6. Številka
Dalavec uduja vuk drug petek . datumom aaeledujegj dne. — Naročnina za celi leto K 32'—, za pol leti' K 16 -, u četrt teta K 8 — Posamezna Številka 80 vin naročnina v inozemstvo sorazmerno več. /. PoSiljatve na uredništvo in npravniStvo Ljubljana, Selinburgov« aliea itev 6. (I. nadatr. Telefon St. 225.
Pavšalni fr* n ko v drfavl SKS.
V Ljubljani, dne 12. marca 1921.
VIII leto.
Rokopisi ae ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si* cer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šest« kratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vin. za vsakokrat - Za razne izjaveitd stane mm vrstica K 1‘— Reklam, so poSt-nine proste. — Nefronkira-ua pisma se ne sprejemajo.
Vamplri na delu.
Z 02irom P» nevarnost, ki preti ne le industriji; ampak tudi delavstvu vsled krize v produkciji, se je pričetkom februarja t. L vršim zborovanje gospodarskega sveta v Belgradu, katerega so se udeležili tudi prizadeti faktorji iz Slovenije. Prav za 'Prav se je vršilo to zborovanje na inicijativo zainteresiranih krogov iz Slovenije, Deželna vlada, trgovska ta-' obrtniška zbcrnica, Zveza industrij cev in strokovna komisija za Slovenijo so uvezujoč neznosno depresijo, ki je zavladala v naši industriji, napotila naved^P® ('in|telje za skupni nastop.
NI izključeno, da se najde kdo, ki por^e< kaj ima delavska strokovna komisija iskan v družbi zastopnikov interesov industrije. Ako pa uvažujemo. da preti našemu delavstvu pošast brezposelnosti z vsemi svojimi posledicami, tedaj smatramo za pravilno in umestno, da je strokovna komisija te izredne razmere upoštevala in bila potom svojega zastopnika pnča vseh onih ukrepov, ki so tre-notno potrebni, da se produkcija v industriji blovenije ne obustavl. In ako zahtevamo uvedbo obratnih svetov, je tem-bolj umestno, da delavska institucija, kakor je to Strokovna komisija, kjer je dana prilika že sedaj, sodeluje kot kon-tfolni organ.
Deželna vlada za Slovenijo in ostale navedene korporacije so poslale svoje zastopnike v Belgrad, kjer so se udeležili rečenih razprav gospodarskega sveta. Delegatom iz Slovenije je šlo v glavnem za tem, da se preosnuje Izvozni carinski kakor tudi prometnodavčni sistem glede onih proizvodov Industrije v Sloveniji, katerih ne more lastna država vseh porabiti in je torej dotična panoga odvisna od izvoza. Pri tem pride v naj večji meri v poštev kovinska in kemična industrija. Nadalje so razpravljali tudi vprašanja uvozne carinske politike posebno glede onih surovin, katerih doma nima ali pa nimamo zadosti, ki jih pa domača industrija ne more pogrešati. Bila pa so tudi na dnevnem redu vprašanja zaščitnih carin.
Mi. in t0 odkrito priznavamo, nismo prijatelj, zaščitnih carin, ali pridejo tre-notkl, da je v izrednih razmerah začasno porahdi tudi izredne mere. samo da se nevarnost preteče katastrofe odstrani, ker smo gospodarsko odvisni od drugih držav, ki nas lahko dave.
Poleg tega so bili na dnevnem redu tudi naravnost neverjetno visoki prevozni tarif! na domačih železnicah, ki vsled svoje pretiranosti domačo industrijo naravnost ugonabljajo.
Posrečilo se Je centralno vlado, ki je naravno bila tudi zastopana, pridobiti za preustroj dosedanjega za našo industrijo tako usodepolnega sistema. Air če so se odposlanci iz Slovenije vračali do-
mov z zavestjo, da so izvršili delo, ki pomeni naravnost rešitev našega bednega narodnega gospodarstva, so se motili, kajti delali so račun brez krčmarja. Hijene, ki ropajo po naši domqvini in izse-sa,vajo našemu bednemu ljudstvu kri in mozeg kakor na bojnih poljanah — ve-rižnikl, „preistreiberjl“, špekulantje in drugi trgovci take baže kakor zastopniki venžniških bank, so zagnali proti vsem sklepom gospodarskega sveta krik in vrišč, da se je po Belgradu zrak tresel. Verižniški bankokratje v družbi z vsemi ostalimi goljufi in cigani napenjajo vse sile, da pripravijo vlado do tega, da sklepov in sporazumov gospodarskega sveta vlada — ne izvedel
In sedaj bomo videli, kaj bo storila vlada v Belgradu. Brez dolgih reminiscenc povemo, da, ako bi vlada hotela ustreči zahtevi največjih oderuhov, kar jih je kedaj zemlja nosila, s tem, da opusti izvedbo sklepov gospodarskega sveta, tedaj naj se zaveda, da si nakoplje prokletstvo vsega delovnega ljudstva v Sloveniji.
Razumljivo bi bilo to, kajti neizved-ba označenih sklepov bi pomenila za vse gospodarsko življenje v Sloveniji sigurno katastrofo, katera bi bila hujša kakor svetovna vojna sama.
Zavedaioč se svoje naloge je tajništvo Strokovne komisije za Slovenijo, ko je zaznalo za lopovščino belgrajskih krvosesov, poslalo preti nameravanim nakanam daljšo protestno brzojavko na ministrstvo za trgovino- in industrijo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odgovorilo, da je dobljeno brzojavko predalo ministrstvu za finance. Poleg tega je tajništvo tozadevno zainteresiralo tudi poslance.
