INTERVJU
Direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar
Str. 22-23
NAŠA AKCIJA
Zavrteli smo kolo sreče
Str. 30-34
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 38 / Leto 77 / 22. september 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Po grozljivki v celjski bolnišnici nadzor v vseh porah sistema?
Zamenjava bolnikov, kot je zgodila pred dnevi v Splošni bolnišnici Celje, marsikoga boli bolj kot vse druge afere, ki so se »prilepile« na eno največjih ustanov na Celjskem. Predvsem zato, ker je pokazala, kako lahko sistem - ki ga tvorijo ljudje - zatre dostojanstvo človeka. Družin. Ljudi se je afera dotaknila še toliko bolj, ker je šlo za starejši in nemočni osebi. Str. 12-13
Splošna bolnišnica Celje
m.m
nujna medicinska pomoč
URGENC
Foto: Andraž Purg - GrupA AKTUALNO
V
Zupanov pozdrav v albanščini Nadaljevanje zgodbe o razburil nekatere starše Str. 3 digitalnih bonih Str. 3
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Opažam, da energetsko krizo nekateri izkoriščajo za špekuliranje s cenami električne energije in neupravičeno dvigujejo cene. To so zame vojni dobičkarji. Takšno nemoralno početje ostro obsojam. Tega država ne sme dopustiti.«
Bogomir Strašek, generalni direktor podjetja KLS Ljubno
»Vsi vedo, da policisti strogo nadzorujejo promet v okolici šol, vendar se tam kršitve, in to hude, vseeno pojavljajo. Ukrep ali kazen nista čudežna palica, s katero bo policija vse rešila.«
Niko Kolar, direktor Policijske uprave Celje
»Sprejeli smo poroštvo za zagotavljanje likvidnosti za energetski sektor, da bo lahko kupil plin in elektriko v tujini, saj je doma proizvedemo premalo. Brez jedrske elektrarne ne bomo preživeli.«
Matjaž Han, gospodarski minister
»Da sem lahko začela svoje novo življenje v Sloveniji, sem hvaležna mnogim ljudem. Najbolj tistim, ki so mi pomagali pri odprtju plesnega kluba za otroke v Braslovčah. Življenja brez plesa si namreč ne znam predstavljati.«
Zina Vovk, ukrajinska učiteljica plesa
»Če moraš odpustiti slabega delavca, ni težko. Nisem pa mogel odpustiti ljudi, ki so dve desetletji dobro delali za podjetje.«
Jurij Malovrh, prejemnik Ipavčeve plakete
ČETRTEK 1	1 PETEK
\l/ 18 6	M 19 'o-
SOBOTA I	I NEDELJA
Jt 20 ^ 7	уГ 19
o
C/3
CE <
Končal se je večletni projekt LUC
Za vključevanje albansko govorečih žensk
Projekt Socialna aktivacija albansko govorečih žensk je od leta 2019 izvajala Ljudska univerza Celje. Z njegovo pomočjo naj bi se te ženske lažje in hitreje vključile v novo okolje, se usposobile za praktično rabo slovenskega jezika, pridobile izkušnje na trgu dela ter razširile svojo socialno mrežo. Ob tem naj bi projekt prispeval k sprejemanju različnosti v lokalnem okolju. Kot je na nedavni zaključni prireditvi v Celjskem mladinskem centru dejal Marko Lemaić z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je bil projekt odlično izpeljan. »Ženskam je bil namenjen zato, ker živijo v tradicionalnih skupnostih, kjer so že sicer potisnjene na obrobje, in to se jim dogaja tudi v novem okolju.«
TATJANA CVIRN
V Celju, Velenju in Slovenskih Konjicah je bilo v osemmesečne programe različnih delavnic vključenih več kot dvesto albansko govorečih žensk. Projekt, vreden približno milijon evrov, sta sofinancirala ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad.
Uspešnost projekta se ocenjuje tudi po tem, kako so se udeleženke znašle po koncu programa. Kot je dejala direktorica Ljudske univerze Celje Ines Stilin, se je več kot 40 odstotkov udeleženk v nadaljevanju vključilo v različne oblike izobraževanja, usposabljanja, v programe aktivne politike zaposlovanja oziroma so se zaposlile.
Projekt vključevanja albansko govorečih žensk so predstavili (z leve): Adri-ana Aralica, Ines Stilin in Marko Lemaić.
»79 žensk je danes zaposlenih.«
Pogoj stalno
bivališče
Ciljna skupina projekta so bile polnoletne albansko govoreče ženske, ki niso bile vešče slovenskega jezika in so imele dovoljenje za stalno bivanje oziroma državljanstvo ter so bile vpisane v evidenco brezposelnih oziroma začasno nezaposljivih oseb. Lahko so bile tudi prejemnice denarne pomoči. »Vse dejavnosti so bile zasnovane, da bi udeleženke usposobili za aktivno vključevanje v delovanje slovenske družbe na vseh ravneh. Program je vključeval učenje slovenskega jezika, spoznavanje socialnovarstvenih in izobraževalnih ustanov ter uradov, ki jih ljudje potrebujejo v vsakodnevnem življenju. Spoznavale so tudi vsebine, namenjene osebni rasti, in vrednote, na katerih temelji slovenska družba, da bi se tako lažje soočale z razlikami, ki so jih doživele, ko so prišle v Slovenijo. Pridobivale so izkušnje v resničnih delovnih okoljih,« je o programu povedala Ines Stilin, ki si želi, da bi se projekt nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
Primer dobre
prakse
»V EU živi 23 milijonov državljanov tretjih držav, kar je 5,1 odstotka prebivalstva. Večina se priseli zaradi dela in izobraževanja ter združevanja z družino. V Sloveniji ima dovoljenje za stalno ali začasno bivanje 190 tisoč tujih državljanov, največ jih je iz BiH, s Kosova in iz Srbije, 28 tisoč je prebivalcev iz držav evropskega gospodarskega prostora,« je nekaj podatkov nanizala Adriana Aralica iz
Končan notranji nadzor v primeru zamenjave identitet bolnikov
Kritična točka izročitev bolnikov iz reševalnega vozila?
V javnosti še vedno vre zaradi zamenjave dokumentacije dveh bolnikov v Splošni bolnišnici Celje. Kot je znano, je v vmesnem času, dokler tega niso ugotovili, ena od družin svojca že pokopala. Šele ob odpustu drugega bolnika nazaj v Trubarjev dom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, kjer sta oba bivala in bila od tam v bolnišnico odpeljana istočasno, so pristojni ugotovili, da je prišlo do zamenjave. Notranji nadzor v bolnišnici je že pokazal nekatere pomembne podrobnosti.
SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK
Na podlagi pregleda varnostnih kamer je komisija, ki je nadzor opravljala, ugotovila, da se je zamenjava zgodila ob predaji bolnikov med reševalcema iz reševalnega vozila ZD Sevnica v triažo celjskega urgentnega centra. »Pregled videoposnetkov varnostnih kamer pred urgentnim centrom in v njem je pokazal, da dokumentacija posameznega bolnika ni bila ves čas z bolnikom. Reševalno osebje iz ZD Sevnica je dokumentacijo obeh bolnikov prenašalo skupaj, ločeno od bolnikov. V spremni dokumentaciji ur-gentnega centra je zabeleženo, da smiselnega stika ni bilo mogoče navezati ne z enim ne
z drugim bolnikom,« pravijo v bolnišnici.
Komisija je preverila tako zdravstveno obravnavo kroničnih bolezni obeh bolnikov kot tudi zdravljenje akutnih bolezni, zaradi katerih sta bila napotena na zdravljenje v bolnišnico. »Zaradi zamenjave identitete pri umrlem bolniku
ni bilo zabeleženih kroničnih bolezni, katerih diagnoze so bile postavljene pred sprejemom v bolnišnico. Umrl je 37 ur po sprejemu, kljub ustrezni, po opravljenih mikrobioloških preiskavah predpisani antibiotični terapiji. Prekinitev terapije njegovih kroničnih bolezni ni privedla do dokumentiranega zapleta,« pojasnjujejo v bolnišnici. Tudi pri bolniku, ki se je z zdravljenja vrnil v dom starejših občanov, niso ugotovili zapletov, ki bi bili posledica zamenjave identitete, kar si v bolnišnici razlagajo z ustreznim kliničnim zdravljenjem.
Ko so iz bolnišnice o smrti bolnika obvestili domnevnega svojca, se ta ni poslovil od njega na celjski patologiji. »Sin gospoda, ki je prišel v bolnišni-
Denis Sahernik: »Pri predlogih, kot so identifikacijske zapestnice, se v skupnosti sprašujemo, ali bodo morali vsi državljani svoje starše oziroma stare starše pred odhodom v zdravstveni zavod opremiti s tovrstnimi zapestnicami ali se to pričakuje samo pri stanovalcih v domovih za starejše.«
co podpisat odstop od obdukcije, je bil s strani oddelčnega zdravnika seznanjen s to možnostjo. V oddelčni pisarni so mu izročili pokojnikove stvari ter dali napotke, kje in kako se lahko poslovi od pokojnika ter preda podpisan odstop od obdukcije. Svojec se za to možnost poslovitve v žalni sobi ni odločil,« dodajajo v bolnišnici. Dodajajo še, da bolnika nista imela zapestnic z identifikacijskimi podatki, v spremni dokumentaciji, na podlagi katere sta bila sprejeta, pa nista imela osebnih izkaznic ali drugih dokumentov s fotografijo, na podlagi katere bi bila mogoča identifikacija.
Prepričani, da so
vse naredili prav
Nekateri zaposleni v bolnišnici, s katerimi smo se neuradno pogovarjali, pravijo, da je nedopustno, da se je vsa krivda v javnosti zvalila na celjsko bolnišnico. Predvsem zato, ker bolnika ob prevozu v bolnišnico nista imela identifikacijskih zapestnic, ki bi ju lahko dobila v domu za upokojence, od koder sta bila pripeljana. A v Tru-
AKTUALNO
3
slovenskega urada Mednarodne organizacije za migracije. Po njenem mnenju je projekt LUC primer dobre prakse, saj se loteva konkretnih težav mi-grantk v novem okolju. »Spol je eden osrednjih dejavnikov, ki vplivajo na migracije, in sicer že od razlogov zanje do izkušenj na poti, tveganj in do vključitve v novo okolje.
Uporabna znanja
Egzona Maliqi iz Celja, ena od udeleženk projekta, je povedala, da je v Slovenijo prišla pred osmimi leti s Kosova. »Za udeležbo v projektu sem dobila vabilo zavoda za zaposlovanje in s tem veliko pridobila. Najprej sem opravila izpit iz slovenščine, potem sem se začela usposabljati
Egzona Maliqi
Ženske povsod prevzemajo večji del skrbstvenega dela, kar otežuje vzpostavljanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem. Pomembno je izboljševati možnosti vključevanja migrantk, ki so mame, saj to pomembno vpliva tudi na vključevanje otrok, posebej deklic,« je poudarila. »Vsak migrant se najprej sre-
za kulturno mediatorko in nato opravila še poklicni tečaj predšolske vzgoje in sem vzgojiteljica. Na Kosovu nisem imela možnosti končati šole in sem si to res želela. Tudi tu ni bilo preprosto, saj živim sama z možem in otroki in je težko vse usklajevati.« Na vprašanje, ali je imela v preteklosti slabe izkušnje v novem okolju, je odgovorila, da ne, ampak da je dobila nekaj slovenskih prijateljev. Znanje slovenščine se ji zdi pomembno. »Podpiram tiste, ki se potrudijo in se želijo vključiti v slovensko družbo, žal nekateri niti ne poskusijo.«
»Nekateri nimajo možnosti vključitve, ob čemer mora biti zanimanje zanjo,« je menila Bukurije Ameti iz Velenja, ki je odraščala v Sloveniji in ne-
ča z jezikovno oviro, zato so pomembni tudi jezikovni tečaji, ki morajo biti prilagojeni glede na potrebe posamezne skupine.«
Na zaključni prireditvi so udeleženke projekta pripravile program in poskrbele tudi za kulinarično spoznavanje svoje dežele.
Foto: TC
Bukurije Ameti
davno doštudirala angleščino ter nemščino. »Vse življenje živim med dvema kulturama, zato sem navezana na jezike. Projektu sem se pridružila zaradi novih izkušenj. Vedno je prostor za nova znanja. Vzrok je tudi, da se bom kmalu poročila in se preselila v Srbijo, kjer bom tudi sama spoznavala nove navade in kulturo.«
Zupanov pozdrav razburil nekatere starše
Da vsi Slovenci niso naklonjeni priseljevanju tujcev, je znano. Celjani zadnja leta opažajo v mestu vedno več albansko govorečih prebivalcev in nekateri pravijo, da se ob tem ne počutijo prijetno. Zato so bili nekateri starši prvošolcev III. OŠ Celje še toliko bolj začudeni, ko so na prvi šolski dan doživeli, da je župan Bojan Šrot otroke in starše pozdravil tudi v albanskem in ukrajinskem jeziku. Pripombe presenečenih in ogorčenih staršev smo dobili tudi v uredništvo.
Menijo, da za takšen pozdrav ni bilo potrebe, ker gre za slovensko šolo, in da bi pristojni morali prej spodbujati učenje slovenščine kot se prilagajati priseljencem. Slišati je bilo mogoče tudi, da gre za predvolilno potezo iskanja všečkov, in to pri temi, kjer je stališče politikov desnega pola običajno ravno nasprotno od tega, kar je bilo mogoče slišati na prvi šolski dan.
Na župana smo zato naslovili vprašanje, zakaj se je odločil za potezo, ki se nekaterim staršem zdi sporna. V odgovoru iz kabineta župana so zapisali, da je šlo v pozdravnem nagovoru osnovnošolcev v obeh omenjenih jezikih za vljudnostno gesto. »V ukrajinščini zaradi ranljivega položaja otrok, ki so zaradi vojne morali zapustiti svoje domove, v albanskem jeziku pa zato, ker otroci albanske narodnosti predstavljajo znaten delež vpisanih otrok in se tudi soočajo z zahtevnim vključevanjem v našo družbo in okolje.«
Veliko ali malo?
