VSEBtNA str. RASTšt. 2(]()4) UVODNIK Avtocestna srečanja sodobnosti s preteklostjo 145 Milan MARK! I,J KULTURA Rimske ceste in projekt avtocest 147 Bojan DJURIČ Geotlzikalne raziskave antičnih komunikacij 150 Branko MUŠIČ Školarice. ankaransko križišče 154 Alfred A. IRENZ in Matjaž NOVŠAK Rimska cesta na Irojanah I5H Milan SAGADIN Ritnska cesta Atrans-Celeia 160 Učna LAZAR Sledovi rimske ceste Celeia-Poetovio v Slovenski Histriei 164 Mira STRMČNIK GULIČ Ra/.iskavc rimske ceste v Slovenski Bistrici-1 PC Interspar 166 Primož.PREDAN Rimska eesta med Pragerskim in Oodeninci 168 Marija LUBŠINA TUŠEK Rimska eesta Poetovio-Savaria na Ptuju 172 IvanTUŠEK Rimski miljniki na Dolenjskem 175 Milan LOVLN.IAK Nova rimska miljnika na Karteljevem 184 Milan LOVENJAK in Uroš BAVEC Rimska in prazgodovinska cesta pri Požarnicah 189 Mija IOPLIČANEC Rimska poselitev pri Heli Cerkvi 191 Philip MASON Rimsko grobišče Draga pri Heli Cerkvi 194 Borut KRIŽ Rimska eesta na Čatežu pri Brežicah 196 Primož PREDAN Romula in rimska cesta 199 Danilo BREŠČAK Vojaški tabor in rimska cesta pri Obrežju 202 Philip MASON NAŠ GOST "Poleg nagrobne formule je dal vklesati tudi tri elegijske distihe" Pogovor z arheologom in epigrallkom dr. Milanom Lovenjakom 207 Marinka DRAŽUMERIČ LITERATI RA Poezija Potem so soneti razpadli 217 David BEDRAČ Pravi čas 219 Cveto PREŽDI J V zaprti vasi Še vedno smo tukaj V vetru žalost pometa 220 Kristalna pena Kmečka balada 221 Vlado GARANTIN! Klošar Dnevi penzionistke Pepce 222 Lkstaza 222 Ladislav LESAR Desetnica 223 Neža SIMČIČ Slovo Proza Čas 224 Nejc GAZVODA Sanjač 225 Prevod Ded 228 Vedrana RUDAN Prevod: Bariča SMOLE DRUŽBENAVPRAŠANJA Proizvodnja mleka - (zamujena) priložnost za kmetijska gospodarstva 235 Marjan DVORNIK ODMEVI IN ODZIVI Nesnovna kulturna dediščina 241 Marinka DRAŽUMERIČ Slovenska odporniška fotografija 242 Davorin VUGA Križev pot Janka Orača in Branka Šusterja 247 AnamarijaSIIBILJŠAJN Grallčne podobe zemlje med usodo in tišino 250 Tatjana PREGL KOBE Jezik kot domovina 253 Rasto BOŽIČ Poklon kulturni dediščini Šentruperta 254 Jože ZUPAN Še dva zadetka novomeških glasbenih zagnancev 255 Rasto BOŽIČ KRONIKA Januar—fehruar2006 258 Lidija MARKELJ UVODNIK .Don ŠT.2(K)4)Ai'R)L2006 AVTOCESTNA SREČANJA SODOBNOST! S PRETEKLOSTJO Gradnja avtoceste je nedvomno velik poseg v prostor, poseg, ki ne le da trajno spreminja zunanjo podobo krajine, ampak prinaša ccio vrsto daljnosežnih in usodnih sprememb tudi v tisto, kar nekemu prostoru zaradi tisočletnih človekovih dejavnosti, povezanih z njim, daje kulturno, civilizacijsko, zgodovinsko, človeško razsežnost. Zaradi tega je še kako pomembno, da se takšni posegi ne načrtujejo le zgolj z enega ali dveh vidikov, da se ne vzame v obzir le gospodarskih in, recimo, političnih interesov, ampak tudi vse druge, od naravovarstvenih do kulturnih. Na nek način se pri načrtovanju in izvedbi gradnje avtoceste izpriča zrelost družbe in zmožnost zrenja onkraj plotov sedanjosti. V tem pogledu si gradnja slovenskega avtocestnega križa zasluži pohvalo. Res je, da se zahtevni in veliki poseg, ki bo v nekaj prihodnjih letih končno le zaključen, vleče predolgo in z nekaj nepotrebnostmi in spodrsljaji, a za slovensko arheologijo posledično za razumevanje naše preteklosti in s tem utrjevanje naše istovetnosti in samozavedanja je bila to zlata doba. Nikoli poprej in najverjetneje nikoli več v prihodnosti se ne bo tako sistematično in tako obširno izkopavalo, kot se je na trasi avtocestnega križa od zahoda do vzhoda in od severa do juga Slovenije. Pred gradbenimi stroji so bili na trasi arheologi ter sondirali in zaščitno izkopavali povsod tam, kjer jih je stroka opozarjala, da so možna arheološka najdišča, ter jih tako reševali pred uničenjem oziroma sploh odkrivali in raziskovali. Delaje koordinirala Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS), financirala pa jih je Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Doslej je bilo na avtocestnih odsekih odkritih več kot sto novih najdišč, med njimi mnoga taka, ki so bila prej slabo poznana ali celo neznana in za obdobja in kulture, ki jih pri nas prej nismo zaznali. V mnogih primerih je šlo za odkrivanje povsem nove problematike, pomembne za razumevanje preteklosti tega dela Evrope. Med drugim so arheološka izkopavanja na trasi avtocestnega križa pomagala natančneje izrisati potek glavnih rimskodobnih prometnic, ki so tekle prek našega ozemlja. Arheologi so na trasi avtocest odkrili in raziskali kar devetnajst novih najdišč rimskih cest oziroma cestišč. Gradnja avtoceste je bila tako bogato bližnje srečanje sodobnosti s preteklostjo, srečanje asfalta z nasutji rimskih cest, avtomobila z rimskim vozom ... O rimskih cestah na Slovenskem v luči