Delavci, čuvajte in izpopolnjujte redove strokovnih organzacij, kajti proti organiziranemu zločinstvu trgovskih apa-Sev bo treba odpora.
  ...................   ■	mm	m.. n n
Čudne bolečine.
Res čudne bolečine imajo slovenski obrtniki; v želodcu jim leže bolniške blagajne. katerih ne morejo prebaviti od tistega trenotka, odkar se je Izvedla za Slovenijo tozadevna reforma in se Je s tem preprečila manipulacija, ki so jo uganjali obrtniki zlasti na deželi, kjer so se v bolniških blagajnah smatrali za absolutne vladarje. Stare čase si žele nazaj, aa bi zopet po svoji volji mogli postopati z bolnimi delavci.
Ze pri zadnjem obisku ministra za industrijo in trgovino g. V. Kukovca, je porabil predsednik obrtnih zadrug priliko, da je potožil gospodu ministru o težkem bremenu, ki ga baje tvori bolniško zavarovanje delavcev in pa o krivici, ki se baje godi obrtnikom radi izvedene reorganizacije jjolniške blagajne v Sloveniji. Od-
; govor, ki ga je gospod Franchetti dobil, i si vtakne lahko za klobuk —- ako ga je 1 razumel.
Ko je bil minister Kukovec v Ljub-i liani, se je vršila v trgovski in obrtniški zbornici nekaka konferenca, na kateri se je razpravljalo o stagnaciji v industriji in obrti ter se je ugibalo, kaj je storiti, da se preteča nevarnost krize odvrne oziroma ji pride v okom. Zastopana je bila na tej konferenci deželna vlada, trgovska in obrtniška zbornica, zveza industrijcev, obrtniške zadruge in poleg tega Še cela vrsta podjetnikov samih.' Med tem ko so bili delodajalci po trikrat zastopani potom svojih organizacij, niso sklicatelji srna-! trali za potrebno, da bi povabili na konferenco tudi zastopstvo delavstva, ki je gotovo na ureditvi produkcije rav.notako zainteresirano kakor podjetniki. Koga na prh mer najliujše zadene zastoj v produkciji, ako ne delavca? Ravno nad njim visi neprestano damokljejev meč brezposelnosti« razumemo, da tudi podjetnik ne prenaša lahko krizo v produkciji, vendar pa jo lažje prenese in počaka boljših časov; kakor pa brezposelni delavec, pri katerem v sedanjih časih ne more biti o kakih prihrankih nobenega govora. Zveza industrijcev je bojevna organizacija delodajalcev, in ako se smatra za umestno, vabiti ob vsaki priliki, kadar gre tudi za interese delavcev, samo to organizacijo, koje člani so itak že zastopani v trgovski in obrtniški zbornici, delavskih strokovnih organizacij pa ne, pomeni to očitno preziranje, da ne rečemo briskiranje teh delavskih korporacij, fn to je, ako je res, da smo ravnopravni državljani, nedopustno. Tako postopanje poleg tega pa še tudi močno diši po protekciji gospodarsko močnejšega proti in na račun gospodarsko šibkejšega.
Ali kratko na to se je zgodila še večja nedopustnost. Na zahtevo zveze obrtniških zadrug je sklicalo poverjeništvo za socijalno skrb nekako enketo. na kateri se je razpravljalo izključno le o bolniškem zavarovanju delavcev. Gospod Franchetti kot »Macher« pri obrtniških zadrugah in ki očividno nima važnejših poslov kakor neprestano vrtati v vse ustanove namenjene delavcem, je zbobnal na to enketo obrtnike svoje vrste skoraj iz cele Slovenije. Zastopniki glavnih interesen-<ov. namreč delavcev-zavarovancev pa na tej enkeii ni bilo. ker poverjeništvo za socijalno skrb ni smatralo za potrebno povabiti tudi zastopnike delavcev-zavarovancev! Tako so gospodje barantali sami, leno med sabo za kožo delavcev. To je škandal, da mu ga ni para. Ako misli poverjeništvo postopatf na tak način in tako enostransko ter indirektno dajati potuho raz. srboritim „kravtarjem“, tedaj se mu bo delavstvo pav lepo zahvalilo za
laso aonroiiotnost. Terlaj bi to poverjeništvo ne bilo več poverjeništvo za sucijal-Uo skrb, kojega ime že samo pove. da je |o oddelek pri vladi za zaščito gospodarsko šibkejših, ampak bi ppstalo poverjeništvo za delavsko socijalno smrt.
. Bilo je sicer na enketi zastopano ravnateljstvo bolniške blagajne same. tega ne tajimoi To pa nikakor ne zadostuje, ker ni šlo le za zavod kot tak, temveč v prvi vrsti za interese delavcev-zavaro-vancev. In brez zastopnikov teh bi po na-ifem mnenju bilo moralo ravnateljstvo bolniške blagajne soudeležbo na taki enketi odkloniti.
Ako pa gospod Franchetti pri svojih fovariših-obrtnikih išče popularnosti s tem, da neprenehoma ruje proti, vsemu, kar je delavskega, kaže s tem le svojo nevednost ter reakcionarnost. In ako drugače Jie zna pomagati obrtništvu, tedaj Je usoda obrtnikov v slabih rokah.
Kočevska republika.
O kočevskih vsakovrstnih razmerah čitamo zelo pogostoma, da pa si domišljajo razni kočevski magnatje, da se res nahajajo v nekaki republiki, dokumentirajo s tem, da se za razne določbe, naredbe in zakone v kolikor se nanašajo na delavce, nič ne zmenijo. Tam doli v Kočevju Je enostavno vsak sam svoj gospodar svobodne republike, če ima le kaj pod palcem. Razume se, da delavstvo te republikanske svobode ne vživa, nasprotno, delavce se od strani kočevskih republikanskih patri-cijev smatra za sužnje kakor za časa antičnih držav.