Zanimivo je, da je po podatkih šole med 67 prvošolčki le pet takšnih, ki so prvič vpisani v slovensko šolo. Od teh so štirje iz albansko govorečega okolja in eden iz Bosne in Hercegovine. »V šoli je med skoraj 500 učenci 14 otrok, ki so prvo leto v slovenski šoli, med temi so tudi Ukrajinci in celo Afganistanec,« pravi ravnatelj Aleksander Verhovšek, ki priznava, da je v šoli seveda več otrok tujih narodnosti, a jo obiskujejo že dlje, pri čemer posebne evidence šola ne vodi. »Morda smo kot šola malo bolj izpostavljeni, ker v
celjskem mestnem jedru živi kar precej albanskih družin.«
Posebnih težav šola zaradi otrok priseljencev doslej ni zaznala, prepričan pa je, da bi morala država bolj sistematično urediti položaj teh otrok. »Ravnatelji in MOC že nekaj let dopovedujemo državi, da bi lahko imeli ti otroci zlasti v večjih mestih na voljo specializirano osebo, ki bi se vsaj tri mesece z njimi učila jezik in jih postopoma vključevala v nekatere dejavnosti. Ko bi znali dovolj slovenščine, bi prišli v razred. To ni pošteno do otrok, ki so izgubljeni v novem okolju,« je dejal ravnatelj.
Priseljenci imajo prvo in drugo leto v slovenski šoli prilagojen program in prvo leto tudi niso ocenjeni. III. OŠ ima za vse tuje otroke v šoli organiziran intenzivni tečaj slovenskega jezika. Izvaja ga učiteljica slovenščine in s tem opravi četrtino svojih učnih obveznosti.
Postopno in z urami
slovenščine
Kot pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, so šole že pred leti prejele navodila, naj se učenci priseljenci vključujejo k pouku postopoma.
»Najprej naj se jim ponudi čim več dodatnih ur slovenščine ter poskrbi za socializacijo v razredu, kamor je učenec vključen, in sicer tako, da se učenci priseljenci vključujejo k uram pouka, kjer najlažje sodelujejo.«
Začetni pouk oziroma dodatne ure slovenščine organizirajo šole v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Ta določa število ur glede na število novo vključenih učencev priseljencev: do štirje učenci - 120 ur, od pet do osem učencev - 160 ur, od devet do 17 učencev - 180 ur (poudarek je na intenzivnem in strnjenem jezikovnem opolno-močenju v prvem letu šolanja). V osnovnih šolah z večjim številom učencev priseljencev so dodatno sistemizirani deleži delovnega mesta učitelja.
TC
Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje se je v torek sestal na izredni seji, da bi odločal o odstopu direktorja Splošne bolnišnice Celje Aleksandra Svetelška in strokovnega direktorja Franca Vindišarja, ki sta odstopni izjavi podala zaradi zamenjave identitet bolnikov. Člani sveta so po razpravi glasovali in odločili, da odstopov ne bodo sprejeli. Kot je znano, je minister za zdravje Daniel Bešič Loredan ob obisku bolnišnice po omenjenem izrednem dogodku dejal, da »pričakuje odstop vodstva«.
barjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu se to, da sta bila njihova stanovalca v bolnišnici zamenjana, ne čutijo odgovorne.
Zakaj so oba stanovalca, čeprav je eden imel pljučnico, ki je lahko nalezljiva, peljali z istim reševalnim vozilom? Direktor doma mag. Robert Potočnik je pojasnil, da dom ni odločal o načinu prevoza, a da sta bila za prevoz stanovalcev napisana dva naloga. Vladimira Tomšič, direktorica ZD Sevnica, ki je izvajal prevoz, je razložila, da v enem vozilu vozijo enega bolnika le, kadar je pozitiven na okužbo s koro-navirusom. »Na prevoznici, ki smo jo prejeli, ni bilo zapisano nič o diagnozah stanovalcev. Nalog za prevoz je izdan na ime in priimek državljana. Ko se odločamo, koliko bolnikov bomo prepeljali hkrati, upoštevamo čas potovanja in njegovo racionalnost. Pri tem upoštevamo tudi konkretno naročilo, ki ga prejmemo, in zdravstveno stanje bolnikov, ki ga naše prevozno osebje vidi, ko pride po bolnike.«
Bi bilo smiselno
uvesti zapestnice?
Potočnik je razložil, da v domovih nameščanje identifikacijskih zapestnic ni predpisano in da ni običajna praksa, prav tako jih ne namešča izvajalec reševalnih prevozov, ampak jih bolniki dobijo v bolnišnici. Sta pa imela stanovalca vsak svojo zdravstveno dokumentacijo z vsemi identifikacijskimi podatki. Potočnik je še dodal, da bi bilo morda smiselno uvesti prakso, da bi stanovalci nosili identifikacijske zapestnice, vendar tovrstnih sistemskih rešitev na področju institucionalnega varstva ne določajo domovi. Predloga, da bi stanovalci v domovih za starejše nosili identifikacijske zapestnice oziroma izkaznice, ne podpira Skupnost
socialnih zavodov Slovenije, kjer poudarjajo, da domovi za starejše niso bolnišnice oziroma zdravstvene ustanove, ampak kraj, kjer starejši prebivajo. »Dom za starejše je njihov dom, zaposleni jih osebno poznajo, saj so z njimi v vsakodnevnih stikih,« poudarja sekretar skupnosti Denis Sahernik.
Sahernik je povedal, da bi s tovrstnimi identifikacijskimi zapestnicami dodatno označili starejše, ki so po njegovih besedah že sicer najranljivejša skupina prebivalcev. Čeprav identifikacijske zapestnice občasno uporabljajo v manjšem številu domov, to po njegovih besedah ne more biti sistemska rešitev za razmere v zdravstvenem sistemu.
Dodal je, da v skupnosti ne podpirajo predloga, da bi domovi za starejše morali stanovalce opremiti z identifikacijskimi zapestnicami pred napotitvijo v zdravstvene ustanove. Po njegovih besedah zaposleni stanovalce, ki potrebujejo nenujen prevoz, zaupajo spremljevalcem iz ekipe za prevoz in jim pri tem predajo vso potrebno osebno dokumentacijo in tudi osebne stvari stanovalca.
NE PREZRITE
Nadaljevanje zgodbe o digitalnih bonih
Usposabljanje za digitalno vključenost odraslih, starih 55 let in več, bo omogočeno vsem, ki to potrebujejo in želijo. Tako je pred dnevi sporočila ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh. Z razveljavitvijo javnega razpisa, ki je za starejše od 55 let predvideval izobraževanje kot pogoj za pridobitev digitalnega bona v vrednosti 150 evrov, se je končalo dogajanje, ki je pred mesecem dvignilo veliko prahu tudi v naših krajih.
Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo je konec avgusta sporočila, da je zaradi številnih nepravilnosti v zvezi z izvajanjem pogodb, ki jih je Slovenski regionalni razvojni sklad sklenil z izbranimi izvajalci na podlagi omejenega razpisa, od sklada zahtevala takoj šnjo začasno ustavitev vseh dejavnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj. Šlo je za nepravilnosti izvajalca Smart Naris, in sicer naj bi kršil pogodbo s predhodnim zbiranjem prijav, spreminjanjem časa in kraja ter z nezakonito zahtevo na prijavnih obrazcih glede povrnitve stroškov izobraževanja v primeru neudeležbe.
V začetku septembra je nato omenjena služba pozvala Slovenski regionalni
razvojni sklad k razveljavitvi razpisa. V njem je bila namreč neustrezno oziroma pomanjkljivo opredeljena ciljna skupina, ki ji je bil razpis namenjen. »Razpis ni ločil med udeleženci izobraževanj, starimi 55 let ali več, ki nimajo niti osnovnih digitalnih kompetenc oziroma imajo zgolj te kompetence, a jih želijo krepiti, ter tistimi iz iste demografske skupine, ki že imajo potrebne ali celo naprednejše kompeten-ce,« je ugotovila služba vlade. Po njenem mnenju je vprašljiva tudi skladnost Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in razpisa s splošno prepovedjo diskriminacije, na kar so opozarjali varuh človekovih pravic, zagovornik načela enakosti, Zveza društev upokojencev Slovenije, Srebrna nit in številni državljani.
Ministrica je ob razveljavitvi razpisa napovedala dodatna sredstva za dvig digitalnih kompetenc, da se bo usposabljanj lahko udeležilo več tistih ljudi, ki nimajo tovrstnih znanj ali so ta le osnovna. To bo podprla tudi novela Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je v pripravi in jo bo služba vlade za digitalno preobrazbo kmalu poslala v vladno obravnavo.
TC
Sistem, ki je pozabil
na dostojanstvo? Str. 12-13
Tisti udeleženci, ki so do 25. avgusta že opravili najmanj 80 odstotkov (devet ur) usposabljanja, bodo prejeli digitalni bon. Tudi izvajalci bodo dobili povrnjene upravičene stroške za dejavnosti do vključno 25. avgusta.
4
GOSPODARSTVO
Na sredini Franc Pišek, lastnik in direktor podjetja Pišek - Vitli Krpan Med nominiranci tudi podjetji Carbonautica (Igor Rozman) in Robust (Marko Krajnc in Marjan Volpe).
Savinjsko-zasavska gazela 2022 je podjetje Pišek - Vitli Krpan
Gazele premikajo meje mogočega
Kot je na slovesni razglasitvi v Vili Bianca v Velenju poudaril lastnik in direktor letošnje savinjsko--zasavske gazele Franc Pišek iz podjetja Pišek - Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, je v poslovnem svetu vse mogoče, če ima človek vizijo in voljo. »In v meni je že od nekdaj prisotno prepričanje, da iz malega raste veliko,« je dodal ter se zahvalil več kot dvesto sodelavcem za uspešno delo. Že dvaindvajseto leto zapored projekt Gazela na piedestal postavlja odlična in najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji, ki premikajo meje mogočega. Med tremi nominiranci za savinj-sko-zasavsko gazelo sta bili še podjetji Carbonautica proizvodnja iz Velenja in Robust iz Petrovč.
BARBARA FURMAN
Izbor, ki ga nekateri imenujejo gospodarski oskar, že približno dve desetletji ostaja zvest svojemu poslanstvu -spodbujanju rasti podjetij. Letošnji izbor po besedah predsednika organizacijskega odbora Gazele Mihe Vrbinca še močneje kot doslej povezuje rast podjetij z rastjo in razvojem ljudi. Tako promovirajo uspešnost podjetništva v Sloveniji.
Podjetniška zvezda
Podjetje Pišek - Vitli Krpan je na odru izbora Gazela prvič stalo leta 2008 in drugič leta 2021, ko je osvojilo priznanje srebrna gazela Slovenije. Njegov paradni izdelek je gozdarski vitel. Krpan je v močni svetovni konkurenci ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v dejavnosti gozdarske mehanizacije. Lani je ustvaril 44,7 milijona evrov prihodkov, kar pomeni, da je prodajo v petih letih podvojil. Za območja občin Rogatec, Rogaška Slatina, Kozje, Šentjur in Šmarje pri Jelšah je svetla podjetniška zvezda in pomemben zaposlovalec.
V kolektivu je trenutno 243 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega presega 72 tisoč evrov. Nadpovprečni rezultati so plod inovativnosti, vlaganja v intelektualno lastnino in robotizacijo. Kot je še navedeno v obrazložitvi izbora, v podjetju razumejo vrednost človeškega kapitala. Odgovornost za ljudi, delovna mesta
in ustvarjanje dovolj visoke dodane vrednosti za dostojanstveno življenje razumejo kot svojo družbeno odgovornost.
Širijo tovarno
Ker vsa sredstva vlagajo nazaj v podjetje, je razvoj družbe v zadnjih letih hitrejši, kot je bil na začetku, pravijo v podjetju Pišek - Vitli Krpan. Letos so v širitev tovarne vložili približno 14 milijonov evrov. To je finančno najzajetnejša naložba v zgodovini podjetja. Z vpeljavo digitalizacije bodo celostno povezali obstoječo in novo opremo, kar jim bo omogočilo še boljše upravljanje proizvodnje. S tem se samozavestno približujejo četrti industrijski revoluciji, ki je usmerjena v avtomatizacijo in prenos podatkov v proizvodnih tehnologijah.
Letos so uvedli štipendijsko politiko, saj se zavedajo, da je izobraževanje prihodnjega mladega kadra zelo pomembno za nadaljnji razvoj podjetja. Mladim so podelili 11 kadrovskih štipendij za različna področja izobraževanja.
Carbonautica in Robust
V izboru za savinjsko-zasa-vsko gazelo je bilo tudi družinsko podjetje Carbonautica proizvodnja iz Velenja, ki kot proizvajalec kompozitnih volanov za jadrnice in motorna plovila uspešno deluje na ni-šnem oziroma ciljnem trgu.
»Vsekakor je letošnje leto za nas prelomno. A ne le zaradi dobre rasti prometa, novitet in največje naložbe v zgodovini podjetja, ampak tudi zato, ker se vsi še bolj zavedamo, kako pomembni so sodelovanje, strpnost in odprta komunikacija v podjetju,« je povedal Franc Pišek, lastnik in direktor podjetja Pišek - Vitli Krpan.
Sodeluje z vsemi največjimi izdelovalci jadrnic na svetu. V razvojno naravnano in močno blagovno znamko se je razvilo iz konjička ustanovitelja Igorja Rozmana, ki je iz ogljikovih
vlaken izdeloval makete letal. Volani iz steklenih vlaken danes predstavljajo 75 odstotkov prodaje. V tujino izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje in v razvoj vlagajo do 15 odstotkov letnega prometa.
Podjetje Robust iz Petrovč, ki je med tremi letošnjimi no-miniranci, je sinonim za kakovostne, zanesljive in trpežne stroje v reciklažnem ter gozdarskem sektorju, ki so plod lastnega razvoja mlade ekipe razvojnikov. Podjetje, ki ga vodi direktor Marko Krajnc, ustanovitelj in solastnik je Marjan Volpe, je zraslo na temeljih blagovne znamke Robust, ki jo je ustvarilo matično podjetje Sico. Kar 60 odstotkov proizvodnje Robust izvozi v več kot 30 držav po vsem svetu. S širitvijo proizvodnih prostorov bo zagotavljalo nadaljnjo rast, ta je v je v gozdarskem sektorju lahko 30-odstotna in v reciklažnem tudi do 40-odstotna, ocenjujejo v podjetju.
