(j)l2£)om NO. 205 y0r]< ^4 AMCRICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONIY ERlSKA DOMOVIIMA s«rvmg Chicago, Mllwauke«, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN HORNING N€W$PAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Bo Egipt le dobi! iz ZSSR MIG-23 letala! Libanonski list trdi, da naj bi zadnji razgovori predsednika egiptske vlade privedli do sporazuma o dobavi MIG-23 1'atal Egiptu. BEIRUT, Lib. — Sovjetska Zveza bo Egptu dobavila MIG-23 jet lovska letala, je poročal tukajšnji list Al-Anwar sklicujoč se na uradne vire v Kairu. Po teh virih naj bi bil predsednik vlade Aziz Sidky v Moskvi na svojem zadnjem obisku tam uspel pripraviti vodnike ZSSR do obljube, da bodo Egiptu dobavili svoja najnovejša lovska letala MIG-23, katerih 4 sli 6 so imeli v Egiptu od letošnje pomladi pa do julija, ko so hiorali sovjetski vojaki iz Egipta. MIG-23 letala so hitrejša in °kretnejša od Phantom F-4 jet'tra pok. Mary Wazneski, Fran-letal, ki jih imajo izraelske le- ka in Johna Utzmana, teta. Za- Novi grobovi Jennie Krajacic Umrla je 66 let stara Jennie Krajacic z 18904 Shawnee Avenue, roj. Podboršek v Podbor-štu pri Črnučah v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1951. Njen prvi mož John Creek je umrl 1. 1960. Zapustila je moža Daniela, pastorka Georgea (Kalif.) in sestro Tonco (Slov.). Pokojna je bila članica SŽZ št. 14, ADZ št. 27 in Waterloo Grove No. 110 W. C. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Angela Kajander V Euclid General bolnišnici je bila ugotovljena smrt Angele (Gail) Kajander, rojene Utzman v Pennsylvaniji, živeče na 19801 Kildeer Avenue. Zadela jo je kap. Bila je žena Edwarda, ses- McGovern dvomi v mir talske sile. Al-Anwar trdi, da sta tekom! poslena je bila kot pomočnica v Saxon’s Fancy Meats na E. obiska Sidkyja v Moskvi obe 200 St. Pogreb bo iz Zelotovega strani odstranili medsebojne ne- pogrebnega zavoda na E. 152 sporazume in ustvarili podlago St- v četrtek ob 9.45, v cerkev 2a novo sodelovanje, v okviru sv- Puvla na Chardon Rd. ob katerega naj bi Egipt dobil nova 10.30, nato v Jeannette v Pa., klIG-23 letala. Nič niso govorili za P°kop. ° vrnitvi sovjetskih vojaških Andrew Medovitch strokovnjakov v Egipt. Brez teh ^>0 dolgi bolezni je preteklo hemara tudi novih letal ne bo, nedeljo preminul v Holy Fam-Pa naj si jih Egipčani še tako,1^ Home 70 let stari Andrew čelijo. Demokratski p r e d s edniški kadidat vidi glavno oviro v ameriški podpori predsedniku Van Thieuju. WASHINGTON, D.C. — Demokratski predsedniški kandidat George McGovern je postal bolj pogumen, ko so njegovi shodi boljše obiskani in njegovi poslušalci vnetejši, četudi je večina od njih premlada, da bi glasovala zanj. V svojih nastopih po Pennsylvaniji v nedeljo in včeraj je pripovedoval, da bodo volitve zelo tesne, da pa bo on zmagal nekako tako pičlo kot je J. F. Kennedy leta 1960 in da bo tako postavil napovedovalce Nixonove velike zmage na laž, kot je to storil Truman leta 1948. Ponovno se je spustil tudi v razpravo o možnosti skorajšnjega miru v Indokini ter izrazil v končanje vojne precejšen dvom, ker da Nixon noče pustiti na cedilu predsednika Južnega Vietnama Nguyen Van Thieuja, kar je ena glavnih zahtev Hanoia. McGovern bi Van Thieuju e-nostavno ustavil vso pomoč in Indija in Pakistan napredovala v sporu za razmejitev v Kašmijrju NEW DELHI, Ind. — Indijski in pakistanski genetal, ki sta se razgovarjala o pomiritvi med o-bema državama na področju Kašmirja, sta dosegla pretekli teden načelni sporazum, ki ga bodo izpolnili v podrobnostih na novem sestanku. Kašmir, dežela v podnožju Himalaje, kjer je ogromna večina prebivalstva islamske vere, pa jo ima večji in boljši del v oblasti Indija, je jabolko spora med obema državama že od vsega začetka, ko se je nekdanje indijsko cesarstvo leta 1947 delilo v Indijo in Pakistah^ 1 uporu na Filipinih pokončanih 59 borcev Oblasti trdijo, da so varnost* ne sile pokončale 53 oboroženih maovcev, ki so se dvignili proti vladi, v boju I so bile na ZDA OMEJILE NAPADE NA SEVERNI VIETNAM V ZVEZI Z RAZGOVORI Iz vojaških virov je prišla danes zjutraj vest, da so tri od štirih letalonosilk odplule iz Tonkinškega zaliva pred obalo Severnega Vietnama v Južno Kitajsko morje v bližini Južnega Vietnama. Včeraj prvič ni bilo omenjeno, da bi B-52 letala napadla Severni Vietnam. WASHINGTON, D.C. — Svet, Načelni sporazum med Ha-vztrajno govori o bližajočem se' noiem in Washingtonom naj bi koncu vojskovanja v Vietnamu, baje določal, da bo Hanoi takoj Nekateri so kar določili, da bo po sklenitvi premirja začel vra-bojevanje ustavljeno 1. novem-; čati ameriške vojne ujetnike v bra. Večina je previdnejša in1 zameno za umik preostalega vo-vsaj delno vpošteva svarila iz jaštva ZDA iz Južnega Vietna-Washingtona, Saigona, Hanoia | ma, ustavitev letalskih napadov in Pariza. Ameriško poslaništvo!113 Severni Vietnam in na uki-v Saigonu je izjavilo, da je bil nitev pomorske blokade glav-v razgovorih z vlado Južnega n1^1 pristanišč Severnega Viet-Vietnama “dosežen napredek”, nama- ^ in da se bodo razgovori nada-! Končanju vojskovanja naj bi Ijevali. Danes zjutraj je prišlo! sledila Politična ureditev razmer iz vojaških virov sporočilo, da!v Indokini. Južni Vietnam naj so tri od štirih letalonosilk, ki Medovitch s 3428 E. 104 St., kjer živi družina nad 40 let, mož Moskva je v preteklosti ponovno obljubila Kairu novo, o- Frances, roj. Travnik, oče Rose lenzivno orožje, pa ga mu ni data, ker ga mu enostavno ne za-^Pa. Da bi sedaj svoje stališče spremenila, je malo verjetno, ■^ošiljatev MIG-23 letal1 Egiptu ta naletela brez dvoma na neje-vtajo v Washingtonu in bi bila v nasprotju s sporazumom, ki so 8a ZDA in ZSSR sklenile v času taixonovega obiska v Moskvi le-tasnjo pomlad. V BSaroks! 220 pred sodiščem radi napada kralja Hasana IL Marie Smolinke in Andrewa, stari oče, brat Roge Guarino (Euclid): in Franka Walker. Pred upokojitvijo je bil zaposleni' pri National Screw Machine Co: Pogreb bo v sredo ob 9. dopoldne iz Fepfolia pogrebnega zavoda na 9116 Union Avenue, v cerkev sv. Katerine ob 9.30, nato na Kalvarijo. pa naj bi padlo tudi 6 vlad nih vojakov. MANILA, Filip. — Informacijski minister Francisco S. Ta- ga tako prisilil na pristanek in ad ie °taiavil včeraj, da je^bil odstop z oblasti. Pripomnil je j uPor maovcev skrajnih levicar- jtv, ki se navdušujejo za kitajskega komunističnega vodnika, v Marawi, 400 milj južno od Manile po več kot 24 urah strt. Skupno naj bi bilo vsaj 59 oseb mrtvih, med njimi . vojakov, ki Brezposelnost v Veliki Britaniji nekaj manjša LONDON, Vel. Brit. - Število brezposelnih se je pretekli j mesec precej zmanjšalo in do- ‘ 'seglo najnižje stanje od pretek-! Mar. — Tu se je |ega junija. Vseh prijavljenih | pred voja- brezposelnih je bilo 644,000, ne- da ne verjame v obljubo rdečih, da ne bodo skušali takoj vzpostaviti komunistične vlade v Južnem Vietnamu. Po sodbi demokratskega predsedniškega kandidata niso ZDA zdaj v nič boljšem položaju za dosego končanja vojne v Vietnamu, kot so bile pred 4 leti. Če bi predsedniku Nixonu le u-spelo vojskovanje končati pred volitvami 7. novembra, to za McGoverna ne bo pomenilo konec njegove kandidature. “Bilo bi ironično, da bi kandidat, ki je bil proti vojni skozi 10 let, bil kaznovan s sklenitvijo miru na temelju, ki ga je on priporočal skozi leta,” je dejal McGovern zadnjo nedeljo na televizijskem sporedu “Vprašanja in odgovori”. KENITRA Zadnji teden začel 'taim sodiščem proces proti 220 kako 150..000 manj kot v avgu etlskim častnikom in vojakom s^u v zvezi z napadom letalstva na Potniško letalo, s katerim se je v Preteklem avgustu