Posamezni kočevski magnatje si enostavno sami kujejo svoje predpise in urejajo svoje postopanje v delavskih zadevah — kakor v republiki. Manjka jim samo še prezident. Pa ni izključeno, da se bodo tudi volitve prezidenta vršile. V Ameriki sedaj Wilson na primer nima posla, ka) pa če bi kočevski magnatje-republikanci njega določili za to mesto? Ni pa izključeno, da se bodo kočevski republikanci ustrašili visokih prevoznih troškov vsled česar z Wilsonom najbrže ne bo nič. A dober nadomestek bi našli Kočevci v domačinu Kajfežu. Ta ne le da se dobro .spozna v samonikli zakonodaji ampak niti na lov za tigri mu ne bo treba hoditi kakor so to navajeni bivši ameriški prezi-denti kajti Kajfež in njegova kompantja smatra delavce za pripraven objekt, katere lahko na njemu znani praktičen način podira. In ker v kočevski republiki Se ni vpeljan zakon, po katerem bi se smelo delavce streljati kakor streljajo brezposelni ameriški prezidenti v prerijah tigre, si znajo tam v kočevski republiki pomagati. Namesto puške se enostavno poslužujejo rok In delijo od časa do časa delavcem krepke klofute in ako še to ne zaleže povesijo delavcem košaro s kruhom tako visoko, da jo doseči ne more. Razume se, da ako ne takoj, pa sčasoma vendarle mora poginiti taka delavska mrcina.
Poleg Kajfeža prezidenta bi bil njemu vredni patron Hcinrihar zelo pripraven za republikanskega ministra notranjih zadev. Največ bi' delavci profilirali, če bi Hein-riharja določili za ministra za socialno politiko, kajti gotovo bi se naučili od njega kaj jim je storiti, da si zboljšajo svoj socl-ialni položaj. Samo paziti morajo pri tem, da jim Heinrihar ne bo pomagal narobe, ker obstoji nevarnost, da bo Heinrihar svoj poklic vršil napačno in bi se potemtakem znalo delavcem pripetiti, da jih pošlje v prerano socijalno smrt
Zdi se. da se Heinrihar. ki je vreden naslednik Kajfežev, trudi, vcepljati delavcem neke vrste ljubezen do republikanske gospode v tem smislu, da jih že sedaj, ko delavci še niso veleposestniki kakor sta Kajfež in Heinrihar uči, kako se more delavce po vseh praktičnih pravilih oderu-štva skubiti in izžemati. Delavcem plačilnih listov ne da, ker bi znali lažje presojati za koliko so bili opeharjeni. Razume se. da imajo kočevski republikanci glede bolniškega zavarovanja svoja določila. — Kaj jih brigajo določila glede odtegljajev od plače za prispevke v bolniško blagajno v sosednji državi Sloveniji. Bolniška blagajna v Ljubljani naj bo vesela, da kočevska republika sploh kaj prispeva. — Da pa zakon kočevske republike ukazuje veliko več odtegovati za prispevke od delavskih plač kakor je to v sosedni državi Sloveniji dovoljeno to bolniško bla-vajno in tudi vlado v Ljubljani enostavno nič ne briga!
Da diference med faktično zasluženim denarjem in izplačanim tedenskim zneskom znašajo do 50 kron manj na škodo delavca, to je navadna stvar, ki jo pošten kočevski republikanec ala Heinrihar po pojmih samost, zakonod. ne more smatrati za goljufijo. Take malenkostne kaprice so kvečjemu še v navadi v sosednji Sloveniji. Pa ne bodimo skrupulozni, kajti kje naj bi na primer republikanski biriči žagovodja Fresl in pisar Mihajlovič jemali denarja za obligatno celonočno krokarijo po kočevski republiki? Razume se, da imasta fresl in Mihajlovič tudi nekaj svojih trabantov med delavci samimi, ki jima držita »štango«. Posebno veselo pa je, kadar Heinriharja ni doma, takrat izgleda na žagi kakor bi bila »ohcet«, ker se oba, Fresl in Mihajlovič kar po celi teden pijana okrog vrtita kakor muhe v močniku.
Kateri žagar noče razumeti žejnim potrebam imenovanih dveh kapacitet, frči predno da rorabi pol kilograma soli. Go-spodin Fresl je v marsičem specijalist, med drugim je tudi založnik živega blaga, kakor namreč sam pravi ima žagarjev kar polne »ladeljce«. Izbirčen ni. ne natančen, k jako komplicirani žagi postavi, če treba tudi »žagarja«, ki v svojem življenju taKe žage ni videl, fn ako se slučajno zgodi kaka malenkošt, da se tak žagar pohabi in postane za delo nezmožen, to vendar ni krivda Fresla. Tudi za humor In razvedrilo delavcev zna skrbeti gospodin Fresl. Dne 26. januarja ob polnoči je na prim. prišel budit delavce naj gredo delati »iiberschicht« kakor se je izrazil in ker imajo delavci tudi v kočevski republiki to čudno navado, da ponoči spe. jih je kar lastnoročno vlekel iz postelj In so morali za kratek čas seveda ponoči na delo. Ko je Heinrihar meseca januarja delavcem 'milostno vrgel drobtinico v obliki malenkostnega priboljška na plačah in bi se 29. imenovanega meseca moral ta priboljšek izplačati, je Fresl. ki zna kakor tudi dobro »Fresen« kratkomalo izjavil »Hein-rihar nema tu niš, ja sam gazda*.