Gazele so trdožive
»Stari smo 22 let, kar je kar dolga doba. V tem času smo odkrili, spoznali in izbrali veliko dobrih gazel v Sloveniji. Večina podjetij, ki so bila v minulih letih izbrana za regijsko ali slovensko gazelo, še danes posluje dobro ter vztraja na svoji razvojni poti in poti uspešnega poslovanja. Gazele so trdožive. Zato menim, da je Gazela zelo uspešen projekt za promoviranje podjetništva, ki prispeva k dobrim doseženim rezultatom slovenskega gospodarstva v zadnjih letih,« je na razglasitvi med drugim dejal slavnostni govornik Bogomir Strašek, generalni direktor podjetja KLS Ljubno in predsednik Sveta Gazela. Letos avgusta mu je predsednik republike Borut Pahor podelil red za zasluge za prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva in krepitev poslovne kulture ter za bogatitev kakovosti življenja in dela v Savinjski dolini.
Vojni dobičkarji
V slavnostnem nagovoru je Bogomir Strašek dejal še,
»Opažam, da energetsko krizo nekateri izkoriščajo za
V||*	•	• I I a • v	•••	«v
špekuliranje s cenami električne energije in neupravičeno dvigujejo cene. To so zame vojni dobičkarji. Takšno nemoralno početje ostro obsojam. Tega država ne sme dopustiti,« je kritičen Bogomir Strašek, generalni direktor podjetja KLS Ljubno in predsednik Sveta Gazela.
Stavijo na vizionarstvo, strast, inovativnost in spoštovanje, so poudarili nominiranci.
V 21. izboru najboljših slovenskih hitro rastočih podjetij - gazel bo družba Dnevnik v sodelovanju z regijskimi zbornicami Gospodarske zbornice Slovenije na šestih dogodkih razglasila prejemnike regijskih priznanj gazela. Katero podjetje bo zlata oziroma slovenska gazela 2022, bo znano 26. oktobra, slavnostna razglasitev bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.
da energetska kriza občutno povečuje stroške poslovanja podjetij, poslovni svet pa duši tudi negotovost, kako bo v prihodnje. »Letošnje leto še ni kritično, naslednje leto bo. Toda uspešna podjetja smo v kriznih časih vedno zmogla dokazati, da smo kos tudi najbolj zahtevnim izzivom. Ob tem me nekaj žalosti. Opažam namreč, da energetsko krizo nekateri izkoriščajo za špekuliranje s cenami električne energije in neupravičeno dvigujejo cene. To so zame vojni dobičkarji. Takšno nemoralno početje ostro obsojam. Tega država ne sme dopustiti. Zato sem pristojnim ustanovam v državi poslal poziv, naj z ustreznimi ukrepi tovrstno nemoralno početje preprečijo.«
Spoštovati sebe in druge
Ob tem je povedal še, da v podjetju KLS Ljubno, leta 2011 je bilo gazela leta, letošnjo 50-letnico praznujejo v času največjega poslovnega razcve-
ta. Z inovativnimi rešitvami zagotavljajo stalen razvoj, ki je pogoj za poslovno uspešnost. »Za vsako poslovno uspešnostjo stojijo posamezniki z jasnimi moralnimi vrednotami, Posamezniki, ki spoštujejo sebe. In zato zmorejo spoštovani tudi druge. Medsebojno
spoštovanje je tako v podjetju kot nasploh v življenju zelo pomembno,« je poudaril Bogomir Strašek in svoj nagovor končal z mislijo, da je poslanstvo vsakega uspešnega podjetja usmerjeno v družbeno odgovornost, ki se nanaša na zagotavljanje dolgoročne stabilnosti podjetja in ohranjanje dobro plačanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Dejavnost podjetja mora biti okolju prijazna, prav tako mora zagotavljati podporo društvenemu oziroma družbenemu življenju v lokalni skupnosti.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Občinska priznanja na Mosu
Mestna občina Celje je razstavljavcem na Mosu tudi letos podelila sejemska priznanja.
Podjetje CoGreen iz Destrnika je priznanje prejelo za tržno zanimivost in izvirnost izdelka, in sicer za naravni gradbeni material konopljin beton. Za izdelek tradicionalne slovenske obrti je priznanje prejelo podjetje Mr. Bee Nike Poslek iz Zgornje Polskave, ki nudi inovativne in kakovostne medene izdelke. Za kakovost, tržno zanimivost in izvirnost je priznanje prejelo domače podjetje Celjske mesnine, ki je predstavilo novost, fit šunko Z'dežele klasik s pršutom.
Priznanja je predstavnikom podjetij na slovesnosti na Celjskem sejmu predala podžupanja Breda Arnšek v družbi Maje Papič Lindič, podpredsednice komisije mestnega sveta MOC za podelitev sejemskih priznanj.	TC
GOSPODARSTVO
5
Kronoterm obeležil trideseto obletnico
Iz garaže po vsem svetu
Podjetje Kronoterm z Gomilskega, ki se ukvarja z izdelovanjem toplotnih črpalk, je prejšnji četrtek s slavnostnim praznovanjem obeležilo trideseto obletnico. Jubilej je praznovalo v družbi poslovnih partnerjev iz Slovenije in tujine ter kar 120 zaposlenih. Dan pred tem sta podjetje obiskala predsednik vlade dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer.
SPELA OZIR
Z direktorjem podjetja Bogdanom Kronovškom, ki je vodenje podjetja od očeta Rudija prevzel leta 2010, sta si ogledala podjetje s proizvodnjo ter razvojni laboratorij. Na krajšem sestanku so med drugim spregovorili o energetski strategiji Slovenije na področju ogrevanja. »Z velikim veseljem prihajam v podjetja, ki imajo na eni strani družinsko tradicijo in so po drugi strani med najboljšimi v Evropi. Če bi bila cela Slovenija takšna, potem bi nam bilo bistveno lažje,« je na obisku izpostavil predsednik vlade dr. Robert Golob. Leto-
šnje leto bo za Kronoterm rekordno. Podjetje bo ustvarilo 31 milijonov evrov prihodkov. V zadnjih petih letih je glede na prihodke zraslo za skoraj 2,5-krat.
S prvo toplotno
črpalko
Podjetje Kronoterm je leta 1990 ustanovil Rudi Kronov-šek, pri čemer njegovi razvojni dosežki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. V velikem slovenskem podjetju z gospodinjskimi aparati, kjer je bil takrat zaposlen, je razvil prvo generacijo serijsko
Direktor podjetja Bogdan Kronovšek (sredina) in njegov namestnik Dean Besednjak (levo) med sprejemom gostov. Praznovanje tridesete obletnice bi morali pri Kronotermu uradno izvesti pred dvema letoma, a so ga zaradi epidemije nekoliko zamaknili.
Bogdan Kronovšek: »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom lahko glede na svoje stanje kdaj koristen sebi, kaj šele družini, 120 sodelavcem, partnerjem, tisoče uporabnikom, družbi in planetu.«
izdelanih sanitarnih toplotnih črpalk v Sloveniji. Zelja po razvoju številnih možnosti uporabe toplotnih črpalk ga je vodila do ustanovitve lastnega podjetja. »Njegova odločitev za lastno pot v takratnih zelo težkih in negotovih časih ter brez podjetniškega znanja in kapitala je bila zares hrabra
V četrtek so za tuje partnerje pripravili prodajno konferenco, vsak obiskovalec pa je v proizvodnji lahko doprinesel en košček pri sestavi toplotne črpalke. Dogodek so sklenili z nastopom Vlada Kreslina ter skupine Mali bogovi ter zabavnim vložkom Klemna Slakonje s spremljevalno skupino.
in polna odrekanj. Zanj to ni bila zgolj služba, temveč nov način življenja, ki mu je naša družina vse podredila. Prihodke smo namesto družinski blaginji namenjali nakupu materiala in opreme ter zagotavljanju plač prvih zaposlenih,« je v četrtek povedal Bogdan Kronovšek. Njegov oče si je tudi ob izredni podpori žene Cvetke počasi in uspešno utiral pot v ogrevalni tehniki. Sledila je prva proizvodna linija sanitarnih črpalk, čez nekaj let že širitev podjetja iz ene delavnice in garaže v večje poslovne prostore, ki so bili odločilni in obenem nujni za vzpostavitev nove linije ogrevalnih toplotnih črpalk.
Od butične do
serijske proizvodnje
V tridesetih letih je podjetje, ki se je najprej imenovalo Ter-mo-tehnika, postalo vodilni proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji. Svoje izdelke izvaža na 18 evropskih trgov, do
zdaj je proizvedlo skoraj sto tisoč okolju prijaznih naprav. Zaposluje 120 delavcev, od katerih je skoraj petina zaposlenih v razvoju. »V vseh teh letih smo z majhnimi koraki prešli iz majhne delavnice in hleva ter proizvodne opreme, ki so jo pogosto predstavljali štanti kozolca in veje bližnje češplje, v velike sodobne proizvodne prostore s sedmimi proizvodnimi linijami. Na njih izvajamo popolno digitalizirano sledljivost ter nadzor vseh delovnih operacij in materiala. Za zagotavljanje tesnosti uporabljamo helij in masne spektrometre, kot jih uporabljajo v Nuklerni elektrarni Krško,« je še povedal Kronovšek in dodal, da so posledično butično proizvodnjo z nekaj deset napravami na leto nadomestili s serijsko z več kot osem tisoč proizvedenimi enotami letno. »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom lahko glede na svoje stanje kdaj koristen sebi, kaj
šele družini, 120 sodelavcem, partnerjem, tisoče uporabnikom, družbi in planetu. In ta občutek mi omogoča Kronoterm,« je v čustvenem govoru povedal Bogdan Kronovšek.
Zelena preobrazba
Podjetje je v letih delovanja prejelo številne nagrade slovenske in tuje javnosti, med drugim ga je Evropski okolj-ski urad izbral kot enega od vodilnih razvojno-proizvodnih podjetij na področju zelene in digitalne tranzicije. Skrb za okolje in povečanje uporabe zelene energije sta med glavnimi usmeritvami podjetja, kar je direktor Kronovšek v svojem govoru še posebej poudaril: »Očetova pionirska ter drzna ideja o širši in za svet koristni uporabi toplotnih črpalk iz leta 1976 je postala resničnost, v zadnjem času celo evforija. Trenutno v Evropski uniji ni energetske perspektive, ki ne bi resno obravnavala toplotnih črpalk kot skoraj edine praktične tehnologije ogrevanja ter hlajenja na poti razogljičenja družbe ter evropske energetske neodvisnosti.«
S širitvijo prostorov
Kronotem je z naročili zaseden do spomladi prihodnje leto. Podjetje bo kmalu širilo svoje delovanje z dvema skladiščnima halama za lažje obvladovanje nezanesljivih materialnih tokov, z novim proizvodnim obratom in novim parkiriščem, ki bo omogočalo, da se mu bodo pridružili novi sodelavci. V začetku septembra je že kupilo dve skladiščni hali na območju nekdanje tovarne nogavic na Polzeli. »V obdobju epidemije smo morali pri naročanju materiala z nekaj mesecev vnaprej preiti na dve leti vnaprej. Ob tem dobavitelji ponavadi še omejijo količino, ki jo lahko naročimo. Lahko se nam zgodi, da imamo naenkrat preveč materiala ali premalo. Za nas je ključno, da proizvodnje zaradi tega ne ustavljamo,« je direktor ob koncu še strnil izzive trenutnega časa.
Foto: SHERPA
Podjetniki z ministroma o energetiki
Klub podjetnikov Zlatorog Celje je v petek zvečer gostil podpredsednico vlade in ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana in državnega sekretarja v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Marka Koprivca. V pogovoru s Francijem Pliberškom, lastnikom in direktorjem podjetja Mik, so odgovorili na nekaj vprašanj gospodarstvenikov iz Celja, ki so jih zanimali vladni ukrepi, povezani z energetsko in s prehrambeno krizo. Ob tem so se dotaknili tudi delovanja slovenske diplomacije in črpanja nepovratnih sredstev EU.
Gospodarstvenike je zanimalo, kako se lahko Slovenija bolj opre na svoje noge, kot to počnejo nekatere druge evropske države, ki manj upoštevajo to, kar jim narekuje Bruselj. Tanja Fajon je menila, da so izzivi v svetu danes zelo veliki in da je Slovenija
kot majhna država še bolj ranljiva kot nekatere druge. »Mi smo del EU in ta je naš prostor, kjer imamo skupni trg, od katerega smo odvisni. Prav tako smo odvisni od energen-tov. V tem pogledu ravnamo v skladu z ukrepi EU.«
Ob pripombi, da podjetniki želijo bolj koristno gospodarsko diplomacijo, ki bi jim odpirala vrata na tuje trge, je dejala, da se ministrstvo za zunanje zadeve zaveda teh pomanjkljivosti in da namerava kadrovsko okrepiti gospodarsko diplomacijo.
Kot je povedal gospodarski minister Matjaž Han, mora najprej Evropska komisija regulirati cene energentov. Sicer pa je nekaj ukrepov za izboljšanje razmer na energetskem trgu vlada že sprejela: regulirala je cene pogonskih goriv, znižala je trošarine in DDV na energente, pripravila shemo za pomoč gospodarstvu z ukrepoma za mala in velika podjetja, ki jim bo država 50-odstotno subvencionirala
stroške energije, v primeru, da se je cena dvignila za več kot enkrat in pol. »Sprejeli
smo poroštvo za zagotavljanje likvidnosti za energetski sektor, da bo lahko kupil plin in
Vsi trije gostje so v petek dopoldne obiskali Cinkarno Celje, kjer je vodstvo podjetja predlagalo, da bi država z olajšavami pomagala energetsko intenzivnim podjetjem, ki so zaradi bremena dražjih surovin in energije vedno manj konkurenčna tujim proizvajalcem. Ministra sta se s svojimi sodelavci srečala tudi z županom Bojanom Šrotom in se vpisala v knjigo častnih gostov ter si ogledala Tehnopark.
elektriko v tujini, saj je doma proizvedemo premalo. 35 odstotkov elektrike uvažamo, to je toliko, kot je porabijo gospodinjstva,« je dejal Han. Po njegovem mnenju nas mora ta kriza strezniti. »Brez jedrske elektrarne ne bomo preživeli.«
Mag. Marko Koprivc je povedal, da je bila ob nastopu nove vlade Slovenija ena zadnjih držav v Evropi, ki še ni imela podpisanega partnerskega sporazuma za naslednje obdobje evropskih finančnih spodbud, zato je bilo ogrože-
nih pol milijarde sredstev. »V dveh mesecih smo sporazum uskladili in oddali program projektov v Bruselj.« Gre za pomembna sredstva v obdobju krize in draginje, ki bodo usmerjena v spodbujanje več področij, od razvojnih in zelenih projektov do pomoči pri pravičnem prehodu ob zapiranju rudnikov. Ob tem se je strinjal, da bi bilo treba poenostaviti postopke za pridobitev teh sredstev.