vračal do-^ov iz Francije kralj Husein. Obtožnica trdi, da je zaroto Osnoval in vodil obrambni minister gen. Mohamed Oufkir, ki s° ga smatrali za naj zvestejšega Podpornika kralja Hasana. Sest lovskih letal je 16. avgu-®ta napadlo letalo, v katerem je d kralj, pa ga jim ni uspelo ^treliti. Kralj je ostal živ, bilo ta* je med napadom na letališče abat 8 oseb mrtvih in 47 ranjenih. Kralj Hasan se je baje rešil, ° Je preko radia sporočil “kot . °t da je kralj smrtno zadet st da na^ Zat° puste letalo Pri ati. To naj bi bilo napadalce opravilo do prekinitve napa-Pa nato do napada na leta- še vedno največ na jugu V 13 južnih državah Unije živi še vedno več črncev kot vseh ostalih 37. ‘Yankee Station” v Tonkinškem zalivu, odplule dalje proti jugu, ker ne sodelujejo več pri letalskih napadih na Severni Vietnam. Omejitev letalskih napadov naj bi bila v zvezi z razgovori o končanju vojskovanja. Predsednikov glavni svetovalec za zunanjo politiko dr. Henry Kissinger se je sinoči vrnil iz Saigona, kjer se je pet dni razgovarjal s predsednikom Van bi postal nevtralen z vlado, kakršno bi dobila dežela na tem-Iju svobodnih, pod mednarodnim nadzorom izvedenih voli- i Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Slovenije— Urška Ule pošilja vsem pri AD in vsem čitateljem AD prisrčne pozdrave iz Slovenije. Asesment— Jutri je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment. Za Starostni doni— Klub slovenskih upokojencev je preteklo nedeljo po predvajanju slik iz Slovenije, ki jih je kazal Joseph Žele, nabral $502.20 za Slovenski starostni dom na Neff Road. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za žive in umrle članice Podružnice št. 32 SŽZ. Pozdravi iz Floride— Znani bivši Clevelandčan Martin Nagode pošilja prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave iz Miami v Floridi. K molitvi— Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, zvečer tev. Kdo naj te volitve pripravi od '• v ZjeIet°v pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za. pok. in kdo izvede, to je jedro težav. Rdeči hočejo imeti v vladi, ki bo volitve pripravila svojo besedo, Van Thieu jo jim ni vo- članico Jennie Krajacic. Konec štrajka— Vse kaže, da so se pri listu so bili poslani proti upornikom Thieujem in z zunanjim mini-z letali. strom Lamom, in takoj po svo- V uporu naj bi sodelovali na jem povratku poročal predsed-tujem izvežbani gverilci. Pod- niku Nixonu v Beli hiši. Razgo-ročje Marawi je poseljeno v vori se bodo nadaljevali danes glavnem z muslimani. Upor se in bo pri njih navzoč tudi dr-je začel v soboto zjutraj in je žavni tajnik W. P. Rogers. ijan dati. Brez nje bodo dobili j da ^ ^odo S^611^1 umakni-v j nekod na jugu Filipinov precej Post”, ki poroča o Thieujevem I močno. , pristanku nanj, ne pove. Nesreča ujela 35 rudarjev v rudniku v Iranu TEHERAN, Iran. — V premogovniku pri Damegha v severovzhodnem Iranu je prišlo do eksplozije, pri kateri je bilo u-jetih v rovih 35 rudarjev. Štirje rudarji so za gotovo mrtvi, ubila jih je eksplozija, 35 pa je ujetih v rudniku in se boje, da so tudi že mrtvi. Zadnje vesti li iz nekaterih Nenavaden boj za predsednika ZDA še dva tedna pred koncem da, liŠči bili e Rabat, ko so spoznali, da so prevarani. ^remenski prerok pravi; SHOWERS ip e^taoma oblačno, vetrovno ^ hladno s pršenjem dežja. aJvišja temperatura okoli 54. W A S H INGTON, D.C. — Letošnje predsedniške volitve so res nekaj posebnega. Povpraševanja javnega mnenja in razpoloženja kažejo, da je republikanski kandidat predsednik R. M. Nixon daleč pred svojim demokratskim tekmecem sen. G. C. McGo-vernom, da pa dejansko javnost nikogar nima posebno rada, skuša se odločiti le za “manjše zlo”. Predsednik Nixon vodi na splošno po vsej deželi po ugotovitvah povpraševalcev z o-kroglo 30 točkami. Ko so povprašali iste volivce, kaj sodijo o obeh kandidatih kot možeh, jih je 34 dejalo, da dajejo prednost Nixonu. 26 se jih je odločilo za McGoverna, kar 32% pa jih je izjavilo, da jim ni za nobenega od teh dveh. Velja torej, da se bo večina odločila in glasovala za Nixo-na — kot sedaj dva tedna pred volitvami izgleda — ne zato, ker ga ima rada, ker vidi v njem velikega izkušenega narodnega vodnika, am- pak zato, ker ima McGoverna še manj rada, ker ga še manj spoštuje in še manj verjame vanj kot v sposobnega, značajnega in stvarnega narodnega vodnika! Volivni boj je na splošno zelo reven. Razpravljanja o perečih vprašanjih, ki vznemirjajo javnost, je malo, največ je medsebojnih . očitkov V tem vodi demokratska stranka, ki skuša republikanskega kandidata čim bolj u-mazati v očeh volivcev, ki gledajo v njem že sedaj predsednika ZDA. Priznati je treba, da gre to osebno napadanje predaleč in ne dela časti ne demokratski stranki in ne naši deželi na splošno. Seveda bi bilo napak, če bi kdo mislil, da je republikanska stranka v tem pogledu kaj boljša in da se ne bi posluževala enakih sredstev in načinov, če bi se ji zdelo to potrebno in koristno. Predsednik R. M. Nixon se je doslej držal prilično izven volivnega boja, pa pošiljal vanj člane svoje vlade in svo- je družine, pa tudi vodilne o-sebnosti stranke. Ti so ga kar dobro in uspešno zastopali, zato se je lahko držal v ozadju kot predsednik ZDA kot odgovoren narodni in državni vodnik. Prav to zadržanje predsednika in kandidata Nixona je tega rešilo še večjega osebnega napadanja, pa mu ohranilo v očeh volivcev tudi ugled, ki pripada predsedniku ZDA. Demokratski kandidat je med tem postal sam glavno vprašanje volivnega boja in to celo najvažnejše vprašanje. Prevečkrat je menjal stališča tekom volivne borbe v temeljnih programskih vpra-šanjh, na različnih krajih je govoril različno, nato pa is’kal izgovore za to, ki niso nikogar prepričali. Volivci nikakor nočejo pozabiti njegovo “ti-sočodstotno” podpiranje sen. T. Eagletona, ki je tako naglo splahnelo... Sen. McGovern se je v začetku volivne borbe predstavil deželi kot zagovornik velikih in obsežnih sprememb v prepričanju, da je to, kar de- žela hoče. Od tedaj se je pokazalo, da hoče velika večina prebivalstva ustaljenost, nobenih naglih, skokovtih sprememb v svojem načinu življenja .. . Pokazalo se je tudi, da velika večina ne mara in je do grla sita vse dopuščajoče družbe, ki se je v taki meri in tako glasno zbirala v prvem razdobju okoli demokratskega kandidata in v njegovem imenu kričala v svet svoje zahteve po dovolitvi kajenja marijuane in po prostosti splava ... Večina dežele hoče konec vojne, toda na časten, ZDA vreden način. Pri pregledovanju razpoloženja kjerkoli po naši deželi so povpraševalci prišli do zaključka, da demokratski predsedniški kandidat ni v “soglasju z razpoloženjem in mišljenjem dežele”. Zdi se, da ne govori na istem valu, kot povprečen Amerikanec v jeseni 1972. Ali mu bo uspelo v preostalih dveh tednih to stanje bistveno spremeniti, od tega za-visi izid volitev 7. novembra. delov južnega Libanona, kjer so s svojo navzočnostjo izzivali vpade izraelskih oboroženih sil. Upor proti Arafatu je vodil i Abu Yussef al-Kayed in prišlo je do oboroženih spopadov med obema skupinama. Trije gverilci so bili pri tem ubiti, nato pa se je uporna skupina umaknila v svoja gorska oporišča. Izgledalo je, da bo prišlo do^ globokega spora in celo do raz-j kola med arabskimi gverilci, ko! so enote Yasira Arafata obkoli-! le oporišče upornikov pri Khir-‘ be Roba, mestecu v bližini si-j rijske meje. i Na predlog obeh strani je posegel v spor alžirijski poslanik Mohamed Yassid, ki se mu je posrečilo spor poravnati s tem, da bosta vodnika obeh skupin, tudi one, ki je podpirala Arafata, zapustila svoje gverilske skupine in odšla v neko tujo a-raibsko državo. BEIRUT, Lib. — Del Al Fa- NEW YORK, N.Y. — Nixonova kampanjska pot po Winchester okraju v okolici New Yor-ka je bila nadvse uspešna. Trdijo, da ga je prišlo gledat okoli 400,000 ljudi. — Demokratski kandidat G. McGovern je v televizijskem nastopu prijemal predsednika Nixona, ker noče v javno razpravo z njim na televiziji. Na zadeven predlog Bela hiši McGc-vernu ni niti odgovorila, kar smatra ta za žalitev. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon in Mrs. P. Nixon sta povabila predstavnike tujejezičnih časopisov v ZDA v Washington, D.C., kjer jim bodo v petek, 27. oktobra 1972, člani zvezne vlade podali poročila o perečih vprašanjih s posebnim ozirom na narodnostne skupine. Nato je določen sprejem v Beli hiši. WASHINGTON, D C. — V letalo podpredsednika S. T. Ag-newa je med poletom iz Idaho v Utah včeraj udarila strela. K sreči ni napravila nobene škode in polet se je mirno nadaljeval. ANKARA, Tur. — Potniško letalo Boeing 707 s potniki in posadko se je včeraj srečno vrnilo domov, ko so se štirji Turki, ki so letalo preteklo soboto ugrabili, v Sofiji udali tamkajšnjim oblastem. Vse do konca so upali, da bodo turško vlado pripravili do tega, da bo izpustila večje število levičarjev, ki so v ječi zaradi protidržavnega delovanja in oboroženega upora. Hurikan divjal na otokih Fidži SUVA, Fidži. — Hurikan je divjal preko nekaterih otokov tod z brzino 100 milj, podiral domove, ruval drevesa in odnašal s seboj, kar je dosegel. V glavnem mestu Suva je parlament prekinil zasedanje, da so se njegovi člani lahko pripravili na prihajajoči hurikan. /luERiSK/i Domovina .XkTk a ■ §M I 1117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oi July Managing Editor: Mary Debevec ~ NAROČNINA: 2a Združene države: 118.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $8.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 205 Tuesday, Oct. 24, 1972 Kongres je zaključil svoje delo Pretekli teden je 92. Kongres zaključil svoje delo, ki se je vleklo in zavleklo daleko dalj, kot je večina njegovih članov mislila in upala. Kongres je v prvi vrsti zakonodajni del vrhovne oblasti v ZDA. Razpravlja o predlogih vodnika izvršne oblasti — predsednika, jih odobri, spremeni ali pa odkloni. Lahko ustvarja zakone tudi na lastno pobudo in vpliva z njimi na notranje razmere v deželi, pa tudi na našo zunanjo politiko. Z obsežnimi “velikimi razpravami” skuša javnost poučiti o perečih domačih in mednarodnih vprašanjih, kadar se za to pojavi potreba, pa tudi mirno in podrobno proučuje, kaj bi bilo potrebno za rešitev posameznih vprašanj in kakšna naj bi bila najboljša rešitev. Tako nekateri zakonski predlogi, pa naj imajo svoj izvor v samem Kongresu ali pa v izvršni oblasti, ostajajo dolgo v posameznih odborih, ki jih morajo obdelati in pretehtati v vseh podrobnostih. Če si ne morejo ustvariti jasnosti, lahko predložijo veljavnost posameznih predlogov in načrtov samo za določeno dobo ali pa kot preskuse v zelo omejenem obsegu. V svojem delu se je 92. Kongres držal srednje poti. Čeprav so imeli demokrati v njem trdno večino, je Kongres sodeloval z republikanskim predsednikom, kjer se je le dalo. Spustil se je seveda tu in tam z njim tudi v borbo, včasih kar zelo ostro. Senat se je ponovno postavil za pravice Kongresa v vprašanjih zunanje politike in poudarjal, da predsednik te po ustavi ne more voditi mimo Kongresa in še manj proti njemu. Ob koncu zasedanja je 92. Kongres posebno močno naglasil, da je on odgovoren za določanje zveznih dohodkov in izdatkov, ko je predsednikov predlog za pooblastilo, ki naj bi predsedniku omogočilo omejiti zvezne izdatke v tekočem proračunskem letu na 250 bilijonov, odklonil. Isto je pokazal tudi s preglasovanjem veta programa za čiščenje naših voda v prihodnjih treh letih. Predsednik, ki je porabil v štirih letih svojega vodenja dežele okoli 100 bilijonov dolarjev več, kot jih je zvezna blagajna prejela, je hotel povečane stroške omejiti, pa mu Kongres tega ni pustil. S tem je sam sebi in seveda tudi demokratski stranki izbil iz rok pravico kritiziranja predsednikove gospodarske politike, v prvi vrsti velikih proračunskih primanjkljajev, ki so s precejšnji meri pospeševali in zakrivili inflacijo. Predsednik se je končno lani v avgustu moral poslužiti kongresnega polnomočja in uvesti zamrznitev cen in plač ter nato njihovo nadziranje, ko inflacije ni mogel zavreti na drug način v zadovoljivi meri. Kongres je letos odobril enakopravnost spolov kot dopolnilo zvezni ustavi, ki pa še ni postalo njen del, ker ga še ni odobrilo dve tretjini držav Unije. S posebnim zakonom je omejil rabo kemičnih sredstev za uničevanje mrčesa, v kolikor so škodljiva naravnemu ravnovesju in ogrožajo obstoj zdravega okolja. Odobril je predsednikov predlog za delitev zveznih davčnih dohodkov z državami in mesti, ki brez dvoma pomeni važno spremembo v celotni davčni miselnosti dežele. Posamezne držiave so nekdaj nosile same odgovornost za vzdrževanje šol, javnega socialnega skrbstva in vrste drugih nalog, postopno je to prešlo na zvezno vlado, katere pravice so bile omejene preje v glavnem na skupno narodno obrambo, na zunanjo politiko in na vprašanja, ki so se nujno tikala vse dežele, kot so mere in denar. Postopno je večina nalog in odgovornosti prešla na zvezno vlado in sedaj je Kongres odločil, da naj dobivajo posamezne države in mesta iz zvezne blagajne tudi finančno podporo. Nekdanje države Unije so postale le še nekake upravne enote z nekaj večjo avtonomijo. Značilno je, da se je velik korak v to smer dogodil prav v času republikanskega predsednika Nixona, ki je bil preje znan kot zagovornik “državnih pravic”. Predsednik Nixon je predložil kot enega glavnih predlogov reformo socialnega skrbstva, vsega javnega podpiranja potrebnih. Predstavniški dom jo je obdelal in odobril, Senat jo je temeljito spremenil, končno pa sta jo oba skupaj pokopala na ne veliko žalost predsednika Nixona. Kongres je sklenil izvesti le nekaj poskusnih programov, ki naj pokažejo, v koliko je predlog uporaben in izvedljiv. Večje spremembe je Kongres izvedel v Social Security. Pokojnine in druge prejemke v tem okviru je povišal za 30%, najprej za 10%, nato pa v preteklem mesecu še za 20%. Za bodoče je določil avtomatično povišanje v sorazmerju z rastjo življenjskih stroškov. Uvedel je tudi nekaj drugih izboljšav za one, ki gredo v pokoj z 62. leti in za tiste, ki odlože odhod v pokoj preko 65. leta. Veliko je bilo v začetku zasedanja razpravljanja o zavarovanju za bolezni, če že ne za vse, vsaj za izredno težke in drage. Vsi zadevni predlogi so obtičali v odborih. Obtičal je predsednikov predlog za reorganizacijo zvezne vlade in novo delitev njenih nalog med posamezna tajništva. Skupno je predsednik Nixon poslal Kongresu 318 zakonskih predlogov, ta mu jih je odobril 141 ali 44%. Seveda jih je pri tem spremenil in dopolnjeval po svoji volji. Senat je ponovno hotel prisiliti predsednika h končanju vojne v Vietnamu, pa ni uspel, ker ni dobil podpore v Predstavniškem domu. Ta je bil v tem pogledu veliko u-mirjenejši od Senata. Na splošno lahko rečemo o 92. Kongresu, da se v ničemer posebno odlikoval, njegovo delo je bilo skromno in povprečno. BESEDA IZ NARODA m3 NOVA CERKEV ŽUPNIJE SV. KRIŽA V BRIDGEPORTU, CONN. Nova cerkev sv. Križa v Bridgeportu, Conn. BRIDGEPORT, Conn. - Pred 57 leti so si Slovenci v Bridgeportu, Conn., zbrani v župniji sv. Križa, postavili in posvetili prvo cerkev. Sedaj so si isti farani, njih otroci, vnuki in mnogi poznejši priseljenci, zgradili že drugo novo cerkev v bridgeport-skem predmestju Fairfield. Datum posvetitve nove cerkve sv. Križa je določen za 26. november 1972. Prva cerkev je bila posvečena 28. novembra 1915, torej skoraj točno pred 57 leti. Mestna obnova v Bridgeportu nam je prvotno cerkev in župnišče odkupila in bo obe zgradbi podrla brž ko bodo prazne. 