Kaj pa če bi se vlada v Sloveniji vseeno malo vmešala v notranje razmere sosednje kočevske republike — ni sicer izključeno. da bi nastal diplomatičen konflikt. ampak do krvave vojne bi nemara vseeno ne prišlo.
Sicer pa bi radi vedeli, čemu vzdržuje naša država v glavnem mestu kočevske republike svojega poslanika, ki ima svojo rezidenco poleg Auerspergove palače.
Iz strokovne organizacije.
Redna slavna skupščina Unfle slovenskih radar. ’ lev.
Načelstvo Unlie slovenskih rudarjev v Zagorju sklicuje v smislu člena 12. društvenih p«• m redno glavno skupščino na dan 24. aprila 1921.
Vršila se bo glavna skupščina v dvorani hotela »Union«	4
v Celju
ia se prične ob 9. url dopoldne — e nastopata dnevnim redom:
1. a) Poročilo načelstva, poročevalec; H CobaA.	-l	••	;... .•
b) Blagajniško poročilo, poročevalec Anton -
Ule.
c) Poročilo revizorjev,' poročevalec Ivu Marin.
2. Regulacija prispevkov, pfeosoovn pr*v&> sika la taktika, poročevalec Ivan Tokaa.
3. SocUalna rakonodaja, poročevalec <U Žužek.
4. Socializacija rednikov ta rudniška ak» nodaja, poročevalec dr. Koma.
5. Volitev načelstva In ddcgacliskega afr s< bora.	'	'
6. Kazni predlogi k> nasveti.
Glavna, redna skupščina je, kakor 1 gforaj omenjeno, sklicana v smisla fiena 12. društveoii prava, po katerih, ima vsakih 200 članov pravico do 1. delegata. Podružnice, ki ne štejejo 200 članov se {družijo s svojimi sosednjimi padrui- -nicami in bodo skupno dotočile delegate. V to svrho dobe pravočasno potrebna navodila po* 1 tom okrožnice, to katere bo tudi razvidno, ko* liko štejejo dotlčne podružnice rednih, plačuločlh članov in koliko jim pripada delegatov. Število članov nad 100 se štele za 200 In Ima potemta- ' kem podružnica pravico do I. delegata. Podružnice, ki nc štejejo 100 članov se kakor rečeno združijo z sosednjimi podružnicami
Predloge, ki lih nameravajo staviti podruZ-nice, oziroma vptačevaintte, o katerih naj »e razpravlja na glavni skupščini, se moralo pred« tožiti načelstvu Unije najkasneje do 15. marca t l Potrebno je to tudi radi tega, da se bodo mosti ti predlogi priobčiti.
Načelstv*
•	i	t
Iz kovinarske organizacije«
Iz kovinarske organizacije. Prva seja centralnega odbora se Je vršila 25. februarja 1921. Odbor se je konstituiral takole: Predsednik Kocijan Ivan; podpredsednik ; Sirca Ivan; tajnik Svetek Fran; blagajnik Muzlovič Avgust; odborniki: Ivan Ropret, Anton Smole, Zeme Fran, Trobonjača Miloš, Ogrinc Jože. Kontrola: Pavšek . Maks. Pastorek Jožef (Ljubljana), Hrastnik Valentin (Celje), Žnidar Anton (Jesenice) — Na seji se Je obravnavalo glede ureditve okrožnega tajništva na Jeseni- ■ cah. — Poročilo uprave se Je vzelo na znanje. Izvolil se je personalni odsek. Predsednik je zaključil sejo z ledernatlm govorom, v katerem je orisal naloge no- ; voizvoljenega centralnega odbora. — Propagandni odsek. Podružnice: Muta* Fala, Maribor, Domžale, še vedno niso imenovale propagandni odsek. — Revija »Zdravje«. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro bo razpošiljal po več izvodov te prekoristne revije brezplačno. Javili smo naslove podružnic in upamo, da bodo podružnice Ust kmalu prejele. — Obračune za lanuar. Podružnice: Maribor, Fala, Ruše in Litija še niso poslale obračuna za mesec januar. Pošljejo naj takoj, sicer lz~ gube članstvo.
Ouštani Ves materijal glede represalij smo poslali tajništvo JSDS. Vbodoče prosimo, da pošiljate vse take zadev«, ki
SO'političnega značaja, oni politični stranki. kateri pripadat«. Strokovna- organizacija bojuje predvsem v tovarni in deiav-niei, politična pa v občini in državi.
Precled. Jeklarna v Guštanju je zopet na tem, da zmanjša obrat. Pretekli teden je ravnateljstvo poklicalo zaupnike naše organizacije, ter jih obvestilo, da bo od-ouščemh zopet večje število delavcev.
Na Jesenicah se je vršil v pondeljek, 28 februarja dobro obiskan protestni shod zoper podražitev mesa. Poročali so ss. Jeran J., Svetek. Košir in drugi. Sprejete so bile tozadevne resolucije.
Občni zbor podružnice Kamnik se je vršil 27. februarja. Listo novega odbora priobčimo prihodnjič. Organizacija v Kamniku se izboljšuje.
Občni zbor podružnice Dobrava se je vr§a 13. februarja 11. V odbor so bili izrojeni ss.:,Fleisi Iv., RekelJ Ant.. Jezernik lanko, Morlč Peter. Prešeren Andrej. Tulle Edvard. Kureš Josip. Stare Ivan, Kpgovšek Andrej. Srnjak Martin.