TC
Foto: SHERPA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Mesta pred izzivi prihodnosti
Zaživela bo enotna mestna kartica
Pametna mesta je izraz, ki se je uveljavil zadnja leta in sega na različna področja življenja v mestih. Gre za uporabo inovativnih rešitev, sodobnih tehnologij in vpeljavo digitalnih orodij, s pomočjo katerih naj bi prebivalci lažje obvladovali vsakodnevne opravke, večja bi bila kakovost njihovega življenja in manjši bi bili vplivi na okolje. Pri uvajanju vseh teh novosti je treba upoštevati tudi vidike njihove varne uporabe.
TATJANA CVIRN
Mestna občina Celje je v sodelovanju s Telekomom Slovenije in podjetjema Imova-tion in Nomago začela vzpostavljati napredno centralno digitalno platformo, ki bo uporabnikom omogočala pridobitev vseh potrebnih informacij za optimalno uporabo prevoznih sredstev. Mestna občina Celje bo z enotno mobilno aplikacijo omogočala oddaljeno plačevanje parkirnine, koriščenje javne izposoje koles v sistemu Kolesce ter mestnega potniškega prometa Celebus in subvencionirane vstopnice IJPP za vlak oziroma avtobus. Storitve bodo vključene postopno, celoten sklop rešitev pa bo predvidoma vzpostavljen do poletja prihodnje leto.
Razvoj in izvedba povezanih pametnih mestnih rešitev vodita k povečani učinkovitosti in lažji dostopnosti javnih storitev ter hkrati zagotavljata višjo učinkovitost uporabe virov in zmanjšanje izpustov. Vzpostavitev pametnih omrežij bo tako povečala učinkovitost in dostopnost mnogih mestnih sistemov, na primer mestnega prometa, pobiranja in odlaganja odpadkov, oskrbe z vodo, osvetlitve, ogrevanja in hlajenja stavb ...
Kako se vsebin, povezanih s pametnim mestom, lotevajo v Celju? Naša sogovornika sta bila mag. Barbara Gorski, skrbnica projektov pametnih mest v Mestni občini Celje, in Goran Anders, vodja Centra za informatiko v Mestni občini Celje.
Povezanih enajst
občin
V vseh mestih je veliko izzivov na področju staranja prebivalstva, odseljevanja, (ne) konkurenčnosti gospodarstva in predvsem okoljskega obremenjevanja. Tega se mestne uprave zavedajo in se s tem soočajo. Za reševanje teh izzivov si v Celju prizadevajo tudi z digitalnimi orodji in s sodobnimi digitalnimi tehnologijami. Pri tem se zavedajo, da imajo mesta različno stopnjo digitalne zrelosti tako glede organizacije kot kadrovskih zmogljivosti.
Mestna občina Celje sodeluje v konzorciju enajstih slovenskih mestnih občin. Cilj pobude je vzpostaviti mrežo stotih inovativnih in pametnih mest, ki bi sodelovala pri raziskovanju novih tehnologij in katerih cilja bi bila izboljšanje kakovosti življenja in dela v mestu ter zagotavljanje trajno-stne rasti. Projekt stremi k povezovanju, izmenjavi znanj in izkušenj ter vzpostavitvi skupne platforme. Vodilni temi sta e-uprava in digitaliziranje javnih storitev. Od projekta si v Celju obetajo izkušnje, povezave s podobno mislečimi mesti iz cele Evrope in blagovno znamko »100 Intelligent Cities Challenge«. Pri projek-
tih, ki vključujejo pametne rešitve, je ključno zagotoviti financiranje rešitev in pridobivanje digitalno osveščenih kadrov, kar je velik izziv za javno upravo. Trenutno država ne namenja namenskih sredstev za razvoj rešitev s področja digitalizacije na lokalni ravni. Občine se takšnih projektov, ki predstavljajo velik finančni in organizacijski zalogaj, tako lotevajo glede na lastne prednostne naloge in razpoložljivost finančnih ter kadrovskih virov.
Enotna mestna
aplikacija
Kot pravita sogovornika, je Upravljanje mobilnosti ključen razvojni projekt v Celju in pomeni preboj občine na področju digitalizacije. Med drugim vzpostavlja digitalno platformo CIP MOC ter sistem enotne mestne kartice (EMK). Digitalna platforma predstavlja podatkovno stičišče vseh mestnih storitev, saj vzpostavlja centralizirane mehanizme za hranjenje, analizo, izmenjavo in upravljanje podatkov. Omogočila bo obveščanje javnosti in enotno točko za obračunavanje mestnih storitev.
Prebivalcem in obiskovalcem Celja bo digitalna platforma na voljo v obliki sistema enotne mestne kartice - mobilne aplikacije ter brezstič-ne fizične kartice, ki bosta predstavljali enotno vstopno točko za obveščanje, rabo in plačevanje mestnih storitev. V okviru projekta Upravljanje mobilnosti bodo zajete storitve mobilnosti, torej najem in vračilo koles, plačevanje vozovnic za avtobusni promet, omogočeno bo tudi oddaljeno plačilo parkirnin. Del EMK bo tudi lojalnostni sistem, s katerim nameravajo usmerjati potrošniške navade k trajno-stnim pristopom, nagrajevati najbolj dejavne meščane in izvajati druge promocijske akcije, napovedujejo v MOC in načrtujejo, da bodo sistem EMK postopno razširili s storitvami s področja športa,
kulture, zdravstva, izobraževanja .
Dosedanje rešitve
Mestna občina Celje se že nekaj let trudi, da sledi digitalizaciji delovnih procesov in vsebinskih področij. Na področju digitalizacije uprave je uvedla nov finančno-računo-vodski in dokumentni sistem za brezpapirno poslovanje. Na področju zagotavljanja e-stori-tev je že pred leti predstavila pokopališki informacijski sistem, ki na spletu ter s pomočjo interaktivnih tabel omogoča iskanje grobnega mesta. V okviru učinkovitega upravljanja z energijo je po izvedeni prenovi osmih javnih stavb v letu 2019 vzpostavila učinkovit nadzor porabe energije.
Celje je eno redkih mest v Sloveniji, ki v svoji turistični ponudbi že ponuja digitalna doživetja z obogateno resničnostjo (AR - augmented reality) v Friderikovem stolpu na Starem gradu in VR-doživetje Spremeni tok zgodovine v sodelovanju s Thermano Laško oziroma skupino Zgodbarji iz Laškega.
Servis 48 je interaktivna javno dostopna storitev Mestne občine Celje, ki deluje že vrsto let in s katero želi občinska uprava spodbuditi ljudi, naj sodelujejo pri ustvarjanju boljše in lepše podobe mesta. Vzpostavljen je tudi javni prostorski pregledovalnik (GIS), ki omogoča pridobivanje prostorskih podatkov s pomočjo računalnika, tablice ali pametnega telefona.
Na vprašanje, ali prinašajo tovrstne novosti tudi pasti in nevarnosti glede zlorab podatkov, Barbara Gorski in Goran Anders menita, da je za vsako zbiranje podatkov treba v skladu z Uredbo GDPR pridobiti soglasje posameznika, česar se v MOC pri uvajanju novih rešitev zavedajo. Pri uvajanju novih rešitev je izjemnega pomena komunikacija med uporabnikom in ponudnikom storitve, da je mogoče morebitne dileme rešiti sporazumno, sta prepričana.
Foto: SHERPA
Odprli bolgarski konzulat
CELJE - V poslovni stavbi ob Ljubljanski cesti 20 deluje od prejšnjega tedna konzulat Republike Bolgarije v Sloveniji. Vodi ga novoimenovani častni konzul - slovenski državljan in podjetnik Jure Pučko, ustanovitelj zagonskega podjetja Doctrina, ki deluje tudi na bolgarskem trgu. Trenutno je direktor podjetja UVC Solutions.
Dogodek je bil v znamenju obeležitve nedavne 30. obletnice vzpostavitve dvostranskih diplomatskih odnosov med Bolgarijo in Slovenijo. Novi konzulat naj bi prispeval k poglabljanju gospodarskih vezi med državama, spodbudil naj bi vzajemne naložbe, kulturno izmenjavo in skupne pobude med Bolgarijo in Slovenijo.
Na odprtju so spregovorili izredni in pooblaščeni veleposlanik Bolgarije v Ljubljani Mladen Tcherveniakov, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, v. d. generalne direktorice Direktorata za zadeve EU na MZZ Ksenija Škrilec in novoi-menovani konzul. Odprtja pisarne so se udeležili predstavniki občin, ki sodelujejo z Bolgarijo v sklopu projektov EU, Regionalne gospodarske zbornice v Celju in ustanov v mestu in regiji.	TC
novi tednik
Vedrn г j I
Kmalu obnova celjskega zdravstvenega doma
CELJE - Mestna občina Celje je kot ustanoviteljica Zdravstvenega doma Celje z vodstvom podjetja Remont pretekli teden podpisala pogodbo o obnovi matične stavbe omenjene zdravstvene ustanove. V njej bodo uredili kletne in pritlične prostore, a tudi del prvega in drugega nadstropja stavbe. Dela, ki naj bi bila končana konec prihodnjega leta, so vredna 3,4 milijona evrov.
Občina je za ta projekt kandidirala na javnem razpisu Ministrstva RS za zdravje, ki je v okviru načrta razvojnih programov odobrilo sredstva za sofinanciranje več kot tri-milijonske naložbe. Mini-
Pogodbo o obnovi ZD Celje sta podpisala župan Celja Bojan Šrot in direktor Remonta Matjaž Pavčič. (Foto: ZD Celje)
strstvo bo tako primaknilo skoraj dva milijona evrov. Obnova ne bo pomenila le nekaterih novih prostorov, ampak bo, kot pravi direktorica ZD Celje Alenka Obrul, izboljšala delovne pogoje.
»Prav tako bomo pridobili zunanje osebno dvigalo ob stavbi za dostop gibalno oviranih oseb do kraka, ki je izveden kot medetaža na obstoječi stavbi in trenutno tem osebam ne omogoča dostopa,« pravi Obrulova. V ZD Celje bodo tako uredili nove prostore za družinsko ambulanto in novo šolsko ambulanto ter laboratorij, nove prostore bodo pridobili tudi center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, klicni center, kardiološka ambulanta ter tudi specializanti, referenčne sestre in čistilni servis. Obnovili bodo še dve zobni ambulanti, dve bodo uredili na novo.
SŠol
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Na Mosu tudi učna podjetja
Lesena hiška za mirno delovno okolje
V okviru Mosovih podjetniških talentov so se lahko tudi letos na sejmu predstavili dijaki, ki se v programu ekonomski tehnik v tretjem letniku srečajo z učnimi podjetji in z njihovo pomočjo spoznavajo delovanje pravih delovnih okolij. Letos sta se predstavili tudi dve učni podjetji iz Ekonomske šole Celje. Na stojnici v hali D je prvi dan sejma učno podjetje (UP) Lupinca predstavljalo svojo zamisel o hiški za poslovne in prostočasne dejavnosti.
TATJANA CVIRN
Dijaki tretjega letnika v začetku šolskega leta ustanovijo svoja učna podjetja, si zastavijo področje delovanja in projekt,
ki ga želijo izpeljati, ter si razdelijo delovne naloge. Tako kot v pravem podjetju se morajo spoprijeti z izzivi nabave, prodaje,
trženja, vodenja ... Predstavitev podjetniške zamisli na Mosu je le delček v pridobivanju znanj, ki jim bodo koristila v življenju.
Kot je dejala Mateja Kapitler, ki vodi Centralo učnih podjetij Slovenije s sedežem v Ekonomski šoli Celje, omogoča Celjski sejem brezplačno predstavitev UP. Vsak dan sejma se je predstavilo eno od njih. »Dijaki tako pridobijo mnenja pravih podjetnikov in vidijo, kako uporabne so njihove ideje. Ob tem vadijo tudi komuniciranje v maternem in tujem jeziku. Stojnico so na primer obiskali tudi predstav-
»Delavci« učnega podjetja Lupinca iz Ekonomske šole Celje z mentorico Andrejo Tanšek (Foto: TC)
V podjetju je tako kot pri nogometu
Lana Valant: »Delala sem v nabavni službi. Delo je bilo zanimivo, vzdušje pa sproščeno. Všeč mi je bilo, da smo se tako pripravljali na delo v pravem podjetju.«
Mojca Fegeš: »Najprej sem delala v prodaji, nato sem postala direktorica. Poznati je treba vse postopke kot v pravem podjetju. Na sejmu sem ugotovila, kako pomembna je komunikacija z drugimi ljudmi.«
Pascal Mojzeš: »Bil sem vodja prodaje, na začetku sem delal tudi v nabavi in spoznal oboje. Rad bi sicer igral nogomet, a je dobro imeti še druga znanja. Ugotovil sem, da je tudi v podjetju tako kot pri nogometu pomembno skupinsko delo.«
Gašper Fišer: »Kot vodja tržnega komuniciranja sem izdelal spletno stran in skrbel za družbena omrežja, kar se mi je zdelo zanimivo. Tovrstno praktično usposabljanje je zelo pomembno. Sam bom verjetno delal v domačem podjetju.«
niki šolskega ministrstva iz Turčije.« UP so po mnenju Ka-pitlerjeve dragocena izkušnja za mlade, saj jih mentorji s pomočjo praktičnega usposabljanja pripravljajo na zaposlitev. »Ideje UP so vedno boljše, kar se kaže na vsakoletnem mednarodnem sejmu teh podjetij v Celju, kjer njihovo uporabnost ocenjuje komisija iz gospodarstva.«
V sodelovanju z
arhitektom
Učno podjetje Lupinca je pod mentorstvom Andreje Tanšek pripravilo predstavitev svoje zamisli o izdelavi lesene hiške za poslovne in prostočasne dejavnosti in mnogi obiskovalci so se ustavili tudi pri dijaški stojnici. »Menili smo, da na trgu manjka tovrstne ponudbe. Ker smo idejo oblikovali v lanskem šolskem letu v času korone, ko so mnogi delali od doma in pri tem pogrešali mirno okolje, smo zasnovali hiško, kjer bi ljudje imeli več miru. To bi lahko kupili in jo postavili na vrtu ali jo najeli. Ker bi jo bilo mogoče umestiti v lepo naravno okolje, bi jo lahko povezali tudi s prostočasno dejavnostjo,« je idejo predstavila mentorica.