novih odkritij in raziskav je tekla beseda na strokovnem srečanju slovenskih arheologov februarja letos v Novem mestu. Temu srečanju je posvečena tudi pričujoča številka Rasti. Nekoliko drugače je zasnovana kot dosedanje številke, saj je osrednja pozornost dana prispevkom z novomeškega srečanja. Prepričan sem, da tako obogatena revija uresničuje svoje siceršnje, večkrat izpričano kulturno poslanstvo. Milan Markelj, odgovorni urednik I.ITiHNDA ) Kri/.iSčepriSpŠkonjalt 2 Ajdovščina 3 fsuSeepriRa/drtem 4 SentpavelpriDragomlju 5 Trojane 6 IlovieapriVranskem 7 Celje K /adrugapri Pragerskem d MedeestamipriAikolah H) Hajndl priOrmtr/u H Itenkovci 12 lenari 13 Podsmreka pri ViSnjidori 14 Ivančna (ioriea 15 Požarniee Ib-ČateSkigrič 17 Kihniea na Dolenjskem 18 Jeseniee na Dolenjskem Id Obrežje KAST L. XV!! Bojan Djurič ŠT.2(!()4)APR)L20M ! RIMSKE CESTE IN PROJEKT AVTOCEST Številna arheološka odkritja, do katerih je prišio v zadnjih desetih do enajstih ietih v projektu izgradnje avtocest v Sloveniji, so. v prvih ictih presenetljiva za vse. danes že dokaj običajna. Hočem reči. da smo se v zadnjih letih (tudi ali še posebno) arheologi sprijaznili z dejstvom, da je ozemlje Slovenije mnogo bolj neznano, kakor se je to zdelo prej. Še posebej se nam je to zdelo potem, ko je leta MJ75 izšlo veliko delo prejšnje generacije slovenskih arheologov Arheološka najdišča Slovenije (ANSI).' Danes je treba reči. da je velika večina podatkov o najdiščih, zbranih v tem delu, posledica raznovrstnih uničenj, in ne rezultat sistematičnega terenskega dela, predvsem topografskega. Delo Stanka Pahiča v severovzhodni Sloveniji* je tudi v tem pogledu velika izjema znotraj slovenske arheologije, pa še njegovo topografsko delo je v dobršni meri, če beremo njegove številne dnevnike, izdane v samozaložbi/ utemeljeno na podatkih o takih ali drugačnih poškodbah in uničenjih arheoloških ostalin. Nanje so nato vezana njegova natančna opažanja sledov arheološke preteklosti, ohranjenih v historični krajini, ki jo je prehodil po dolgem in počez. In v tej tradiciji nastaja arheološka topografija Inštituta za arheologi jo ZRC/ na katero je vezana podatkovna baza arheoloških najdišč ARKAS/ Ko se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na robu tega dogajanja pričelo pri nas uvajati in preizkušati drugačne pristope k arheološki analizi prostora (tudi v smislu beleženja arheoloških ostalin v njem) in tu mislim na prve topografske poskuse kolega Božidarja Slapšaka na Krasu, kar se je pozneje pokazalo v njegovi doktorski disertaciji," so bili ti poskusi sprejeti s precejšnjim nezaupanjem. Izkazalo pa se je potem skozi naslednja leta, da so bili to odločilni začetki aktivnega analitskega spoznavanja prostora, ki je v Sloveniji že nekaj časa povsem uveljavljeno in prinaša številne odlične rezultate/ Na področju »spomeniške službe«, da uporabim tradicionalno oznako, je ta pristop, ki uporablja in kombinira metode in tehnike daljinskega zaznavanja, terenskih pregledov in geofizikalnega kartiranja, eden od temeljev v našem prostoru sicer dokaj nove doktrine preventivne arheologije/ ki naj bi z novim Zakonom o varstvu kulturne dediščine postala vsakodnevna praksa. Ko govorimo o uspešnosti projekta varovanja arheološke dediščine pri izgradnji avtocest v Sloveniji, se moramo zavedati, da ta uspeh v dobršni meri temelji prav na teh novih metodoloških izhodiščih. Uporabljeni model, ki ga v številnih odločbah in soglasjih srečamo v ustaljeni obliki »metodologija SAAS«/ je naš projekt pripeljal na točko, kjer se lahko enakovredno primerjamo s podobnimi projekti v KULTURA Bojan Djurič RiMSUHCHSIi: IN i'R()JHKT AVTOCHSI KUI.TURA Rast 2 / 2006 Evropi, ati pa stojimo četo pred njimi, tn akademska arheoioška sfera nove metode in tehnike vse botj izpopotnjuje in dopotnjuje. Temu na rob je treba takoj in poudarjeno dodati, da moramo za potrebe spomeniške stužbe marsikatero akademsko navdušenje priiagoditi reainemu okotju, v katerem ta stužba detuje, in ga spustiti na raven, ki omogoča racionaino uporabo novih pristopov giede namena rabe. Naš »avtocestni« mode) je prav zato žeto hitro doživet tovrstne spremembe, da bi bit sptoh tahko izvajan. Danes imamo vse možnosti, da arheotoško spomeniško stužbo postavimo na mesto s katerega bo obvtadata vsa področja preventivnega varovanja in metodotogije, potrebne za to. Na votjo so ji več kot te nastavki - na votjo ji je utečena praksa, znanje, oprema in kadri. Temetjno vprašanje v tem trenutku pa je, atije stužba kot cetota, in z njo njen ustanovitelj, sposobna ustrezno odgovoriti na strokovne potrebe in nujnosti. Toda naj povem nekaj besed tudi o temi, zaradi katere smo se zbrati v Novem mestu. Rimske ceste na našem ozemlju so bite v pretektosti