Občni zbor podružnice Javornik se je vršil dne 6. marca. Poročal je s* Svetek te Ljubljane. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Celer Franc; podpredsednik Kamnikar Albert; tajnik Soberl Virgil; blagajnik Ornalner Fran.
Občni zbori.
Celje. Občni zbor podružnice Osrednjega društva oblačilnih strok se je vršil dne 30. Januarja t. I. Potem ko so funkci-jonarji podali svoja poročila, se je razvili razprava, ki je podala jasno sliko o zelo žalostnih razmerah, v katerih se nahajajo krojaški pomočniki. Razprava naj služi v vzpodbudo novoizvoljenemu odboru za nadaljnje delo. V novi odbor so bili izvoljeni: Keisersberger Jurij, predsednik: Selih Franc, namestnik; Germ Ivan. blagajnik; Pelko Josip, namestnik; Špes Franjo, tajnik; Verbnik Hinko, namestnik; Meško Peter in Kranjc, revizorja. V osrednje društvo je bil ‘zvoljen Lisec Jožko in kot namestnik s>Pes Franjo.
Dopisi.
Pivovarna »Union« v Ljubljani se bo
nacijonallzlrala. to se pravi, da postanejo plaviti posestniki delnic domači kapitalisti najbrže pa kaka banka. Glavnica se bo zvišala na 6 milijonov. Delavstvo zaposleno v pivovarni pod novimi gospodarji tudi ne bo deležno čistih dobičkov. Povoda za vriskanje nima. kajti Izkušnje nas uče pri tem takozvanem nacljonalizlranju prihaja delavstvo po navadi Iz dežja pod kap.
Polzela. Le malokrat se oglašamo Iz Polzele v »Delavcu«, in kadar to storimo, imamo vselej dovelj tehtnih vzrokov za to. Danes lahko povemo, da se naša strokovna organizacija — podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev sicer lako lepo razvita in da Je pri nas zelo mnogo to. Danes lahko povemo, da je naša stro-r kovno organizacijo visoko ceniti. Vseeno ? Da Je še tudi nekaj mevž, zaspancev, ki Prepuščajo vse delo drugim, sami pa ne | znajo drugega kakor zabavljati in krid-v hirati. toda ne na svojo lenobo, temveč na <telo in trud drugih. Menimo, da se s pražil govoričenjem šp nikoli ni ničesar v ^Pravilo in se tudi nikoli ne bo. Namesto ^scga tega v Interesu vseh pozivljemo yse. da se oklenejo svoje strokovne orga-‘UzacUe. za katero naj vsakdo dela. Tvrd-
ka Kurka & Vildl bo drugače upoštevala svoje delavstvo, kadar bo videla, da je to delavstvo zavedno, kompaktno organizirana masa. To nam bo prišlo prav pri raznih pogajanjih, k^dar gre za ureditev plačilnega razmerja. Naj nam bo za vzpodbudo odgovor, katerega je tvrdka Kurka 5c Vildi dala na spomenico z dne 15. februarja. in ki seje glasil: »Kdor ni zadovoljen s sedanjo plačo, ta bo odpuščen, tovarna ima toliko drugih izdatkov, da ne mOre ustreči delavstvu!« Ali ni tak odgovor škandal? Da. ie. a škandal bi tuli bil če bi delavstvo ne vedelo, kje je njega mesto.
Jesenice. Nimamo posebnega veselja napadati posamezne osebe, ali so slučaji, katerim se ni mogoče izogniti, ne da bi po zaslugi pritisnili žig sramote na čelo Kakemu indivldlju. ki drugega ne zasluži. Tak eksemplar imamo na Jesenicah. Gre namreč za nekega bivšega avstro-ogr-skega žandarja, ki ga je bila Kranjska industrijska družba svoječasno sprejela v službo kot čuvaja. Ta človek je bil med vojno pravi strah vseh siromakov, delavcev in posebno fantov, ki niso imeli več Volje žrtvovati kri in življenje za degenerirane Habsburgovce. Ne bi se obregali nad tem zbankrotlranim žandarjem in velikim prijateljem surove, brahijalne sile, da ga K. I. D. ni nastavila kot čuvarja tovarniški zakladov in kot misli sicer v druaLobliki nadaljevati šikane nad deiav-stmft^e^gre mu namreč le za nadzorovanje In čuvanje. ampak smatra kot svojo glavno »nalogo špijonirati med delavstvom in Opravljati kolikor mogoče- več delavce^ obHkruh in na cesto Pri tem svojem podlem delu obrača posebno pažnjo zaupnikom strokovne organizacije in skuša za-upillRrHin strokovno organizacijo spravljati ob ugled in poštenje. Nedavno tega se je spravil na primer nad enega zaupnika. katerega je. ko je bil že na cesti, poklical nazaj k vratarju, kjer gaje preiskal, če morda ni ukradel — žandarju staroavstrijsko srce. pardon del tovarniškega zaklada. Razume se. da se je žandar blamiral In iz sumničenja mu je zrastel dolg nos.
Delavci ne bodo nikoli pozabili, koliko gorja jim je prizadjal ca človek (ako to ime še zasluži) v najhujših časih, ko so delavci z nahrbtniki bili prisiljeni hoditi moledovat v okolico za hrano. Na mestu ~a da bi se svojih junaških činov v zaledju sramoval In sedaj kam zaril kakor krt. ker ni vreden, da ga solnce obsije. 5ml. blati In obrekuje poštene delavce na prani tovarniškemu vodstvu In pravi, da delavci niti tega ne zaslužijo, kar dobe. ^am pa le prejel za orošlo leto celih 3000 kron nabavnega Drispevka. Kako ga ie oil potreben, dokazule dejstvo, da je ves znesek takoj odnesel v farovško hranilnico Toda vsaka sila do vremena, tudi za take pride čas. Pazi naj, da ne bo moral vzeti v roke še kramp in lopato In služiti sl vsakdani! kruh s poštenim delom, ne pa 7 denunciiantstvom.	Delavec.
