LICE KRIMINALA SE SPREMINJA
(Ne)vsakdanje tatvine rastejo!
1. del!   ;
Struktura kriminala se letos spreminja tu-di v občini Ljubljana Vič-Rudnik, kot tudi v drugih slovenskih okoljih. Na spremembe vpliva več dejavnikov, med katerimi so ne-dvomno: spremenjen gospodarski položaj in zaostrene razmere, porast samozaščitnega vedenja občanov in približevanje delavcev milice okolju, končno tudi z ustanavljanjem novega oddelka v Horjulu. Porast kaznivih dejanj nasploh ni očiten, temveč so le struk-turne spremembe v prej omenjenih smereh. Resnica pa je, da tudi drugačna struktura kriminala ne obeta kriminalcem boljših ča-sov, saj jih miličniki skupaj z delavci oddel-ka za zatiranje kriminalitete in različnimi strokovnimi službami UJV uspešno odkriva-jo. Po drugi plati pa je res tudi to, da pov-zročajo kazniva dejanja, ki so v porastu, miličnikom več dela in da jih je večkrat tudi težje odkriti. Velikokrat gre namreč za manjše vrednosti pri tatvinah in jih ljudje niti ne prijavljajo, pa je potem seveda odkri-vanje storilcev bolj slučajno in naknadno, ko storilec dejanje ponovi in ga zalotijo. Miličniki z viške postaje milice poudarjajo, da naj občani prijavijo vsako malenkost, saj lahko le tako milica že v začetku onemogoči storilca in s tem onemogoči tudi širjenje njegove dejavnosti, torej tudi to, da bi za-bredel globlje. Zadeve se namreč začnejo večkrat kar precej nedolžno in če so prepre-čene že v začetku, potem ni nadaljevanja, sicer pa prevečkrat je...
Spomladi so bile zelo pogostne tatvine poljskih pridelkov, predvsem solate. Takšna dejanja so bila očitna tudi v sedanjem jesen-sketn času ob spravilu pridelkov. Pri manjši kraji solate res ne gre za veliko vrednost,
vendar ob sedanjih cenah zelenjave to tudi znese nekaj. Viški miličniki pa so pri svojem delu srečali tudi večje tatvine poljskih pri-delkov: več kilogramov zelenjave itd. To pa gojitelju zelenjave povzroča že znatno ško-do, saj so pridelki izginjali s polj vrtnarjem in pridelovalcem, ki zalagajo Ijubljanski ži-vilski trg. Čeprav se marsikdo nasmehne ob kraji solate in poreče, da gre le za navadno deško »rabutanje«, pa to pri vrtnarju ali zelenjavarju pomeni ogrožanje njegovega dohodka in rezultatov njegovega dela. Časi so se pač toliko spremenili, da si marsikdo oskrbi zelenjavo s krajo, da »privarčuje«.
Ozininica na udaru        >'
Ni malo tudi primerov, ko si izberejo sto-rilci za cilj vloma in tatvine kleti. Te so prava zakladnica. Kot je bila pred leti kraja recimo kompota iz kake kleti bolj posledica objest-nosti, kot pa česarkoli drugega, pa je sedaj drugače. Kleti so večkrat polne dobrbdošlih pridelkov in vloženih dobrot, ki so v trgovi-nah zaradi cen in padca kupne moči vse manj dosegljive. Kozarec vloženih gobic pa je že kar lep plen, saj stanejo v trgovini četrtlitrski kozarčki 100 dinarjev. Te »obi-ske« imajo na vesti mladoletniki, pa tudi drugi. Sploh pa so kleti zelo zanimiv cilj tudi zaradi vseh drugih stvari, ki jih občani shra-njujejo tam. Kleti pa imajo še eno prednost: največkrat so nezaklenjene, malo je takšnih, ki imajo skromno žabico na vratih in še mnogo manj je tistih, ki so resnično solidno zavarovane in zaklenjene. Te slednje naj-večkrat tudi niso cilj vlomilcev.
