v vrtcu in šoli Gradimo dobre odnose Šola je prostor za učenje in delo, za vzgojo in srečevanje, je delovno mesto za učitelje in druge zaposlene, je okolje, kjer je veliko otrok in kjer otroci preživijo veliko časa. Zato šola vrvi. Vrvi od dogajanja in velik del tega dogajanja so tudi odnosi. Nenehno in množično se vzpostavljajo, spreminjajo, krepijo, rahljajo, tudi zaostrujejo in blažijo. Verjetno imamo vsi izkušnjo, da odnosi v nekem okolju odločilno vplivajo na naše počutje in tudi našo ustvarjalnost. Lepi odnosi ustvarjajo dobro počutje in omogočajo učinkovito delo, in če nič drugega, sta to dva razloga, zakaj je potrebno in pomembno zavestno prizadevanje za lepe odnose v šoli – učenci in učitelji si zaslužijo okolje, v katerem se bodo dobro počutili in ob tem tudi dobro delali. Kaj lahko starši storimo za lepe odnose v šoli Odnosi med različnimi skupinami v šoli Šola je namenjena otrokom in otrok je v šoli tudi največ, zato se med njimi vzposta- vlja veliko odnosov, ki jih seveda oblikujejo predvsem učenci, nedvomno pa lahko od- rasli – starši, učitelji in drugi zaposleni v šoli – na te odnose vplivamo in to je tudi naša naloga. Druga skupina, ki je v šoli 'doma', so učitelji in drugi zaposleni. Tudi odnosi med njimi so ključnega pomena za poču- tje in delo. Starši imamo na odnose med zaposlenimi majhen vpliv, pa še ta je zelo posreden. Ključni za šolo so odnosi med učitelji in učenci. Največjo moč in s tem odgovornost za oblikovanje teh odnosov imajo učitelji, pomembno pa je tudi usmer- janje otrok s strani staršev za vzpostavljanje teh odnosov. Večina staršev vstopa v šolo precej poredko in takrat vzpostavlja odnose predvsem z učitelji. Kot odrasli seveda pri tem nosimo svoj del odgovornosti za razvoj Anton Meden, prof., dr., je oče petih otrok in predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije. Več kot deset let si prizadeva za povezovanje staršev in njihovo dejavno sodelovanje v šolskem sistemu. Je redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. lepega odnosa, ne gre pa prezreti dejstva, da so učitelji v šoli na 'svojem terenu' in imajo poleg človeške tudi profesionalno odgovor- nost za gradnjo dobrih odnosov. Čeprav smo starši v šoli redko fizično pri- sotni, pa je naš vpliv (in posledično odgo- vornost) na oblikovanje odnosov, v katere so vključeni naši otroci, precejšen. V dobro otrok se moramo potruditi, da čim bolje iz- koristimo svoj vpliv na odnose, ki jih v šoli vzpostavljajo naši otroci, in se seveda po- truditi za dobre odnose, v katere v šolskem prostoru stopamo sami. Ker so odnosi po svoji naravi dinamični in v šolskem prostoru še posebej vrvijo in ker so v nekatere vključeni otroci, je skrb za lepe odnose trajna naloga. Nikoli ni do konca opravljena, tudi dosežen lep odnos je treba vzdrževati in se zanj vsakodnevno truditi. Na srečo pa to tudi pomeni, da je pokvarjen odnos mogoče popraviti, če se za to potrudimo. Prvine lepih odnosov Na delavnicah o odnosih med učitelji in starši, o katerih sem pisal v prejšnji številki Vzgoje (marec 2019, št. 81), se je kot temelj lepih odnosov vedno znova izpostavilo spoštovanje. Številni udeleženci delavnic so izpostavljali, da brez spoštovanja odnos ne more biti zadovoljujoč in spodbuden. Spoštovanje mora biti obojestransko in načeloma naj bi vsak od dveh, ki vzpostavljata odnos, pri sebi poskrbel, da pristopi spoštljivo – ne glede na to, ali se srečata prvič ali se že dobro poznata. Pa v praksi ni tako lahko. Foto: Peter Prebil 16 Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 v vrtcu in šoli Gradimo dobre odnose Vzgoja, junij 2019, letnik XXI/2, številka 82 17 Spoštovanje mora biti seveda obojestran- sko in načeloma naj bi vsak od dveh, ki vzpostavljata odnos, pri sebi poskrbel, da pristopi spoštljivo – ne glede na to, ali se srečata prvič ali se že dobro poznata. Pa v praksi ni tako lahko. Udeleženci delavnic so povedali, da odrasli med sabo veliko- krat zapademo v skušnjavo, da se v odnosu postavimo nad drugega. Posamezni starši morda zato, ker so bolj izobraženi, več za- služijo, imajo pomembne funkcije, učitelji morda zato, ker so na 'svojem terenu' ali ker so navajeni učiti in tudi v starših vidijo nekoga, potrebnega poučevanja. Ohraniti spoštljivost v takih okoliščinah je gotovo velik izziv. Kot pot do lepih odnosov in hkrati