Mezdna gibanja.
Osrednje društvo kovinarjev je 'dne
4.	februarja t. 1. sklenilo plačilni dogovor i obratovodstvom elektrarne na Fali. gladom koieea so nove plačilne postavke kakor sledi: Pomožni delavci do K 6.70 kvalifikovani pomožni delavci do K S. 10 irofesljonisti do K 8.70. kvalifikovani pro-fesllonlstl do K 9.70 in kvalifikovani nro-fesljonistl-specllalistl do K 10.50 na uro Uvedli SO se tudi dopusti in ima vsak de-
lavec. k’ je dne 1. ianuarja 1^21 bil prt tvrdki ?e dve leti uposlen. pravico do 5-dnevnega dopusta. Oni delavci pa. ki so orl istega datuma pri podjetju uposieni vsaj eno leto imajo pravico dc tridnevnega dopusta. Vsi oni delavci, ki še msq ?r.o leto ori obratu uposieni niirujo pravice do dopusta toliko časa. dokler ne po-reče kor minimum določeno leto unosleno-?ti. Dopusti se od dveh let uposlenostl podaljšujejo vsako leto za en dan d' najvišje i/mere zaporedoma tri leta. Maksimum torej vseea skupaj 5 let.
Dopusti so polno plačani. Zaprosit! mora vsak delavec za dopust vsaj tri dni pred nameravanim dopustom. Več kakor 5 odstotkov vsega uposlenega delavstva ne more iti naenkrat na dopust. Razume se. da velja dopust za vsakega delavca vsako leto. Sprejemanje delavcev v dela je sicer stvar obratovodstva. vendar pa imajo zaupniki pravico opozoriti obrato-vodstvo na morebitne okotščine. Pri odpustih delavcev pa bo obratovoastvo za* upnikom delavstva vselej navedlo razloge.
Ob oreselitvi konstrukcijske delavnice iz Fale v Maribor se izdela razmeram primeren delavniški red.
Dogovor ima glede plač naknadno veljavo in se diference vznikle iz povišanja plač doplačajo do 6 ianuarja 1921.
Milanov vrh. Koliko je vredna dobro Izvedena strokovna organizacija, o tem bi lahko pripovedovali lesni delavci vposleni v gozdih in na žagi trvdke Franj.! 2agar.' Seveda. :iko bi hoteli in bistvo strokovne organizacije pravilno razumeli. Pretila je nevarnost, da izbruhne stavka ielavstva Pri imenovani tvrdki zakaj tvrdka ni ho* tela vpo-Uevati nareJbe o osemurnem delavniku, fedaj že bolni, a danes že umrli go&pod Žagar se vstraši in prizna delavstvu osemurni delavni čas. Poztiije pa je obratovodja skušal pridobiti delavstvo za podaljšanje delovnega časa na ta način, da mu je vedno pripovedoval, da bodo delavci več zaslužili, ako opuste od osemurnega delavnika in bodo delali po 10 ur, na dan. Nekateri delavci se dado speljati, izjavijo se za 10 urni delavnik, ro priliko porabi obratovodja in uvede na celi črti 10 urnik Nekaj pametnejših dehvcev pa je navzlic vabam in obljubam vendarle razumelo, da obratovodja ne vabi delavce na kršenje osemurnika v njihovem interesu. ampak v interesu tvrdke. Ustanov! se podružnica Osrednjega društva lesnih delavcev in že poseže strokovna organizacija lesnih delavcev meseca avgusta 1920 v razorane/razmere in rezultat tega je bil upostavitev osemurnega delavnika. Ni pa ostalo le pri upostavitvi osemurnika, ampak so se obenem regulirale tudi plače. In končna posledica je bila. da so pozneje delavci zaslužili pri osemurnem delavnem času za 5 do 7 kron na dan več. kakor pri deseturnem delu. Ako ne bi bilo pravočasno na mestu strokovne organizacije, bi bila takrat nastala popolna zmešnjava med delavci samimi, ki bi jo podjetje kaj lahke bilo izrabilo v svoj prid in na škodo de* lavcev. Dne fi. februarja se je na Milano* vem vrhu zopet oglasil tajnik Osrednjega iruštva lesnih delavcev s. Bradeško. Ni prišel zaman, kajti potrkal ie zopet na vrata podjetja. Vršila so se pogajanja, kamera so delavstvu prinesla splošno 30 odstotno nnvi$<mie plač	dobili
400 kron mesečnega priboljška. Sedaj pa 'e ležeče na tovariših lesnih dcidvoih ha Milanovem vrhu samih, kaj naj store. Aka iq bodo hoteli pasti nazaj v stare suženjske razmere, tedaj se bodo morali z vsn
vnemo pop rije f! svoje strofcovne organizacije. ki je njih edina zaščitnica. Ako pa tega ne bodo hoteli razumeti, tedaj, seveda, ne bo nikogar tukaj, ki bi sklenil novo pogodbo, ko sedanja poteče. Tedaj bi se naši tovariši na Milanovem vrhu kmalu pričeli kesati in žaiovati za kolikor toliko čedne plače, katerih so bili deležni potom strokovne organizacije. Upajmo, da bodo lesni delavci na Milanovem vrhu postavili svojega moža v vrstah strokovno organiziranega. razredno zavednega proletariata. (Jlave kvišku, pogum in vztrajnost sta sredstvi, brez katerih bi delavstvo bilo izgubljeno. Predvsem pa mora delavstvo koncentrirati vse svoje sile v svojih strokovnih organizacijah. Kdor bi na zapustil edino svoje orožje, ki ga delavec ima — svojo strokovno organizacijo — bi s tem le dokazal, kakšen sebičnež in nevednež je. Da ste nam zdravi, tovariši, tam v gozdni samoti na Milanovem vrhu.