A ker so se v UP zavedali, da je treba zamisel preveriti v resničnem okolju, so k sode-
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je tudi na letošnjem Mosu poskrbela za lažje odločanje mladih za poklice s predstavitvijo enajstih obrtnih poklicev. Tako imenovano Ulico obrti je obiskalo več kot dva tisoč osnovnošolcev iz 40 osnovnih šol. Prvič je bilo na Mosu državno tekmovanje mladih strokovnjakov v poklicnih spretnostih SloveniaSkills 2022, kjer so se tekmovalci pomerili v enajstih poklicih.
710 metrov dolg odsek lokalne ceste v Košnici je po enem letu povsem prenovljen.
V petek se je na Mosu predstavilo še drugo učno podjetje EŠC, in sicer GimFit z mentorico Barbaro Kvas. Podjetje se je ukvarjalo s prodajo športnih oblačil. (Foto: arhiv šole)
lovanju povabili celjskega arhitekta Nandeta Korpnika, ki je mladim predstavil omejitve, s katerimi bi se srečali na trgu. Med drugim tudi to, da bi za postavitev večje hiške potrebo-
vali gradbeno dovoljenje, zato so zasnovali še manjšo. Dijaki so tako spoznali, da ni dovolj le podjetniška ideja, ampak da je pomembno tudi to, kako je uresničljiva na trgu.
Dijaki so predstavitvi na Mosu tudi letos dodali dobrodelno noto. V zameno za prostovoljni prispevek za društvo Vesele nogice iz Laškega so obiskovalci dobili izdelek podjetja Jager ali Afrodita. »Vzgoja za sočutje do soljudi je prav tako pomembna,« je dejala Andreja Tanšek in dodala, da bodo v prihodnjih mesecih dobrodelni tudi v šoli, kjer bodo zastavili akcijo zbiranja starega papirja, izkupiček pa bo namenjen šolskemu skladu za dijake, ki so v finančnih težavah.
Končana prenova ceste v Košnici
CELJE - Po letu dni je končana celovita prenova 710 metrov dolgega odseka lokalne ceste v Košnici. V soboto je bilo slavnostno odprtje tega 1,1 milijona evrov vrednega odseka. Približno 600 tisoč evrov je zagotovila Mestna občina Celje, preostalo so zagotovili javni podjetji Vodovod-kanalizacija in Energetika Celje ter družba Elektro Celje.
Z ureditvijo odseka od križišča z glavno cesto Celje-Laško do transformatorja pri Sušinu so se uresničili dolgoletne želje prebivalcev in prizadevanja KS, da bi imeli v kraju sodobnejšo in varnejšo cestno povezavo. Pri tem ni šlo le za razširitev in posodobitev ceste, temveč tudi za celotno obnovo komunalne infrastrukture. Vozišče je zdaj širše za meter in pol in omogoča varno srečevanje vozil. Na celotni trasi je zgrajen enostranski pločnik, kar pomeni večjo prometno varnost tudi za pešce. V okviru projekta so izvajalci obnovili in dogradili javno kanalizacijo, obnovili javni vodovod ter uredili plinovod, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje. Gradbena dela je izvajalo podjetje AGM Nemec.
Odprtja so se udeležili župan Bojan Šrot in podžupan Vladimir Ljubek ter predsednik Krajevne skupnosti Pod gradom Sašo Farčnik. Novo cesto je blagoslovil pater Marjan Gačnik.
TC, foto: arhiv MOC
Za boljšo vodooskrbo
VELENJE - Prebivalci krajevne skupnosti Vinska Gora bodo imeli bolj kakovostno vodooskrbo. Mestna občina Velenje postopoma posodablja vodovodno omrežje, pred dnevi so v kraju predali namenu del vodovoda Prelska pri domačiji Kroflič.
Kot so pojasnili v velenjski občinski upravi, so položili 800 metrov dolg cevovod in uredili dva hišna priključka. Medtem se pripravljajo na nadaljevanje gradnje vodovoda Petelinjek, gradnja je predvidena v naslednjih letih. »S to naložbo bomo zagotovili oskrbo z vodo ob trasi gravitacijskega cevovoda ter priključitev dodatnih stavb z gospodinjstvi na nov vodovod. Z omenjenimi komunalnimi pridobitvami želimo izboljšali kakovost življenja tudi prebivalcem na obrobju mesta,« poudarjajo v Mestni občini Velenje
Ob tem spomnimo, da je velenjska občina v Vinski Gori junija končala gradnjo 3.805 metrov dolgega vodovoda v Spodnji Črnovi, na katerega je že priklopljenih 20 objektov. Uredila je sekundarne cevovode v skupni dolžini 2.589 metrov, zgradila vodohran v velikosti 25 kubičnih metrov, jaška za uravnavanje tlaka ter priključne vode. Omenjene pridobitve so skupaj stale 520 tisoč evrov.	BF
Del urejenega vodovoda Prelska v Vinski Gori (Foto: Mestna občina Velenje)
■ 'MU
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŽALEC - Namesto s koruzo so jih krmili z industrijsko konopljo
Pujsi so bili bolj umirjeni in zdravi
Na kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah pri Žalcu so tri leta krškopoljske prašiče namesto s koruzo, ki jo je v vročih in sušnih poletjih čedalje težje pridelati, poskusno dodatno krmili z industrijsko konopljo. To se je izkazalo za dobro prakso, vredno posnemanja, saj so bili po taki krmi prašiči bolj umirjeni in zdravi, njihovo meso pa okusnejše.
RENATA UCMAN
Na tradicionalni, sonaravno usmerjeni izletniški kmetiji Pri Mlinarju, ki jo vodita Miran in Ksenija Rotovnik, se poleg tu-
rizma, poljedelstva in pridelave hmelja ukvarjajo z živinorejo, predvsem z vzrejo prašičev in kokoši. Poleg domačih pra-
Miran in Ksenija Rotovnik se na tradicionalni, sonaravno usmerjeni izletniški kmetiji Pri Mlinarju ob turizmu, poljedelstvu in pridelavi hmelja ukvarjata z živinorejo, predvsem z vzrejo prašičev in kokoši.
Rotovnikovi so tri leta krškopoljske prašiče namesto s koruzo, ki jo je v času podnebnih sprememb vse težje pridelati, poskusno dodatno krmili z industrijsko konopljo.
šičev vzrejajo krškopoljske, ki so manj zahtevni za hranjenje in manjkat zbolijo. Trenutno imajo 15 prašičev, na leto jih vzredijo od 40 do 50. Z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovar-stvo Slovenije ter drugimi partnerji sodelujejo pri projektu Ekomale - Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb.
»Razlog, da smo se pred tremi leti priključili projektu, so podnebne spremembe, ki so čedalje opaznejše tudi v Sloveniji. Pridelava koruze je v času spreminjanja podnebja pri nas postala težavna, ker je občutljiva za vročino, sušo oziroma pomanjkanje vode in jo je zdaj precej težje pridelati kot nekoč. Prav zato smo poskusno za dopolnilno krmo za krškopoljske prašiče namesto koruze uporabili industrijsko konopljo. Želeli smo preskusiti, kako bo to vplivalo na kakovost in okusnost njihovega mesa in tudi na živali same, na njihovo vedenje in zdravje. Izkazalo se je, da je bilo to vsestransko koristno.«
V času podnebnih sprememb je prva prednost ta, da je v Slo-
veniji industrijsko konopljo v vročih, sušnih poletjih preprosteje pridelati kot koruzo. »S pridelavo industrijske konoplje za dodatno krmo krškopoljske-ga prašiča ni posebnega dela, je veliko lažja kot pri koruzi pa tudi cenejša. Lahko je tudi ekološka, saj industrijske konoplje ni treba posebej gnojiti niti škropiti z umetnimi sredstvi, kar je dobro tudi za okolje. Na naši kmetiji industrijsko konopljo sejemo po tem, ko požanje-mo ječmen, nekje konec julija. Tako zraste do približno enega metra višine in je primernejša za krmo prašičev. Izkazalo se je, da bi z njo lahko krmili ne samo krškopoljske, ampak tudi domače prašiče.«
Prej siti, bolj zdravi
in umirjeni
Kako je potekalo projektno poskusno krmljenje krško-poljskih prašičev? »Pred tem projektom smo jih krmili s suhim zrnjem žit, kot so pše-
nica, ječmen in tritikala, s travo in deteljo, poleti svežo, pozimi suho, pojedli pa so tudi nekaj slame, ki jo dobijo za steljo. Poleg tega so dobivali svežo zelenjavo. Projekt je potekal tako, da smo poleg suhega zrnja žit v poletnem času dodajali svežo industrijsko konopljo, ki smo jo sproti kosili. Količinsko je je bilo za okoli 15 odstotkov vse krme. Pozimi smo jih krmili s hranljivim suhim zrnjem industrijske konoplje, bilo ga je za 10 odstotkov vse krme. Industrijska konoplja ima veliko vlaknin in je tudi za prašiče nasitnejša, obenem ima veliko hranljivih snovi. Preostala krma je ostala enaka. Opazili smo, da so bili krškopoljski prašiči po takem dodatnem krmljenju z industrijsko konopljo bolj umirjeni kot običajno, dobro so se počutili, bili so zdravi in niso imeli nobenih zdravstvenih težav. Ko so dobili sveže po-košeno industrijsko konopljo,
so se prej nehali hraniti in so več počivali kot prej. Prej, pri običajni krmi, je njihovo hranjenje potekalo dlje, bili so nemirnejši in dlje so iskali hrano. Pri nas se krškopoljski prašiči čez dan pasejo na prostem, ponoči so v hlevu.«
Okusnejše meso
Prednosti dodatnega krmljenja z industrijsko konopljo so se pokazale tudi v okusnejšem mesu. »Meso krškopoljskega prašiča že tako slovi po svoji okusnosti, po dodatnem krmljenju z industrijsko konopljo pa smo opazili, da ima njihovo meso nekoliko manj maščob in je še boljšega okusa. Tako spremenjena krma je torej prinesla vsestransko dobre rezultate. Iz mesa tako krmljenih prašičev smo izdelali tudi dimljeno klobaso s slanino in na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij zanjo dobili srebrno priznanje.«
Foto: osebni arhiv
Kmetje se bodo morali prilagoditi
Irena Rotar, Ekoci - Eko civilna iniciativa Slovenije: »Kmetje in kmetijska politika se bodo morali zavedati, da rešitev za prihodnost kmetijstva ni vsakoletna povrnitev škode kmetom zaradi suše na posevkih koruze. Kaj pa če bi raje pridelovali sonaravno in sejali rastline, bolj prilagojene podnebnim spremembam? Če bi raje vzpodbujali kmete, naj prilagodijo posevke in namesto koruze posejejo polja z industrijsko konopljo, sojo in lanom, ki dajejo kakovosten pridelek, so pomembni za prehrano ljudi in živali, dajejo beljakovine in maščobe, konoplja pa tudi ogromno zelene mase? Ponosni smo na navdušujoče rezultate na kmetiji Rotovnikovih in upamo, da bo njihovo dobro prakso posnemal še kakšen kmet ter da bo v prihodnje na slovenskih poljih raslo več industrijske konoplje in manj koruze. Prav tako upamo, da bodo postale sonaravne metode pridelave hrane za prilagoditev na podnebne spremembe stalnica, ki bo omogočala prehransko varnost v prihodnosti.«
Kolesarsko stezo naj bi gradilo litijsko podjetje
CELJE, ŽALEC - Direkcija za infrastrukturo je za gradnjo kolesarske povezave Ce-lje-Žalec izbrala litijsko podjetje Trgograd. Izpolnjevalo je vse razpisane zahteve in pogoje ter ponudilo najnižjo ceno gradnje, ki po navedbah direkcije znaša 3,65 milijona evrov. Odločitev o izboru sicer še ni pravnomočna.
V žalski občini so si lahko oddahnili. Pred časom je namreč župan opozoril na dolge postopke direkcije pri izbiri izvajalcev, zaradi česar so se Žalčani bali, da dela ne bodo dokončana v predvidnem roku. S tem bi bilo ogroženo njihovo črpanje nepovratnega denarja iz Dogovora za razvoj regij, ki ga bo žalska občina namenila za gradnjo kolesarskih poti.
In zakaj se je začetek gradnje zavlekel? Direkcija se je zaradi ponavljajočih se pritožb na izbor izvajalca, katerih razlog je bilo neizpolnjevanje razpisanih referenc, odločila za preklic javnega naročila, ki ga je objavila lani jeseni. Po preklicu javnega naročila je popravila razpisno dokumentacijo in 8. junija
na portalu javnih naročil objavila novo javno naročilo za gradnjo kolesarske povezave med Celjem in Žalcem.
Osem kilometrov novih poti
Začetek kolesarske povezave bo v krožnem križišču v Ulici XIV. divizije v Celju. Končala se bo pri mostu za Šešče v žalski občini. Večina poti bo izvedena po visokovodnem nasipu na levem bregu Savinje kot novogradnja.
Na delih, kjer je kolesarska pot del lokalnih makadamskih in asfaltiranih poti, bodo te opremili z ustrezno prometno signalizacijo. Zgradili bodo približno osem kilometrov nove kolesarske povezave, prav tako bodo zgradili štiri nove premostitvene objekte. Gradnja je razdeljena na dva dela.