2u-pljani smo po več letih negotovosti in po mnogih težavah, zunanjih in notranjih, uspešno premagali vse ovire in lansko jesen začeli z gradnjo. Razni štrajki v gradbeni industriji preteklo poletje so delo zakasnili za več kot dva meseca. Končno pa so tudi ti prenehali in sedaj delo napreduje z veliko naglico. Upamo, da bo do dneva posvetitve cerkve dograjeno tudi novo župnišče. Tako bosta naše veselje in naš ponos popolna. Slog nove cerkve je tradicionalen in preprost. Poudarek je na praktičnosti. Cerkev sama je podaljšana v dvorano, ta pa v prostore za pouk krščanskega nauka. Med posameznimi pro- stori sta zložljivi steni. Na ta način je pri bogoslužju prostora v cerkvi za 230 ljudi, za drugih 500 ljudi v dvorani, ali pa še za 150 v prostoru za verski pouk. Lahko bomo uporabljali enega, dva ali pa vse tri prostore obenem. Načrt za poslopje je izdelal bridgeportski arhitekt August T. Palmieri. Notranjost cerkve je umetniško delo podjetja Ram-busch iz New Yorka. Pri glavnem vhodu pa bomo imeli košček Slovenije. Ing. Viljem Če-kuta v Torontu nam; izdeluje načrt za slovensko “obpotno znamenje”, v katerem bomo imeli Goršetovega križanega Kristusa. Tudi v cerkvi smo hoteli postaviti spomenik, ki bo zanamcem pričal o domovini ljudi, katerih delo in žrtve sta postavili to cerkev. Šest zgodovinskih oken v steni na desni strani spominja na krščanstvo med Slovenci in na sedanje slovenske pokrajine. Zdaj se pripravljamo na slovesni dan 26. novembra, ko bo naš prevzvišeni gospod škof posvetil cerkev in blagoslovil druge prostore. Pričakujemo mnogo visokih gostov iz raznih krajev z obeh strani oceana. Pa o tem vam bomo poročali pozneje, ko bomo prejeli vse odgovore na povabila. Joseph J. Bojnec Družabni večer Tabora’ Kansaške drobtinice CLEVELAND, O. - Odbor clevelandskega Društva S.P.B. Tabor prireja svoj jesenski družabni večer v soboto, 28. oktobra, v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. V odboru tega “društva” so fantje in možje, katerih namen je spraviti skupaj čim več gmotnih' (denarnih) sredstev za pomoč svojim soborcem ter invalidom,' materam, katere so izgubile vse1 svoje drage, in vsem, kateri so pomoči resnično potrebni. Večji del te pomoči gre v Evropo in Južno Ameriko. To je pač razumljivo, posebno za Ev-1 ropo, kajti tam je ostalo največ naših invalidov in bolnih sobo»-! cev. Iz zavednosti in sočustva do njih, ki so pomoči potrebni,1 se clevelandski odbor S.P.B. Tabora obrača na vse Slovence, ki imajo možnost, z vabilom na ta družabni večer. S tem bodo vsaj malo pomagali pri našem samaritanskem delu. Pridite, dragi rojaki in rojakinje, in pokažite s tem, da tudi vi niste pozabili na naše trpine! Odbor KANSAS CITY, Kans. - Letošnja misijonska nedelja je bila nekaj izrednega, ker je bila obenem tudi 150-letnica Družbe za širjenje vere, kot je že g. Wolbang omenil v svojih srečanjih in pomenkih o misijonih. Nič ne bo škodilo, če še jaz do-denem svoj “penny worth”. Pauline Jalicot, ki je zamislila idejo o potrebi pomoči misijonom, je živela v časih, sličnih našim. Zmešnjava je vladala v Cerkvi in državi. Prej je Francija zalagala misijonske dežele z misijonarji — po revoluciji ob koncu 18. stoletja je dotok usahnil, saj še dežela sama ni imela dovolj duhovnikov. Revolucija jih je pomorila. Poklicev ni bilo. Pauline je ljubila sv. Cerkev. Rada bi bila šla v misijone. Ker se je bila ponesrečila, je težko hodila in imela težave z govorom. Ker ni mogla svojih sanj o delovanju v misijonih uresničiti, je zato tem več molila za uspehe misijonarjev. V svoji gorečnosti je začela pridobivati prijatelje aa božjo zadevo širje- nja vere. Naj prvo je pregovorila svojo najboljšo prijateljico, naj pridobi deset drugih. In vsaka teh naj pridobi deset novih članov. Vsaka je plačala en frank na teden. Misijonska gorečnost in dejavnost je kmalu zajela vsa Francijo in se s čudovito naglico razširila preko mej. Pauline je vrgla v slamo iskro in od tedaj ogenj misijonske dejavnosti ni ugasnil. In misijonarji v tujih deželah od tedaj lažje delajo na terenu, ker dobivajo podporo od Družbe za širjenje vere, kar je 1. 1922 Pav-linina družba postala. Iz malega rase veliko ... Kaj vse more sto riti slabotno dekle z božjo pomočjo, če se le preda navdušeno božjim načrtom! Hvala Bogu, da je misijonska zadeva pognala tudi med Slovenci globoke korenine. Majhen narod smo, a imamo veliko misijonarjev in precej se jih oglaša tudi sedaj za božje garanje med narodi, ki “sede še v smrtni senci”. Bog jih blagoslovi, posebno pa še vse tiste, katerim bo kmalu zazvonilo k večerni Ave Mariji. .. Molimo za te božje junake, da ne bodo omahnili pred časom ... Ko čitam članke g. Wolbanga, v katerih našteva razne naše misijonarje in misijonarke, se mi zbudi misel: Sestre, ki deluje v Ameriki že 30 let za afriške misijone, gospod najbrž ne pozna. Ne misij onari na teremi, ampak živi tiho, skrito življenje prave afriške misijonarke. To je s. Marcela Gantar, doma s Krasa. Je misijonska sestra sv. Petra Klaverja in je edina Slovenka te kongregacije v Che-sterfieldu, Mo. Materino hišo imajo v Rimu. Poljakinja je vrhovna predstojnica, kar je prav, saj je ustanovila družbo Poljakinja, grofica Ledohowska. S. Marcela sameva med Amerikankami in bi bila slovenščino popolnoma pozabila, ko bi ji Ave Marija in njen Koledar ne delala družbe. Sestra je goreča misijonarka in zavedna Slovenka. Kaj dela? Neprestano piše prošnje za afriške misijone in se zahvaljuje za prispevke dobrotnikov. Predstojnica pošlje nabrane darove škofom v Afriko. Te sestre niso v sedanji “obnovi” ničesar spremenile. Ostale so “staromodne”, kot same pravijo. Amerikanci so jim sezidali moderen samostan. Pa so imeie korajžo, da so lani poleti nalepile na vrata letak: “Ženskam v ‘shorts’ prepovedan vhod”. In podpora za Afriko ni prenehala. * KRIZA V CERKVI IN NJENA REŠITEV Kaj bo rešilo Cerkev v sedanji krizi? Tri stvari, od katerih je vsaka tako zelo važna, da če bi ena manjkala, bi Cerkev ne mogla z upanjem gledati v bodočnost. 1. Prvo je pobožnost in iskrena ljubezen do presvete Evharistije. Zanimivo je — ali smo potem še katoličani? Ce ne verujemo v prisotnost Jezusovo v Zakramentu ljubezni, kaki verniki smo potem? To je ena naših najvažnejših verskih resnic, verskih skrivnosti. In če verujemo, potem moramo to vero v dejanju izpričati. Ker je zakrament Njegova oporoka, naša dediščina, je umljivo, da Mu je posebno drag. Ni Mu vseeno, če ga cenimo ali ne. Če je Jezus Bog, potem mora biti ljubljen in moljen. Ker je tudi človek, mora gotovo boleti Njegovo Srce, da se tako malo brigamo za Njegovo bivanje med nami. Ali Ga prejmemo v svoje srce, kadar le mogoče, vsak dan, vsako nedeljo? Ob prvih petkih? Ob prvih sobotah? Bili so časi, ko je bilo v mestnih cerkvah vedno kaj častilcev, molivcev presv. Zakramenta tudi med dnevom, posebno po delu. Ko bi evharistični Gospod imel več obiskovalcev pred svojim tabernakljem, bi delal čudeže v njih srcih. Pa če se držimo proč od plamena, kako naj potem pričakujemo, da bomo goreli? Sv. obhajila, vsaj kratki obiski so Jezusu v veselje. In sv. ura! Janez XXIB. jo je opravil vsaki četrtek — škof Sheen vsaki dan. Vsaj enkrat na mesec pred prvim petkom bi jo pa morda le lahko opravili tudi tisti, ki so vedno zaposleni.' U-pokojenci, ki imajo časa na izbiro, bi lahko veliko storili za sv. Cerkev, zraven pa še zase in svoje družine, ko bi začeli o-pravljati sv. uro. Kdor ne more v cerkev, jo lahko tudi doma o-pravi. Bog ne pozna daljav ... 