Dne 25 februarja 1921 so se vršila pogajanja za zvišanje plač delavstvu to-t varne za dušik v Rušah. Stališče zastopnikov delavstva je bilo pri obravnavi zelo težko, ker ima tovarna znatne zaloge karbida in so mnogi prejšnji odjemalci deloma naročila stornirali, deloma pa sploh odpovedali nadaljni odjem karbida, kakor je ravnateljstvo s tozadevnimi originali dopisov dokazalo. Glavni odjemalci so bili Cehoslovaška in Madžarska. V Ceho-slovaški sta bili osnovani dve tovarni za karbid že tekom vojne. Madžarska pa si Je ustanovila tovarno za karbid šele po vojni in to vsled nesrečne trgovinske in carinske politike naših premodrih državnikov. Z ustanovitvijo lastne tovarne za karbid se je Madžarska sicer izognila jugoslovanskim šikanam. ob enem pa je tovarna v Rušah izgubila enega izmed največjih svojih odjemalcev. Naši praktičarji pri zeleni mizi so s svojim postopanjem zadeli dve muhi naenkrat, namreč tovarno in delavstvo, ki je v ti tovarni uposleno, katero je sedaj v svojih delovnih in eksistenčnih pogojih neprenehoma ugroženo. Navzlic vsem težavam pa se je vendarle zastopnikom delavstva posrečilo pridobiti delavstvu 20 odstotno povišanje na plači. Istotako izplača vodstvo tovarne za prvo četrtletje 1921 kakor je bil to slučaj za četrto četrtletje 1920. Tovarno sta pri pogajanjih zastopala dva ravnatelja. Osrednje drušvo kemičnih delavcev s. Tokan. oddelek deželne vlade — poverjeništvo za so-cijalno skrb g. dr. Šlibar, končno je bilo navzočih sedem v tovartii zaposlenih delavcev.
Shodi.
Ljubljana. Mesečni shod podružnice Ljubljana. Osrednjega društva lesnih delavcev se bo vršil dne 13. marca t. 1. v mali dvorani Mestnega doma in se prične točno ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu bo med drugim tudi poročilo o stanju mezdnega gibanja. — Dolžnost vseh lesnih delavcev, ljubljanskih je, da se shoda udeleže vsi do zadnjega. — Odbor.
Leše. Tukaj se je vršil v soboto dne
5.	t. m. dobro obiskan shod rudarjev, na katerem je s. Krofi iz Trbovelj govoril o nevarni krizi v industriji in o bodočih nalogah delavskih strokovnih organizacij, kakor tudi proletarijata samega. Zbrani rudarji so zelo pazno sledili nad vse zanimivim izvajanjem govornika, ki je svojo nalogo rešil izvrstno. — Splošna želja rudarjev je bila, da bi s. Krofi večkrat prišel v naš kraj. — Ob tej priliki je bil tudi do-
ločen s. Močnik, ki se kot delegaf udeleži
glavne skupščine Unije slov. rudarjev.
Zadružništvo.
Prva delavska pekarna v Liubllaitf naznanja vsem cenjenim sodrugoni, da ie pričela s svojim obratom v drugi polovici meseca novembra 1920. Podjetje uspeva kar najbolje, izdeluje vse vrste peciva, belo in črno. O kakovosti kruha naj bi se vsak posameznik prepričal; prodala se v vseh podružnicah konsumnega društva za Slovenijo In povsod tam, kjer se naliaijaio tozadevne tablice v izložbah.
Vabimo Vas, da pristopite korporativno k temu veievažnemu delavskemu podietju. Delež znaša 100 K in 2 K vpisnina. Delež morene plačati tudi v tedenskiti obrokih po 10 K tako, da ie vsakomur mogoče podpreti ta velevažni produkcijski faktor v našem delavskem zadružništvu.
Pristopne Izjave se dobe po vseh prodajalnah konsumnega društva za Slovenijo.
Sodrugi pristopajte v obilnem StevHn.
Obvestilo.
Ptul Radi preobilega gradiva priobčimo poročilo prihodnjič. Zdravo 1
Svarimo.
Pomanjkanje zaslužka v Ameriki. Od
deželne vlade za Slovenijo smo prejeli in priobčujemo: Ministrstvo socijalne politike svari najresnejše vsakogar predJzse-ljenjem, bodisi v Severno, bodisi v ftifHo Ameriko, ker soglašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v Ameriki v te:t%.da je možnost zaslužka v Ameriki patffo^fta minimum in d? čaka vsakogar, ki se danes izseli v Ameriko brez večjega lastnega premoženja, beda in siromaštvo.
—-.......................■ ■...
Poziv.
Ivan Avguštin svoiečasni predsednik podružnice tesnih delavcev v Borovnici, se poživlja, da takoj javi svoj naslov podpisanemu društvu. Sodrugi, koiim Je znan njegovo bivališče, naj Istotako sporoče njegov naslov na: Osredme društvo lesnih delavcev v Ljubljani, Selenburgo-va ulica 6/11.
Zahvale.
Ob priliki nenadne smrti našega nepozabnega moža oziroma očeta Ivana Novšaka je usnjarsko delavstvo v Ptuju podarilo oodpisanl kot pomoč K 1060. — Iskrena hvala! — Prav lepa hvala tudi tamburašem na Viču za podarjenih K 400. — Rodbina Novšak.
