XIX - 90-91 - 1998 ACROCEPHALUS Evropa ponuja in grozi kratek pregled predpisov Evropske zveze s področja ohranjanja biodiverzitete Europe offering and threatening a short review of the EU rules regula ting the conservation of biodiversity Biodiverziteta ali biotska pestrost pomeni raznolikost življenja na Zemlji in obsega genetsko, vrstno in ekosi- stemsko komponento. Republiko Slove- nijo, ki se razteza na vsega O ,004 % celotne zemeljske površine oziroma na 0,014 % kopnega, označujemo za evropski biotski park, predvsem zaradi naslednjih značilnosti: - tu živi l % vseh živih bitij in več kot 2 % kopenskih in sladkovodnih (celinskih) vrst, . - v Sloveniji je bilo doslej odkritih 22 .000 vrst (strokovnjaki pa ocenjujejo, da je skupno število v rst celo med 50.000 - 120.000 vrst), - tu uspeva 36 endemičnih rastlinskih taksomov, - posebnosti predvsem v cca. 170 v podtalnici in v jamskih vodah živečih vrstah, tudi endemičnih . Omenjeni podatki so povzeti po delu Mršica (1997) in poročilu Ministrstva za okolje in prostor (1997). Pester je tudi sestav ptičje favne v Sloveniji. Doslej je bilo pri nas registrira- nih več kot 360 vrst ptic (po poročilih KRED), Ornitološki atlas gnezdilk nava- ja za Slovenijo okoli 220 gnezdečih vrst (GEISTER, 1995), okoli 190 vrst pa v Sloveniji bolj ali manj redno prezimuje (SOVINC, 1994). V Sloveniji, tako kot v Evropi (z izjemo nekaterih sredozemskih otokov), sicer ne bomo našli nobene endemične vrste ptic, pa tudi med globalno ogroženimi vrstami ptic (po merilih BirdLife International) ima v Sloveniji edino kosec ( Crex crex) šte- vilčno pomembnejšo populacijo. Pač pa je Slovenija pomembna zaradi dolgega seznama vrst, ki imajo pose- ben varstveni status v Evropi, t.i. SPEC kategorije po merilih BirdLife Internatio- nal (za razlago teh kategorij glej npr. GEISTER, 1998). Osnova veliki ornitološki pa tudi biološki pestrosti Slovenije je v dejstvu, da se. na tem prostoru srečujejo štiri biogeografske regije (Alpe, Dinaridi, Panonska nižina in Sredozemlje). S tem so povezani tudi raznoliki podnebni in talni tipi, sorazmerno velika ohranje- nost naravnih in polnaravnih ekosiste- mov, kjer je treba še posebej izpostaviti velike in sklenjene gozdove (53 % Slovenije prekriva gozd). Tudi velik del kmetijskih zemljišč, ki pokrivajo 36 % Slovenije, ni tako intenzivno obdelanih in prizadetih kot drugje po Evropi. Med najpomembnejšimi dejavniki ogrožanja naše biodiverzitete so pred- vsem spremembe v kmetijstvu, razvoj infrastrukture in širjenje urbanizacije, neupoštevanje predpisov in nizka ra- ven zavedanja o pomenu biodiverzite- te, tujerodne in invazivne vrste in onesnaževanje (MOP, 1997). Slovenija je uvrščena v prvi krog srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki se bodo pridružile Evropski zvezi (EU). V procesu pridružitve Evropski zvezi mo- rajo države prilagoditi nacionalno za- konodajo evropski. Poglobljene analize o posledicah slovenskega pri- druževanja Evropski uniji, vsaj s pod- ročja ohranjanja biodiverzitete, pri nas (še) ni. Nedvomno bodo največje grožnje biodiverziteti prišle iz drugih sektorjev, predvsem kmetijstva, tran- sporta , energetike, industrije in drugih. 125 ACROCEPHALUS Slovenska kulturna kyrajina in s tem tudi biodiverziteta ima svoje poseb- nosti, npr. majhnost povprečne sloven- ske kmetije ( 4 ha) in dejstvo, da je velika večina slovenskega kmečkega prebivalstva ti. "pol-kmetov". Omenje- nih dveh posebnosti t.i. skupna kme- tijska politika Evropske zveze ne pod- pira. Na žalost je bilo ugotovljeno, da Evropska zveza prek posebnih "struk- turnih in kohezijskih skladov" po eni strani podpira razvojne projekte na področju prometne in druge infrastruk- ture, hidroenergetske izrabe, turizma, namakanja pa tudi regionalnega raz- voja , pri katerih se uveljavljajo naravi "neprijazni" projekti, po