pokaza- telj dosežene ravni odnosov so udeleženci delavnic prepoznavali dobro komunikacijo – seveda spoštljivo, odkrito, dobronamerno in čim pogostejšo. Ob taki komunikaciji odrasli vedno znova ugotavljamo, da smo na istem bregu, da imamo skupno odgovor- nost – naše otroke – in da smo eni in drugi vredni zaupanja in spoštovanja. Če se po- govarjamo, nas naša različnost in različnost naših izhodišč nehata begati (na primer: starši izhajamo iz svojega otroka, učitelji praviloma iz skupine, razreda) in ugotovi- mo, da se lahko prav zaradi različnosti do- polnjujemo pri opravljanju skupne naloge. Vprašanje, kako tak odnos zavestnega spo- štovanja soljudi in veščine dobre komuni- kacije kot prvine lepih odnosov posredo- vati otrokom, je v bistvu temeljno vzgojno vprašanje. Koliko smo pri vzgoji uspešni, se lahko odraža tudi v odnosih, ki jih vzposta- vlja naš otrok v šoli. Ko skušamo posredno vplivati na njegovo oblikovanje odnosov z drugimi, ga tudi vzgajamo. Posredni vpliv in zgled Orodje, ki ga za oblikovanje odnosov uporabljamo odrasli (komunikacija, po- govor), je seveda učinkovito tudi, ko vzpostavljamo odnos s svojim otrokom in ko želimo vplivati na to, kako bo on vzpostavljal odnose. Osebna izkušnja pri tem zelo sovpada s tistim, kar je bilo o ko- munikaciji že velikokrat napisano – zelo pomembno je poslušanje (pa tudi prever- janje, da je bilo prav slišano). Pogovor z otrokom, kako se v šoli počuti, s kom se rad pogovarja in s kom morda ne in zakaj, kako dojema učitelje, je lahko izhodišče za to, da mu tudi kaj povemo (in preve- rimo razumevanje povedanega), da mu pojasnimo ravnanje učiteljev, ki ga otroci včasih ne razumejo, da v njem zbudimo občutek empatije do sošolca, s katerim se večina nerada druži, da mu na način, ki mu je blizu, povemo, zakaj je treba biti spoštljiv do vseh. Tak pogovor seveda ter- ja svoj čas; pogovorimo se lahko le takrat, ko je otrok na to pripravljen in ne zamu- dimo priložnosti, ker imamo drugo delo, poleg tega pa taki pogovori tudi zahtevajo precej časa – sploh če so pogosti, kar naj bi vsekakor bili. Zagotovo je pri današnjem načinu življenja čas z obeh navedenih vidikov lahko težava. Zaradi zaposlenosti staršev in delovnega časa se nemajhnemu deležu otrok lahko zgodi, da od dopolnjenega prvega leta sta- rosti z vzgojitelji v vrtcu in potem z učite- lji v šoli preživijo več budnega časa kot s starši. Poleg tega je po besedah pediatrov dopoldanski čas, preživet v šoli, tisti, ko so otroci bolj spočiti, dojemljivi, ustvarjalni. V takih primerih je res vprašanje, kako in koliko starši lahko opravijo svojo vzgojno vlogo. Ne glede na objektivne težave pa je čas, ki ga namenimo zanimanju za otro- kove odnose v šoli in vzgoji ('posrednemu vplivu') za vzpostavljanje lepih odnosov, bogato naložen. Poleg pogovora imamo starši še eno močno orodje pri vzgoji za odnose. To je zgled. Poleg pogovora imamo starši še eno moč- no orodje pri vzgoji za odnose. To je zgled. Seveda so otroku lahko 'splošen' zgled za vzpostavljanje odnosov odnosi v družini (tako med staršema kot med starši in otro- ki ter otroki med seboj). Po moji osebni izkušnji pa so odnosi zunaj doma, v tem primeru v šoli, tako drugačni, da otrok po- trebuje še bolj konkretne zglede. Zato mu omogočimo, da zazna naš spoštljiv odnos do učiteljev in prijateljsko pozitiven odnos do njegovih vrstnikov, tudi tistih, s katerimi se trenutno ne razume. Sklep Odnos se sicer primarno vzpostavi med dvema osebama, v skupini je število odno- sov veliko in z medsebojnimi vplivi se obli- kujejo kompleksni vzorci. Te medsebojne vplive je mogoče izkoristiti za to, da 'klimo', ki jo ti odnosi ustvarjajo, usmerjamo k po- zitivnemu. Če je večina odnosov pozitivnih, to pripomore k temu, da bodo tudi na novo vzpostavljeni odnosi 'živeli' v tem duhu in da bodo tudi nekoliko manj lepi odnosi imeli boljše možnosti, da se izboljšajo. Tudi zelo težki primeri, ko posameznik pri sebi nikakor ne uspe vzpostaviti osnovnega spo- štovanja do drugih, v skupnosti z večinsko zdravimi odnosi pustijo manj posledic kot v skupnosti, ki odnosom posveča premalo pozornosti. Zato je vzgoja za lepe odnose poslanstvo, ki se ga moramo zavedati vsi odrasli, mu nameniti dolžni čas in odgovornost za lepe odnose v prihodnosti tako postopno prelo- žiti na ramena prihodnjih generacij. Foto: Petra Duhannoy