predmet števitnih, predvsem historično-topografsko-epigrafskih študij. Pregted tovrstne probtematike, ki gaje napisat pokojni Jarostav Šaše)"' (ANSt) in je det njegovega doktorata iz teta 1969, je še vedno (in bo tudi še dotgo časa) najcetovitejši, najbotj popotn. Tam navedenim podatkom - tudi ati četo predvsem epigrafskim - tahko te dodajamo nova odkritja, tn taka nova odkritja so seveda pritike za ponovno pretresanje in obnavl janje posameznih tem, na primer poteka državne ceste Emona-Siscia-Sirmium. Naj mi bo dovotjeno ob tem reči, daje tisto, kar pri našem poznavanju rimskih cest v Stoveniji po mojem prepričanju še kako manjka, prav njihova arheotoška podoba. J. Šašet je takote povedat v pogtavju Arheotoško ugotovtjena cestišča:" »Stedove rimskih cest navajajo skoraj vsi, ki so jih kdajkoti in kakorkoti proučevati, nihče pa ne navaja za posamično sted dokaza, daje rimska. Ker je naš princip skrajna kritičnost ... smatram za dokazano rimske zgotj tiste cestne stedi, ki so jih odkrita in potrdita arheotoška izkopavanja. Teh pa po proučevanju Stanka Pahiča . . . za čudo nihče ni opravi).« Danes smo v situaciji, ko lahko že samo z izkopavanj na avtocestah imenujemo 19 novih točk. na katerih so bite rimske, večinoma državne ceste oziroma njihova cestišča odkrita in raziskana. To so: na v/M/?;/6//'č'M / /fz/M/Ve/M Eo/r/ najdišče Križišče pri Sp. Škofijah, na v/rv /?:/6//T'M /// /t/////7e/M-Eoetov/o—,S/7*/////vw najdišča Ajdovščina, Šušec pri Razdrtem, Šentpavet pri Dragomtju, Trojane, ttovica pri Vranskem, Cetje, Zadruga pri Pragerskem, Med cestami pri Šikotah in ttajndt pri Ormožu, na v/c/ /n/6//7'M E/// Eoe/MV/o—('M//////7////// najdišči Renkovci in Lenart, na v/cr /Jt/ZV/cM /E Sf.sc/M — ,S7/*/?//7//?/ najdišča Podsmreka pri Višnji Gori, tvančna Gorica, Požarnice pri Kronovem, Čateški grič, Ribnica na Dotenjskem, Jesenice na Dotenjskem in Obrežje. Toda hkrati tahko rečemo, da stovenska arheotogija ne premore niti ene same arheotoške študije o rimskih cestah v Stoveniji ne o njihovem botj ati manj verjetnem poteku, ati o na njih identificiranih mestih in postajah, kar so topografsko-historična vprašanja, temveč o njihovi materiatni podobi. O njihovi gradbeni sestavi, vrstah uporabljenih materiatov in njihovih posebnostih, načinih gradnje gtede Bojan Djurič RIMSKE CESTE [N PROJEKT AVTOCEST na raznotike terene, ki so jih ceste prečkate, njihovi opremi za drenažo, mostovih itn. O arheotogiji rimskih cest torej. Lahko upamo, da bodo števiina nova odkritja rimskih cestišč v Sioveniji spodbudiia koga, da se bo posveti! tej temi? hi mu bo dokumentacija z novih izkopavanj na votjo in mu nudita vse potrebne podatke? OPOMB) KULTURA Rast 2 / 2006 1 Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975. 2 Stanko Pahič. Doslej neraziskani odsek rimske eeste Celeia - Poctovio. Ra/pr L ra/r SAZU 6. 1969. 309-361; idem. Poskusna izkopavanja rimske ceste v Stovenski Bistrici. Arh vest. 27, )976, 232-259; idem. Najdbe z rimske ceste Stovcnska Bistrica - Pragersko, Arh vest. 29, 1978, ) 29-289. 3 Cf. V. Koprivnik. Bibilografija Stanka Pahiča. Arh vest. 55, 2004, 567-575. 4 npr Irena Šavel. Topografsko področje XX (Prekmurje). Arheološka topografija Slovenije. Ljubljana 1991. 5 Sneža Tecco Hvala, Kataster arheoloških najdišč Slovenije ali zgodba o nastanku neke računalniške baze podatkov (prvi del), Arheo 15. 1992, 62-64; Zvezda Modrijan, Kataster arheoloških najdišč (Arkas)(!L del), Arheo 16, 1994, 31-36. 6 Božidar Slapšak. Možnosti študija poselitve v arheologiji, Ljubljana 1983 (Diss. Univerza v Ljubljani); idem. Možnosti študija poselitve v arheologiji, Ljubljana 1995 (Arheo 17) 7 Darja Grosman. I wo cxamples of using eomhincd prospeeting technipues V: TREMLNT, I rčdčric (ur ), PASQUINUCCI, Marinella (ur ). Aon rZc^ZrzzcZzve ZccZm;p;< uničen uničen uničen na ohranjenem delu miljnika ni napisa : i ; g a L< Š 1. g. S g ^ a 5. g- ^ S s S* ^ ! S : S : na vidnem delu miljnika ni bilo črk $ " Ee < ^ a a - ^ -g s § m 5 - a ^ T ^ 9 <^g -- 6 ^ r5* ^ o "g* § 3 ^ F F 3 g g 5 F r=f ^ 9 5 S -5^ Š *&< 0-3 S- S3:g!m e F g. g s E^.<<3rJZ.o E O o. i ) izgubljen 5 ! M Narodni muzej Slovenije tvančna aorica Ivančna gorica Trebnje Jezero pri Trebnje § i M g ! g zasut na mestu odkritja ZVKD OE Novo mesto ZVKD OE Novo mesto -S 3 Š 5 S E M g E g S g M Hudo, Ivančna gorica s -g 'a: o) g € > § E § O d Ji ) g g g 15 15 karteljevski klanec $ F g r\ Pl m LC 03 oS CD IlLS! 1.186 ILS11.187 IlLS11.188 ILS11.189 ILS11.190 [ILS11.191 [ILS11.192 i c [ILS11.193 S O 140 ali 141 in 201 7. marec - 9. december 161 140 ali 141 S ^ oj (J CQ Leskovec pri Krškem 5 ! .2 [Mačkovec pri Novem mestu potok Mala Račna (pri Gmajni) Krakovski gozd Veliki Podlog Velika vas Krško potje (?) / Leskovec 1 Krško polje (?) / Leskovec Krško polje (?) / Leskovec 1 iKrško polje (?)