Cerkvene zadeve. Janez Kramberger, župnik Vurberški. Zadnja pot. — Rajni gospod so bili svojih križev celo veseli in kakor je razvidno iz njibovega pisma, so se J3ogu za poslane težave še prisrčno zahvalili. Tisto nedeljo, ko so rajni gospod na odru ležali, sino brali v cerkvenih molitvah opominj sv. Pavla: »Bratje, podajte život svoj Bogu v prostovoljno daritev«. Rimlj. 12, 1. Taka prostovoljna daritev je bila lepa krščanska smrt bogoljubnega župnika Janeza Krambergerja. V ponedeljek, dne 11. januvarija se je zbralo v Vurbergu 14 duhovnihov, da bi svojega ljubljenega soseda in duhovskega brata v molitvah Bogu priporočili in spremljali na zadnji poti. Za slovo so jim predigovali preeastiti gospod stolni župnik in dekan Mariborski, njibov nekdanji bogoslovski učitelj, mil. gosp. .lakob liohine, ki so svoje besede tako sklenili: »Rajni gospod so cvetlice ljubili in so radi ž njimi hišo božjo lepSali. Sami so pa bili med pisanimi cvetlicami najlepša lilija, ki je tudi v zhnskem času lepo belo cvetela v svoji deviški nedolžnosti. Zato se je pa ljubi Rog sani zadovoljno ozrl na zalo cvetlieo na Vurberškem hribčcku in je ukazal angelju sinrti: Pojdi v prijazni vrlec Vurberški in presadi belo lilijo iz doline solz in bolečin semkaj v nebeško veselje, da cvete v mojem raju na vse večne čase!« Faranov in-tudi sosedov se ,je zbralo silno obilo. Veliko je bilo žalovanje po rajneni zvestem dušnem pa- stirju in je bilo vsem prav očitno, da so spoštovali in ljubili pošteni Vurberžani svojega dušnega pastirja prav iz vsega srea. V družbi svojib duhovnih tovarišev so rajni gospbd radi katero nedolžno pesem zapeli; najljubša jim je pa bila sledeča Virkova: Zadovoljnos t. Eno rož'co ljubim, ^ V mojem srcu spi; Koder grem, me spremlja, Meni se" smeji; Doni nje pri otrocib In v nebesih je, Srca zadovoljnost ~Rož'ci je ime. Preljubi rajni prijatelj! .lokajoč seni pero namočil, da bi vsaj na kratko popisal Tvoje bogoljubno, lepo življenje. Zdaj pa, ko sem spis skončal, se mi je srce pomirilo. Res izgubil sem svojega najboljšega, starega, zvestega prijalelja, in to boli. Tolaži me pa misel, da to prav za prav nisein zgubil, ker si zdaj, kakor trdnil upam, že v liiši Očetovi, in vem, da me tam pozabo ne boš. Izprosi mi pri Bogu tako lepo snirt, tako srečne zadnjo uro, kakor je Tvoja bila! In Vi, poSteni Vurberžani, katerim sem tolikokrat besedo božjo oznanjeval, opominjam Vas zdaj zadnjokrat: Molile za svojega dušnega pastirja, č. g. Janeza Krainbergerja, in Vas zagotavljam, da se Vas bodo tudi oni pri Bogu z neugasIjivo ljubeznijo spominjali! Vas, ki ste bili rajnega gospoda pridne ovčice, in nas vse, ki smo bili njihovi tovarši in prijatelji, naj tolažijo besede, ki jih je sv. Janez zapisal v Skrivnem razodenju, 14, 13: »Čul sem glas iz nebes, ki mi je velel: Zapiši, da so zveličani rajni, ki v Gospodu umrjejo. Od zdaj, govori Duh, naj poeivajo od svojih trudov, ker njibova dela gredo za njimi«. Dr. Jožef Pajek. Mili darovi za družbo vednega češčenja; Sv. Barbara pri Vurbergu 4 fl. 74 kr., sv. Ropert v Slov. Gor. 9 fl. 25 kr., sv. Ana na Krembergu 2 fl. 89 kr., Rogatec 12 fl. 31 kr., Trbonje 24 11., Gornjigrad 4 fl. 43 kr., Ljubno 15 fl., sv. Francišek Ksav. 7 11. 40 kr., sv. Lovrenc v Slov. Gor. 10 fl., Reihenburg 23 fl. 16 kr., Neimenovani v Mariboru 20 fl. 9 kr.