncu ne gre prezreti najnovejše novice iz mozirske enote Temeljne banke Velenje, da pripravljajo odprtje nove enote tudi v Lučah.
Prostorov posebej veseli
so bili v Gornjem gradu Se
—	Proizvaja opremo po lastni tehnologiji za čiščenje odpadnih voda
—	Proizvaja betonsko galanterijo za potrebe vodnih in nizkih gradenj.
—	Opravlja remontno vzdrževalno in servisno dejavnost za težko in lažjo gradbeno mehanizacijo.
NIVO se pri delu poslužuje sodobnih metod lastnega in tujega razvoja, kar je porok za strokovnost, kvaliteto in konkurenčno sposobnost.
V zadnjem času so vse svoje sile preusmerili za zaščito okolja in varstva voda, kjer že beležijo prve vidne uspehe. V porečju Savinje in Sotle so bile zgrajene prve komunalne čistilne naprave, in sicer v Škofji vasi. Rogaški Slatini, Gorenju, Šempetru in Žalcu. Od industrijskih čistilnih naprav pa je bila zgrajena poleg že pred leti zgrajenih gal-vanika in keramika Gorenje, še EMO Celje, v gradnji pa je tudi naprava za čiščenje voda v starih obratih železarne Štore. Sedaj pa NIVO pripravlja vso potrebno dokumentacijo za gradnjo centralne čistilne naprave v Šaleški dolini in Mozirju, ki naj bi jih zgradili v obdobju 1981—85. Takšno je tudi izhodišče območne vodne skupnosti Gornja Savinja S čistilnimi napravami bodo onesnaženje zmanjšali za 80%, in bi znašalo le še okrog 100000 E (populacijskih enot).
Hiter gospodarski vzpon je z leti prinašal nove problema Slovenske in jugoslovanske vode so postajale iz dneva v dan bolj onesnažene, suše pa so prizadejale gospodarstvu ogromno škoda Delavci delovne organizacije NIVO Celje o pravočasno spoznali, da ne kaže vztrajti na dejavnosti, ki je bila najprej začrtana, temveč seje potrebno usmeriti tako, da bodo kos novim nalogam
NIVO je specializirana delovna organizacija, organizirana v več temeljnih organizacijah.
—	Načrtuje in projektira vodnogospodarske objekte, naprave in sisteme.
—	Opravlja študijsko-razvojno dejavnost za vodno gospodarstvo in za nizke gradnje.
—	Projektira vse objekte nizkih gradenj.
—	Gradi objekte vodnih in nizkih gradenj.
—	Opravlja montažo, vzdrževanje in servis objektov ter naprav za preskrbo z vodo in za čiščenje vode.
—	Prevzema inženiring za nekatere specializirane dejavnosti: osuševanje, namakanje, preskrba z vodo, čiščenje voda
Stanovanjsko poslovna zgradba DO Nivo v Celju
Poslopje rečnega nadzorstva v Mozirju
Izkušnje, pridobljene na področju varstva voda, prenašajo tudi na druga področja širom Jugoslavije. Zgradili so čistilno napravo za tovarno Tobi v Limbušu, v Impolu Slovenska Bistrica, v gradnji pa je ena največjih naprav za pitno vodo v Titovih Užicah (900 I na sekundo), že sedaj pa je zgrajena čistilna naprava v tovarni poliesterskih vlaken v Gostivarju, delajo pa tudi drugod... V tem letu je pričel NIVO z izgradnjo obrata za proizvodnjo armiranih betonskih centrifugiranih cevi Tehnologija bo najsodobnejša ob uporabi domačih surovin. Investicijska vrednost znaša 50 milijonov din, vrednost proizvodnje pa 70 do 80 milijonov din. Proizvodnja bo velik prispevek k zaščiti okolja, saj bo omogočila gradnjo vodo-točnih, vodovodnih, kanalskih in drugih sistemov za odvod tekočin.
NIVO je soustanovitelj poslovne skupnosti Hidrogea, v kateri so se trije kolektivi odločili za investicijo proizvodnje opreme za kapljično namakanje, ker je novost na našem tržišču. Prva poizkusna namakanja polja so že zgrajena v Goriških brdih, Titogradu ter v Drešinji in Latkovi vasi. NIVO predvideva, da bo s tem proizvodnim programom pripomogel k povečanju površin, ki so potrebne namakanja, saj smo v tem oziru v Evropi na zadnjem mestu. Prvi domači proizvodi bodo na voljo že v naslednjem letu.
Delovna organizacija NIVO Celje naj bi v naslednjih letih v Gornji Savinjski dolini pripomogla k realizaciji nekaterih večjih projektov. Kolektor-ji in čistilne naprave Rečica, Nazarje, Mozirje so tik pred začetkom gradnje. Za sistematično urejanje Savinje od Nazarij do Homca, izgradnjo obrambnih nasipov v spodnjem toku Drete, na območju Nazarij in Žlabra ter za dodatno ureditev hudournikov Savinje v Logarski dolini in Matkovem ter Robanovem kotu, pa je v pripravi investicijsko tehnična dokumentacija.
V Mozirju so ustanovili „ Rečno nadzorstvo Zgornja Savinja" za občini Mozirje in Velenje, v predvidenem času pa so tudi uredili cestne priključke na mostu v Radmirju
22 let obstoja delovne organizacije NIVO Celje pomeni tudi 22 let vztrajnega dela nepretrgane rasti in napredka. Skromni začetki, maloštevilni kolektiv, redki strokovni kadri in oprema so bile značilnosti prvih let delovanja podjetja. Če je bilo pred 22 leti manj vsega potrebnega, pa je bila takrat — kot tudi danes — vedno prisotna volja, pridne roke in pripadnost podjetju.
Maloštevilen kolektiv si je že v prvih letih dela zastavil nalogo, da bo ukrotil podivjane vode, z vodo premišljeno gospodaril ter skrbel za njeno čistost
Intenziven razvoj gospodarstva je postavljal pred kolktiv iz leta v leto nove, zahtevnejše naloge. Z vztrajnim delom so v vsakem obdobju napredovali, popravljali in prilagajali njihov razvoj novim zahtevam in spoznanjem zato, da so lahko danes med tistimi, ki stopajo v korak s časom
NIVO Celje je opravljal prva leta skoraj izključno vodnogospodarsko dejavnost, od vzdrževanja vodnogospodarskih objektov, sistemov in naprav, regulacij potokov in rek, do hidromelioracij. Dejavnost je bila skoraj v celoti omejena na porečje Savinje in Sotle. V prvih letih so bili opravljeni že tudi nekateri večji hidromelioracijski posegi ob Ložnici in Žepini pri Celju, urejeno je bilo vodno vozlišče v Celju, urejena Paka s pritoki v Šaleški dolini in drugo.