/ Krško fN fh *c? m LD co cb S ILS11.194 L 0 ILS11,196 ILS11,197 [ILSI1,198 [ILS11.199 ILS11,200 5 F 5 CN 5 fN ?=? E M ^ ^ ^ t!s^p j a ^ g }g ^ n?s^^ 3 . 1 ^Msecsg j 1 i F:{SM!? 3 5 F 9 } L ^ 4 3 3 ) : L. S i$= M§ Šš ^ E -g A § ^ i < ^3$ n? P5 'g' E3 a - - ^ 3 ? ^5 is! S M ^$T ?5! s ^ 3 ja. % su g ^ ^ T- s $ ^5- 3 S s 3^? a § E -S n;; < § 8 o g K ^ ^ " § sM^!: ^ ^3s^S ^ s 3 ^?5-TŽ 3 g 3 š $ S g ig 3 V cu S-^ g O ^ ^ 3^= g 3 > ^ 3 ? -g ^ ^ ^ o ^ ^ ^ F ^ 3 3 8 A ^ -g 3 ^ F^iFF ? S 5 s 3 3-- g *§ 8 ^ " X F?g^33-S* g ^ T 3 g g R g g S g-? ^ ^ ^ 3 s ?§4^ S 8 g E^g g.JL izgubljen 2 5i <: ct Š ! H [Posavski muzej Brežice Posavski muzej Brežice [pri gradu Mokrice [Krško polje r = E > > !cerkev Sv. Urha pri Vihrah [Čatež [Brežice O r r N Pl N fN 3) mi fN UD fN rN Trebnje^ t/ 7tWH/(URfl/ ^ miljniki pri katerih napie ni ohranjen miljniki kntonina Pija ^ miljniki MarkA Aurelija in Lucija Vera ^ miljniki Septimija Severa, Karakale in Gete KARTA !: Prostor Dolenjske z domnevno traso rimske državne eeste in najdišči ali prvimi znanimi lokacijami miljnikov: I in 2 Stari trg pri Višnji gori; 3 Hudo pri Stični; 4 Ivančna gorica; 5 Vrhpolje pri Šentvidu ; h potok Temenica pri Kamnem potoku; 7 .le/ero pri Trebnjem; 8 grad Hmelj-nik; 9 II karteljevski klanec; 12 Mačkovce pri Novem mestu ; 13 potok Mala Račna pri vasi Gmajna ; 14 Krakovski go/d; 13 Veliki Podlog; 16 Velika vas; 17 iu 18 Leskovce pri Krškem; 19 Leskovec pri Krškem; 2t) Krško; 21 Krško polje; 22 in 23 Vihre; 24 cerkev Sv. Urha pri Vihrah; 23 Čatež; 26 Brežice; 27 Obrežje. KULTURA Rast 2 / 2006 IS! Prvi miljnik Antonimi Pija je iz Hudega pri Stični (št. 3) z razdaljo 44 milj od Ncvioduna, naslednji je novi tniljnik s karteljevskega klanea (št. 10) z razdaljo 21 milj od Nevioduna, oba sta datirana v obdobje med 10. decembrom 139 in začetkom januarja 140. Tretji miljnikje bil najden v Krakovskem gozdu (št. 14), število pri razdalji ni ohranjeno, verjetno 3 milje od Ncvioduna, datiran je v čas med 10. decembrom 139 in 9. decembrom 140. Naslednji trije miljniki so s Krškega polja. Pri miljniku iz Velikega Podloga (št. 15) in pri milj-niku iz neznanega najdišča, hranjenem v Leskovcu pri Krškem (št. 17), je ohranjen le manjši začetni del napisa iti ju na podlagi ostalih lahko le okvirno datiramo v leto 140 ali 141. Miljnik, odkrit pri cerkvi sv. Urha pri Vihrah (št. 24), je prvi vzhodno od Nevioduna, navaja razdaljo 3 milje od mesta, kar približno ustreza dejanski razdalji najdišča, datirati pa je v leto 141. Zadnji je fragmentirani miljnik iz Čateža (št. 25), ki je datiran enako kot prejšnji, razdalja pa ni merjena od Nevioduna, ampak od nekega kraja na črko A, morda od Andavtonije (Ščitarjevo pri Zagrebu). Ktll.lURA Rast 2 / 2006 Na podtagi ohranjenih mitjnikov iahko sktepamo, da so z de)i na tej cesti pričeti nekje konec teta t39 ati na začetku teta t40 na zahodnem odseku, zaključena pa so hita najpozneje do decembra t4t. Mitjniki Marka Avretija in Lucija Vera Ohranjena sta dva mitjnika sovtadarjev Marka Avretija in Lucija Vera, na obeh so imena v imenovatniku, vrsta det in razdatja nista navedeni. Prvi je fragnientirani mitjnik. najden v sekundarni tegi na gradu ttmetjnik (št. 9). Pri tem so ohranjeni te deti zadnjih štirih vrstic napisa, na podtagi mitjnika iz Vetike vasi (št. t6) ga datiramo v teto ]6t. Verjetno je nekoč stat skupaj z mitjnikoma, odkritima na kartetjevskem ktancu (št. tO-t t), torej na razdatji 2t mitj od Nevi-oduna. Morda k istemu mitjniku spada tudi fragment, kije bit poteti 2005 viden v vrtači nedateč od najdišča te-teh (št. 9). Drugi mitjnik teh dveh cesarjev je bit izkopan v t7. stotetju pri obnovi graščine v Vctiki vasi (št. t6) na razdatji pribtižno 2 mitj od Nevioduna, datiran je v obdobje od 7. marca do 9. decembra )6t. Mitjniki Septimija Severa, Karakate in (^ete Danes poznamo osem mitjnikov Septimija Severa in njegovih sinov Karakate in Gete s te ceste. Kot je navedeno na zaktjučnem detu napisov, so obnoviti dotrajane ceste in mostove (v/7v.v cw7/*M/VM.s za izvedbo det pa je poskrbet guverner province Zgornje Panonije Fabij Kiton (cMrr/A7/e / cv/Vo (';/or7C, /?ro/7/Y/etore). Vsi, pri katerih so ohranjene tudi titutature, so na podtagi 9. tribunske obtasti Septimija Severa datirani v teto 201 (oz. tO. december 200 do 9. december 201), kar tahko domnevamo tudi za ostate. Razdatja je navedena samo na enem mitjniku (št t9). Najzahodnejši mitjnik iz te serije je eden od dveh novih s karteljevskega ktanca (št. 11), nastednji je bit najden na Mačkovski gmajni, pribtižno na razdatji t rimske mitje od prejšnjega (št. )2). Štirje mitjniki teh cesarjev so biti najdeni na Krškem