Odločitev o izboru izvajalca del še ni pravnomočna. Ko bo, bo sledil podpis pogodbe o izvedbi del ter nato pride na vrsto v 20 delovnih dneh še uvedba v delo. Pogodbeni rok za izvedbo del je 18 mesecev od datuma uvedbe v delo.
ŠO, STA
IZ NAŠIH KRAJEV
9
LAŠKO - Namenu predali prvo krožišče v občini
Nič več kolon pred semaforji
V Laškem so si več let prizadevali, da bi na glavni cesti skozi mesto, in sicer pri mostu čez Savinjo, uredili krožišče. Zlasti ob jutranjih prometnih konicah so v preteklosti pred semaforji v križišču nastajale kolone, kar je voznike spravljalo v slabo voljo in povzročalo nestrpnost. Laško se je zaradi povečanega prometa dušilo v onesnaženem zraku. Omenjene težave je v veliki meri odpravilo novo krožišče, ki so ga namenu uradno predali v petek, ob začetku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
»Krožišče je predstavljalo našo dolgoletno željo. Že pred približno sedmimi leti smo se z ministrstvom za infrastrukturo dogovarjali, da bi postavili poskusno plastično krožišče, a smo se nato odločili, da bomo zgradili stalnega, saj plastično v turistično mesto ne sodi. Narejenih je bilo več idejnih zasnov krožišča in prepričan sem, da smo na koncu dobili najboljšo rešitev tudi z vidika varnosti za pešce,« je ob odprtju pridobitve dejal župan Občine Laško Franc Zdolšek. Zlasti se je bistveno povečala pretočnost prometa skozi Laško.
Kot je dodal Zdolšek, so želeli s krožiščem poudariti tudi turistično usmerjenost občine. Fontana v krožišču ponazarja tri cvetne liste lilije, iz katerih teče voda. Tri lilije so tudi osrednji motiv laškega grba. Z vodo so želeli poudariti pomen in povezanost Laškega s to dobrino. Občina je namreč z vodo povezana v dobrem in slabem. Pomembna je za zdravilišče in pivovarno, žal pa so imeli v Laškem s prevelikimi količinami vode v preteklosti pogosto tudi težave.
Uredili tudi del ceste
Želja po gradnji krožišča se je v Laškem začela uresničevati v minulem letu. Konec lanskega decembra so skozi krožišče že lahko zapeljali prvi avtomobili. Sledila je ureditev dela državne ceste skozi Laško. Naložba je obsegala ureditev 400 metrov glavne ceste, križišča in levega zavijalnega
pasu pri parkirišču Kulturnega centra Laško ter gradnjo nove cestne razsvetljave, ureditev odvodnjavanja in prestavitev komunalnih vodov. Novi so tudi pločnik in kolesarska steza ter avtobusni postajališči. Naložba, ki sta jo skupaj uresničili Direkcija RS za infrastrukturo in Občina Laško, je stala približno 780 tisoč evrov, približno 70 odstotkov denarja je zagotovilo ministrstvo za
infrastrukturo, drugo laška občina. Za ureditev fontane v krožišču je občina odštela približno 230 tisoč evrov.
Sekretarka obljubila nadaljnje sodelovanje
Da je krožišče pomembna pridobitev za občino Laško predvsem z vidika prometne varnosti, je ob odprtju naložbe poudarila tudi državna
Novo krožišče je za Laško pomembna pridobitev. Zlasti se je z njim bistveno povečala pretočnost prometa skozi mesto. (Foto: SHERPA)
»Prednost Ministrstva RS za infrastrukturo v tem mandatu je zelena in trajnostna mobilnost, pri čemer se zavedamo, da je treba na cestah poskrbeti za varnost, zato bomo še naprej uresničevali tudi te projekte,« je ob odprtju krožišča v Laškem dejala državna sekretarka na omenjenem ministrstvu Alenka Bratušek. Postregla je s podatkom, da Slovenci skoraj 70 odstotkov vseh poti še vedno opravimo z avtomobilom, pri čemer se v dveh tretjinah primerov v osebnih vozilih vozi le ena oseba. Ob tem več kot polovico voženj z avtomobilom opravimo na razdalji, krajši od dveh kilometrov. Takšne navade bo treba spremeniti, je poudarila.
sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek. Pri tem je obljubila, da bo ministrstvo tudi v prihodnje sodelovalo z Občino Laško pri uresničevanju projektov. Teh je v načrtu kar nekaj.
»V minulih letih smo skupaj uresničili že več pomembnih naložb, od prenove železniške proge z ureditvijo podvozov do novega mostu v Marija Gradcu ...« je spomnil župan Franc Zdolšek. Dodal je, da je trenutno v izdelavi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za nov most čez Savinjo v Rimskih Toplicah. Ta dokument naj bi bil sprejet v dveh ali treh mesecih in bo tudi pogoj za začetek projektiranja in gradnje mostu v naslednjem letu. V načrtu sta po besedah župana tudi gradnja ceste od Rimskih Toplic proti Gračnici, tudi za to pripravljajo projekte, ter prestavitev državne ceste mimo kartuzije v Jurkloštru. Najbolj pereč projekt v tem trenutku pa je nadaljevanje gradnje kolesarske steze Celje-Laško. »Trenutno usklajujemo potek trase z naravovarstveniki. Upam, da bomo uspešni in da bo tudi ta projekt čim prej končan. Obenem projektiramo kolesarsko stezo med Šmarjeto in Hrastnikom ter nestrpno pričakujemo gradnjo povezovalne ceste med Hrastnikom in Zidanim Mostom s postavitvijo novega mostu čez Savinjo proti Radečam. Upam, da bomo te projekte v naslednjih letih uspeli uresničiti in s tem izboljšati prometno ureditev v občini,« je dejal Zdolšek.
V Občini Laško si prizadevajo tudi, da bi v prihodnje v sklopu obnove vodovodnega sistema med Laškim in Rimskimi Toplicami v tem delu uredili tudi cesto z gradnjo pločnika na posameznih odsekih.
Bodo premog začasno uvažali?
Če so bila še lani prizadevanja države in Evropske unije usmerjena v to, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najkasneje do leta 2033, jih je letošnja energetska kriza postavila na majave temelje. Vlada je namreč razglasila prvo stopnjo ogroženosti na področju proizvodnje električne energije, zato so v Holdingu Slovenske elektrarne, Premogovniku Velenje in v TEŠ-u primorani iskati možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji. Ker se mudi, ne izključujejo možnosti začasnega uvoza premoga.
Spremenjene razmere na energetskih trgih na eni strani zaznamuje nizka proizvodnja iz obnovljivih virov energije predvsem zaradi izredno slabe hidrologije in na drugi strani zelo visoke ter hitro spreminjajoče se prodajne cene električne energije, ki so posledica težav pri uvozu plina. Zato se povečujejo potrebe po strateških zalogah primarnih energentov, tudi po premogu.
Termoelektrarna Šoštanj, ki jo večinoma poganja lignit iz Premogovnika Velenje, povprečno predstavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije in sočasno oskrbuje lokalni sistem daljinskega toplotnega ogrevanja. V času, ki ga zaznamujejo negotove geopolitične in tržne ter hidrološke razmere, si zanesljive in varne oskrbe z električno energijo ter stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema brez obeh družb ne moremo predstavljati, poudarja generalni direktor hSe Viktor Vračar.
Čez noč ne gre
Skupni cilj Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj je zagotoviti rešitev za zmanjšanje ekonomske, tržne in predvsem energetske negotovosti, ki vpliva na zagotavljanje proizvodnje električne energije in in na slovenski elektroenergetski sistem, ki je povezan s tem.
Ob tem poudarjajo, da so pred zelo zahtevnim izzivom, saj proizvodnje premoga ni mogoče povečati čez noč. Za pripravo novega odkopnega
polja potrebujejo najmanj tri leta in ob tem še približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih ter kar nekaj dodatne opreme. Glede na tehnične in kadrovske zmogljivosti ocenjujejo, da letos ne bodo mogli preseči 2,7 milijona ton izkopanega lignita.
Začasna rešitev
Ko je letos postalo jasno, da se bo energetska kriza najver-
»Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben premog odkopavati tudi po letnici 2033, ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, potrebno letnico opredeliti mnogo let vnaprej: odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025,« poudarja generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.
jetneje zaostrila do točke, ki bo zahtevala večje varnostne zaloge in večje sprotne razpoložljive količine premoga, kot jih lahko zagotovi Premogovnik Velenje za obratovanje termoblokov v Tešu, je skupina HSE začela preučevati možnosti za dodajanje
drugega premoga velenjskemu lignitu.
»Gre za začasno rešitev, ki jo bomo uresničili le, če bo sprejeta dokončna odločitev o tem, da bodo v Premogovniku Velenje lahko ponovno zvišali proizvodnjo premoga. Vendar je že zdaj jasno, da bo
Premogovnik Velenje sta obiskala premier Robert Golob in minister za infrastrukturo Bojan Kumer. (Foto: Premogovnik Velenje)
to mogoče šele čez tri leta, saj so potrebne obsežne priprave za ureditev novih odkopnih polj,« pojasnjujejo v Holdingu Slovenske elektrarne.
Premog iz
Indonezije
Medtem so v Termoeletrar-ni Šoštanj že začeli iskati primerne vrste premoga v tujini. Uvožen premog bodo najprej preizkusili in ugotovili, ali ustreza tako tehničnim kot okoljskim normativom. Prve testne količine premoga iz Indonezije so prejšnji teden že prispele. V Premogovniku Velenje so poskrbeli za razkladanje premoga. Šele po opravljenih preizkusih uvoženega premoga bo mogoče določiti tako strategijo uporabe tujih premogov kot tudi biomase, ki jo bodo dodajali primarnemu energentu - lignitu iz Premogovnika Velenje, vendar ne več kot 12,5 odstotka njegove energijske vrednosti, še poudarjajo v Premogovniku Velenje.
BF
10
KULTURA
Premiero si je ogledala tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v spremstvu svojih dveh sinov V prvi vrsti so z leve Barbara Medvešček, Tarik Rashid, Urban Kuntarič, Jagoda in Renato Jenček. (Foto: Uroš ter poslancev Janje Sluga in Mihe Lamuta.	Hočevar/Gledališče Celje)
Krstna predstava nasmejala otroke, mladostnike in odrasle
Z Robinom Hoodom zadeli v sredino tarče
V Gledališču Celje so v soboto na velikem odru prvič v slovenskem prostoru uprizorili predstavo za otroke Robin Hood v priredbi Slobodana Obra-dovića. Ustvarjalci predstave so prevajalec Milan Dekleva, režiser in scenograf Samo M. Strelec, ko-stumografinja Jelena Proković, avtorja glasbe Nana Forte in Jure Ivanušič, oblikovalec svetlobe David Orešič, lektorica Živa Čebulj in asistentka kostu-mografinje Saša Dragaš.
Damjan M. Trbovc je otroke omrežil v uvodu in potem nadzoroval njihovo pozornost.
DEAN ŠUSTER
Igralska zasedba je vrhunska. Igrali so Urban Kuntarič, Eva Stražar, Damjan M. Trbovc, Andrej Murenc, David Čeh, Barbara Medvešček, Jagoda, Tarek Rashid, Renato Jenček, Rastko Krošl, Mario Šelih, Manca Ogorevc in Tanja Potočnik. Srbskega dramaturga Slobodana Obrado-vića je v otroštvu očaral film Dogodivščine Robina Hooda z Errolom Flynnom v naslovni vlogi, v katerem je Robin upodobljen kot dobrodušen, vesel in pravičen odpadnik iz Sherwoodskega gozda, spreten lokostrelec in šarmer, ki se upira zlobnemu vladarju Johnu, se bori za pravice in boljše življenje revežev ter
omreži srce prelepe lady Marian. Obradovićeva dramatizacija je zabavna zgodba o Robinovih junaštvih. Toda kdo bi si mislil - res gre za komedijo za širok starostni razpon.
»Kot da delamo
Hamleta«
»Svet je res v r in tri pike. Sedanje vojne in okoljska katastrofa so posledice tega, da politiki, ko so bili še otroci, niso hodili v gledališče na otroške predstave. Naši otroci si bodo ogledali predstavo in bodo čez trideset let boljši župani, boljši premierji in boljši predsedniki držav. Tudi v Robinu Hoodu se izposta-
vi, da dobro lahko premaga zlo,« je poudaril režiser Samo M. Strelec. »Ekipa se je dela lotila tako, kot da pripravlja Hamleta. Všeč mi je, da je bil upravnik zadovoljen po ogledu predpremiere. Želim mu uspešna štiri leta,« je dejal Strelec dva dni pred premie-ro. »Veš, mandat traja pet let,« je odvrnil Miha Golob, nakar sta se oba zakrohotala.
Odlična Barbara in
Renato
»Počutim se, kot da sem prejel darilo,« je v soboto zvečer najprej priznal Golob. »Program je namreč sestavila prejšnja upravnica in umetniška vodja. Zahvala vsem sodelujočim.« Na novinarski konferenci je Golob prisotne spravil v dobro voljo: »Nič mi še ni bilo treba delati, pa že imamo tri premiere.« Strelec je z zanimanjem spremljal odzive gledalcev: »Zdelo se mi je, da so odrasli zelo uživali. Moram si ogledati predstavo, ko bodo v dvorani le otroci. Improvizacija? Bila je posledica dobrega občinstva. To
je igralec začutil in si upal nekaj več.« Šerif iz Nottin-ghama je namreč izrekel zanj nenavadne besede: »Če se je želite znebiti, jo pelji-te v celjsko bolnišnico ...« Sledil je izbruh smeha pri starejših od petnajst let. Besedni humor je bil primeren za najstnike. V predstavi
pripoveduje in dejanja povezuje Damjan M. Trbovc, Robina igra Urban Kuntarič, Eva Stražar je lady Marian. Dolgoletna člana ansambla Barbara Medvešček in Renato Jenček sta s svojo kakovostjo začinila komedijo. Le kratek sprehod po gledališki stavbi je bil povsem dovolj,
da smo občutili novo energijo. In zadovoljstvo večine zaposlenih, da stare »šefice« ni več.