USPEHI DELAVCEV NIVO CELJE POVSOD VIDNI

Komunalno podjetje Mozirje je lani moderniziralo cesto Žekevec — Rečica
Med osnovne dejavnosti komunalnega podj spada preskrba naselij s pitno vodo, odvoz: in odpadkov s celotnega območja občine zirje, vzdrževanje lokalnih cest in cest v našel kanalizacije ter komunalno opremljanje stavi zemljišč. Poleg naštetih osnovnih nalog opra tudi različne strokovne naloge za samoupra komunalno ter stanovanjsko interesno skupi in vzdržuje stanovanja v družbeni lastnini druge dohodkovno pomembnejše deja lahko prištejemo še gradbeništvo in sicer ročje nizkih gradenj, zaključna dela v ya ništvu kot so na primer vodoinstaleterstvo, parstvo in klučavničarstvo ter predelava kovin
V mozirskem Komunalnem podjetju letos s 120 zaposlenimi delavci us 32,000.000 dinarjev prihodka, kar v primerji lanskim letom predstavlja petdeset odstotno večanje. V nadaljnjem razvoju načrtujejo | vsem širjenje in utrjevanje obstoječih komuni dejavnosti. Od novosti načrtujejo le pridobi« peska in gramoza, ki ga v Gornji Savinjski i primanjkuje. Z razvojem že utečenih deja bodo tako skušali vplivati na stabilnost gospo jenja
Urejen odvoz smeti je nedvomno velik prisi področju varstva okolja
SREČANJE MIMOGREDE
i\=21
Martin Pirečnik
Ura. Nepogrešljivi spremlje-ilec današnjega hitrega časa. aj pa, če se urai ustavi, po-vari? Kaj hitro jo nesemo na opravilo k uraiju, strokovnja-u za to področje. Nagovaija-» ga, naj nam uro hitro po-ravi, saj se- nam zdi, kot da mo z njo izgubili del sebe. Trste za popravilo so dolge. Pa jdi malo je sedaj ljudi, ki se dločajo za ta poklic. Tudi nam je pokvarila ura. Zato smo jo esli na popravilo znanemu raiju - zlatarju v Velenju lartinu Pirečniku. Ob tem pa stekel z njim kratek razgovor, irisluhnimo, kaj nam je povedal svcji mladosti, poklicu, nje-
Mišu in Janču
Skoraj ne morem verjeti, da se je Jo zgodilo. Gora je zahtevala krvav davek, dveh dobrih prijateljev ni več med nami Zadnji dan avgusta sta se v prepadnih stenah Dolomitov smrtno ponesrečila Mišo Čulk in Janko Lesjak
Janko Lesjak
Še pred enim mesecem smo skupaj delili vse lepote in težave vzponov v Fanskih gorah. Kolikokrat smo pozno v močssedeli pri šotorih in se pogovarjali, kovali nove načrtie, sanjarili
Spiomin mi nehote uide na Okrešelj, Korošico, Triglav, kjer smo plezali in se na vrhu sten objemajoč veselili naših uspehov. Kaj res ne bomo več skupaj?
Pred seboj imam še zadnje vajine fo tografije. Ne, ne morem verjeti Bih sta v gorah Južne Amerike, Sovjetske zveze, v Centralnih Alpah Dolomitih, Julijskih in Kamniških Alpah Bila sta nerazdružna prijateljiia in plezalska naveza.
Zrn nas, alpiniste, je vsakdo, tki ga je njegova strast potegnila čez visok rob, junalk. In junaka sta tudi vidvai, Mišo in Janč. Zato vama lahko rečem v spomin samo) to: za nas, za vso ple-zalsk:o bratovščino in sploh za vsse, ki jim kaj pomenijo gore v iskanju odgovora na , poslesdnji „zakaj", bosta ostalla vedno živa
IVANA VBERŠEK
govih dobrih ter slabih straneh in še bi lahko naštevali.
.Martin Pirečnik ni pravi Velenjčan. Rodil se je 29. januarja leta 1929 na Rečici ob Savinji. Tu je obiskoval tudi osnovno šolo. V poklicno šolo je odšel v Ptuj. Ko smo ga vprašali, zakaj si je izbral ravno ta poklic in kje je dobil vzornike, nam je dejal: „Veste;~to je prii nas že v družini, kot temu rečemo. Že moj stari oče je bil urar. Kasneje pa še stric, pri katerem sem se tudi učil. V Ptuju je imd svojo ddavnico.* Hotel sem v uk, vendar nisem mogel, ker je priSa vojna. Strica so izselili. Takoj po vojni sem odšd v poklicno šolo, v kateri sem se izučil za urarja, isto-časpo pa tudi za zlataija. Po končani poklicni šoli sem še eno leto ddal pri stricu. Kmakr pa sem moral v vojsko. Po od-služenju roka sem odšel v Celje, kjer sem ddal nekaj časa pri obrtniku, šest let pa pri državnem podjetju."
Nas je seveda zanimalo, zakaj je odpri svojo ddavnico ravno v Velenju?
„Ja, to je pa takole. Vsak, ki se gre učit nekega poklica^ mora imeti voljo in veselje. Ce ima to, potem resneje stremiš za tem, da bi nekoč odprl tudi lastno delavnico. Pa saj je tudi moj oče domačin, Šoštanjčan. Iskal sem vsepovsod, celo v Kranju. Kdor išče, ta najde. Sedaj sem že 19 let v Velenju. Kar dolga doba, kajne," je odgovoril Martin. Radovedni kot smo, smo hoteli vedeti še dobre in slabe strani poklica uraija. Martinov odgovor na zastavljeno vprašanje pa je bi:
,,Dobra stran poklica je v tem, ker imaš občutek, da si storil dobro delo, ko šl nekomu popravil uro. Sad tvojega dela je viden takoj. Ko popraviš uro, teče naprej. Imeti pa moraš dober, oster vid. Ja veste, pa tudi potrpljenje, ki ga večina ljudi danes nima nič. Sicer pa je tako, da če imaš svoj poklic rad, je zate vedno zanimiv in z veseljem ga opravljaš. Največje težave pa imamo zato, ker ne dobimo rezervnih ddov. Pa tudi narava poklica je taka, da imaš veliko opravka z ljudmi, ki se jim moraš prilagoditi Poklic je
tak, da zahteva celega človeka. Ko se ga navadiš, ne moreš brez njega več. Toda to se bo Se vse uredilo. Le kaj, ko mladi ljudje danes nimajo za poklic uraija nobenega zanimanja več. Posebno pa še pri meni, ki sem urar-zlatar." Ko smo ga vprašali, kateri poklic rajši opravlja, je brez pomisleka dejal: „Seveda uraija. Ko je bila okrog 60., leta obrt nekako zapostavljena, sem hotel v drugi poklic. Ampak se ni dalo. Stari maček ne more več iz kaže."
Mojster Martin pri svojem delu.
Poklic, ki ga opravlja Martin Pirečnik iz Rečice ob Savinji zahteva res celega človeka. Zato ima Martin malo prostega časa. Zaupal nam je, da mu je edini hobi lov. Pa kaj, ko pride tudi ta redko na vrsto.
TATJANA KELENC
Nataša Podbregar med uspešnim strelom na gol (Foto: S. Vovk)
Odličen začetek
Rokometašice Velenja so v svojem prvem nastopu za prvenstvene točke v II. zvezni rokometni ligi -zahod navdušile več kot 400 gledalcev, ki so se preteklo soboto zbrali v Rdeči dvorani, da bi videli kako so dekleta pripravljena na naporno ligaško tekmovanje.
Že prve minute igre so pokazale, da v ekipi DI Trokut ne bodo imele težkega nasprotnika, saj so Velenjčanke že v peti minuti vodile z rezultatom 5:0 in prvi polčas doble z Rudarja zi rezultatom 9:4. Tudi drugi polčas je tekmi pro bil enak prvemu. Domačinke so z pričakujem izredno borbeno igro v obrambi tei
fti igralkah Velenja zaslužijo pohvalo vse igralke; in če lahko sodimo po prvem srečanju, lahko rečemo, da so igralke pov vodstvom trenerja Franca Ramskuglerja dobro pripravljene na ligaSeo tekmovanje. Ob tem pa ne smemo pozabiti da so vendarle novinke v drugi ligi in da bo za njih vsako srečanje težka preizkušnja. To velja tudi za jutrišnjo tekmo v Ptuju proti Dravi
V prvem koli so za Velenje igrale: Kmetič, M. Kmetič C 1, S. Golič 1, N. Podbregar 1, D. Golič 3, T. Jan 3, M. Džordževič, A. fiovha 4, I.
ljar 3, M Plaskan, M. Omerovič 1 in A. Verbič.
-vs-
Nepričakovano točka
Nogometaši Rudarja so lahko po prvih treh kolih nadvse zadovoljni. V novo prvenstveno sezono so startali z željo, da bi v prvih štirih kolih osvojili štiri točke. Po bledi igri ki so jo prikazali v prvem kolu proti Dinamu v Vinkovcih, so v drugem kolu izredno presenetili navijače, saj tako borbene igre Rudarja v Velenju še nismo videli, odkar igra v drugi zvezni nogometni ligi in zmaga z rezultatom 3:0 bi> lahko bila hako še višja.
Preteklo nedeljo so Velenjčani gostovali v Novem Sada Na to srečanje so odšli seveda z bojaznijo, da bodo domači igralci storili vse, da bi popravili izredno slab vtis iz druga kola, ko so v Zagrebu doživeli rekorden poraz, saj so srečanje z istoimenskim moštvom izgubili kar z 10:1. Na drugi strani pa je trener Rudarja Kemal Omeragič pred odhodom v Novi Sad dejal da prav zato odhajajo v Novi Sad neobremenjeni in da bodo zaigrali odprto češ, kar bo, pa bo. Verjetno pa si je na tihem želel seveda tudi točko.