2. Pobožnost do Marije. Pobožnost do Evharistije je Cvet, ki ga zaliva, da uspeha, in ga ščiti Marija. Sv. Cerkev ji je dala naslov: Naša ljuba Gospa presv. Zakramenta, Brez Marije ne moreš ljubiti Evharistije. Ti dve pobožnosti se prepletata, rasteta ena v drugo. Kdor ljubi Marijo, mora ljubiti tudi Jezusa, ker Ona vodi duše k Njemu. In kdor resnično ljubi Gospoda, bo gotovo daroval svoje srce Njegovi Materi in bo gledal, da bo njegovo življenje odsev te ljubezni. Sv. Cerkev ni nikoli nasprotovala pobožnosti do Marije. Leon XIII., Pij XII., Janez XXIII., Pavel VI., da omenimo vsaj nekaj papežev, so vsi bili veliki pospeševalci molitve rožnega venca in pisali enciklike o nji. Pij XII. je bil “Marijin pape*ž”. V Marijino krono slave je dodal prelep rubin — dogmo Marijinega Vnebovzetja. In vsa zasedanja II. vatikanskega koncila so se vedno vršila na kak Marijin praznik. Koncil se je začel 8. sept. 1963 in končal 8. dec. 1968 — torej na praznik rojstva in brezmadežnega spočetja. Vsa zasedanja v vmesnih letih so se' vršila na kak od Cerkve priznan Marijin dan. In na tem koncilu je dobila Marija naslov: Mati sv. Cerkve. Vsi pisanje teh let po koncilu, da bi odvzeli Mariji čast, ki ji gre, je bilo samo delo hudega duha, ljulka vržena med pšenico. Katoličanom se zopet odpirajo oči in Father Peyton. Marijin apostol, pravi, da ljubezen do Marije in njenega rožnega venca raste. To bo drugo sredstvo, ki bo pomagalo sv. Cerkvi iz krize. 3. Zvestoba sv. Sedežu. Po koncilu je napel peklenski zmaj vse sile, da bi uničil sv. Cerkev. Začel je pri teologih, pri vrhovih Cerkve, pri voditeljih. Eden za drugim so odpadali: duhovniki, redovnice zapu- ščale svoj poklic. Zdelo se nam je, da se Cerkev maje. Kdo j p bo podprl? Kje je kak sv. Frančišek? “Ne bojte se, maloverni!” bi nam bil lahko Jezus zaklical takrat, ko smo stali sredi razvalin, vsaj zdelo se nam je tako. Zmešnjava je res velika, kriza še vedno traja, a vstaja v srcih upanje: Kristus bo zmagal! Je še vedno zmagal! Ima še vedno podpornike, borce v vernikih, ki so zvesti papežu. Na zvestobi naših src nasledniku sv. Petra se bo skrhal in zlomil meč sovraga. Na svetu je mnogo skritih duš, ki molijo za sv. Očeta. Da še ni omagal vkljub vsemu notranjemu trpljenju, ki mu ga povzročajo njegovi odpadli sinovi in hčere, gotovo čuti moč molitve. Slovenci moramo ostati zvesti sv. Očetu. •s Naši Kansaščani so se srečno vrnili iz Ljubljane. Vsi so navdušeni. Pravijo, da so že veliko potovali po svetu, a tako lepo ni bilo nikjer, kot je v Sloveniji. Ljubljana jih je res po “sestrsko” sprejela in “tritala”. Pika! * Mrs. Gizella Hozian mi je poslalo svojo knjigo: Sad ljubezni do Boga in domovine. Naslovna slika pove, kaj je ta sad ljubezni: Cerkev sv. Antona na Bistrici. Že nekaj let smo z zanimanjem čitali v Prekmurskem kotičku, kako se je razvijala kampanja za to cerkev, z vsem srcem smo ji želeli uspeha. Cilj kampanje je dosežen — cerkev ni več samo lepa sanja, postala je resnica. To svetišče, sad tolikega truda in ljubezni, že stoji in je bilo že blagoslovljeno avgusta. Manjka pa še pod, barvana steklena okna in stanovanje za duhovnika. Da se doseže p° trebna vsota, je Mrs. Hozian spi šala knjigo o zgodovini kamPa nje. To delo pisateljica že razpo šilja po svetu. Pravi, da je bi o v Evropi z veseljem sprejeto. ’e z večjim zanimanjem bodo Pa gotovo ameriški Slovenci seg i po njem. Stane sicer $5, a dobi ček — če ga bo kaj? — P° slan cerkvi na Bistrici. Zato Pn poročimo “Sad ljubezni do ° ga in domovine” vsem Sloven cem, ne samo Prekmurcem. ° bo miloščina Bogu, ki je v cerkvi nov tabernakelj in * 1 * stričanom, da ga bodo lahko molili v svoji bližini. Knjigo krasi veliko slik so e laveev ge. pisateljice in VP^ nih slovenskih ..ameriških ose nosti. To delo je zahvalna pesem vsem, ki so kaj žrtvovali. P11 povedovalo bo še poznim rodo vom o rodoljuibju, darežljivosti, požrtvovalnosti ameriških Slo vencev. Upamo, da bo ta knjiga našla lep sprejem v vsaki s o venski hiši. s. M. Lavoslava Obiskovalca Slovenije poročata PORTOROŽ, Slov. - P°' idravljeni z morske obale, i -’ortoroža, krasa jadranske o a e v Sloveniji. Stanujemo v o )em hotelu Palace. Iz sobe v ^ ladstfopju gledamo na morje, jkolici so sami veliki hote mamo vsak dan zdravilne jeli do 24. oktobra, potem gre^ /a midva v Ljubljano in domo i Rovte obiskat sorodnike. Imeli smo lepo vožnjo iz e /elanda na letališče Brnik-Lju jana 8 in pol ure. Na Bria raju je čakalo veliko soro i :v, moji dve sestri, njena sest|'aj lečaki in nečakinje. To je jrisrčen, vesel sprejem. Tudi v, Portorož naju Prid^a jbiskat. Njena sestra Ju , Skvarča iz Rovt je kar tukaj Pr ičeri v Izoli. Moja nečakinj \ntonija Kosi, ki je fotogra 1 rja v Ljubljani, in njen mo^ Udie hočeta, da smo en e_ jri njih v Ljubljani in naju ° lo vozili okrog. V nedeljo, >ktobra, gremo pogledat ojstni kraj in obiskat soro n :e. Dne 1. novembra imamo '•e :erjo na Bledu in dne 2. noveff^ )ra se odpeljemo iz Brnika na :aj domov v Cleveland. Pozdrav vsem upokojence n vsem drugim. Na svidenje dne 2. nov. b p John Trček in žena nas ih vrst Toronto, Ont. — Hvala Aa^ obvestilo o poteku moje n^ čnine. Prilagam Vam denar ^ kaznico za prihodnje ^ r dolarjev za tiskovni s ■ ijrajši čtam seveda, ker /im, Kanadsko stran v u3 * * * * * * * ’ tem novice iz Slovenije in ^ romane. Sedanji roman J mi dopade. Tudi Po11 * poročilo rad pogledam. K0 ^ se Vam lepo zahvaljujem ulj an j e lista in Vas vse s ^ i pri Vašem delu najlcP idr avl j am! Jože Hace * foronto, Ont. — Na no opozorilo, da mi bo p° ® naročnina za Ameriško ^ vino, Vam pošiljam i laljnega pol leta. List mi ^ 0 všeč, ker prinaša obil° n . z vsega sveta in tudi 0 ni mi vi h podlistkov. Ze ^ m obilo sreče in uspehov ogo novih naročnikov! 1 velespoštovani eni KANADSKA DOMOVINA /z slovenskega Toronta Za revne in lačne . .. Oče, -kako lahko je pozabiti, da živi nekje revež, da je nekdo drugi lačen, tretjega pa stresa mraz v bolezni. Jaz imam pa toplo obleko, u-dobno domovanje s tekočo vodo, trgovina je blizu in imam se prav prijetno imeli. Bili so res odlično postreženi. Tudi na drugem banketu bo tako. Ta večer, 28. oktobra, bo posvečen slovenskemu narodnemu prazniku, 29. OKTOBRU. Obnovili bomo spomin, kako so se Slovenci osvobodili izpod nemštva. stalno zaposlitev. Toda kar Proslavili bomo dan slovenske imam, ni samo moje; na vse to so navezane neke obveznosti. Ko le ne bi nikdar pozabljal, da so te obveznosti kot žice, po katerih teče tok ljubezni, potem ne bi bilo težko deliti mojega časa, moje pozornosti in mojega spoštovanja s tistimi, ki jih Ti ljubiš; (pa Ti si vendar ljubil vse ljudi!). Tako bi na ne- svobode. Na svidenje! Por. Kanadske volitve 1972 30. oktobra 1972 bomo imeli volivci v Kanadi priliko pokazati svojo samostojno miselnost in svojo zrelost. Od izida volitev bo odvisno, kakšno bo v bo-j doče življenje v Kanadi, koliko opažen način dvigal ceno člo-ji^ v njej svobocje jn kakšna bo veškega dostojanstva tistim, ki trpijo. ta svoboda. Volivci bodo sami določili, koliko bo še osebne ini- Tvoji blagoslovi niso brez mo-j cjative Za delo, za podjetnost, za ci, naj nas razgibajo, da bonrn ustvarjanje. 04 vsega tega pa stopili v akcijo. Amen. ! 