Takšen odnos do stvari, ki jih shranjujejo prebivalci v kleteh je vsaj nesamozaščiten, če ne že malomaren. V kleteh shranjujejo lastniki smuči, katerih cene gredo z okovjem vred v stare milijone, pa tam je različno
električno in drugačno orodje, ki velja nekaj novih tisočakov itd. Vse to je največkrat za nezaklenjenimi vrati in torej kar vabi nepo-klicane. Številne kleti - posebej v blokih -so le razdeljene z lesenimi okviri in deščica-mi, skozi katere si lahko storilec temeljito ogleda, kaj bi bilo zanj in potem le »poteg-ne« žabico z vrat. Seveda pri kleteh odigra svoje tudi dejstvo, da jih številni stanovalci obiščejo le nekajkrat letno in kaj se dogaja v tem času tned njihovimi obiski, seveda ne vedo. Ko po nekaj mesecih odkrijejo zade-vo, je seveda največkrat prepozno za karko-li. Resnica pa je, da so stanovalci blokov večkrat še preveč brezbrižni do tega, kdo šari po kleteh in se vedejo po načelu »kaj me briga«. To načelo velja seveda le do trenutka, ko zazna, da so izginile njegove smuči. Z malo več zavarovanja kleti in malo več samozaščitnega vedenja bi lahko teme-ljito zmanjšali število nezaželenih posegov v te prostore. Večkrat pa tudi oškodovanci enostavno ne želijo prijavljati kake manjše kraje, češ saj se ne izplača. Predstavljajo si namreč, da to potegne za seboj čuda potov, zapletov, administracije in izgube časa, pa se raje sprijaznijo z izginotjetn reči. Resnica pa je povsem drugačna* saj postopek sploh ni zapleten in zadeva s prijavo milici je urejena v nekaj minutah. Takšna prijava pa veliko koristi miličnikom, saj lahko po njej opozo-rijo okolico na večjo budnost, če pa je deja-nje le eno v seriji, pridejo lažje do storilca.
Tatovi se odločajo tudi za kruh, salamo, sir
Predlani so začeli viški miličniki opažati pri svojem delu, da izginjajo prehrambeni artikli iz trgovin. Ta trend se je nadaljeval tudi v lanskem letu in traja še letos. Po trgovinah je bilo kar precej zmikanja pre-hrambenih artiklov. Čeprav gre za majhne. vrednosti, je dejstvo, da zrno do zrna... in v trgovini je lahko znatna škoda. Zato želijo miličniki, da bi v trgovinah dosledno prijav-
ljali vse storilce, ki jih odkrijejo. Takšnih tatvin niti ni malo, saj je treba upoštevati še to, da jih veliko ostane neodkritih. Čeprav se komu zdi žvečilni gumi, ki ga nekdo ukra-de, nepomembna malenkost, je to res le do tega trenutka, dokler ni to začetek naslednje kraje in odnosa do skupne lastnine, ter tega, da se to širi. Zato je tudi ukraden žvečilni gumi važna reč, kljub malenkostni vredno-sti.
V trgovinah opažajo vse več kraj kruha, salame, sira in sploh jestvin. Te kraje so posledica gospodarskega položaja, pa če nam je to prav ali pa ne in če to priznamo ali pa ne. Za zlikovce so zanimive tudi skladov-nice mleka, jogurtov, smetane itd, ki jih puščajo v jutranjih urah pred trgovinami tovornjaki, ki razvažajo blago. Nekaj je tudi še .primerov kraje steklene embalaže in po-dobnega. Resnično gre pri vseh teh dejanjih za manjše vsote in manjšo škodo, vendar zaradi tega te družbene nevamosti ne kaže podcenjevati in zanemarjati. Zadeve se lah-ko preveč razširijo in z gospodarskim polo-žajem, ki ne bo preko noči boljši, so dane razmere za to. Zato so potrebna odkrivanja že v začetku in budnost občanov lahko pri-pomore bistveno k temu, da pojave povsem zavremo, saj jih povsem odpraviti pa jasno ni mogoče. Posebej pri mladoletnikih so starši tisti, ki lahko storijo ogromno. Otrok, ki je brez lastnih virov dohodkov in prinaša dotnov takšne ali drugačne stvari kar po tekočem traku, bi moral vzbuditi pozornost, vsaj pri starših, ki ne zanemarjajo otrok. Nekaj let star primer, ko je mladoletni sine prinesel domov najprej prvi teden televizor, drugi teden gramofon, tretji teden magneto-fon itd. pa se staršem to sploh ni izdelo čudno in so vzeli kot povsem logično poja-snilo, češ da je vse to dobil kot darilo od prijateljev, kaže kako malo se nekateri starši zanimajo za početje in kasnejše počutje svo-jih otrok.
7;    ,         (nadaljevanje prihodnjič) MILOVAN DIMITRIČ