Satirični stihi 463 SATIRIČNI STIHI Lojze Krakar Lojze Krakar, rojen 1926 v Semiču v Beli krajini, je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Od 1943 do osvoboditve je bil v italijanskih zaporih in nacističnih koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchen-wald. Po maturi (1946) se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral na slavistiki. Bil je urednik pri raznih listih, na RTV in v Cankarjevi založbi. Od leta 1965 dalje predava slovensko književnost in jezik na Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Maini. Na tej univerzi je letos februarja tudi doktoriral z disertacijo na temo Goethe pri Slovencih. Krakar, ki sodi danes med najizrazitejše in najpomembnejše sodobne slovenske pesnike, se je s prvo pesniško zbirko oglasil že leta 1949 (V vzponu mladosti). Sledil je dolg, nepričakovan, verjetno premišljen molk. Leta 1962 pa se je spet oglasil z zbirko, Cvet pelina (nagrada Prešernovega sklada). Nato so v kratkem časovnem razponu sledile še zbirke, ki so naletele na topel sprejem pri bravcih in žele splošno priznanje kritike: Med iskalci biserov (1964), Umrite, mrtvi (1965, Kajuhova nagrada), Noč, daljša od upanja (1966) in Krik (1968). Letos v jeseni pa izide pri DZS njegova zbirka refleksivne lirike z naslovom Modrost osličje vdanosti. Krakar je izdal tudi dve knjigi otroških pesmi, od katerih je prejela ena (Sonce v knjigi, 1962) Levstikovo nagrado. Krakar je pomemben tudi kot prevajavec. Obsežno in pomembno delo je njegov prevod antologije Sodobne poljske lirike XX. stoletja, slovenskemu bravcu pa je poleg drugega predstavil v knjigi tudi najpomembnejšega povojnega poljskega pesnika Tadeusza R6iewicza in pesnico Nelly Sachsovo, Nobelovo nagrajenko. Čeprav je pesnik že prej napisal marsikatero satirično pesem, se s tem večjim ciklom »satiričnih stihov«, kot jih sam imenuje, oglaša tokrat prvič. V liriki Lojzeta Krakarja satira ni nova sestavina; že v prvem pesnikovem ustvarjalnem obdobju se je uveljavila v vrsti zaostrenih družbeno in umetnostno kritičnih pesmi, v čistejši in prodornejši obliki pa se je pojavila predvsem v zbirkah Cvet pelina ter Noč, daljša od upanja. Za Krakarjevo satiro je nadvse značilna izpovednost globlje življenjske, družbene ali umetnostne resničnosti, torej poetična razsežnost, ki tej satiri odvzema dnevno aktualnost in atraktivnost ter jo uvršča v širok preplet Lojze Krakar 464 Krakarjevih izpovednih variacij. Zanjo sta značilni še jedka grenkoba, polna težke zamišljenosti nad človekovimi in družbenimi deviacijami, ter ostrina, ki ima brez dvoma globlje korenine v pesnikovi moralni angažiranosti. Krakarjeva satira zaradi teh prvin izzveni pogosto bolj kot ogorčen, brezupen, a vendar silovit uporniški krik in manj kot humorna norčavost ali zajedljiva duhovitost. V Krakarjevi satiri ni silovite širine kakega Rabelaisa ali Villonove baladnosti, niti ni cyranojevske ubijalske galantnosti ali elegance Prešernove epigramatike. V njej je težko poudarjena predvsem moralna in družbena nemoč ter prizadetost zaradi te usodne nemoči. Kljub popolnemu deziluzionizmu pa Krakarjeva satira ni cinično nihilistična, ampak izzveni v protest in upor; oba bosta morda ostala brez odmeva v sodobni družbi, sta pa vendarle setavni del pesnikove vizije in njegove zamisli o pesnikovem deležu. Krakarjeva satira ni zato samo temeljna sestavina formalne strukture njegove lirike, ampak predvsem njegove duhovne usmerjenosti; torej je ta satira tudi eno izmed bistvenih poglavij celotnega Krakarjevega pesniškega sveta. Skoznjo pesnik namreč izpoveduje prav tisto kot skozi vso svojo liriko — namreč zgroženo, obupano, do silovitosti pretreseno skepso nad usodo tega našega sveta; skepso, ki pa je kljub svoji popolni pobitosti vendarle tudi vera sicer potolčenega, toda vztrajnega in do zadnjega konca nepremagljivega bojevnika. PISANE GATE Prosto po pesmi poljskega pesnika K. I. Gaiczvnskega (umrlega 1953) »Skumbrie w tornade«. — Oprosti, Konstanty! Nekega dne v uredništvo »Pavliha« (pisane gate pisane gate) prišel je mešetar Konjeslav Gliha. (pisane gate štumf) Vi ste, je rekel, družbena metla, (pisane gate pisane gate) veste, kako bi družba pometla, (pisane gate štumf) pisane gate, vso to nesnago, (pisane gate pisane gate) ki je poštenim mešetarjem v zgago? (pisane gate štumf) Najprej, je rekel, pisane gate, (pisane gate pisane gate) je treba zapreti vse literate. (pisane gate štumf) Potlej, je rekel, v Drami ljubljanski (pisane gate pisane gate) naj se osnuje cirkus ciganski, (pisane gate štumf) Za milijone, ki film jih požira, (pisane gate pisane gate) naj se vse ljudstvo v boksu strenira. (pisane gate štumf) In oštarije, in oštarije! (pisane gate pisane gate) Narod slovenski vendar rad pije. (pisane gate štumf) Jaz vam, je rekel, z mošnjo ob pasu (pisane gate pisane gate) zrihtam ta narod v rekordnem času. (pisane gate štumf) Jedel bo repo, cenike prebiral, (pisane gate pisane gate) Lahom se klanjal in polže nabiral, (pisane gate štumf) V Tivoli šel se bo. cinco marinco, (pisane gate pisane gate) Šiško žlampal in se drl »na planincah«. (pisane gate štumf) On prosperiral bo, jaz komandiral. (pisane gate pisane gate) Samo — da mi kdo ne bo oponiral! (pisane gate štumf) Vikendov dvoje (za skisano vino), svetništvo v vladi (za pisane gate), naprej hiphopsa za domovino! (pisane gate štumf) 465 Satirični stihi Lojze Krakar 466 PORTRET SODOBNIKA Študiral je za kavboja, diplomo pa je tako naredil, da je trd z mercedesom v Ljubljani pred Emono povozil lastno babico na smrt. Ob tem dogodku je v televiziji izrekel slavni rek: perfekten štos, kar je bilo tako všeč komisiji za kadre, da je rekla: to je mož! Odtlej je pevec — prerok tam. Posluša kot biblijo ga ves slovenski svet in inozemstvo, kamor Freddv Kuschtschar hodi kot biser naroda blestet. Zdaj čakamo samo še, da mu vlada postavi spomenik in prekrsti po njem kak večji kraj, kot je navada, če se kak nov odrešenik rodi. Ob njem v ekstazo padajo Slovenci in veliko prerokovo ime dobivajo pri krstu njih prvenci, saj Freddvjevo očetovsko srce zasluži to: ono nenehno bije za milijone, on pa nas uči, kako preboksaš se skoz vse žirije življenja, če znaš misliti s pestmi. O, Freddv bi zaslužil že za vsako besedo lovor narodnih zaslug, saj kaj so proti njej odkritja kakor krompir in najlon, bomba ali plug, da o ljubezni sploh ne govorimo: Freddv nas ljubi, ljubi, ljubi vse kot (če uporabim najbolj slavno rimo, kar Freddv jih kreiral je) ble ble. O veliki, o modri Freddv Kuschtschar, ki si pokazal, kam naj gre naš rod, naj ti zahvalo poje moja duša, da tudi jaz spoznal sem pravo pot v življenju, kjer velja izrek prebutaj za višek vede, in v umetnosti, ki ji tvoj vzornik, mojster Orangutan, odpira še neslutene poti. Satirični stihi 467 PRIMER MODERNE LJUBEZENSKE PESMI (ki se lahko recitira ali razgraja) o kukuruza o kukuruza o kukuruza ti moja muza ti moja muza o kukuruza o kukuruza kuruzica jaz kukuruza ti kukuruza na kukuruzi ob kukuruzi o kukuruza ti moja muza pod kukuruzo se ljubiva dol s kukuruze vi kukuruze ker kukuruza je moja muza o kukuruza o kukuruza ti moja muza kam si odšla vsi v kukuruzo po kukuruzo po kukuruzo po mojo muzo o kukuruza ti moja muza ti moja muza kuruznica ZDRAVICA Urednik Gyula Muck obhaja danes pomemben jubilej: petletnico, odkar izdaja revijo Ballvchook in v njej uči solznodolinske Kranjce, kako vihti se tomahavk — občani, trčimo s šampanjcem: za genija trikratni hough! Saj on in slavljenka sta odkrila nam čuda čud: kako nekdo je iznašel gnojni voz na krila in drugi avto na vodo, kako še zdaj se reče kaša po nemško braj, kako pri nas v Horjulu bo drug teden paša Bumbumi vzel Klotildo Mraz in še in še. A res vsa ljudska je naša slavljenka šele, odkar tovarišica Mucka Lojze Krakar 468 še honorarno seks se gre na nje straneh in državljanu servira v njej tovariš