Nova premiera Gledališča Celje bo že jutri. V mo-nodrami Žalostinke iz srca Evrope igra Maša Grošelj.
Na slikarsko platno ujete podobe Polzele
Konec tedna je bila na Polzeli v organizaciji tamkajšnje likovne sekcije 32. Likovna kolonija prijateljstva. Pod vodstvom celjskega slikarja Tomaža Milača je ustvarjalo 37 ljubiteljskih likovnikov. Med njimi niso bili zgolj domačini, temveč tudi likovniki iz širše regije.
Z ustvarjanjem na koloniji se tradicionalno poklonijo prazniku občine Polzela. Med motivi zato prevladujejo tako ali drugače z njo povezane podobe. »Lani so nas obiskale štorklje, ki imajo letos naraščaj. Nekatere so navdihnili tovrstni prizori. Spet drugi so upodabljali grad Komendo, Šenek, Novi klošter, stare domačine ali kaj drugega,« je pojasnila dolgoletna članica Mojca Korošec. Nastala likovna dela bodo na ogled od 7. oktobra v avli gradu Komenda, kjer so trenutno ponovno razstavljene slike, ki so jih polzelski likovniki izdelali v čast slavistki, pisateljici, pesnici in novinarki Neži Maurer, ki je otroštvo preživela v Podvinu pri Polzeli. »Dela so nastala v sklopu spomladanskega projekta Žena-mati, katerega rdeča nit so bile pesmi Neže Maurer. Vsak si je izbral eno in jo upodobil. Ker bo konec meseca odprtje njene prenovljene rojstne hiše, smo jih ponovno razstavili,« je še pojasnila Koroščeva in dodala, da člani likovne sekcije ne počivajo. »Naš stalni mentor je Tomaž Milač, ki smo ga vključili v sekcijo kot častnega člana. Večkrat pride in nam pomaga na srečanjih. Zanje so rezervirani torki.«
ŠO
Pod vodstvom celjskega slikarja Tomaža Milača je v koloniji ustvarjalo 37 ljubiteljskih likovnikov. (Foto: TT)
KULTURA
11
Narava in človek
Spodbujanje branja knjig
Do konca novembra bo v treh izložbah v Umetniški četrti Na okopih v Celju na ogled razstava Kam. Gre za fotografije treh celjskih ustvarjalcev: Nuše Ofentavšek, Jureta Cvi-tana in Tomaža Črneja.
Kot je o razstavi zapisala Maja Antončič, združuje vizualno-zvočna instalacija tri fotografske podobe, ki na prvi pogled beležijo vtis gorske pokrajine, neokrnjene narave. »Ta se spremeni v spektakel ob dogodkih, kot so vedno bolj priljubljeno množično pohodništvo in kolesarjenje, ter z umeščanjem elementov, ki zmotijo njeno prvotno stanje ... Instalacija skozi vizualno, svetlobno in zvočno interpretacijo posreduje vprašanje trenutnosti, premikanja in krožnosti družbe v dihotomiji narave in človeka.«
Besedilo ob razstavi z naslovom Dnevnik - par fotografij je delo Kate Wagner.
TC
Pred kratkim so obiskovalce kavarn Rolca, Miško Knjižko, Beli vol, Kuba kafe, Mestne kavarne in kavarne Mladinskega centra Celje pričakale knjige, ki so jih lahko prelistali in prebrali ter tudi kakšno vzeli s seboj. Ta zanimivost je bila del projekta Knjigobežni.ce, ki se je končal 13. septembra.
Projekt Knjigobežni.ce, ki je namenjen spodbujanju branja, uporabi knjigobežnic in izposoji knjig v knjižnici, se je končal z literarnim popoldnevom z naslovom Iščemo hišico. Svoje pesmi in pravljice je pripovedovala pesnica, pravljičarka in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan.
Knjige so zdaj na voljo v hiškah po Celju, ki sta jih postavila Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje in podjetje Zelenice. Knjige v knjižnih izmenjevalnicah
Anja Štefan med pripovedovanjem
so na voljo vsem in jih bralci lahko odnesejo tudi domov, v zameno pa v hiški pustijo
knjigo, ki je ne potrebujejo več.
JF, foto: SHERPA
»V zlati senci faraonov«
V Muzeju Velenje na Velenjskem gradu je na ogled občasna razstava z naslovom V zlati senci faraonov. Velenjski muzealci so jo pripravili v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in z Narodnim muzejem v Pragi. Razstava je posvečena spominu na odkritje slovite grobnice faraona Tutankamona pred stotimi leti.
Na razstavi je predstavljeno zanimivo fotografsko gradivo Egipta s prve poti čeških raziskovalcev Františka Foita in Jirija Bauma po Afriki leta 1931. Odkritje slovite grobnice faraona Tutankamona leta 1922 doslej še ni bilo raziskano s strani egiptologije, zato je pričujoča razstava prva tovrstna tematska predstavitev, poudarjajo v Muzeju Velenje.
Razstavo so pripravili Tanja Verboten (Muzej Velenje), dr. Marko Frelih in Blaž Verbič iz Slovenskega etnografskega muzeja, mag. Urška Furlan, doktorska študentka univerze Swansea v Walesu, dr. Libor Jün iz češkega Narodnega muzeja ter dr. Adela Jünovä Mackovä iz Masarykovega inštituta in arhiva v Pragi.
BF
Utrinek z razstave na Velenjskem gradu. (Foto: Blaž Verbič)
Kdo so nominiranci za nagrado Fanny Haussmann?
Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec je že peto leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po prvi slovenski pesnici, ki je živela v dvorcu v Novem Celju. Odziv na razpis za pesniško nagrado je bil tudi največji v zadnjih petih letih.
Na natečaj prispelo 72 prispevkov, kar je 30 več kot lani. V žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem ocenjujejo, da to nakazuje, da je pesniška nagrada Fanny Haussmann v polovici desetletja postala nacionalno prepoznavna in se je utrdila kot relevantna na slovenskem pesniškem zemljevidu.
Žirijo, ki je ocenjevala prispele pesmi, so sestavljali slovenistka Lidija Koceli, slovenistka Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec ter lanski prejemnik nagrade Matjaž Pikalo. Kot so povedali, je veliko letošnjih prispevkov zelo kakovostnih na različnih pesniških ravneh, od motivno-tematskih do retoričnih figur in inovativnega besedišča, in da bo odločitev o tokratnem zmagovalcu izjemno težka. Za pesniško nagrado Fanny Haussmann so nominirali tri avtorice in dva avtorja: Cvetko Bevc, Miljano Cunta, Francija Novaka, Andraža Poliča in Vesno Šare.
Nagrajenko oziroma nagrajenca bodo razglasili na podelitvi v dvorcu Novo Celje v četrtek, 22. septembra, ob 19. uri. Nagrado, ki znaša tisoč evrov, podeljuje Občina Žalec. Na dogodku bo ZKŠT Žalec predstavil tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled.
ŠO
Pogled na del razstave Anima in TULIPAN. (Foto: Aleš Mrzdovnik)
Razstava, ki navduši ženske
Še do konca septembra je v Zrečah na ogled razstava Anima in TULIPAN avtorice Aleksandre S. Kelc. Vsestranska mariborska ustvarjalka je v zreški galeriji Atelje MS premierno predstavila serijo slik o ženski energiji.
Aleksandro S. Kelc je doslej javnost poznala predvsem po njeni knjigi Ne mislim, samo ljubim - ta je izšla tudi v ZDA pod okriljem založbe Hay House, Louise Hay - in kot svetovalko za osebnostno rast, certificirano za metodo Phyllis Krystal. Tokrat se predstavlja še kot slikarka.
Njena razstava govori o osmih življenjskih obdobjih ženske, ki jih je poimenovala Anima kreacije, Animama, Ani punčka, Aninajst, Notranja poroka, Ani ženska, Ani modra in Ani smrt. Obdobja si sicer sledijo linearno, vendar v življenju marsikdaj bivajo sočasno ali v drugačnem vrstnem redu. Razstavo spremlja knjižica, ki je hkrati vodnik po razstavi in učbenik za boljše življenje. Tudi ta je izšla na dan odprtja razstave.
»Aleksandra S. Kelc želi z motivom Anime med drugim odpirati srca žensk in nas nagovoriti, da začnemo bolj živeti svojo žensko stran,« je zapisala vodja galerije Atelje MS Valerija Motaln. Povedala je tudi, da naslikana dela s svojo nežnostjo in posebno energijo, ki jo oddajajo, očarajo vsako obiskovalko. Razstava bo v Zrečah odprta do 1. oktobra, spremljajo jo tudi delavnice pod vodstvom avtorice razstave.
BF
Tartini ne le kot glasbenik
Giuseppe Tartini, v Piranu rojen violinist in skladatelj, je veljal za enega največjih intelektualcev in umetnikov svojega časa. Vlada je leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto in ob 330-letnici njegovega rojstva je tudi Hiša kulture Celje počastila glasbenega velikana ter pripravila glasbeno-gledališko predstavo.
Z njo bo nocoj ob 19.30 v Narodnem domu odprla letošnji glasbeni abonma. Poetično dramsko besedilo je napisal nagrajen slovenski pesnik in pisatelj Muanis Sinanović, v glavni vlogi bo nastopila Živa Selan. Sodelujejo še violinist Kristian Ilić, dramaturginja Katja Markič, avtor glasbe Miha Firšt, kostumografinja Maja Zupanc Žibret in scenograf Gal Rančigaj.
Predstava raziskuje osebnost Tartinija z očmi njegove žene Elizabete Premazore. Razčlenjuje vzgibe, ki ljudi v znanosti in umetnosti ženejo v obsesivno zasledovanje popolnosti in premikanja meja možnega. Tartini ni bil le glasbenik, ki je postavil temelje za razvoj virtuoznosti in izraznosti pri igranju violine in čigar glasbeni opus navdihuje poslušalce še danes. Bil je tudi matematik in fizik, ki je raziskoval zakonitosti alikvotnih tonov ter kvintnega kroga, pri čemer je prvi na svetu odkril skrivnostne kombinatorne tone, ki jih takratna fizikalna dognanja niso mogla pojasniti.
Po premieri v Celju bo predstava na ogled v Stari Elektrarni v Ljubljani in na drugih prizoriščih po Sloveniji.
TC
12
NAŠA TEMA
Dogodek, zaradi katerega bi se vsi morali zamisliti
Sistem, ki je pozabil
na dostojanstvo?
Zamenjava bolnikov, kot je zgodila pred dnevi v Splošni bolnišnici Celje, marsikoga boli bolj kot vse druge afere, ki so se »prilepile« na eno največjih ustanov na Celjskem. Predvsem zato, ker je pokazala, kako lahko sistem - ki ga tvorijo ljudje - zatre dostojanstvo človeka. Družin. Ljudi se je afera dotaknila še toliko bolj, ker je šlo za starejši in nemočni osebi.
SIMONA ŠOLINIČ
Že med epidemijo naj bi država starejše zaščitila, ker so
ranljivi, a zdaj se je pokazalo, da jih je morda dobesedno
križala z izoliranostjo, o čemer smo poročali že večkrat. Številni strokovnjaki, tudi iz vrst zdravstva, so nam v teh dneh povedali, da je ena ključnih stvari, ki bi lahko preprečila epilog, kot se je pretekli teden zgodil v bolnišnici, to, da bi bolnišnica dovolila obiske. Če bi svojci lahko prišli na obisk, bi videli, da sta bili identiteti svojcev zamenjani. Bolnišnici smo
poslali vprašanje, ali drži informacija, da svojci bolnikov niso smeli na obisk. Strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar je v torek dejal, da je bil » ... stik s svojci obeh bolnikov vzpostavljen po telefonu. Obiski so organizirani v skladu s priporočili bolnišnične službe za preprečevanje bolnišničnih okužb in so glede na epidemijo omejeni, niso pa prepovedani. Svojci
naj bi želeli na obisk, a zaradi protokolov do tega ni prišlo.«
Čeprav obiski naj ne bi bili prepovedani, pa na spletni strani bolnišnice jasno in poudarjeno piše, da obiski niso dovoljeni, medtem ko so izjeme sicer zapisane. A »igra besed« javnosti sporoča, da so obiski - prepovedani. In če zdravnik obiskov ne dovoli, so prepovedani. Mnogi so nam v zadnjih mesecih povedali,
da je k svojcem na nekatere oddelke težko priti, medtem ko nekateri zdravniki - tako nam sami zdravniki pravijo - obiske tudi dovolijo: »Biti moraš človek. Če kdo želi videti bolnega svojca, kdo sem jaz, da mu to preprečim? Vsak potrebuje bližino. Še posebej bolniki,« je neuradno dejal celjski zdravnik. Razumljivo je, da morajo preprečiti vdore okužb na oddelke, toda v bolnišnici je zaposlenih skoraj tri tisoč ljudi in že ob takšni masi zaposlenih je jasno, da vdorov okužb v prostore ni mogoče preprečiti. Pri tem ni jasno, zakaj nekateri zdravniki kljub možnosti samotestiranja in samoplačniškega testiranja svojcev ne spustijo na oddelke. Mimogrede, domovi za starejše obiske dovolijo.
Foto: Pixabay
»Brez etike ni prave profesionalnosti v nobenem poklicu«
Družba bi morala spodbujati vrednoto profesionalnosti, ki vključuje pravo znanje za dotično delo, odgovornost, avtonomijo v skladu s poslanstvom in z etiko (splošno in specifično), pravi dr. sc. Suzana Čurin Radovič, dr. sociologije, magistrica neprofitnega menedžmenta ter prof. psihologije in anglistike. Svoje profesionalno življenje je posvetila ranljivim skupinam in etiki, doktorirala je na področju kulturnih pravic ranljivih skupin. »Brez etike ni prave profesionalnosti v nobenem poklicu,« dodaja.
Za Novi tednik je podala svoj poglobljeni pogled na primer v Celju s stališča etike.
Kje se je v sistemu, ki je pogosto tog in neživljenjski, izgubila človeškost?