Domači nogometaši ki so pred začetkom prvenstva veljali za enega izmed kandidatov za sam vrh lestvice, so tudi tokrat razočarali svoje gledalce. Velenjčani pa so se domov vrnili s točko, m če v nedeljo doma osvojijo obe, bodo presegali pričakovanje po prvih štirih kolih. Pri tem pa ne smemo pozabiti da gostuje v nedeljo v Velenju ekipa Leotarja, ki je v tretjem kohi doma premagala lanskega prvo liga ša in sicer Zagreb. Toda, če bodo igralci Rudarja zaigrali borbeno kot v tekmi proti Bosni, potem lahko pričakujemo novo zmago.
Gostje so bili tako do konca srečanja v veliki premoči na srečo domačinov, pa zaradi nespretnostj mreže niso uspeli zatresti več kot e nkrat. Rezultat jim je uspek zmanjšati deset minut pred koncem,'' pa še ta zadetek je bil dokaj dvomljiv, čeprav so si ga po igri ob koncu srečanja tudi zaslužil. Pred 500 gfedaki je na igrišču v Mozirju večanje sodil Kitak iz Celja.
Domačini so nastopili v naslednji
?a stavi: Drev, Žunter, Brezovnik, ratnik, Benetek, Vezočnik, Bde, Špende, Kopušar, Kolena Najboljšo igro so prikazali dvakratni strelec pušar, Benetek v obrambi in ene, ki je bil za gostujoče igralce nerešljiv problem
Kopu Kolen
z nekaj izredno hitrimi protinapadi še povečale razliko prvega polčasa in na koncu srečanje dobile zasluženo z devetimi goli razlike, rezultat pa je bi 17:8.
Prvi par točk
V drugem kolu tekmovanja v vzhodni skupim slovenske nogometne lige so se nogometaši gornje-savinjske selekcije Elkroj doma pomerili s selekcijo Koroške in iztržili prvi par točk V prvem polčasu so bili domači nogometaši mnogo boljši in so svojo premoč kronali s tremi lepimi zadetki Strelca sta bila Benetek v 15. minuti in Kopušar v 18. in 40. minuti V drugem delu je bila igra najprej izenačena in domačini so si še priigrali nekaj lepih priložnosti ki pa jih žal niso uspeli izkoristiti, v nadaljevanju pa so močno popustil
Društvo prijateljev mladine Konovo je bilo med letošnjimi počitnicami izredno aktivno. Organizirali so kar štirikrat tedensko dejavnost za otroke. Pripravili so pravljične ure, ure ročnih spretnosti ter hodili taborit in plavat. f rTe aktivnosti se je y Jej krajevni skupnostiudeLeževaio približno sedemdeset » otrpli; Na sipki: 4oe^ni t^b^r., ( 3 . t | , M ,0 8 „ { 6 > Hi 10 11
Kam zvečer?
Bi radi aktivno preživljali večere v dolgih zimskih mesecih?
ŠALEŠKA FOLKLORNA SKUPINA vas bo z veseljem sprejela v svoje vrste. Lahko se odločite za ples, petje ali igranje na kak instrument Če vas skrbijo leta (25 let in več), se priljučite rekreativni skupini, ki deluje v okviru Šale&e folklorne skupim.
Odločite se in do 15. septembra napišite na dopisnico svoj naslov ter jo odpošljite na: Šaleška folklorna skupina, Prešernova 9/a, 63320 Velenje.
ŠALEŠKA
FOLKLORNA
SKUPINA
šport telesna kultura rekreacija
Startali s porazom
Pretekli konec tedna so se tudi republiški rokometni ligaši prvič v novi sezoni spopadli za prvenstvene točke: Ženska rokometna selekcija iz Šmartnega ob Paki ki letos nastopa v enotni slovenski ligi je v h kolu morala na težko gostovanje v Maribor. Čeprav okrepljeni z bivšima igralkama Savinjske z Žalca Urankarjevo in Satlerjevo, so Smar-čanke kljub temu doživele prepričljiv poraz. Selekcija Maribora je bila močnejša in zmagala z reulta-tom 21:13/8:7/. Rokometašice Šmartnega so se uspeaio upirale le v prvem delu, ko so si domačinke uspele priigrati samo en zadetek prednosti V nadaljevanju pa so Mariborčanke zaigrale mnogo bolje in si z učinkovitimi napadi zagotovile prepričljivo prednost.
ŠMARTNO: Tanjšek I, Tajnik 1, Meh, Ostojič, Krevzel 1, Omladič 7, Urankar 4, GrB, Satler, Tanjšek II, Bole.
V nedeljo bodo rokometašice Šmartnega igrale na domačem igrišču s selekcijo Novega mesta.^ ^
Tudi drugič neodločeno
Nogometna selekcija iz Šmartnega ob Paki se je preteklo nedeljo prvič v novi prvenstveni sezoni predstavila domačemu občinstvu. Kakih 300 gledalcev si je v sončnem vremenu ogledalo zanimivo srečanje med domačini in Slovanom iz Ljubljane, ki se je končalo brez zmagovalca z neodločenim izidom 2:2(0:0). Tekma se je pričela z manjšo slovesnostjo, ko je predstavnik Nogometne zveze Slovence izročil domači ekipi pokal za osvojeno prvo mesto v vzhodni območni skupini sloven&e nogometne lige v minuli sezoni predstavniki Šmartnega pa so se začasno poslovili od igralcev Goloba in Nežmaha, ki odhajata v JLA. Prvi polčas je nato minil brez zadetkov, čeprav se je v kazenskem prostoru pred obema vratarjema zvrstilo nekaj nevarnih priložnosti Gostje iz Ljubljane, ki so se v Šmartnem predstavili kot zelo nevaren in močan nasprotnik, so po odmoru prvi dosegli zadetek iz hitrega protinapada. Ko so po prekršku enajstmetrovke rezultat povišali na 2:0, je vse kazalo, da točki potujeta v
Ljubljano. Toda nogometaši šmartnega so s požrtvovalno igro poskrbeli za preobrat. Zaigtali so mnogo nevarneje in v 81. minuti je G. Omladiču uspelo zmanjšati vodstvo Slovana. Le dve minuti kasneje so rezultat izenačili Po igranju z roko v kazenskem prostoru je A. Omladič izvedel najstrožjo kazen, vendar ie slovanov vratar njegov strel odbfl. A. Omladič ponovljene priložnosti ni zamudil m odbito žogo vendarle poslal v mrežo ter svoji ekipi tako zagotovi'zasluženo točka
ŠMARTNO: Gnezda, Kralj, Krajnc, A. Podgoršek, G. Omladič, Frangeš, Deželak, Než mah (Todo-rovič), Meh, Golob (ŽaBg), A. Omladič.
v 3. kolu bo selekcija Šmartnega igrala z ekipo Vozfla. v Novi Gorici J. KRAJNC
Zmaga na stirtu
Začelo seje rokometno prvenstvo v slovenski rokometni lig. V prvem kolu so rokometaši Šoštanja v
Ljubljani premagali ekipo Prula z rezultatom 28:23 (15:10).
Domača ' ekipa se je Šoštanjčanom uspesno upirala samo v prvih petnajstih minutah. Rokometaši Šoštanja so se zbrali in povečali razliko za pet zadetkov. V drugem polčasu so domačini uspeli znižati rezultat na samo tri gole. Toda takšnega rezultata niso uspeli obdižati več kot nekaj minut. Gostje so zopet povedli za pet zadetkov. -V ekipi Šoštanja vsi zaslužijo pohvalo, pav posebej pa Rudi Lesjak, ki je dal devet zadetkov. Lesjak 9, Kompan 8, Stvarnik 6, Pori in Skorn&k po 2 ter Javornik enega.
Pred okoli sto gledalci sta srečanje dobro vodila Štoeger in Kros iz Maribora.