potju. Pri dveh je točnejša tokacija negotova (št. t9 in 2t), vendar je pri prvem, ki je danes hranjen v Leskovcu pri Krškem, navedena razdatja t mitje, kar kaže daje bit najden nedateč od Drnovega, verjetno na zahodni strani. Dva druga s Krškega potja sta bita najdena v Vetikem Podtogu (št. 15) oziroma v Vihrah (št. 22), stednji že zahodno od Nevioduna, verjetno na razdatji 2 mitj. Nastednji mitjnik teh cesarjev je bit najden na vrtu gradu v Brežicah (št. 26), najverjetneje v sekundarni tegi, zadnji pa v Obrežju (št. 27), domnevno na razdatji t6 mitj od Nevioduna. Mitjniki, pri katerih napis ni ohranjen Pri t t mitjnikih napisi niso ohranjeni, bodisi ker so biti uničeni (št. t, 2, 4, 5, 6 in 13) ati so se ohraniti te odtomki, na katerih napis ni bil vktesan (št. 7, 9 in 20), ati pa niso hiti prečitani in so danes izgubtjeni (št. 23). Na enem v cetoti ohranjenem mitjniku napis ni bit vktesan in je morda bit nanesen z barvo (št. )8). Razen dveh, pri katerih točno najdišče ni znano skoraj nedvomno sta bita najdena nekje na Krškem potju (št. t8 in 20), vsi ostati izvirajo z tokacij v neposredni btižini domnevne trase rimske državne ceste. KULHIRA Rast2/2006 LITLRAITIRA BRL.AČAK, D., 2003: Ribnica na Dolenjskem V: /emlja pod vašimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije Vodnik po najdiščih (ur Damjana Prešeren). Ljubljana, 231-232 U l/. J , 1993: Die Verwaltung Pannonicns in der ROmerzeit I, Budapest. HORSTLR, M . 2001. Bauinschriften rOmischcr Kaiser. Untersuehungen zu lnsehriltenpraxis und Hautdtigkcit in Stiidten des westliehen Imperium Romanam in der /cit des Prinzipats -/JAtarra /'.mreArJrfi/tcu 157, Stuttgart U SI I LOVLNJAK. M . Neviodumim.Inseriptionesl.atinaeSloveniael .S7m/a38 /Onerar/a Homana /: Itineraria Antonini Augusti et Burdigatense. edidit Otto Cuntz, B. G Tcuhncr. Stuttgart 1990. /Onerarta /Komaca //: Ravcnnatis Anonymi Cosmographia et Guidonis Gcographica, edidit Joseph Sehnetz, B G 'letihner. Stuttgart 1990 KI IN ASI. D., 1990: ROmisehe Kaisertahelle. Grundztige cincr rOmisehen Kaiserehronologie. Darmstadt KRIŽ. B . 2003a: Draga pri Beli Cerkvi V: /emlja pod vašimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije Vodnik po najdiščih (ur. Damjana Prešeren). Ljubljana. 124-125 KRI/, B., 2003b: Draga pri Beli Cerkvi Antična nekropola, Katalog razstave, Novo mesto. LADISLAV. P., 1891 Paberki stroslovenski. 8 /dinja vas. V: Dom ingver 4. 1891,223-224 LOVLNJAK. M , 1997: Atirje novi miljniki s ceste Lmona-Ncviodunum. /Jr/reo/ošk/ vesVmA 48. 89-96. LOVLNJAK. M.. 2003: Municipium l lavium l.atohieorum Ncviodunum. V: l'he autonomous towns ofNoricum and Pannonia Pannonia I, S'/u/o 41. Ljubljana, 93-105 MASON. P. 2003: Obrcjtje MMI' V: /emlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije Vodnik po najdiščih (ur Damjana Prešeren). Ljubljana. 202-203. MDI.LNLR. A . 1879: bmona. Arehaeologisebe Studien aus Krain. I.aibaeh. ['L I RIt, P.. 1960-1961 K trem novim napisom s spodnjega Posavja, 4r/200.000 <10.000 V OBČNA ODDAJA PRODAJA >100.000 >200.000 <10.000 VSt S!(%) VStf.) Si(%) 3iochiQ3C63vska________________________________________________________________^jcctijeppsavska Beace 3546361 125987 6 3 33 110 5.5 2.7 30 krško 4720544 36638 6 4 24 111 5.4 3.6 21.6 Se/rt ca 6522125 155980 18 4 6 107 16.8 3.7 5.6 14789030 318605 30 11 63 328 9.1 3.4 19.2 kast 2 / 2006 OBČINA ODDAJA PRODAJA >100.000 V 9 c s <10.000 VS >100.000 \/SI(%) >200.000 V9(%) <10.000 VSI (°°) JuaovThocha Slovenija loovdicdna Slovenija Metlika 457132 3760 0 0 2 12 Op 0,0 16/ Semič 41852 0 0 0 1 2 Op 0.0 50,0 Črnomelj 1870923 34108 5 3 15 38 13,2 7,9 39,5 Mirna Peč 6620294 317435 22 5 1 71 31,0 7,0 1.4 Novo mesto 8283451 414297 23 10 19 123 18/ 8,1 15,4 Šentjernej 2576261 105025 8 2 7 59 13,6 3,4 11,9 Škocjan 1251744 20499 0 0 7 37 OP 0,0 18,9 Trebnje 18263388 604171 41 10 77 367 11/ 2/ 21 p Žcčemberk 827373 57194 1 0 5 31 32 0,0 16,1 Dd eniške Tod ice 414419 38288 2 0 1 5 40,0 0.0 20,0 Ritnica 2021957 30703 6 1 24 70 8P 1.4 34,3 Scdraaca 33291 2759 0 0 5 6 OP 0.0 83,3 Kočevje 7733801 53517 4 1 0 6 66/ 16,7 op Loški potek 79230 0 0 0 10 11 Op 0,0 90,9 50475116 1681756 112 32 174 838 13.4 3.8 20.8 legenda: ODDAJA individualna kvota. dode'lienanosileemkinet!iskegagt)SiH'dnrstv;ik('neeiimja2<)()5/aoddai«iiilekat)dknp()valeeni na nivoju občine PRODAJA individualna kvota, dodeljena nosileeni kmetijskega gospodarstva konee maja 2005 /a prodajo mleka in mlečnih izdelkov na kmetiji na nivoju občine >100000 Stevilokinetiiskihgospodnrstevsproi/vodnjo.večjoodlOOOOdkg.kjerkoiičinaproi/vodnjeonmgočavsaienodelovno mesto >200000 Število kmetijskih gospodarstev, ki dosegajo prag rentabilnosti proizvodnje <10000 Število kmetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka kot s stransko dejavnostjo kmetije VSI - Število vseh kmetijskih gospodarstev v občini, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka ali mlečnih izdelkov DKU/.nt N A VPRAŠANJA Rast 2 / 2000 kmetijah, ki imajo dovoljeno proizvodnjo vsaj za zaposiitev enega delovnega mesta, ta proizvodnja ohranjena vsaj še naslednjih deset ict, ko se izteče obstoječa shema proizvodnje mleka v Evropski uniji To še ne pomeni, da je ta proizvodnja že rentabilna, saj lahko predstavlja le del celotne proizvodnje ob sicer diverzillciranem proizvodnem programu. Mejo rentabilnosti lahko vzamemo pri proizvodnji vsaj 200.