Vsem onim, ki so prispevali k znesku 527 kron. katerega sem prejel kot podporo za časa moje nezgode se tem potom naiiskreneje zahvaljujem. Viktor Bajec, delavec tovarne »Bistra« v Domžalah.
Podpisani se delavstvu tovarne, kakor tudi tovarniškemu Vodstvu prisrčno zahvaljujem za naklonjeno ml podporo, katero sem prejel za časa moje bolezni.
Oorič Daniel. Polzela.
Sodrugom, ki so ml podarili K 334.— kot pomoč za časa moje bolezni se iskreno zahvaljujem. — Ivan Zimšek v Štorah.
Razno.
Smrtna kosa. V Rušah je po kratki, a mučni bolezni dne 13. t. m. nenadoma preminul sodrug Repolusk Edvard. Naj mu bo blag spomin! Delavstvo tovarne za dušik v Rušah izreka tem potom njegovim svojcem svoje sožalje.
Tržn* cene najvažnejšim živilom v Ljubljani. 1. februarja t. I. kg govejega mesa I. vrste 24 K; 1. marca t. 1. kg govejega mesa I. vrste 30 K; l. februarja l.
1. kg govejega mesa 11. vrste 20 K; 1. marca kg mesa II. vrste 28 K; Prašičevo meso 1. februarja: kg I. vrste 32 K; 1-marca 32 K; II. vrste 1, februarja 30 K;
1. marca 30 K. Teletina 1. februarja t. I.
I. vrste kg 24 K; 1. marca 25 K. Slanina 1. februarja kg 46 K: 1. marca 46 K; (boljša 50 K.) Mast 1. februarja t. 1. kg 54 K;
1. marca 54 K. Mleko l. februarja liter 6 kron: l. marca 6 K. Kruh bel 1. februarja
16 K, 1 marca 16 K; kruh, črni, 1. februarja 10 K; 1. marca 10 K; kruh rženi 1. februarja 12 K; 1. marca 12 K. Moka 0,
1. februarja kg 13 K; 1. marca 13 K. Moka za kuho: 1. februarja kg 17 K; 1. marca
17 K. Moka krušna bela: 1. februarja kg 15 K: 1. marca 15 K. Moka krušna ržena 1. februarja kg 13 K; 1. marca 13 K. Kaša v l. februarja kg 9 K 60 v; 1. marca 9 K 60 vin. Ješpren 1. februarja kg 9 K; 1. marca kg 9 K 11 vin. Koruzna moka 1. februarja kg 7 K; 1. marca 7 K. Koruzni zdrob: 1. februarja kg 8 K; 1. marca 8 K. Premog 1. februarja 100 kg 63 K; 1. marca 63 K.-Trda drva 1. februarja meter 230 K; h -i marca 230—250 K. Jajce 1. februarja kom.
2 50 K: l. marca kom. 1.50 K. Pražena kava 1. februarja kg 74—105 K; t. marca’' 112—120 K. Sladkor., kristalni beli 1. februarja kg 54 K; l. marca 52 K; sladkor v kockah 1. februarja 64 K: 1. marca 54 K. Kavne primesi l. februarja kg 22—24 K;
1. marca kg 22—24 K. Riž 1. februarja kg I. vrste 28 K; 1. marca 26—32 K. Riž H. vrste 1. februarja kg 24 K; l. marca 20 Jo 24 K. Jedilno olje l. februarja liter 56 kron; 1. marca 43—52 K. Kis 1. februarja liter 4 K; l. marca 4 K. Sol l. februarja kg 8 K; 1. marca 7 K. Petrolej 1. februarja liter 24 K; 1. marca 22 K. Testenine 1. februarja I. vrste kg 26 K; 1. marca 22 do 23 K. II. vrste 1. februarja 20 K; l. marca 19—22 K. Kislo zelje 1. februarja kg 3 K; l. marca 3 K. Čebula 1. februarja kg 6 K;
1 marca 6 K. Krompir kg 1. februarja 3 kroni 50 vin., 1. marca 2 K 20 vin. Kisla repa 1. februarja kg 2 K; 1. marca 2"'K: Svetovni žitni trg. Po poročilih mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu se je letos posejalo z žitom 3 odstotke manj površine kakor lansko leto. Isto se je opazile pri bombažu. Razvoj cen pa ocU visi v pivi vrsti od izpada žetve. Zmanjšanje površine ne bo imelo posebnega. upliva. — V Indiji je posejano tri in pol niljona oralov manj kakor v pretečenem letu. — V Avstraliji znaša letošnja žetev štiri milijone ton napram poldrugemu ml-Kjonu lanskega leta. — Anglija in Francija sta si zagotovili za tekoče leto potrebno,■> količino žita. V Angliji padajo cene žita tn mlinskih izdelkov. — O Italiji ni nobenih r. zanesljivih podatkov. — V Nemčiji Je vre^ me gorko in ugodno za pomladanska dela. Koruza loco in takoj je vzdržala orejSnJe cene. cif-ponudbe so cenejše kakor v preteklih tednih. — Iz. Vojvodine prihajajo ugodna poročila o razvoju bodoče letine. Cene pšenici so padle na 960—940 K za metrski stot. Vzrok padcu cen je padec amerikanskega dolarja, ki onemogoča vsako konkurenco banaSke moke z ame-
rikansko.
Izdajatelj In odgovorni uradnik IVAN TOKAN Tlaka .Učiteljska tiskarna* t Ljubljani-
Zbirajte za tiskovni sklad.