B. VOHAR
Atletika
Velenjski atleti so v letošnji sezoni dosegli kar precej zadovoljivih rezultatov. Seveda pa se sezona premika proti koncu in ostalo je le še nekaj tekmovanj. Tako se bodo v soboto, 8. septembra 1979, v Ce$u pomerili na prvenstvu SRS še mlajši mladinci in mladinke, starejši mladinci in mladinke pa v Kranja
Atleti tekmujejo še za atletske kvalifikacije, potem pa se bo pričela sezona krosov.
Hj.
Angelo na državno prvenstvo
V Kranju je b8o 1. septembra 1979 tretje terminsko izbirno tekmovanje invalidov za sestavo reprezentance SRS. Med štiriindvajsetimi tekmovalci je bil tudi član Društva invalidov Vdenje Jože Angelo, ki je tekmoval v atletskem m nos
Jože Angelo je v soboto tekmoval v tekih na 100, 400 in 800 m in dosegel izredno dobre rezultate, s katerimi se je uvrstil v reprezentanco SRS, ki bo 6. oktobra 1979 nastopala na državnem prvenstvu na Ohrida Tudi na dosedanjih izbirnih tekmovanjih je Angelo dosegel dobre rezultate.
Razpored tekem jesenskega dela:
1.	kolo - 1. septembra VELENJE :DI TROKUT
2.	kdo — 8. septembra DRAVA : VELENJE
3.	kolo - 15. septembra VELENJE : RK IN A
4.	kolo — 22. septembra OLIMPIJA : VELENJE
5.	kolo - 29. septembra VELENJE : ALP LES
61 kolo - 6. oktobra KOKA : VELENJE
7.	kolo — 13. oktobra VELENJE : ZAMET
8.	kolo - 20. oktobra VELENJE: DI SLAVONIJA
9.	kolo - 27. oktobra DAKOVO: VELENJE
10.	kolo — 3 rjoiembra VELENJE : PODRAVKA
11.	kolo - 10. novembra XABIN : VECENK 4. V.V
levil ka 35 (497)
- 7. septembra 1979
22
Številka 35 (497) - 7. septembra IS
30 let PD Velenje
Letošnje leto je za velenjske planince jubilejno, saj mineva trideset let, ko so ustanovili planinsko društvo. Ta jubilej bodo proslavili v nedeljo, 9. septembra s proslavo v njihovi planinski koči na Paškem Kozjaku — Proslava se bo začela ob 10. uri.
GORNJA SAVINJSKA DOLINA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI
Večji teror, močnejši upor
Piše: VLADO KOS
Planiriska tradicija v Šaleški dolini je razmeroma dolga, saj je bila Šaleška podružnica planinskega društva ustanovljena med prvimi v Slo-venij, že leta 1904. Planinsko društvo Velenje ima trenutno okrog 1800 članov, med katerimi je kar 60 odstotkov mladih. Njihova dejavnost zajema izletništvo, razna predavanja, organizacijo tečajev, orientacijska tekmovanja, skrbijo pa tudi za Šaleško planinsko kočo na Paškem Kozjaku.
V obdobj od leta 1967 do danes so imeli nad 140 izletov, ki se jih je udeležilo več kot 7600 ljubiteljev planin.
Člani društva si posebej prizadevajo, da bi bila ljubezen do planin, do naravnih lepot naše domovine vtkana v srca čimveč mladih, zato je njihova dejavnost zelo pestra tudi po osnovnih šolah, delno pa tudi v srednjih, še zlasti na Rudarskem šolskem centru Velenje.
Planinsko sekcijo imajo na vseh štirih osrednjih velenjskih šolah ter na osnovni šoli Šmartno ob Paki, delo pa vodijo mentorji iz vrst prosvetnih delavcev. Le-ti pa so tudi člani upravnega odbora oziroma društva.
Šaleška planinska pot, ki so jo odprl leta 1974, je ena od planinskih transverzal v Slovenii. Poteka po obrobju velenjske in sosednjih občin. Dolga je okrog 120 km in ima 21 kontrolnih točk. Vsakdo, ki
prehodi to pot, dobi na koncu posebno značko. Poprečno prehodi na leto to vsekakor zanimivo pot 100 ljudi, saj so doslej izdali že 535 značk. Povedat pa je treba, da Šaleška planinska pot ni zanimiva le za domače obiskovalce, ampak tudi za izletnike iz drugih republik, pa tudi iz sosednje Avstrij.
Planinska koča, ki jo ima društvo v upravljanju, je bila zgrajena leta 1954 v glavnem s prostovoljnim delom očanov ter ob pomoči delovnih klektivov v občini, zlasti Rudnika lignita Velenje in Rudarskega šolskega centra Velenj. Koča ima danes okrog 40 ležišč in ne glede na to, da ne leži ob kakaii pomembni gorski verigi, je to kraj, kamor ljudje radi zahajajo.
Na 30-letni jubilej so se velenjski planinci pripravili nadvse skrbno. V galeriji knjižnice kulturnega centra 'elenje bodo nocoj ob 19. uri odr ril razstavo ob 30. letnem delu društva, izdali so tudi bilten, v katerem so prikazali dolgoletno delovanje društva Veliko slovesnost pa bodo imeli v nedeljo, torej na dan slovenskih planincev, ko bodo med proslavo na Paškem Kozjaku razvili tudi društveni prapor. Člani upravnega odbora društva pričakujejo, da se bo njihovega slavja v nedeljo ob 10. uri udeležilo okrog tisoč ljudi, saj pripravljajo tudi bogat zabavni program
■	S. VOVK
£
Slavje na Uršlji gori
Ob 60-letnici PD Prevalje
Marljivi Koroški plannci iz Pre-valj so v nedeljo 2. avgusta slavili 60 -letni jubilej obstoja in delovanja domačega planinskega društva.
V izredno lepem, mirnem in sončnem vremenu se je na Uršlji gori ali Plešivcu zbialo več tisoč planincev iz cele Koroške regije, pa tudi planinskih društev na Štajerski strani Uršlje gore - Velenja, Šoštanja in Mozirja. Pred planinskim domom se je ob 10. uri pričela pro-
prispevki naših bralcev in dopisnikov
slava v počastitev 60-letmce PD Prevalje, z uvodnim koncertom godbe na pihala iz Prevalj. Slavnostni govor je imel predsednik društva Stanko Lodran, ki je na kratko orisal delovanje društva. V imenu Planinske zveze Slovenije je spregovoril in pozdravil vse navzoče podpredsednik Tone Bučar, ki je društvu izročil pismeno pohvalo, mladinskemu in alpinističnemu odseku pa, za uspešno delovanje, spominski darili Za tem so zborovanje planincev pozdravili še predstavniki ostali koroških društev n telesno-kulturne skupnosti ter predsednik Planinskega društva Šoštanj, ki je domačinom prav tako poklonil spominsko darilo. Nato je sledilo pobratenje planinskih praporov iz Koroške regije. V kulturnem programu je sodelovala prevaljska godba na pihala in recitatorji, po proslavi pa je bilo še ves popoldan prijetno planinsko rajanje. Številni planinci so se razkropili po vsem pobočju Uršlje gore in uživati v čudovitem razgledu po Koroški regiji in Šaleški dolini.
V. KOJC
Tudi Solčavsko območje postaja v teh časih bolj in bolj središče upora za ta del Gornje Savinjske doline, pa tudi za Koroško. Odbor "OF ni miroval. Domači fantje so odhajali v partizane. Na tem območju jih je 17 odšlo v letu 1943, devet pa že v prvi polovici tega leta. Partizanske akcije so bile vse pogostejše. V okolici Železne Kaple se poleti 1942 leta pojavita Stane Mrhar in Ivan Župane — Johan. Njuno delo je netilo upor tudi na našem območju, a še posebej po prihodu Pavla Žavcarja — Matjaža oktobra 1942. leta v Mežiško dolino. Kot sekretar koroškega okrožja OF organizira ter poveče Solčavce v OF. Novembra 1942 leta se je nad Črno utaborila 1. koroška četa. Pri Urbanu Plesniku — Robniku izvršijo partizani 21. novembra rekvizijo, kmeta samega, ki je bil postavljen za blokfirerja, pa opozorijo na škodljivost sodelovanja z okupatorjem. Prepričali so ga za sodelovanje in od tedaj naprej je bila njegova domačija med najboljšimi partizanskimi javkami, kjer so se ustavljali kurirji, zelo pogosto koroški partizani, ter razne enote in četa VOS. Oktobra 1944 so zato Nemci hišo zažgali. Marca 1943 leta je izvedla Koroška četa prehranjevalno akcijo v Podjuni in v Laboški dolini likvidirala izdajalca Herberta Gritschaka. Na povratku jo je na Lenarškem hribu napadla nemška zaseda. Od tedaj naprej se partizani Koroške čete, in tudi drugi politični aktivisti OF vse pogosteje pojavljajo pri kmetih v Logarski dolini, v prehranjevalnih in propagandnih akcijah. Tako je prišlo tudi do srečanja partizanov v Jezeri. Takrat je padel Lojze Vresk, namestnik komandanta koroških partizanov, politični aktivist in sodelavec Matjaža.