()()() kg na leto oh še drugih elementih, ki pa za našo analizo niso najpomembnejši. Iz. izkušnje vemo, da bo proizvodnja na mnogih kmetijah ostala tudi pod siceršnjo mejo rentabilnosti, vendar ho morala hiti podprta z. drugačnimi motivi kot zgolj ekonomičnost. Iz strukture proizvodnje mleka je mogoče razbrati, da je bilo preoblikovanje kmetijskih gospodarstev prepuščeno zgolj gospodarjem na kmetijah, ki pa so imeli vizijo razvoja in to praviloma le v okoljih, ki so tudi sicer ekonomsko bolj zdrava. Območje gornjega toka doline Krke s Suho krajino. Bela krajina in celotna zahodna Dolenjska, ki resnici na ljubo vendarle imajo kar dovolj potenciala za tovrstno dejavnost, nimajo niti 20 proizvajalcev, kjer hi ta proizvodnja omogočila vsaj eno delovno mesto, in od tega samo pet (5), na katerih lahko rečemo, da je proizvodnja ekonomsko upravičena. Območje, ki je v prejšnji državi shiralo, sc še ni in sc verjetno tudi ne bo postavilo na zdrave ekonomske temelje. Zaradi ostarelosti nosilcev kmetijskih gospodarstev, neperspektivnosti, ker ni mladih prevzemnikov, je pričakovati, da ho to območje še bolj osiromašeno. Občinska politika pa raje vlaga javna sredstva v obnove grajskih zidov ali v prireditve Marjan Dvornik PROIZVODNJA Ml.UKA-(ZAMUJINA) ['RIUOŽNOS ! ZA KMIIIJSKAOOSRODARSIVA ! !'!! RADIRA: )JrcdhaSvcta$tl78K/()3 Urcdha Komisije Ul 3'J5/t)4 Uredba RS St 10/05 Zapisniki delovne skupine/a i/vedho projekta otnlečne kvote« DRUŽB!NA VPRAŠANJA Rast2/2006 vrste »kruha in iger«. Očitno se ho zgodilo, da ho to obtnočje postalo zanimiva destinacija za bogatejše prebivalce iz centra države, ki bodo iskali tnirne kotičke za porabljanje svojega prostega časa na svežem zraku brez vonja gnojniščne jame. Okolja s kmetijskimi gospodarstvi, ki so se v večji meri prestrukturirala, so v bližini industrijskih centrov. Izjemno pozicijo ima v Posavju Sevnica, na Dolenjskem pa je nekoliko nad povprečjem Mirna Peč, saj delež večjih proizvajalcev odstopa od siceršnjega povprečja. Očitno je odigrala pomembno vlogo boljša kmetijska politika na občinskem nivoju, ki je bila dovolj prijazna in občutljiva za spodbude, ki prinašajo dolgoročno dobre rezultate. V drugih okoljih pa smo slišali predvsem velike besede lokalnih politikov, ki jih niso spremljala ustrezna dejanja. Ta trditev velja ob predpostavki, da je država vsem nudila enake možnosti. Ta predpostavka drži. Sklep Iz prikazanih podatkov je potrebno izluščiti spodbude tako županom kot strokovnim službam v zavodih. Občinske kmetijske politike lahko s sistematičnim podpiranjem in subvencioniranjem začetnih stroškov pri izvajanju investicij v veliki meri opogumijo tista potencialna kmetijska gospodarstva, ki imajo naravne danosti za večje povečanje proizvodnje mleka ali mlečnih izdelkov. Predlagam tudi, da referati za kmetijstvo na občinah začnejo aktivno spodbujati prestrukturiranje s spremljanjem ponudbe prodaje kvot z namenom, da se te ne bodo selile v druga območja. S subvencioniranjem nakupa kvot perspektivnim kmetijam pa bodo izboljševali ekonomsko stanje na njih. Na ta način bi lahko spodbujali predvsem mlade gospodarje, da se bodo hitreje odločali za investiranje v nove kapacitete, saj bo v prihodnje predhodno lastništvo individualnih kvot eden od obveznih pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev. K tej aktivnosti je potrebno dodati še večje angažiranje pri zemljiški politiki, vključevanje državnih inštitucij in uporabo podjetniškega pristopa pri črpanju evropskih sredstev. Z vstopom v EU se v Sloveniji vse pogosteje pojavljajo razne svetovalne organizacije, ki s sredstvi EU usposabljajo predvsem strokovnjake, pa tudi posamezne nosilce kmetijske dejavnosti. Žal se tudi tu dogaja, da te informacije prepozno pridejo na obrobje Slovenije. Tudi tu bi lahko tako lokalne skupnosti kot stroka učinkoviteje izrabljale ponujeno roko pomoči in prenašale znanje in sodobne rešitve v konkretna okolja. Kot izziv pa ponujam predlog, da vse občine v statistični regiji ustanove razvojno agencijo za prestrukturiranje kmetijstva po zgledu podjetniškega centra. Ta naj združi tako stroko kot vire in s sistematičnimi spodbudami omogoči pospešitev prestrukturiranja naših perspektivnih kmetij. Draga. sek. [. grob 7. bikasta žara z zaključkom v obliki petelina; loto: Borut Križ. RAST L. XV!! V Marinka Dražumerič NESNOVNA KULTURNA DED!