0,}^^ rast jn napredek de- (Po Chr. News Netes), zato naj bi vsak temeljito premislil, komu bo dal svoj glas. vsemogoča država, ki bi nad svojimi državljani izvajala tako kontrolo in pokroviteljstvo, kot ga imajo starši nad nedoletnim otrokom. Kadar država za svoje državljane preveč skrbi, potem morajo te skrbi biti drago plačane. Navadno gredo na račun svobode in osebnih dohodkov. Glas na volivni dan naj bo torej oddan za svobodo in za človekovo dostojanstvo; glas za delo, ne za podporo, glas za močno Kanado, kjer se bodo vse narodnosti počutile doma. P. volivec Iz naše srede Škof Janez Jenko med rojaki v Kanadi. Te dni se nahaja v Torontu med svojimi rojaki škof slovenskega Primorja pre- Ko gre volivna kampanja proti koncu, so se v govorih in debatah kandidatov izkristalizirali tisti problemi, ki so trenutno in za bodoče najbolj pereči. Naj vzvišeni dr. Janez Jenko. Na mi- naštejem najbolj pereče: sijonsko nedeljo je imel birmo-vanje v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Gost Marije Pomagaj pa bo zadnje tri dni v mesecu oktobru. Imel bo evharistične govore v dneh 40-ur-tte pobožnosti. Prevzvišenemu želimo srečno in blagoslovljeno bivanje med nami. * Odhajajo. V ponedeljek, 9. ok-tbra 1972, se je poslovil od tega sveta g. Štefan Štukelj. Pogreb je bil v sredo, 11. oktobra. Pokojni je bil brez dvoma starosta med Slovenci v Torontu. Ko sva poleti zadnjič govorila, je 0-nienjal, da jih ima 85; upam, da sem si prav zapomnil njegovo starost. Tedaj še ni kazal nobenih znakov, da je bil že blizu odhoda. G. Štefan Štukelj je bil Belokranjec, doma iz Ručetne Vasi pri Črnomlju. S svojo ženo je živel pri hčerki Štefki, por. Pavlin. V Ottawi ima sina Toneta. V Kanado je prišel s svojo ženo 1. junija 1957. Bil je dobra, blaga duša in v življenju je Brezposelnost, s katero je hotela vlada krotiti inflacijo. Visoko obdavčenje, ker število državnih uslužbencev raste in ker vlada deli razne podpore tako velikim korporacijam, kot skupinam različnih hipijev. Inflacija neprestano raste, zato je denarna valuta vedno manj vredna. Preveč širokogrudno podpiranje tudi takih, ki podpor niso potrebni. Podpiranje zmanjšuje voljo do dela, zato doživljamo, da politiki kričijo o brezposelnosti, podjetniki pa često ne morejo dobiti delovnih moči. Separatizem je v Kvibeku še vedno močan. Angleški del Kanade se zavzema za to, da se tej provinci da vsa enakopravnost, a nobenih posebnih privilegijev. Parlament zgublja na ugledu, ker je v njem vladajoča stranka premočna. Je pa parlament varuh svobode. Uvajanje socializma, pa naj to dela katerakoli stranka, je za državo škodljivo. Kanado je ustvarila svobodna inicijativa, prosto podjetništvo, socializem jo bo pa uničil. Ka- lifo¥@ i&ap©¥@jše zahteve TORONTO, Ont. — Torontski dnevnik “The Toronto Star” je 9. oktobra prinesel poročilo o zahtevi Titove vlade, da Združene države zavrejo delovanje jugoslovanskih političnih emigrantskih skupin in ustavijo tiskanje njihovih časopisov, ki javno ščuvajo jugoslovanske narode k oboroženi vstaji, svetujejo atentate na Tita in druge vodilne jugoslovanske komuni- katere titovci črpajo veliko koristnih informacij. Težje dodo-segljive informacije zberejo Titovi agenti, ki so infiltrirali naše vrste in vzdržujejo redne zveze z Titovo ambasado in konzulati. Bogat rezevoar informacij so tudi tisti naši ljudje, ki redno obiskujejo domovino in tam sprejmejo povabilo na “prijateljske razgovore” s predstavniki Titovih varnostnih organov ali pa ko v zaupnih razgovorih s “starimi znanci” govore o stvareh, ki se tičejo politične emigracije, dajejo nehote drobce informacij, katere titovci skrbno zbirajo in urejajo. Človek mora z žalostjo ugotavljati, da je takega nepremišljenega in naivnega ter v večina primerih nevednega sodelovanja s Titovim režimom vedno ’ več in da se nekateri že celo boje zameriti se jugoslovanskim oblastem iz strahu, ker bi jim te sicer lahko preprečile nadaljne obiske v domovini. To je danes resnica, ki je ni moč več zanikati. Diktator nam skuša s svojimi najnovejšimi i zahtevami pri ameriških in kanadskih oblasteh tudi v teh svo- kaj smemo in kaj ne smemo delati pala kot najboljša solo plesalka Sloven ske folklorne skupine Kres, to je nekaj časa tudi učila in obenem pomagala pri koreografiji plesov. Vsi fantje, dekleta in vodstvo se z vso vnemo in požrtvovalnostjo trudijo, da bodo kanadskim gledalcem resnično pripravili prekrasen in nepozaben večer. Torej Slovenci iz Toronta in ostalih mest Kanade, rezervirajte si ta prelepi večer že sedaj; to je v soboto, 11. novembra, ob 8h zvečer v Slovenski župnijski dvorani v New Torontu. T. A. ttinogo prestal za svoje prepri- nada ima vsega v izobilju, le ^anje. Bog mu bodi plačnik! Ža-j ljudi ima premalo. Odprava plo- lujoči ženi, hčerki, sinu in ostalim sorodnikom pa iskreno sožalje. Martinov banket. Župnija Ma-rije Pomagaj bo imela svoj jesenski družabni večer v soboto, 4- novembra. Vstopnice po $5 Prodajajo odborniki, dobijo se Pa tudi v župnišču. «r Banket v 'Slovenskem domu. adnjo soboto v mesecu, 28. ok-tobra, bo priredilo Društvo Slo-Venski dom svoj drugi jesenski banket. Prvi je bil zadnjo | Vsekakor naj bi te volitve pre-soboto v septembru. Gostje so' prečile, da bi Kanada ^=====- ===== ste in svojim čitateljem dajejo nasvete, kako voditi gverilsko kodnih deželah diktirati, vojskovanje. Ta najnovejša jugoslovanska! k°t politična emigracija, zahteva je bila predana ameri-' ^i oni, ki v svoji otroški ški vladi pred dobrim mesecem! naivnosti ali pa iz golega opor-in vsebuje 50 strani s podrob-j lunlzma služijo interesom seda-nim opisom vseh jugoslovanskih protikomunističnih organizacij, ki delujejo proti Titovemu režimu v mejah Združenih držav. V teh papirjih obtožujejo te organizacije, da ščuvajo in finančno podpirajo mednarodne teroriste. Ker podrobnosti omenjene Titove zahteve niso bile objavljene, ne vem, v koliko se v njih nanaša tudi na slovenske protikomunistične organizacije v Združenih Državah in Kanadi. (Prepričan sem, da je tudi kanadska vlada dobila slično zahtevo.) Čeprav se nobena od naših slovenskih protikomunističnih organizacij ni posluževala terorističnih metod, da bi svet opozorila na komunistični diktatorski režim v Jugoslaviji, so se in se še aktivno uveljavljajo v ideloškem boju zoper Titov ko- njega jugoslovanskega rdečega režima, se ob tej najnovejši Titovi zahtevi lahko vprašajo: Koliko sem jaz k njeni vsebini doprinesel? Moje mnenje je, da se jim s tem ni treba ponašati nikjer med zavednimi Slovenci. Otmar Mauser ¥@šer slovenske folklore v Toronta V soboto, 11. novembra, bo ob 8h zvečer nastopila slovenska folklorna skupina- “Biser” s svojim samostojnim celovečernim nastopom narodnih plesov v slovenski župnijski dvorani na 739 Brown’s Line v New Toronto. Po nastopu bo zabava in ples, za katerega bodo igrali Veseli Po-murci. Veliko število slovenskih fantov in deklet se že dolgo teme- du — abortion je ubijanje življenja; kdor to omogoča, je vi borbi proti zakonom, ki jih je; dal Stvarnik. Dobro je zapisal | ra^1’ nek kandidat: “Nočemo policij-, ske države, a prav tako oklanja-1 tak° Podrobne Podatke ° °^a-mo državo polno kriminala.” nifaci3ah lugoslovanskih politič- To so samo nekateri naiboli ^ emifantov na severnoameriškem kontinentu, da so z njimi napolnili 50 strani? samo nekateri najbolj pereči problemi, ki se jim bo morala posvetiti bodoča kanadska vlada. O teh problemih te dni slišimo vse mogoče rešitve in obljube. Prav je, da o njih razmišljamo, da se bomo znali dan volitev prav odločiti. munistični režim in delajo na | Ijito pripravlja in trudi, da bodo 11. novembra, to je v soboto zvečer, predstavili prekrasne, dobro pripravljene plese. S svojim izvajanjem Vas bodo vsaj v mislih popeljali v lepe stare čase mladosti, življenja in veselja na vasi. Saj to bo resnično lep večer na vasi za igralce in gledalce. Skupina bo nastopila pod vodstvom umetnice ge. Nežke Škulj-Petek, katera jb z delom grupe nastopila zadnjih par let na Slovenskem