drugi strani pa poskuša iz istega mošnjička podpirati projekte ohranjanja biodiverzitete. Zalostno je tudi, da je bilo s skupnim evropskim denarjem doslej uničenih že mnogo pomembnih naravnih območij, ki bi jih sicer po evropski zakonodaji morali ohraniti in zavarovati. Predpisi Evropske zveze s področja ohranjanja biodiverzitete A) The Bird Directive - Smernice za varstvo ptic (79 / 409 /EEC) Namen: varstvo ptic (osebkov, razvoj- nih oblik in gnezd ter habitatov) v EU Način: članice EU naj ustanavljajo zavarovana območja (SP A), vzdržujejo in ohranjajo naravne ha- bitate v zavarovanih območjih in zunaj njih, obnavljajo poškodovane habitate in ustvarjajo nove, tako da bo zagotovljeno njihovo varstvo, obstoj in obnova Vsebina: osnovni del Dodatek I: posebej oqrožene, redke, ranljive, v specificnih habitatih živeče vrste, za katere veljajo po- sebni varstveni ukrepi Dodatek II: lovne vrste Dodate~ III: vrste, ki jih je dovoljeno izkoriščati (če je znan njihov status) Dodatek IV: prepovedani načini lova Orodje: Specially Protected Area (SP A - Posebna zavarovana območja) 126 XIX - 90-91 . 1998 Merila: večino SP A tvorijo t.i. IBA - Important Bird Areas, ki so določena po merilih BirdLif e International: - prebivališča globalno ogroženih vrst ptic, - prebivališča vrst z evropskim var- stvenim statusom, prebivališča vrst z omejenim območjem razširjenosti, - prebivališča vrst z Dodatka I (Bird Directive) Razglašanje: država članica EU Dodatne informacije: http:// europa.eu.int;en/ comm/ dgl 1/ bird-dir .htm B) The FFH (Habitats) Directive - Habi- tatne smernice (92 / 43 /EEC) Namen: varstvo naravnih habitatov in flore in favne (ki so v interesu EU in podrobneje določene v Dodatku I k tej smernici) Cilji: promocija varstva biodiverzitete, posebej spoznanja, da ohranjanje biodiverzitete pomeni osnovo traj- nostnemu razvoju Način: EU članice naj ustanavljajo zavarovana območja, (SAC), ki tvo- rijo omrežje Natura 200 Vsebina: Osnovni del Dodatek I: 200 habitatnih tipov, med njimi 50 prednostnih, katerih varstvo zahteva ustanavljanje posebnih za- varovanih območij Dodatek II: analogno za cca. 200 živalskih in 430 rastlinskih vrst Dodatek III: merila za določanje zava- rovanih območij, ki so "EU pomena" (t.i. Special Areas of Conservation - SAC ali Posebna območja varstva) Dodatek IV: rastlinske in živalske vrste, ki na nivoju EU zahtevajo posebno varstvo Dodatek V: rastlinske in živalske vrste, ki na nivoju EU zahtevajo posebne ukrepe v primeru njihovega izkoriščanja XIX - 90-91 - 1998 Dodatek VI: prepovedani načini lova, ubijanja in transporta rib in sesalcev Orodje: Special Areas of Conservation (SAC - Posebna območja varstva) Merila: 1) za razglašanje na nacional- nem nivoju a) merila za habitatne tipe iz Dodatka I b) merila na osnovi vrst iz Dodatka II 2) za razglašanaje na nivoju Evrop- ske zveze Razglašanje: država članica EU pripra- vi seznam lokalitet, ki jih pošlje v potrditev EU Dodatne informacije: http:/ /euro- pa.eu.int/en/comm/dgl 1/ hab- dir.htm in http: //europa.eu.int/en/comm/ dgl 1/ natura.htm FFH - smernice Dodatek 1: habitatni tipi Dodatek II : vrste ACROCEPHALUS Direktive, lahko razglasi EU, brez razglasitve s strani drzave, . - ob vsakršnem načrtovanju posegov, ki bi imeli opazen vpliv na varstvene cilje, je treba predhodno pripraviti presojo vplivov na okolje, - načeloma naj bi pristojne državne institucije podpirale le take projekte na območju lokalitete iz omrežja Natura 2000, ki nimajo neželenih posledic na lokaliteto (po potrebi lahko oblasti pridobijo tudi mnenje javnosti), - če pa do posega z negativnimi posledicami za lokaliteto V$,eeno pride (ZARADI PREVLADUJOCEGA JAVNEGA INTERESA, ekonomskega ali socialnega značaja), mora država Smernice za · varstvo ptičev SPA (Posebna varovana območja) , .\.:...:.- ..., .