ŠČ!NA SLOVENIJE Vzbirki Dnevi evropskckulturne dediščine, ki jo izdaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je i/.šlanova. že 16. knjiga. Njena vsebina je tokrat namenjena nesnovni kulturni dediščini Slovenije, tej /vrsti dediščine pa so bili posvečeni tndi Dnevi evropske kulturne dediščine v mesecu septembru leta 2005. / i/lmronitcmc jcorgani/attir prireditev in izdajatelj knjižne zbirke sledil usmeritvam IJNUSCO-ve Konvencije o varstvu nesnovne kulturne dediščine, sprejete leta 2003. Konvencija poudarja pomen dediščine na lokalni in nacionalni ravni ter nujnost spoznavanja kulturnih identitet v mednarodnem okolju, njen namen pa je ohranitev različnosti identitet narodov in etničnih skup-imsdvnajširšcnimatcriahicm.druž-henem in duhovnem obsegu, ki so ogrožene zaradi globalizaeijskih procesov na področju gospodarstva, komunikacij, jezikov, narečij in kulture nasploh. Ker pri nas etnologija že več kot stoletje znanstveno raziskuje kulturo in način življenja svojega naroda ter evropskih in svetovnih kultur, ne preseneča, da je pri pisanju posamez-nih poglavij sodelovalo kar enajst uglednih slovenskih etnologov različnih generacij, ki delujejo vznan-stvenih. pedagoških, muzejskih, spo-meniškovarstvenih ter drugih usta- novah. Svoje moči in znanje so združili .lanez Bogataj. Vito I lazler. Zvezda Koželj. Monika Kropcj. Vlasta Mlakar, Katalin Munda llirndk. Martina Piko kustja. Mirko kamovš. Martina kcpinc. Marko Terseglav in Nena Židov, kezultat njihovega dela je vsebinsko bogata publikacija, ki širi vedenje o naši nesnovni kulturni dediščini in njenem pomenu v preteklosti.govori pa tudio njeni vpetrs-sti v sodobne tokove življenja. Avtorji sc niso omejili lena o/cmljc današnje države, ampak so predstavili tudi nesnovno kulturno dediščino slovcnskili manjšin na Mad-žarskem. v Avstriji in Italiji in nesnovno krdtumo dediščino (tujih) etničnih skupnosti v Sloveniji. V publikaciji so s posameznimi večjimi poglavji, ki sc delijo še na podpoglavja, predstavljene šege in navade, verovanja, bajeslovje, kratke prozne oblike, branje, likovno obzorje. pesništvo in glasba, plesna dediščina.gledališka ustvarjalnost.prosti čas in zabava, viri znanja, zdravilstvo. znanje o rastlinskem, živalskem svetu ter vremenu, tehnično znanje, znanje in vedenje o prostoru ter zgodovinska zavest in geografsko obzorje. Posamezna poglavja spremlja poučna opredelitev pojma, kiga obravnavajo, in bogato ilustrativno gradivo, kar daje publikaciji svojevrsten čar. Davorin Vuga ODMIVIINOD/.IVI Rast 2 / 2006 SLOVENSKA ODPORNIŠKA FOTOGRAFIJA Franc Fahcc, Dejan Vončina: .SVcmeMAAt/ Ljuhtjana: Modrijan, 2005: 223 str., x 25S črnobciimi in i) barvnimi iotogratljami ter <5 črno-bciimi faksimiii dokumentov oziroma 3 črno-hetimi reprodukcijami grailk; predgovor: Jože Pirjevec. Oh b()-letnici konca druge svetovne vojne je založba Modrijan opravita restiičtnr veliko dejanje, s tem da je izdala tehtno slikovno nmnogra-tljo tržaškega zgodovinarja l'ranca I abca in muzejskega svetovalca Dejana Vončine o slovenski odporniški Ibtograliji. Delo torej, ki kljub številnim tbtogralljam velikega in tudi malega formata. oh siceršnjih obveznih izbranih reprodukcijah dokumentarnega in graličnega gradiva, deluje izključno strokovno, znanstveno. saj gradi na načelu preverjene uhikacije virov iti z opombami potrjene razlage, kar omogoča vsakokratno preverjanje takšnih ali drugačnih navedb. Poleg tega sta se avtorja dodobra poglobila v problematiko dokumantarne oziroma reporterske fotografije, ki se je dokončno uveljavila prav med zadnjo svetovno vojno in ki je nakazala nesluteni povojni razvoj vse do danes, ob vselej prisotnem zavedanju. da bi bili morda prav prenc-kateri izjemni akcijski oziroma obveščevalni posnetki prav lahko plačani z. glavo samih avtorjev: v knjigi navedeni odporniški fotograli so tveganju navkljub preživeli! Odlična monografija, ki razgrinja, uhicira iti personalizira marsikatero dobro znano in večkrat objavljeno tbtogralijo, oh presenetljivem odkritju eelo serij barvnih diapozitivov domači javnosti, se začenja s predgovorom tržaškega profesorja Jožeta Pirjevca (/z 3), velikega poznavalca problematike slovenske predvojne, vojne in povojne zgodovine, s posebnim posluhom za razmere na Primorskem in v I rstu. l ako ta jasno pove. da načelno niti najmanj ne obstaja razlika med slavnimi poklicnimi vojnimi fotogratl propagandisti iz tabora protihitlerjevske koalicije, recimo med Robertom