dnevu v Toron- tem, da se ga zruši in zamenja z novo notranjo demokratsko ureditvijo. O vsebini in pomenu predloženih papirjev od strani jugoslovanskega komunističnega režima bi se dalo na široko debati-toda mene trenutno bolj (zanima, kako so titovci zbrali na SLOVENCEM V PAREDALE OKRAJU! postala Če želite imeti v kanadskem parlamentu predstavnika, ki bo z vso energijo branil in zastopal Vaše interese, potem pri naslednjih federalnih volitvah, ki bodo 30. oktobra 1972, glasujte za Uidi J. ZINKA, j^andidata Progresivne konservativne stranke za Park-dale okraj. Kot mednarodno znani žurnalist in politični analist, z diplomami iz ekonomije in političnih ved yer kot češki protikomunistični begunec in emigrant ima LUBOR ZINK bogate izkušnje iz političnega in zasebnega življenja. Vaš glas zanj lahko pomeni jasen glas v kanadskem parlamentu v imenu vseh molčečih ln k molku prisiljenih milijonov za železno in bambu-s°vo zaveso. Za vse nadaljnje informacije se obrnite na; Campaign Centre, 2241 Dundas St., W. Toronto Tel. 531-4653 Na razpolago so jim bili predvsem trije viri. Ker v Ameriki in Kanadi, hvala Bogu, še vedno vlada svoboda tiska, emigrantski tisk prinaša veliko snovi, iz Zanikanje pravic koroškim Slovencem TORONTO, Ont. — Kanadsko časopisje je te dni prineslo vesti iz Avstrije, da je tam 15. oktobra demonstriralo 15.000 nemško govorečih državljanov, ker je kancler Bruno Kreisky na Koroškem uvedel dvojezične cestne napise, kot je to predvideno v pogodbi od leta 1955, na podlagi katere je Avstrija po vojni dobili svojo neodvisnost. Nemško govoreči demonstranti že dva tedna noč za nočjo uničujejo te napise, katerih je bilo nameščenih čez 200 pred raznimi vasmi in mesti. Policija do sedaj še ni nikogar aretirala za ta podla dejanja, oblasti pa vsako jutro uničene napise nadomestijo z novimi. Pri tem je še posebno tragično to, da policija v strahu pred še večjimi izgredi pusti te tolpe, da nadaljujejo svoje barbarsko početje in s tem kratijo slovenski manjšini pravice, ki so ji bile v imenovani pogodbi zagotovljene. Ob praznovanju 52-letnice Koroškega plebiscita, je ta drhal napadla tudi koroškega deželnega glavarja Hansa Sima, tako da ga je policija le s težavo in z uporabo sile iztrgala iz rok podivjanih nemških ekstremistov. Ta naj novejši izbruh nemškega šovinizma na Koroškem je ponovno predočil vse težave slovenske narodne manjšine na Koroškem, ki kljub vsem pogodbam in listini Združenih narodov o pravicah narodnih manjšin, še danes ni dosegla pravic, ki ji pripadajo. Mnogo krivde pri tem nosi tudi sedanja jugoslovanska vlada, ki je zaradi ideoloških razlik slovensko manjšino na Koroškem dolgo let popolnoma ignorirala in ni uporabila svoje diplomacije, da bi z rednim pritiskom na avstrijsko vlado dosegla implementacijo pogodbe o slovenskih manjšinskih pravicah. Vsak Slovenec doma in v svetu se mora zgražati nad tem najnovejšim nemškim šovinističnem nasiljem na Koroškem in I grešili bi, če bi ob tem molčali. ki boste brali te vrstice, nujno prosim, pišite avstrijskim predstavnikom v vaši deželi, ameriški in kanadski delegaciji pri Združenih narodih in drugim, za katere mislite, da bi koroškim Slovencem lahko pomagali. Naši bratje na Koroškem rabijo našo moralno pomoč, ne zapustimo jih v sili. Otmar Mauser tu. O sposobnem vodstvu ge. j Jaz imam namen poslati protestno pismo avstrijskemu ambasa- Nežke Škulj ne dvomimo, kajti ona je gojila folkloro že od o-troških let. Ko je živela v Cle- dorju v Ottawi ter glavnemu tajniku Združenih narodov, ki velandu, je tam vsa leta nasto-'je po rodu Avstrijec. Tudi vas, J- DOMA IN PO SVETU V Ottawi si belijo glave, kako je bilo mogoče, da so v avgustu izplačali za brezposelne podpore 13 odstotkov več kot v juliju, četudi je število podpirancev bilo v avgustu za 5% manjše. Upoštevali so že, da je bilo v avgustu 5 torkov, ko izplačujejo podpore, v juliju pa le 4. Pravijo, da bi to lahko krilo 13 do 14 milijonov poviška, ta pa znaša 16.6 milijonov. * Sodnik v Winnipegu je poslal 19 let starega fanta Rogerja E. Gingrasa za 15 minut v zapor, ker je vnovčil tri čeke pokrajinske podpore, ki do njih ni bil več upravičen. Skupaj je bilo to $333. 'Sodnik je opozoril o-blasti, da so delno tega same krive, ker so fantu poslale čeke, ko je že zapustil šolo in do njih ni bil več upravičen. Kasneje je prejemal podpore od pokrajinskega socialnega urada in so mu od teh podpor odtrgavali po $5 na mesec v plačilo treh vnovčenih čekov. Čeprav je bil fant v ječi le 15 minut, je napravila ta nanj močan vtis, je dejala njegova mati. * Pet maskiranih in oboroženih moških je sredi preteklega tedna odneslo iz Canadian Imperial Bank of Commerce $261,900, kar naj bi bil doslej v zgodovini Velikega Toronta naj večji rop. * Kvibeško vrhovno sodišče je razveljavilo nadomestne volitve v okraju Gatineau zaradi nepravilnosti in odredilo nove za 15. november. Volitve so vzbudile precej pozornosti po vsej deželi. * Napori za uvedbo dvojezičnosti v vsej Kanadi ne bodo dosegli postavljenega cilja, da bi bila ta uvedena do leta 1975 v vse zvezne urade po vsej Kanadi. * Ameriški in .sovjetski astronavti so se pretekli teden raz-govarjali o pripravi skupnega poleta v vesolje v letu 1975. Pravijo, da bodo udeleženci te odprave izbrani prihodnjo pomlad, da bodo imeli dovolj časa za priprave. a Obrambna zveza v Severni Ir-_ ski se je pretekli teden pomiri-' la z britanskimi četami v Severni Irski po dveh dneh medsebojnega stremljenja in spopadov, ko je bila istočasno zapletena v boje tudi z Irsko republikansko armado. a Prejšnji član CIA je v svoji knjigi “CIA, The Myth, The Madness” razkril, kako so agentje CIA leta 1967 v podrobnosti pregledali ruski Sputnik, ga razdrli, fotografirali njegove dele in ga zopet sestavili, ne da bi bili pri tem odkriti. Sputnik je bil tedaj na poti po razstavah v raznih državah. * Ko je vlada objavila pretekli teden, da je brezposelnost v Kanadi porastla na 7.1% celotne delavne sile, nato pa še oster porast cen, so to njeni nasprotniki uporabili kot glavno vpra- siiilllliliisiillilllilliffii® KAJ SE TO PRAVI? — Dovoljeno ali ne, ves prostor za parkiranje je zaseden. Slika je bila posneta v New York City, N.Y. UNITED TORCH DRIVE UNITED TORCH SERVICES sanje za razpravljanje v volivni borbi, ki bo zaključena z volitvami v ponedeljek, 30. oktobra. CLEVELAND, a Help Wanted Male or Female Poklicni kuhar ali kuharica Moški ali ženska, dobra plača. Kličite 771-3831 od 7. zj. do 3. pop. (207) HELP WANTED High School Boys Part time work after school; cleaning and painting, in neighborhood industrial plant. Should be available for work from 3:30 to 7 p.m. daily 361-6264 (205) Help Wanted — Female Help Wanted Part time woman wanted to work in bakery. Must work on Sundays. Call 361-1863 (206) Male Help Wanted HELP WANTED Punch press and sheet metal set up man for lamp manufacturer. Experienced. Hourly rate, steady work. Apply at Acme Lighting Products 1667 East 40th Street (205) HELP WANTED Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced in layout and machine set up. Steady work, good hourly rate. Apply at Acme Lighting Products 1667 East 40th Street (205) MALI OGLASr V NAJEM 2 spalnici, dnevna soba in kuhinja na E. 67 St. Kličite 361-9640 —(208) V najem Oddamo 6 velikih sob, samo odraslim, blizu St. Clair in E. 71 St. Kličite 361-7860. —(208) Hiša naprodaj Enodružinska hiša, 7 sob, 3 spalnice zgoraj, 1 spodaj, garaža za 2 kare, v dobrem stanju. Ugodna cena. Kličite 261-2487 ali 944-2182. (207) Naprodaj Enodružinska hiša v Ribnici na Dolenjskem. Poizve se ako kličite 268-0231 od 5. ure dalje. —(206) V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 78 St. med Korman and St. Clair A ve. Kličite 881-2345. —(208) V najem Oddam odraslim 5 sob in kopalnico, spodaj, plinski furnez, na novo dekorirano, v fari sv. Vida. Kličite 361-5426. (20,24,27,31 okt) For Rent Single home on E. 146 St., nd Lake Shore Blvd., 5 rooms, 2 bedrooms, full basement. Couple only, no pets, $95 per month. Call 729-1155 Lastnik prodaja posestvo z možnosti za dohodek, v zelo dobrem stanju. Se mora prodati. $12,000. Kličite po 5 zve-čfer, 946-4953. (209) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122. (208) NAPRODAJ Dvo-družinska hiša, 4 sobe zgoraj, zaprt porč, 5 sob spodaj, vse z novo preprogo. 