1. aprila 1943 je Stane reorganiziral Koroško enoto in ustanovil 1. Koroški bataljon. 13. maja je že štel 76 borcev. Dan prej so se zbrali pod Belo pečjo aktivisti in borci koroških enot na politični konferenci, ki so jo imenovali „Smrekovška konferenca". Na njej so sprejeli sklepe, ki so pozneje pomembno vplivali na razvoj NOB na Koroškem. Območje so razdelili na dva odseka, in to na prvega, ki je zajemal Belo, Obirsko, Korte, Sele in Solčavo in ga imenovali „Zahodni del." Vodila sta ga Kari Prušnik — Gašper in Župane. Vzhodni del, to je Lobnik, Remšenik in druge kraje, pa je vodil Janez Pahorc. Poverjenikom oz. sekretarjem je bilo posebej naročeno, da morajo organizirati odbore OF v vseh večjih krajih, naseljih in mestih. Med Gašperjevimi aktivisti je na mladinskem področju deloval Rok Klemenšek—Viktor z Ljubnega ob Savinji. Ta je v poletju 1943 leta organiziral dva mladinska aktiva v Matkovem in Robanovem kotu pri Havdeju. Kmalu je bil ustanovljen tudi mladinski aktiv v Logarski dolini. Poleti 1943 leta sta mladinska aktiva iz Logarske doline in Matkovega kota izvedla trosilno akcijo med nemškimi vojaki, ki so bili tam na vajah. Istega leta, ob žetvi, je prav v Matkovem kotu opravljena prva mladinska delovna akcija, ko so mladinke skupaj s partizani pri Matku požele njive žita. Še ena opazna akcija partizanov v teh krajih z aktivisti je zabeležena, in to 28 novembra, ko je bil nemški apel v Solčavi. Vodili so ga člani SNDAP. Obveščevalci VOS so bili pravočasno o tem obveščni in njih na povratku pod Iglo, pri Završki trati pričakali. Zasedo sta vodili Nestlova in Gregova skupina. Pripeljali so se z motorjem. V akciji so bili ubiti trije nemški oficirji, šofer pa ranjen. Zaplenili so 4 pištole in brzostrelko.
Sredi junija 1943 leta je Franc Rozman - Stane zbral na Dobrovljah večje število borcev. Pripravljali so načrt, kako bi napadli postojanke v Gornji Savinjski dolini. Štab II. grupe odredov je bil v kotanji pod Tolstim vrhom, v njem sta se tedaj nahajala Vera Šlandrova, sekretarka pokrajinskega komiteja SKOJ za Štajersko in Dušan Krajger, sekretar pokrajinskega komiteja KPJ za Štajersko. Prva akcija štaba grupe je bila 14. junija napad na Letuš, ko je Savinjski bataljon pod vodstvom Alojza Packa — Platine izvedel prehranjevalno akcijo v tamkajšnji trgovini. V krajevnem uradu je zaplenil osem pušk s strelivom, napadel osebni avto inž. Heringa. Iz Mozirja je pripeljal avtobus z vermansko godbo. Partizani so avtobus napadli. Borci bataljona so nato ubili dva policista SS, ki sta se pripeljala z motorjem, ga razorožili oficirja
orožniške postaje iz Braslovč in ga brez kape ter bluze poslali ru v postojanko.
Nemci so sklenili takoj naslednji dan, 15. junija, opravit dobroveljskimi partizani. Zgodaj zjutraj se je nekaj moči policijskih kolon pomikalo proti vrhu Dobrovelj. Druge nemške! so pozorno zaprle dostope k Dobrovljam, a še posebej prehod sedlu Lipa nad Šmartnim ob Dreti, da bi tako onemogočili un proti Menini planini. Eno od močnih kolon Nemcev je štabni ki II. grupe odredov, ko se je vračal z opravljanja naloge, neha pripelji v v sam štab, ki so ga Nemci iznenada napadli. Spopai bil oster, bliskovit in zelo kratek. V njem sta bila smrtno za< Vera Šlander in Dušan Krajger.Stane je bil ranjen, ko je s svoj štabom pregnal Nemce iz kotanje. Gibanje je s smrtjo Vere Šlani in Dušana Krajgerja izgubilo dva preizkušena politična delavca aktivista ter utrpelo velike^ izgubo. Pokopana sta tam, kjer padla. Sekretarji rajonov so na svojih območjih organizn razvejano mrežo številnih zaupnikov. Opravljeni so prvi koraki organizacijo mladinskih skupin. Vsi so bili aktivni sodelavd simpatizerji OF, vendar v odbore niso bili povezani, razen v rajo Drata, kjer sta delovala odbor OF in mladinska organizaci
Sekretarji okrajev so zbrali aktiviste-ilegalce, ki so v okra komitejih odgovarjati z posamezna področja. Po vsej Gon Savinjski dolini so z njihovo pomočjo mobilizirali nove bon zbirali so podatke, razdeljevali literaturo ter letake in vzdržev tesne zveze z partizanskimi enotami, posebeje tedaj, če se predvidevala kakšna akcija. Vse bolj so se razpredalkurirske zvezi baze na Dobovljah, ki so tedaj še vedno predstavljale partizanski politični center za Štajersko. V smereh Sentandraža proti Koroi ter preko Spodnje Savinjske doline v Zasavje do Hrvaške so b speljane kurirske poti preko neštetih javk. Vsaka pot predstavljala v tistem času tudi zvezo in povezanost z aktivisti 0 mladinskimi aktivisti ter simpatizerji in je predstavljala obil politično delo.
1. savinjski bataljon Slavka Šlandra se je močno okrepil novinci. Enako je bilo z drugimi bataljoni, tako Zasavskim k Kamniškim. Številčno so se večale tudi enote na Koroškem, vsa pa je izvajala posamezne akcije, vezane več ali manj na določe operativna območja. Njihova učinkovita udanost ni prinaš« željenih uspehov in odmeva, ki ga lahko rodi močna udar operativna enota, ki s svojo močjo lahko uniči ali zasede več postojanke ter sovražnika, če ne popolnoma vsaj delno, prisili mirovanju. Njeni uspehi so večji na širšem manevrskem prostoi nase pa veže vse več sovražnikovih vojakov. Položaj je narekov da se iz I. Savinjskega bataljona Slavka Šlandra, II. Zasavske bataljona Lojzeta Hohkrauta in III. Kamniškega bataljona Mat Blejca ustanovi nad Gabrjem na Špiku VI. slovenska narod« osvobodilna brigada Slavko Šlander. 1. oktobra Savinjska četa,! je bila tedaj pri Zasavskem bataljonu likvidira policijsko postojanl v Radmirju. Policiste so presenetili med spanjem. Nemci so imi dva mrtva, ubit je bil tudi komandir posadke. Dvajset rezervi policistov se je priključilo partizanom, ki so tokrat zaplenili brzostrelk, 50 pušk, 15 pištol, 150 bombj veliko municije opreme. Sedmega oktobra zvečer krene Šlandrova brigada Tolstega vrha in napade Rečico ob Savinji. Nemška postojanka je silovito branila, najprej v predhodnih bunkerjih, nato postojanki sami. Šele, ko so bombaši uspeli zmetati bombe sk<fl okna in jih je pet vdrlo v postojanko, so se po nekaj urah vda
Sedem Nemcev je bilo pobitih, šest ujetih, likvidiran pa je bil tu gestapovski agent Schauer, doma iz Kočevja. Partizani sozaplen 70 pušk, 4 brzostrelke, 20 pištol, nekaj lovskih pušk, precej strelii in druge opreme. Komandant brigade Janko Sekirnik — Simon, je vrgel prvi sveženj bomb v postojanko in komisar brigade Mil Ribičič — Ciril, sta tako z veščim vodenjem operacije oboroži veliko novih borcev, saj jih je imela brigada ob ustanovitvi ok 400, od skupaj 700 borcev.