Muck v krvavo gangsterskem romanu življenjsko praktični pouk. Pa moda. Gyula Muck jo uvaja po sebi: nov prepih, nov plašč. Ta moda še posebno ugaja potrošnikom iz Gornjih Lašč, saj njih žena razveselilo ne bo nič bolj kot kroj Dior, ker jim edino opravilo je kikljo dol in kikljo gor. Tako, Slovenci, zdaj imamo list, ki je končno res ves naš. Odkar izdihnil je kralj Samo, se ni rodil še tu pri nas bolj genialni utelesitelj vseh naših sanj kot Gyula Muck — zatorej v novi čas, graditelj, samo z revijo Ballvchook! KUGA OSNOVNIH POJMOV Iz mesta ne moreš nikamor več. Kuga je, obdano je z žicami. In v njem je za vse, ki živimo še, odprta le še ena kuhinja. Enako je tudi s cerkvijo. Toda cerkve smo že navajeni. Huje je s kuhinjo, tu moramo jesti vsi z enega jedilnika. Izvolite, krokodilja rebrca, kačji hrbet, okisane vrtnice. Že, praviš, ampak jaz bi kaj drugega. Imate mogoče govedino? Sumljiv si, začel si izbirati. Popraviš: krokodilja rebrca so izvrstna (prihajajo oberji), toda govedo je nekaj resničnega. Satirični stihi Aha, se spogledajo. Vržeš jim: bolj kot vaše okisane vrtnice in kače in kaj vem. — Ponovi to, se namišičijo oberji. In tedaj se zaveš: ne le oberje, užalil si tudi druge okužence. Vstali so od miz in se bližajo z velikimi kostmi krokodiljimi. Pomagajte, kličeš, a kdo ti bo zdaj tu pomagal, še sebi ne. Krvav se zaveš pod stopnicami in veš: tu bom moral dotrajati. UMETNOST IN REGRAT Dež rosi, pomladni dežek blagoslavlja prvi regrat na ljubljanskem trgu, nekdo mi ob njem razlaga umetnost. — Iti vase. — Vase, pravim. — Dati sebe. — Absolutno. — Ampak, pravi, ves se dati. — Da, odvrnem, ves se dati. (Mislim: ko bom legel vate, dobra zemlja, se hvaležno ves ti dal bom in ti vrnil s samim sabo dolg za regrat.) — Rasti v sebi! — Rasti, pravim. — Ne razumeš. — Ne, odvrnem. — In ne čutiš nič več. — Čakaj, se uščipnem. Pada, pravim. (Čutim: zemlja vztrepetava kakor tipke, prsti mojstra izvabljajo iz nje zeleno uverturo, zdaj začne se!) 31 Sodobnost 469 Lojze Kraka r 470 — Ampak čas svoj občutiti, rasti iz njega! — Rastem, pravim. Vendar strašno rad kdaj vidim rudi, kako raste regrat. — Regrat? — Regrat, vztrajam, vsako leto znova prva knjiga najbolj pubertetnih, vendar najbolj svežih verzov zemlje. Gledava se belo. — Regrat? — Knjiga regrata, odvrnem. — Misliš resno? — Resno, pravim. Ta gotovo zraste iz mene. Hvali ga še ti, prijatelj, ker mi daje božje misli, ko grem vate, da ne kupim mesto regrata granate. TOVARIŠ KOMERCIALNI Izmislil si je lepo obrt: trguje s Slovenci! Vsak drug dan po en vagon jih iz Ljubljane odpelja na tuje in tam proda. V Ljubljano na peron pripelje jim še sindikat in žene, da videz bil bi bolj human. Solze, o j zdaj gremo (moj Francelj, kam brez mene?) in zbogom domovina. Čez gore, ki jih nekoč je v dalji videl pesnik, se vije megla maliganov, vlak pa je kljub temu ves poslovno resen, v njem vlada strogi red, in sicer tak, da najprej pelje se v vagonu spredaj tov. komercialni (v žepu ima denar državnih dnevnic prvega razreda in v Švici, kar nakral je). Tisto, kar Satirični stihi za njim se pelje, je delovno ljudstvo z boljšo bodočnostjo, ki sestoji iz nemških psovk, barak in grenkih čustev podobnih težkim kamnom. In da bi izvoz bil res popoln, se neposredno za ljudstvom pelje še vagon košar slovenskih žab (te odhajajo za vedno) pod geslom: tudi mater za denar. Slovenci spet gredo kot nekdaj romat, le da namesto škofa v Kelmorajn jih pelje komercialni, in da krona poti ni bog več, ampak firma Klein, in kar opravljali so še nedavno eses gonjači, to opravi zdaj tovariš komercialni ali glavni smehljaje sam, ko žene rajo v raj(h). Tovariš komercialni ve, kaj hoče, saj je za socializem strokovnjak. Ta zanj je vlak, ki vsak dan odropoče na tuje: tam proda se žabji krak, svetnik brez glave in zdravnik brez službe enako dobro, vse pa za procvit prihodnosti in blagostanje družbe v prvem vagonu (beri: za nje rit). 471 31«