~A Drzavni seznami lokalitet Uunij 1995) Seznami lokalitet EU Uu nij 1998) i---• SAC (Posebna območna varstva) .,...,..,,... ,..., ,L.-...,1.,_;v , Slika 1: Omrežje Natura 2000 Fig. 1: Natura 2000 network Posebnosti omrežja lokalitet zavaro- vanih območij Natura 2000 Posebnosti: - v splošnem imajo varstvene zahteve prednost pred ekonomskim izko- riščanjem ali rekreacijo, - lokaliteto, ki očitno izpolnjuje pogoje , . ,., •• /,..,.., I \ 1...-· .. _ _ vv- :1 izvesti vse nujne nadomestne ukre- pe, - pri t.i. prednostnih naravnih habita- tih iz Dodatka lahko prevladujoči javni interes vključuje le zdrav- stvene razloge za prebivalstvo, splošno varnost ali javni interes, ob 127 ACROCEPHALUS upoštevanju, da ima okolje prednost, - država lahko pridobi pri EU finančno podporo za izvajanje ukrepov na območjih pod Direktivo, - varstveni ukrepi naj imajo prednost v krajinskem načrtovanju in pri pripravi razvojnih planov, - zahteva se vzpostavitev sistema mo- n~toringa oziroma spremljanja sta- nJa, - priporoča se ohranjanje krajinskih elementov, pomembnih za rastlin- stvo in živalstvo (npr. žive meje), - če ima država več kot 5 % enega ali več prednostnih habitatov v sestavi državnega ozemlja, je upravičena do bolj prilagodljivih meril za raz- glašanje lokalitet Natura 2000, - 2 leti za prilagoditev nacionalne zakonodaje - smernice imajo status ZAKONA v nacionalni zakonodaji!. - lokalitete Natura 2000 ne potrebujejo posebnega pravnega statusa kot druga nacionalna zavarovana območja (npr. narodni, regijski, kra- jinski parki, naravni rezervati in spomeniki) in nimajo predpisanih posebnih ciljev upravljanja (za po- samezno lokaliteto). Ovrednotenje sprejemanja Smer- nic za države v postopku pri- druževanja Evropski zvezi 1. Smernice za varstvo ptic se praktično lahko izvajajo tudi v pri- družitvenih državah, medtem ko Ha- biatats Directive zahteva vključitev novih biogeografskih regij, habitatov in vrst. 2. Primerna zakonska podlaga za ustanavljanje omrežja v večini pri- družitvenih držav že obstaja ali je v pripravi. 3. Potrebni pa bodo dodatni admini- strativni postopki (posebni vpisni po- stopki) in tudi veliko raziskovalnega dela. 4. Varstvo narave ima v pri- družitvenih državah tradicijo, primanj- kuje pa sistematičnega pristopa, ki ga 128 XIX - 90-91 - 1998 daje omrežje in naglaša varstvo vrst prek njihovih habitatov in je vprašljivo, kako uspešno bo varstvo narave ob drugih sektorjih v procesu pri- druževanja EU. 5. Možnost finančne podpore za ustanavljanje Nature 2000 s strani EU, pa tudi za podporo raziskovalnega dela s tega področja. 6. Smernice ne obravnavajo po- mena ohranjanja narave zunaj meja zavarovanih območij (spet konfrontaci- ja z drugimi sektorji). Posebej to velja za eko- koridorje. 7. Problematično izpolnjevanje časovnih omejitev za vzpostavitev om- režja. ~ 8. NAJVECJA POMANJKLJIVOST SMERNIC: "prevladujoči družbeni inte- resi" lahko omejijo varstveI}e ukrepe. EKONOMSKI INTERESI SO SE VEDNO PREVLADUJOČI! Kje je Slovenija in kaj je Evropa Ohranjanje biodiverzitete v Evropski zvezi torej temelji na ustanavljanju omrežja posebnih varstvenih območij po določilih Smernic za varstvo ptic (SP A, oziroma v praksi Important Bird Areas - IBA) in Habitatnih smernic (SAC). Glede posebnih območij ia ptice smo v Sloveniji na dobri poti. Ze pred leti je bil pripravljen osnovni seznam desetih ornitološko pomemb- nih območij, ki je bil v zadnjih letih še dopolnjen z novimi lokalitetami. Nacio- nalni koordinator projekta Ornitološko pomembnih območij pri DOPPSu je Slavko Polak in v kratkem bo v Acro- cephalusu predstavil ta območja. Po- membno je tudi, da po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor kaže, da bo velika večina naših IBA-jev tudi zakonsko razglašena po nacionalni zakonodaji. S tem bodo ta območja poleg mednarodnega statusa dobila tudi