(Nadaljevanje sli
VELIKA POLOMIJA
55. „Pa še res je", je zaslišal Stanko z druge strani sobe ženski glas. Mira! >5en glas bi spoznal med glasovi tisočev... ,Jn kar mirne duše pusti tisto reč pod mizo. Cez nekaj dni bi tako moral zvedeti". Joco je godrnjal, češ da mora priti vse ob svojem času. Med tem se je Mira prizibala iz polteme. Kljub številnim presenečenjem, ki jih je Stanko dodq doživel, si je moral tisti trenutek poznati, da se mu je splačalo obiskati to Hilfenstrasse. Gotovo oča-»
56. ,,Sedi", mu je dejala z nasmehom, ,jn se spoznaj z našo jazbino". Šele zdaj se je začel Stanko razgledovati. Prostor je bil kar velik, malone dovrha založen z zaboji ob zadnji steni. V sobi je bilo sodobno pohištvo, pa telefon, predvsem pa veliko slik po stenah, na katerih so bili upodobljeni oboroženi ljudje. Več obrazov se mu je zdelo znanih, Stankovo pozornost pa je pritegnilo v trenutku nekaj povsem drugega, nepričakovanega.. , - , , r
' MU4« HH (M i M t it ii t t 4 t
MtitUltit
57. Nad glavno mrkogledega Joca se je dvigal nekakšen pano, katerem je bilo videti znak v obliki podkve z dvobarvnim kariaj stim poljem, kot da bi bilo le-to izrezano iz šahovskega polja. Ni njim sta bili pritrjeni dve veliki rdeči črki SH iz plastike, ob stra pa je visel rdeče — črn prapor z zlato izvezeno kratico HNO. St» ko je bfl dovolj dolgo v srednji šoli, dovolj je slišal o zgodovini svoje dežde jn o njeni neprestani borbi za obstanek, da mu je postala« jafcnk" Osfalka emigracija l V '	' " f
♦
ivilka 35 (497) - 7. septembra T979
i\5 23
koledar
pek. 7. IX. - Regina bota. 8. IX. - Marija delja, 9. IX - Peter nedeljek, 10. IX - Dan mornarice rek, 11. IX - Erna 2. IX - Gvido Strtek, 13. IX - Janez
dežurstva
»RAVNIKI V ZDRAVSTVENEM )MU VELENJE
4. 9. 1979 dr. Natek (dnevni), dr. »les (nočni),
[5; 9. 1979 dr. Grošelj (dnevni), k Kralj (nočni),
6. 9. 1979 dr. Kotnik (dnevni), t Kunej (nočni).
DBOZDRAVNIKI V ZDRAV-rVENEM DOMU VELENJE
8.	9. 1979 dr. Božo Jevšek, Kidri-sva 17, Velenje
9.	9. 1979 dr. Božo Jevšek, Kidri-sva 17, Velenje
mali
oglasi
GODNO Prodam kanarčke. Bojan Sopolšek, Vrnjačke Banje 5, Vdenje.
ILADO PUDLO prodam. Informacije dopoldan na telefon 850-400, interna 009. RODA M osebni avto GS Palas, prvič registriran januarja 1978, najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista.
RODA M Zastavo 101 L - letnik 1976. Darko Menih, Topolšica 50, (telefon med 8. in 14. uro št. 881-034).
TROKE sprejmem v varstvo. Informacije od 12. do 14. ure po telefonui 852-264. ISO v Otrlici 63 s 440 m2 vrta in dvorišča, 2 km iz Ribnice na Pohorjui ob cesti Vuhred (avtobusna postaja Viltužnik), prodam. PVimemo tudi za vikend. Ogled imožen 8. in 9. 1979. Marija Kro pf, Šmartno ob Paki 119.
kino
»OM KULTURE 1LMI KLNOTEKE
7. 9. -
VELENJE -
7. V. - pet :iVLJENIM
VE UKANE - domači mladinski film. Režija: Jože Gale Igrajo: Zlat-ko Krasnič, Jasna Krofek
10. 9. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE SENCE VROČEGA POLETJA -češka drama. Režija: František VlačiL Igrajo Juraj Kukura, Marta Vančurova
KINO ŠOŠTANJ
8. 9. - sobota ob 19.30 OTROŠKA MATINEJA - KEKCEVE UKANE - domači mladinski film
8.	9. - sobota ob 19.30 EN DAN ŽIVLJENJA - mexiška revolucionarna drama
10. 9. - nedelja ob 17.30 in 19.30 PET ŽIGOSANIH - italijanski vojno-avanturistični film.
10. 9. - ponedeljek ob 19.30 DIVJI ZAHOD - ameriški vestem
12. 9. - sreda ob 19.30 SOROD-NICA NENE - italijanski film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
7.	9. - petek ob 20 uri PET ŽIGOSANIH - italijanski vojno-avanturistični film
9.	9. - nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA - KEKCEVE UKANE - domači mladinski film
11.9.- torek ob 20 uri EN DAN ŽIVLJENJA - mexiška revolucionarna drama
KINO TOPOLŠICA
8.	9. - sobota ob 16 uri PET ŽIGOSANIH - italijanski vojno-avanturistični film
MATIČNI URAD VELENJE
Poroke: Fran FERK, roj. 1949, gradbeni tehnik iz Celja in Anica GROBELŠEK, roj. 1954, kuharica iz Žič; Gvidon JESENlCNIK, roj 1932, kmetovalec iz Srednjega Doliča in Hermina GROBELNIK, roj. 1940, delavka iz Strmca- Rajko ŽIBERT, roj. 1957, strojni ključavničar iz Velenja in Brnita STROPNIK, roj. 1960, delavka iz Velenja; Drago FORTAG, roj. 1957, ključavničar iz Velenje in Marija REHAR, roj. 1958, šivilja iz Velenja. (Popravek objave od 17. 8. 1979) Stanko GLOBOCNIK, roj. 1946, delavec iz Velenja in Marija GORSEK, roj. 1957, delavka iz Velenja ; Martin LENART, roj. 1957, strojnik iz Hrastovca in Šefika MUMCB roj. 1958, delavka iz Hrastovca
ROJSTVA v mesecu avgustu 1979: 17 deklic, 21 fantov.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
Poroke: Franc STROPNIK; roj. 1957, kmet, Bele vode 9 in Manica BRITOVŠEK, roj. 1957, dispečar, Topolšica 111; Ivan KODRUN, roj. 1942, rudar, Velenje Prešernova 2 in Marija OCEPEK, roj. 1950, kon-fekcionarka, Ravne 72; Anton POTOČNIK, roj. 1953, Ravne 25 in Irena HRUŠOVARE, roj. 1960. prodajalka, Ravne 18; Jože STABLOVNIK, roj. 1952, elektri-čai, Topolšica 44 in. Pavla MAZE, roj. 1960, priučena kuharica, Topolšica 176.