Capo ali Jevgenijem Haldejem (in ne: Pvgc-nijem Kal dej em!) ef cor;.so//c.s. in našimi odporniškimi fotograli iz bolj ali manj ljubiteljskih vrst. z izjemo peščice predvojnih profesionalcev: kljub neprimerljivosti glede razpoložljive fotografske tehnike in materialov so si stvaritve te množice znanih in neznanih avtorjev, tako tujih kot domačih, v nečem vendar skupne - so del kolektivnega spomina in neprikritega ponosa na nek krvav ter vendar human boj za svobodo. Zanimiva je Pirjevčeva misel, da med drugo svetovno vojno. »odvisno od ideologije nacifašizma in komunizma. postane fotografija, še bolj kot v preteklosti, tudi sredstvo politične propagande in je povzdignjena na raven ikone«. Prav tako Pirjevec ugotavlja, da v času narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem »muze niso molčale« in da so se tako kakor na drugih področjih sprostile »nove energije, ki so dale slovenskemu odporništvu znotraj jugoslovanskega in evropskega posebno značilnost in ceno«. Po tej naravnost epski oceni mednarodne vrednosti naše odporniške fotogratije sledi sistematična študija obeh glavnih avtorjev, začenši z razvojem slovenske reportažne socialne fotogratije do druge svetovne vojne, z nadaljevanjem z. vojno in okupacijo aprila 1941, ilegalno fotografijo in s fotografijo v partizanskih bolnišnicah, fotoreportažo med interniranci v italijanskih taboriščih, z vojno fotografijo v partizanskih enotah od leta 1941 do prve polovice leta 1943, urbano odporniško fotografijo v Ljubljani od aprila 1941 do osvoboditve maja 1945. z letom 1943 kot mejnikom v razvoju partizanskega gibanja in fotografske dejavnosti, razmahom fotografske dejavnosti in organiziranosti fotoreporterske službe med partizanskimi enotami v letih 1944 in 1945 (posebno sta obdelana ustanovitev Ibtosekcije (Slavnega štaba Slovenije in oblikovanje pra- ODMI V! IN OD/IVI Rast 2 / 2006 vilnika o organizaciji fotorcporterske službe ter ustanovitev ter delovanje fotosekcijc Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta SNOS). s propagando in obveščevalno vlogo partizanske lotogratijc med narodnoosvobodilnim bojem (posebno so obdelani organizacija prvih fotografskih razstav, izdelava fotografskih albumov in partizanski barvni diapozitivi, krst višek tehničnega razvoja fotografskih posnetkov - resnično velik novn/n/), z. razvojem in delovanjem fotoreporterske službe v operativnih območjih Narodnoosvobodilne vojske Slovenije (posebno so obdelani Četrta operativna cona. Sedmi in Deveti korpus), ssklepni-mi boji za osvoboditev Slovenije, z odporniško fotografijo in zavezniki, s preskrbo in nakupom fotografskega materiala, z značilnostjo partizanskega fotoreporterja, razliko med partizansko, italijansko, nemško in domobransko lotograti jo na slovenskem ozemlju v letih 194) 1945 (zelo pomembne ugotovitve: posebno je izpostavl jena razlika v delu nemških propagandnih čet oziroma propagandnih poročevalcev, v izvirniku se jun sicer pravi /'AI/'/'o/«/go/;iA/ Ad//;pc/g/;/c/; I. /'A /T'/'/c/;/c/') in s sklepom (»glavna značilnost slovenske odporniške fotografije je njetiadoktunentarnost«), vse do portretov potnembnejših naših odporniških fotoreporterjev (tu velja posebno izpostavili dela Božidarja Jakca siceršnjega navdušenega cineasta, pa Janeza Milčinskega izjemno tlragoceni posnetki humanitarne narave v partizanskih bolnišnicah, Ivana Pirnata izredno kakovostna laboratorijska obdelava posnetkov. MiranaPavlina začetki italijanske okupacije, Jakoba Prešerna - okupirana! jubljanavžici.BdijaŠcUiausa osvobojeno ozemljcvUclikrajini. CoraŠkodlarja predvojnega fotoreporterja časnika .////ro. znanega po barvnih diapozitivih iz partizanske Uele krajine itd ). Kot koristen dodatek so navedene kratice ustanov, ki hranijo v monografiji objavljene lo-togralije. in imensko kazalo, brez siceršnjih dodatnih informacij, ki pa ima navedbo paginacije. / obdelavo iti predstavitvijo snovi. ki zahteva posebna vedenja in velik pregled nad slikovnimi viri. smo zadovoljni: vknjigi tako vidimo nckttjresuičtio temeljnih litograf- skih pričevanj iz naše tncdvojtie zgodovine, na primer: na pp. 36—37 Janez Milčinski. /Je T/;7e//wA/ ope-///'/; v pri/*//zrr/i.sA/ /io/w'.Šzr/e/ Zgo/'//// ///*a.s//t/A. Ar/eev.vA/ /r/g. ///r//*ec /9-/-/ (očitno posneto s satnosprožilcem!): nap. 41 Božidar Jakac. /Ar/V/z////-.sAr; /'o/n/šuteo .S7«/7 /og v Aoeev.sAe//; /og;/. .sep/e/n/ie/' /9-/-/ (magična igra svethibe, sence iti dima!); na pp. 5S .vr/.. velika patmratnska slika z dobro diagonalno-eliptično kompozicijo (posneta na hitro in na skrivaj, fo-tograla je zaznala le mlada mati z lesenim meščanskim otroškim vozičkom!) Jakob Prešeren, A9e/'/t/ 6/oA v .S'e/;/v/7/;/ //// /./7//r//7//// - /e/Ao/oeiv /7/ A/p/Ar/.s// Ar/ž. 2