zagotovila za njihovo varstvo na nacionalni ravni in bo zanje predpisan tudi posebni varstveni režim (kot je bilo že ugotovljeno, to celo presega zahteve Evropske zveze). XIX - 90-91 - 1998 Na področju identificiranja t.i. SAC- ov (po Habitatnih smernicah) pa je položaj mnogo bolj nejasen. Evropska zveza formalno ne odobrava vna- prejšnjega razglašanja takšnih območij v državah, ki niso članice Zveze. Problem naj bi reševali prek omrežja EMERALD, ki ga pripravljajo za nekdanje vzhodno- in srednjeevrop- ske države. Vendar pa to ni največji problem: dejstvo je namreč, da se bo s pridružitvijo novih članic Evropski zvezi pojavila cela vrsta novih ogroženih habitatov vin vrst, ki jih v Zahodni Evropi ni. Se večji problem pri nas pa bo priprava inventarja ogroženih habi- tatov in vrst. Kartiranje habitatov nam- reč v Sloveniji še ni dalo otipljivejših rezultatov, pa tudi pri poznavanju rastlinstva ter nekaterih živalskih sku- pin so pri nas še velike praznine. Očitno nas čaka še ogromno dela. Terenskega dela, kartiranja pa tudi računalniške obdelave podatkov se ne bi smeli bati. Strah pa nas je lahko, da bomo ob hitenju "med velike" ozi- roma "tja, kamor sodimo" plačali visoko ceno. Kaj nam bo pomagalo, da bomo v prihodnje lahko grizli samo sijoča jabolka s predpisanim najmanjšim pre- merom vsaj osmih centimetrov, če pa se v nasadih visokodebelnih jablan ne bo več oglašala zelena žolna? Kaj nam bo pomagalo, če bodo naša žitna zrna popolnoma enaka tistim iz bogato gnojenih evropskih njiv, na katerih ne rasteta mak in kokalj in se ne oglaša prepelica? Ali bodo intenzivno obde- lana sklenjena obsežna kmetijska območja brez vmesnih živih mej in različnih kultur odtehtala dejstvo, da rjavi srakoper tu ne bo mogel prežati na plen , ker ne bo ne primernega plena ne primerne preže? Po drugi strani pa se bodo kmetijsko manj donosna območja pričela zaraščati, ker kmetij- ske proizvodnje zaradi nizkega donosa ne bo: petje pogostih gozdno-grmovnih vrst, ki jih je povsod dovolj in niso ogrožene, bo zamenjalo tisto značilno petje repaljščice , ki ponekod danes še ACR0CEPHALUS poseda po nizko donosnih vlažnih travnikih. Ali bo hrup tujih tovornja- kov, ki bodo drveli po avtocestah, ki jih gradimo za Evropo, primeJljiv z žvrgo- lenjem poljskih škrjancev? Zalostno je le to, da tisti, ki bodo o tem odločali, mislijo, da mali deževnik rije po zemlji in da lahko velikega škurha z zelenih mokrih travnikov preselimo v zeleni smrekov nasad. Približevanje Evropi je nujno, samo prehitro naj ne bo. Morda še ni vse izgubljeno: pred časom sem se ustavil v znani gostilni na Notranjskem in z veseljem poslušal lastnika, ki pravi, da sedaj pripravijo več porcij kavre ali bloške trojine iz fižola, rumene kolera- be, krompirja, ocvirkov in začimb , h kateri gre zelo v slast ocvirkovka, kot pa ocvrejo dunajskih zrezkov in pomfrita in da za sladico ponudijo jabolčni zavitek, ne pa tiramisu. Tako se bomo enkrat zavedeli, da ne bomo nikoli konku- renčni zahodnoevropski proizvodnji po- ljščin , na naše podeželje - če bo ostalo takšno, kot je - pa se bo zgrinjalo vedno več obiskovalcev, tudi turistov, ki jim v zadnjem času več kot nagnetena be- tonska plaža ob morju pomeni doživljanje narave. Da se le ne bomo zavedeli prepozno! LITERATURA: GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS Ljubljana GEISTER, l. (1998): Ali ptice res izginjajo? TZS Ljubljana MRŠIC, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji MOP MOP (1997): Poročilo o izvajanju CBD v Sloveniji SKOBERNE, P. (1997): Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave. MOP SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki a tlas Slovenije. TZS Ljubljana The Bird Directive - Smernice za varstvo ptic: Directive (79/ 409/ EEC) The FFH (Habitats) - Habitatne smernice: Drrective(92/ 43/ EEC) Andrej Sovinc 129