ŠMRTI: Marija GAJŠEK, druž. upokojenka, Šentjanž 4, stara 71 let, Franc ŠERDONER, upokojenec, Topolšica 18, star 69 let;
etek ob 20 uri EN DAN mexiška revolucio-arna držama Režija: Emilio Fer-andez. Igrajo: Colomba Domi-guez, Roiberto Canedo
14. 9. - petek ob 20 uri DO OSLEDNJEGA DIHA - francoski Ležija: Jlean Luc Godard. Igrajo: ean Sebetrg, Jean Paul Belmondo
21. 9. — petek ob 20 uri BUME-IANG — ameriška kriminalna, ležija: EElia Kazan. Igrajo: Dana Bldrews, Artur Kennedy
28. 9.. - petek ob 20 uri KLEPNIICA POTEMKIN - ruski, ležija: Seergej Ejzenštein. Igrajo: M. trauh, A.. Antonov
IEDNI KtlNO VELENJE
7.	9. — petek ob 18 in 20 uri JUBEZEN IN POLNOČNA AMOPO !STRE ŽBA - ameriški vanturistiični film
8.	9. — sobota ob 18 in 20 uri HVJI ZAHOD - ameriški vestem. Ležija: ILaurence Von Joachin. jrajp: John Wayne, Charles Bron-wi
9.	9. — nedelja ob 18 in 20 uri HVJI ZAHOD - ameriški vestem
10.	9. - ponedeljek ob 18 in 20 A EN DAN ŽIVLJENJA -iexiška revolucionarna drama
11.	9. - torek ob 18 in 20 uri IOKAZ - japonska kriminalka. ležija: Y'unja Sato. Igrajo: George xnnedy, Broderick Crawford
12.	9. - sreda ob 18 in 20 uri IOKAZ — japonska kriminalka
13.	9. — četrtek ob 18 in 20 uri ORODNIICA NENE - italijanski ilm (nepirimeren za mladino do 15 !t). Režžija: Salvatore Samperi. grajo: Leeonora Fani, Sven Valsechi
UNO DOM KULTURE VELENJE 9., >- <n<5delja> ot> > 9 <uH ; HROŠKA MATINEJA - KEKO^,
Karol MLAKAR, upokojenec, Celje Mencingerjeva 4, star 67 let; Marija MOHORKO, druž. upokojenka, Velenje, Efenkova 24, stara 69 let; Viljem KAISER, upokojenec, Velenje, C Vrnjačke Banje 7, star 14 let.
• i • v • ■ •
miličniki
so zapisali
. 28. avgust - Voznik osebnega avtomobila CE-293- 21 Pero Cakič je zaradi vožnje po levem delu cestišča trčil v nasproti vozeči avtomobil CE-124-027. ki ga je upravljal Edvard Rozman. Poškodovanih ni bilo, nastala pa je materialna škoda.
28.	avgust - Tega dne je v zdravstvenem domu razgrajal in motil zdravniško osebje A. V. Po intervenciji PM Velenje so ga do umiritve zadržali na postaji. Omenjeni bo predlagan sodniku za prekrške.
29.	avgust - Neznani voznik osebnega avtomobila MB 404-89 je na prehodu za pešce na Kidričevi cesti v Velenju zadel pešakinjo Alijo Žrt in po nesreči pobegnil. Pešaki-nja je bila lažje poškodovana in je iškaia zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Miličniki poizvedujejo za storilcem.
\
k
rudarsko elektroenergetski kombinat velenje
Kadrovske—socialni sektor
Komisija za delovna razmerja pri delovni skupnosti Družbeni standard
OBJ A VLJA dela in naloge:
REFERENTA ZA SAMOUPRAVNE, SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE
Pogoji: — najmanj srednješolska izobrazba ustrezne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov: Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom Poskusna doba je 40 dni.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30dni po preteku objave.
Srečno!
VZGOJNOIZOBRAZEVALNI ZAVOD VELENJE
TOZD OŠ MIHA PINTAR - TOLEDO
Komisija za delovna razmerja
Drevi, ob 19. uri bo PETKOV VEČER - otvoritev razstave o 30 letnemu delu Planinskega društva Velenje. Sodeluje: Šaleški oktet.
objavlja
proste naloge in opravila:
1.	učitelja slovenskega jezika, PRU, in
2.	šolskega psihologa
za določen čas od 1. 10. 1979 do31. 8. 1980. Stanovanj ni. Prijave in dokazila o ustrezni izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja TOZD OŠ Miha Pintar - Toledo 15 dni po objavi v časopisu.
Delovna skupnost Glasbene šole „Fran Korun— Koželjski" Velenje
razpisuje prosta dela in naloge
DELAVCA SPLOŠNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri,
—	najmanj eno leto delovnih izkušenj,
—	pred pričetkom dela mora kandidat opraviti preiskus znanja iz strojepisja,
—	do izgradnje novih šolskih prostorov opravlja kandidat delo na svojem domu in v šoli.
Prijave sprejema delovna skupnost Glasbene šole „Fran Korun — Koželjski", Velenje 15 dni po objavi tega razpisa.
Ribiška družina „Paka" Šoštanj vabi
vse ljubitelje ribolova tako ribiče, kakor občane — rekreacijske ribo-lovce, da se udeležijo
velikega nagradnega nočnega ribolova na šoštanjskem jezeru i v soboto 22. septembra 1979 od 17. ure do 20. ure.
Tekmuje se za trofejno ribo in se šteje samo najtežja riba. Vsak tekmovalec mora imeti rritežo ;a shranjevanje žive ribe, da lahko izpusti živo, manjšo ribo, če ujame težjo in večja
Rok za prijavo je do 20. septembra 1979, in sicer ob sobotah od 15. do 21. ure in ob nedeljah od 9. do 21. ure pri čuvaju v ribiškem domu v Šoštanju zaradi organizacijskih in tehničnih priprav. Ob prijavi plačajo nečlani družine štartnino 30,00 din.
Tekmovanje bo na osvetljenem delu jezera ob vsakem vremenu. K tekmovanju in sodelovanju še posebej vabimo žene in mladino. Zbor tekmovalcev nočnega ribolova bo uro pred tekmovanjem, ko bodo izžrebana startna mesta. Dober prijem!
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
objavlja vpis v:
OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
—	7. razred
—	8. razred Pogoj za vpis:
uspešno končan 6. oziroma 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let oz. zaposlenost, če je kandidat mlajši. Rok za vpis je 5. oktober 1979
Istočasno obveščamo vse zainteresirane občane, da sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne oblike:
-	TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA - začetni in nadaljevalni,
-	TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA - začetni in nadaljevalni,
-	TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA - začetni in nadaljevalni,
-	TEČAJ STROJEPISJA - začetni in nadaljevalni.
Pogoj za vpis v strojepisni tečaj je končana osemletka. Rok za prijavo za tečaje tujih jezikov je 28. 9. 1979, v ostale tečaje pa do njihovega pričetka, ki bo predvidoma v decembru ti.
Prijave sprejemamo vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, v ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Naš naslov; Delavska univerza Velenje, Titov trg št. 2. Prijavite pa se lahko tudi po telefonu: 850-153.
DELOVNE IN DRUGE ORGANIZACIJE obveščamo, da bomo poleg področja družbenega izobraževanja in šol za izobraževanje ob delu po pogovoru in skupno z njihovimi izobraževalnimi oz. kadrovskimi službami organizirali tudi naslednje izobraževalne oblike:
TEČAJE ZA SKLADIŠČNE DELAVCE,
-	TEČAJE ZA VARNOSTNIKE (vratarje in čuvale),
-	TEČAJE VARSTVA PRI DELU,
-	IZOBRAŽEVALNE OBLIKE ZA PRIDOBITEV STOPNJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI Z INTERNO VELJAVNOSTJO, in
-	DRUGE, posebej dogovorjene izobraževalne oblike
•■ te
; "t


ZAHVALA
Ob nenadni težki izgubi naše drage mame, babice in tete
MARIJE MOHORKO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so nam v bolečih žalostnih dneh pomagali in z nami sočustvovali Zahvaljujemo se za darovano cvetje in vence. Iskrena hvala govorniku Mihi Valendju za poslovilne besede, duhovnflcu za opravljen obred ter pevskemu zboru upokojencev za odpete žalostinke.
Žalujoči: sin Božo, žena Ruža, vnuk Giegor, vnukinja Darja in sorodstvo
SPOMIN
,
4. septembra je minilo leto dni grenke bolečine, ko je kruta usoda nepričakovano iztrgala iz našega doma dragega moža, očeta, starega ata in
tasta
JOŽA JURKA
iz Lipja
Ne solze, ne čas nas ne morejo potolažiti Strašno je bilo spoznanje, ko smo se zavedali, da si nas zapustil in odšel iz naše sredine v katero si prinašal toliko topline. Imel si voljo do življenja in dela, vendar usoda je hotela drugače. Zato živiš med nami in ne boš nikoli pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate ali postojite ob njegovem preranem grobu. .