4 zidane garaže, polna klet, plinsko ogrevanje. Na Norwood Rd. Kličite 431-4416 —(208) “Gospod, daj ji večni mir in ookoj; in večna luč naj ji sve-i!” — “Mrtva je, Nigana — mrtva, resnično mrtva?” je zopet zar-jul mladi mož, planil pokonci in se stokajoče vrgel na truplo svoje nesrečne žene. “Nigana, ljubo, nesrečno dete, saj nisi mogla zato, če si imela tako naravo, tako nemirno življenje!... Ljubi Bog ti bo vse odpustil, jaz ti tudi odpuščam ... vse sem ti že odpustil! — Vedno sem ti bil zvest! Ljubil sem te — iz srca ljubil — Bog ve vse to. — Vem, tudi ti si me ljubila.------A zdaj; ah morala si se ločiti — ločiti brez zadnjega dokaza ljubezni, brez besedice v slovo — brez — ah, ne upam si izreči — ne morem, Nigana — odpusti, kakor ti odpuščam jaz, ker vem, da te je prenaglila tvoja nemirna narava! — O kruta žena — bleda smrt! oropala si mi srce — zakaj? — zakaj si mi uničila vesele upe? — Ob mrtvih upih naj torej plakam! Da, Nigana, idovoli, da tvoj mrtvi obraz še enkrat porose moje pekoče solze! — Nigana! — Nigana!” Tako je stokal France in ponovno poljubljal mrzle ustnice Svoje nesrečne žene, ki se mu je še po smrti zdela lepa. Možek je čutil s prijateljem; zato mu je pustil, da je lahko dal duška vsem svojim neizmernim notranjim bolečinam in da je lahko še zadnjikrat nemoteno izkazal svojo ljubezen mrtvi ženi; vedel je namreč, da se bo ravno na ta način najprej pomiril ih našel uteho. — Nemo je pokleknil ob njenem truplu, potegnil iz žepa rožnivenec in tiho molil za ciganko; zdaj se je ozrl na njeno mrtvo obličje in potem je pogledal v obraz Francetu — in svetle solze sočutja so mu zalile obraz. X. V gradu so se zlasti na pustni torek ves dan na vso moč pripravljali na boj zoper. kmetiški punt. Ves dopoldan so sprejemali visoke goste. Prišel je grof Turn s svojim spremstvom, dalje mestni upravnik radovljiški in radovljiški zakupnik. Prihitela sta na turških konjičih mlada dva Lamberga in še več drugih plemičev in vitezov. Krasno so se lesketali zlati in srebrni šlemi, svetlo nabrušene sablje so se kopale v solnčnih žarkih, po hodnikih so samozavestno rožljale ostroge in po mostovžih in dvoranah se je cula nemška, latinska, deloma tudi slovenska govorica. Hartman in njegova gospa Poliksena sta navdušeno sprejemala mlade viteze, plemenite gospe, bližnje graščake in plemiče. Ves grad je bil pokonci, kakor bi se pripravljala plemenita j gospoda za poroko in ne za — 'boj. | Polno dvorišče je bilo hlapcev | raznih plemičev, spremljajočih svoje gospode. Ponosno je hodil valpet Fric po hlevu in naročal domačim hlapcem, naj dobro postrežejo konjem, ker ne bode zastonj. Skoro še mogočnejše se je sukal oskrbnik Damijan okrog vežnih vrat ter skrbel za red. Venomer je renčal, zdaj nad deklami, zdaj nad hlapci, ter brez potrebe tekal po stop-1 nicah gor in dol. Stara Maruša, j stanovitna grajska dekla, se je! jezila proti mladim deklam, da se oskrbnik brez potrebe suče1 po stopnicah in po veži, le da bi obrnil nase večjo pozornost. Toda Damijan se ni menil za zasmehljive besede stare dekle, ki se je z oskrbnikom stavila v isto vrsto, ampak je dalje stanovitno meril svoje korake po veži in stopnicah. Hartman je zapovedal, naj bodo proti večeru oboroženi vsi vojaki, da počakajo kmetiške bojevnike ali da sami udarijo nanje; in kakor blisk je šlo njegovo povelje od ust do ust, od glave do glave. Bližala se je šesta ura. Vsi graščinski vojaki so že stali oboroženi na grajskem vrtu in nestrpno pričakovali nadaljnega povelja. Plemenitaši pa so se zbirali v veliki dvorani, ki je imela okna s pogledom na ]eze- ' ro, in se tu posvetovali, kako bi mogli najbolj pametno pomiriti kmete in zadušiti punt. Hartmana pa ni bilo ne na vrtu in ne v dvorani, marveč je počival v mehki blazini v svoji sobi ter ves v skrbeh za svoj obstanek razmišljal, kako se izide nocojšnja noč in prihodnji dan. Tedaj je pa naenkrat nekdo potrkal na njegova vrata in v sobo je stopil sel, naznanjajoč, da se je okoli Radovljice utaborila velika turška četa. Z mrzlično hitrostjo se je raznesla grozna novica po vsem gradu. Ko so bili vsled tega že vsi zmedeni in brez pametnega sveta, so naenkrat zaslišali grozen pok; nihče si ni mogel razlagati, kaj naj to pomeni, samo toliko so si mislili, da je gotovo v zvezi s Turki. Nemudoma so razposlali sle po okolici, drugi so pa za-stražili grajske prostore; in tako so vsi v strahu pričakovali dneva. Hartman je kakor zmešan in ves obupan nemirno tekal od sobe do sobe. Ko so drugo jutro natanko izvedeli, kaj se je zgodilo, so takoj sklenili zbrati veliko vojsko zoper turške pesjane. Zato' so vsi vitezi in plemiči s svojimi vojaki in hlapci odšli vsak na svoj grad. Ostal je Hartman sam le z malim krdelcem svojih vojakov, zakaj vedel je, da se kmetje, vsi zbegani in prestrašeni in v strahu pred Turki ne bodo tako hitro zopet vzdignili zoper njega. Po oni strašni noči je minilo par dni. Kmetje so se zavedli svojega stališča in se počasi pomirili. Veselili so se sicer, da ni bilo hujšega in tolažili drug drugega, a vsem je bilo vendar hudo, ker niso mogli izvojevati svojih pravic. — Ker so videli, Hi SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO da ni nikake nevarnosti več, sojčo deco so polagoma spravil1 se zopet vrnili na svoje domove | domov. in tudi obupane žene in jokajo-j CDalje prihodnjič) OOW'T Be A BORN losbr! ser your CLOCKS BACK Om HOUR SUNDAY OCT, 2-91 GOVERNORS (Current: Republicans—20, Democrats—30) .MASS. Republican Incumbents Democratic Incumbents Mo Election PRVA ŽENSKA v upravnem odboru GMC je Catherine B. Cleary, predsednica First Wisconsin Trust Banke v Milivau-Jceeju. GA NE BODO REŠILI? — Slika zgoraj kaže slavni rimski Kolosej, oziroma njegove ostanke, ki jih je začel zob časa v moderni dobi silno hitro uničevati. To, kar je vzdržalo skozi 2000 let kljub človeškemu uničevanju, utegne sedanja industrijska doba pokončati v nekaj desetletjih, če se odgovorni skoro ne bodo odločili za temeljita reševalna dela. Odri na spodnji sliki kažejo, da so se v Rimu le odločili ostanke starega slavnega Rima ohraniti še prihodnjim rodovom. ■ GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GROMOVA TB86VMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA V.N1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0628 —i,:mm, i ", K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA tK.S.K.J.) NAJSiAftfcJŠa. SLOViiNSJl« P&TOLISKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI ipiejertia aioške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p* takoj po rojstvu. 1 • Izdaja uajraoderuejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $690.00 f za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnit* izrezek in pošljite na glavni nrad K.S.KJ. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.SJKJ.) 351-353 No. Chicago SL Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici IME ___________________________________________ NASLOV MESTO „ DRŽAVA CODE