Žalujoči vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta in brata
EDA KRAJNCA
s Konovega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in kolektivu Gorenja za darovano cvetje in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tudi govornikom, pevcem in duhovnikom za opravljen obred.
Žalujoči: žena Pavla, sin Branko, hčerke Irena in Tatjana z možem in brat Ivan.
VELEBLAGOVNICA
nama
Velenje
vas vabi na ogled MODNE REVIJE s prikazom jesensko-zimskih modelov naših priznanih dobaviteljev Večer bo popestril prikaz sodobnih pričesk. Revija bo 15. 9.1979 ob 20. uri v restavraciji NAMA Velenje!
VELIKA RAZPRODAJA OPUŠČENEGA PROGRAMA KUHINJSKIH ELEMENTOV PEA- HRAST!
V prodajalnah gorenje:
Velenje, Celjska 19 Nazarje, Muta, Spodnja Gortina
vracija. Juha, začinjena z nekimi posebnimi travami, ima okus, ki ga le težko prenašamo. Prija nam samo čaj.
Popoldne se z opremo vred naložimo na tovornjak. Naš cilj je Artuč, 300 km oddaljen „alplager" na začetku pogoija Fanskih gor. Pokrajina me tu in tam spominja na našo Makedonijo. Vročma je strašna, gume tovornjaka se lepijo na vroč asfalt. Mimo nas bežijo polja in nizke hišice. Kmalu zavijemo na prašno makadamsko cesto. Peljemo se čez nekaj vasL Ljudje posedajo pred blatnimi hišicami, lahko rečem, podrtijami, prah ki ga vzdiguje tovornjak jih prav nič ne moti. Bosonogi otroci se podijo za tovornjakom in nas veselo pozdravljajo. Ženske so oblečene v živopisn« tadžiško narodno nošo, možje nosijo visoke škornje, glave pa jim krasijo čme čepice. Lepo hribovito pokrajino tu in tam premoti transparent z Leninovo in Brež-njevo sliko. Proti večeru se ustavimo v vasi Rudaki. Komaj se otresemo prahu. Gologlavi otroci nas radovedno opazujejo. Marko jih hoče fotografirati, pa ne pustijo. Najmanjši je pograbil celo kamen.
Čez kakšne pol ure se tovornjak zagrize v prašno strmino. Pokrajina postaja vse bolj gorata in nedostopna. Na nekaterih mestih se tovornjak pošteno nagne nad prepad. Proti večeru končno priropotamo v Artuč. Preveč sem utrujen, da bi lahko zaspal Ležim v postelji, pred očmi mi divjajo kilometri in doživetja zadnjih dveh dni Počasi me zmanjka. — Ivo Avberšek
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nova plošča skupioe AVE
Pred kratkim je izdala velenjska skupina AVE novo malo ploščo, na kateri sta skladbi Zakaj so vsi pozabili in Ja sviram ročk and roU. Plošča je izšla pri Helidonu v pet tisoč izvodih. Ob izidu nove plošče smo se pogovarjali z vodjem te skupine Rajkom Djordjevičem.
Ta plošča je nastala konec lanskega leta v skromnem studiu Heli-dona, miksana in rezana pa je bila marca letos. Do realizacije je prišlo 11. julija in do danes je plošča praktično že prodana. Kmalu pa bo natisnjena naslednja naklada, verjetno tudi v višini pet tisoč komadov. Za slovenske razmere je to izredno velik uspeh. Doslej plošče še niso prodajali v drugih republikah, kjer bodo pričeli s prodajo konec septembra. V tem času pa bo skupina Ave nastopala v raznih krajih Jugoslavije, posneli pa bodo tudi več televizijskih oddaj.
To je bila že četrta mala plošča te skupine. Doslej so izdali že Belo telo, Ti si tajna,; Tito, Bilečanka; Žabja svatba, Kdo je kriv; Zakaj so vsi pozabili, Ja sviram ročk and rolL ln kaj pripravljajo fantje v prihodnje? Že dolgo čakajo na štiriindvajset kanalni studio, da bodo lahko posneli svojo veliko ploščo, na kateri bo deset ali dvanajst novih pesmi Studio bi moral biti že pripravljen maja, toda še vedno ni Material za ploščo, pa tudi delovni posnetki so že pripravljeni in bli tudi preposlušani pri Helidonovi komisiji, ki jih je ugodno ocenila. Upajo, da bo plošča na trgu v začetku prihodnjega leta.
Odslej bo delovala skupina AVE kot sekcija pri občinski konferenci ZSMS Velenje.
M. T.
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o.
„NAS ČAS" je bil ustanovljen
1. maja 1965; do 1. januarji 1973 je izhajal kot štirinajst' dnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja ,,NAS CAS" od 1. januarja 1973 na-, prej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika)
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitofl
10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarje? (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava CŽP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn ..Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za,.NAS CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februar? 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Vsak preživi dopust po svoje. Tako je skupina šale&ih alpinistov od3a v kanjon reke Tare. ] Marjan, Silvo Jošt sta prevozila Taro s kajakom, Tone Volk, Silvo Ceijak, Jure Sevničar, Gostečnik pa so prevozili brzice Tare na splavu. Dolžina poti je znašala približno 100 km. Po prevozili v dveh dneh. To je lep uspeh šale&ih fantov, saj so ob veliki meri poguma pokazali I veliko spretnost za premagovanje brzic.	DANI GOSTEČ
Pred dnevi se je vrnila v domovino naša prva odprava v Fanske gore. Med člani te odprave sta bila tudi člana Šaleškega alpinističnega odseka Ivo Avberše k in Mišo Čulk. Gorska skupina, ki kot nekakšen vozel povezuje Zeraušanski hrbet z Gisarskim, ta dva potekata skoraj vzporedno in se na vzhodu zdnižita s severnim Turke-stanskim hrbtom v takcimeno-vanem Mačenskem vozlu, jih je pritegnila kot še nobena doslej.
14. 7. ob 6. zjutraj, pristanek v Samarkandu. S štirimotornim
letalom smo iz Moskve leteli 5 ur.
SAMARKAND, čudovito srednje azijsko mesto z bogato dediščino in kulturo. Zgodnje jutro nam ponuja vročino, ki je že sedaj skoraj neznosna. Na letališču nas sprejmejo alpinisti iz Taškenta, ki bodo mesec dni naši gostitelji. Njihov vodja je Galina Grigorijevna-Tisjačnaja, mojster športa v alpinizmu, ženska pri štiridesetih, obilnih dimenzij, ki ne pleza več, ima pa seveda veliko izkušenj. Zajtrku-jemo v restavraciji. No, če bi temu sploh lahko rekli resta-
Samatkand — mesto z bogato zgodovino
Pred dnevi se je pripetila na gradbišču ,,Monterja" iz Dravograda vse Gorenje delovna nesreča, ki ni terjala žrtev, nastala pa je precejšnja i rialna škoda
Ko je transportni tovornjak dostavil krovno pločevino v paketih do okrog 10 m na gradbišče pri gorenjskem servisu, ga je začel razkladati vec KOC Velenje z avtodvigalom. Ker ni postopal pravilno, predvsem ni stavil podpornih nog dvigala, je med dvigovanjem teža bremena na dol čici zlahka prevrnila avtodvigalo. V kabini tovornjaka je bil šofer 1 PUČNIK v dvigalu pa Dominik ZUPANClC. Pri prevrnitvi sta jo oba oi brez težjih telesnih poškodb, čeprav je kazalo na najhujše.
Tokrat je šlo gotovo za površnost pri opravljanju tako odgovornega kot je razkladanje težkih tovorov velikih dimenzij in le za materialno lahko pa bi bilo mnogo huje.	j
Na področju ugrezanja tal v velenjski občini ostajajo rodovitna polja nekaj časa neizkoriščena, nato se ugrezajo in postopoma jih zaliva voda. Ker je po rodovitni zemlji veliko povpraševanje v vseh gradbenih conah, so se na REK odločili za posnemanje plodne zemlje in dostavo na parcelo naročnika. Cena za pripeljano zemljo je simbolična, saj REK TOZD Avtopark zaračuna le nujne stroške nakladanja in prevoza (v Velenje dostavljen tovornjak zemlje stane n. pr. 260 dinaijev). (J.M.)


- X *
M

/