»Menim, da je sistemsko spregledan odnos do uporabnikov storitev. Veliko se govori, da naj bo bolnik oziroma ranljiv uporabnik v središču vseh prizadevanj, premalo pa je poglabljanja v to, kako to udejanjiti in sproti ovrednotiti ter odpravljati morebitne odklone. Neprofitni sektor bi morali strokovno upravljati po principih neprofitnega mene-džmenta, ki je kot stroka v Sloveniji manj znan, čeprav je obstajal magistrski študij, ki sem ga tudi sama opravila. V skladu s to strokovno doktrino bi morale biti redne ocene na ravni pogojev za storitve (normativni, organizacijski, finančni) na ravni izvajalcev in uporabnikov, še prej bi moralo biti operativno opredeljeno poslanstvo organizacije v smislu, kakšen je njen human prispevek h
»Sistemi naj ne bi bili odtujeni od ljudi, ampak naj bi imeli varovalke za pravočasno
in strategijami na makro- in na mikroravni. Lahko bi uvedli plačana pripravništva in uvajanje mladih v delo ljudi, ki so pred upokojitvijo, in sistematično poskrbeli za strokovno ter profesionalno kontinuiteto ter ob tem sen-zibilno ocenili, ali je plačilo skladno z vloženim časom in energijo posameznika. Bolj bi morali spoštovati in nagraditi etični pristop, saj bi tako vzpostavljali novo delovno in organizacijsko kulturo, ki bi materialno in moralno nagrajevala in spodbujala etičnost.
Ali preobremenjenost postaja izgovor za izgubo pravega odnosa z ljudmi?
Vsi odrasli zreli ljudje vemo, da smo kdaj tudi preobremenjeni, vendar je mogoče z dobro organiziranostjo, ki žal marsikje peša,
%
prepoznavanje problemov in za razvoj etične organizacijske kulture. To je seveda povezano z vložkom pravega znanja v sisteme in s spoštovanjem prave profesionalnosti.«
Dr. sc. Suzana Čurin Radovič, doktorica sociologije, magistrica neprofitnega menedžmenta ter profesorica psihologije in anglistike (Foto: Osebni arhiv)
»Dostojanstvo ranljivih oseb je občutljivo, zato ga je treba varovati na vsakem koraku in za to smo poklicani vsi (ne samo eden) najbližji svojci in zaposleni v organizacijah s poslanstvom za te ljudi.«
kakovosti življenja. Tudi če se slednje zapiše, lahko nastopijo težave pri vnosu, etične dileme in življenjske težave in tudi teh bi se bilo treba lotiti profesionalno, kar pomeni ne togo birokratsko, ampak etično in življenjsko. Velikokrat naletimo na situacije, ko kdo reče, da to niso njegove pristojnosti, da ga ne zanima širša slika, ampak le normativne določbe, in da ni časa za poglabljanje. To seveda ni etični pristop.
Se na etičnost pozablja zaradi hitrega življenjskega tempa in pomanjkanja kadra?
Tempo življenja je zagotovo prehiter in to ovira poglobljenost dela in odnosov. Kadrovski primanjkljaj pa je postal zelo moderna »mantra«, ki morda niti ni skladna z dejanskim stanjem. Poznam veliko mladih usposobljenih ljudi, ki ne dobijo plačanega dela, ampak prejemajo neobrazložene odgovore o neizbiri na razpisih in celo takšne, da ni bil nihče izbran. Zavod za zaposlovanje ni prazen, tam je veliko ljudi, ki bi radi dobili plačano delo. Veliko je tudi nespoštljive prekarnosti in prostovoljnega, neplačanega dela. Menim, da bi omenjeno lahko presegli s premišljenimi kadrovskimi politikami
tudi takšne situacije presegati. Delovne postopke in birokracijo bi kazalo smiselno racionalizirati in v zdravstveni podsistem pritegniti ljudi, ki imajo digitalna ter menedžerska znanja, ne pa da medicinske sestre opravljajo birokratske zadeve, ki jih je vedno več, namesto da bi se posvetile bolnikom, ker imajo za to znanja. Enako je z zdravniki. Škoda je, da opravljajo menedžment, čeprav ga niso študirali (tudi zanj obstaja strokovna doktrina). Zdravnikov primanjkuje in imajo dragocena znanja za pomoč bolnikom. Dobrodošli bi bili redni etični kolegiji, na katerih bi s pomočjo strokovnjakov za etiko razreševali etične dileme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Njihovo delo ni lahko in je visoko odgovorno, zato bi se morali bolj odpreti za pomoč drugih strok.
Na družbenem omrežju ste zapisali, da imajo domovi za starejše posebno poslanstvo in bi tudi zato morali razvijati visoko etiko konstruktivnega sodelovanja s svojci oskrbovancev. Verjetno to velja za vse, ki delajo s starejšimi oziroma z ranljivimi skupinami. Kaj visoka etika konstruktivnega sodelovanja pomeni v praksi?
Dostojanstvo ranljivih oseb je občutljivo, zato ga je treba varovati na vsakem koraku in za to smo poklicani vsi (ne samo eden) najbližji svojci in zaposleni v organizacijah s poslanstvom za te ljudi. Etični pristop implicira smiselno, racionalno in življenjsko reševanje vseh situacij, ki nastanejo, tudi če še niso podrobno urejene v pravilnikih, ki morda sploh niso dobro usklajeni z zakonom in ustavo. V praksi se na primer že leto in pol borim, da bi udejanjila svojo pravico do celovite obveščenosti o 96-letni nepomični in dementni materi, ki je od aprila 2021 v domu, prej sva zanjo pretežno skrbela s sinom in ji pomagala po najboljših močeh. Medtem ko sem morala lani na nujno operacijo in na okrevanje, je mamo v dom peljala moja mlajša sestra, ki se je tam brez moje vednosti, kaj šele soglasja, oklicala za koordinatorko in iz doma so mi sporočili, da samo njej dajejo vse informacije o mami.
To ni etično.
Tako je, saj ima moja mati dve hčeri in tudi jaz želim tvorno in dejavno sodelovati za materino dobrobit. Razumeti bi morali, da je dobro, da smo vsi najbližji svojci pravilno in celovito informirani ter tudi kakovostno integrirani v skrb za svoje drage ljudi. To bi bil etičen in življenjsko osmišljen pristop. Po tragediji v celjski bolnišnici sem tovrstno zaprosilo za takšno sodelovanje ponovno poslala domu, v katerem je moja mama, in bom dosledno vztrajala pri njem.
Če je nemočen človek v bolnišnici, domu in če mu je onemogočen stik s svojci, se sistem sploh zaveda, kaj ta človek doživlja? Družba na eni strani poudarja pomen socialne mreže, na drugi strani je videti, da »pogrne« pri osnovnih človeških stikih.
Prav to kaže, da je treba najprej etično premisliti o protokolih, jih vsestransko pretehtati in jih sproti ovrednotiti na podlagi izkušenj in z uporabniki storitev. Pot od protokolov do njihove humane implementacije v praksi ni vedno lahka, prežeta je lahko tudi s številnimi etičnimi dilemami, ki jih je treba sproti in življenjsko reševati v sodelovanju z vsemi vpletenimi in utemeljeno zainteresiranimi. Gre za ljudi in ljudje si zaslužimo human pristop. Slovenska ustava je ena redkih, ki ima zapisano zaščito človekovega dostojanstva (34. člen), in implementacija te ustavne določbe v praksi bi si zaslužila in potrebovala prizadevanja v vseh družbenih podsistemih.
Tudi s psihološkega vidika, še posebej če je oseba bolna, morda dementna, je onemogočanje stikov nevarno tudi zaradi stiske. Kaj storiti, da bi se sistem tega zavedal? Kje je etika v odnosu do ranljivih v prepovedi in omejitvah stikov svojcev z bolnikom?
Psihologija je poleg etičnega neprofitnega menedžmenta stroka, ki bi morala najti več poti v delo z ranljivimi posamezniki in skupinami, četudi gre za psihološko znanje svojca ali koga drugega. Tudi če nimajo zaposlenega svojega psihologa, ki bi pomagal pri reševanju etičnih dilem s psihološkega vidika, bi v kritičnih situacijah, če bi bila volja, lahko pridobili vsaj psihološko mnenje ali opravili posvet s poklicnim psihologom. Po poklicu se tudi profesorica psihologije in svoje psihološko znanje nenehno nadgrajujem ter poglabljam, vendar imam vedno nekaj težav, ko na psihološke vidike opozarjam v ustanovah za delo z ljudmi.
Kaj lahko storimo, če kot svojci vemo, da nas bolnik pogreša, a ne smemo k njemu?
Kot sem že pojasnila, je zelo težko, če se zaposleni togo držijo utečenih birokratskih pravil, ki se redno ne vrednotijo in nadgrajujejo. 22 let sem vodila seminarje o etiki na upravni akademiji v Ljubljani. Slušatelji so mi povedali, kako zelo dobrodošla so redna usposabljanja o mehkih, humanih vsebinah, ker pomagajo najprej pravočasno prepoznati in potem še premagovati problematične delovne situacije. Gre za nenehno skrb za dvigovanje osveščenosti o pomenu posluha in sočutja pri delu z ljudmi, ker je to ključno za zadovoljstvo uporabnikov in tudi za dobre občutke izvajalcev storitev. Sistemi naj ne bi bili odtujeni od ljudi, ampak naj bi imeli varovalke za pravočasno prepoznavanje problemov in za razvoj etične organizacijske kulture. To je seveda povezano z vložkom pravega znanja v sisteme in s spoštovanjem prave profesionalnosti. Najboljša lojalnost ni vodljivost in narejena vljudnost sodelavca, ampak njegov profesionalen in etičen pristop do dela in sodelavcev.
SŠol
»Slovenska ustava je ena redkih, ki ima zapisano zaščito člo vekovega dostojanstva (34. člen), in imple mentacija te ustavne določbe v praksi bi si zaslužila in potrebovala prizadevanja v vseh družbenih podsistemih.«
NASA TEMA
13
SIMONA SOLINIC
OB ROBU
Ne bojte se starosti. Vsega drugega pa.
Starost bi morala biti dostojanstvena. Srečna.
A ne bojte se. Vsi, za katere delate ali ki ste jih vzgojili, bodo poskrbeli za vas.
Nekoč bo v domovih dovolj postelj. Imeli boste plenice, ne samo dve ali tri. Toliko, kolikor jih boste potrebovali, da boste negovani, kot si zaslužite.
Ko boste zboleli, bodite brez skrbi. Čakalnih dob ne bo. Zdravstveni sistem bo cenil to, da ste vse življenje plačevali v zdravstveni mošnjiček, in vas bo takoj sprejel.
Nihče ne bo gledal na denar, ko vam bo pomagal, in nihče ne bo »služil na vas«.
Nekoč ne boste plačevali za storitve, ki so vam v bistvu na voljo brezplačno. Svojci, če jih boste imeli in če se bodo spomnili na vas, bodo prišli na obisk vsak dan ne glede na to, kakšen tempo imajo. Mama in oče sta vendarle samo ena.
Nekoč ne boste več ur čakali na hodnikih. Če boste, bodo do vas pristopili zaposleni, se vam opravičili za dolgo čakanje, vam ponudili vodo. Vprašali vas bodo: »Kako se počutite?«.
Če boste sami doma, vas bodo sosedje večkrat vprašali ali poklicali, ali kaj potrebujete.
Nekoč, ko vas bodo peljali v rešilcu, vam ne bodo dokumentacije potisnili v naročje, ampak vas bodo tesno spremljali ves čas.
Nekoč ne boste le številka. Za sistem boste imeli ime. Še več: osebnost.
Nekoč vas bodo cenili.
Nekoč.
Zdravstveno osebje ne more nadomestiti svojcev
»Šokirana sem, da se je to sploh zgodilo. Predvsem sem bila v mislih s svojci, kaj doživljajo. Ne nazadnje tudi z zdravstvenimi delavci, kako je lahko sploh možno, da je to tega prišlo. Če že na začetku niso mogli ugotoviti, kdo je kdo, me čudi, da niso tega ugotovili vsaj kasneje. Ali da v bolnišnico niso povabili svojcev, da bi se poslovili od bolnika,« pravi predsednica celjskega območnega odbora Slovenskega društva Hospic Heda Zimšek.
Ko smo med epidemijo poročali, da so obiski, ki so bili takrat prepovedani, ključnega pomena za bolnike, je dejala, da so obiski hkrati tudi nadzor nad zdravstveno oskrbo svojcev. »Še vedno mislim enako. Kadar je človek sprejet v dom za starejše ali v bolnišnico, ga mora vedno spremljati, obiskovati kdo od svojcev. Oni poznajo bolnika, njegovo stanje, zgodovino, so tudi vir informacij za zdravstveno osebje. Minister za zdravje je jasno povedal, da ni razloga, da ne bi bilo mogoče omogočiti obiskov. Zdravstveni
»Čeprav v skafandru,« je zadnjih dneh dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Govoril je o
obiskih bolnikov.
delavci so pomembni, vendar svojcev nikoli ne morejo nadomestiti. Svojci nudijo bolnikom varnost, ne nazadnje informacije o tem, kaj se dogaja doma,« pravi sogovornica in dodaja, da morajo svojci vztrajati, da jim bolnišnice dovolijo obiske bolnikov.
Sistem zatajil
Zimškova poudarja, da je zadnji primer v Celju pokazal, da je sistem zatajil. »To, s čimer smo se spopadali v zadnjih dveh letih, je dalo vpogled v sistem in to, da se družba ni naučila ničesar. Zdra-

»Pričakujem, da bosta tudi zdravniška zbornica in zbornica medicinskih sester preverili, kakšni koraki so bili v tem primeru storjeni, in da bosta pripravili protokol, da se to nikoli več ne bo zgodilo.«
vstvenim delavcem je ustrezalo, da ni bilo obiskov, ker svojci nekako >motijo< njihov proces dela, osebje jim mora podati informacije, ki jih zanimajo, hkrati morajo biti zaposleni >pripravljeni< na čustvene izlive,« je jasna Zimškova. Dodaja, da je komunikacija med bolnikom, bolnišnico in svojci okrnjena: »V bolnišnici v zadnjem obdobju poskrbijo za fizično delo, ne pa za duhovni in psihosocialni vidik. Res je tudi, da zdravstvenih delavcev primanjkuje, da medicinske sestre odhajajo zaradi izgorelosti, zdravniki pa odhajajo predvsem v zasebni sektor. Slišim, da v bolnišnicah ne zmorejo nadomeščati niti bolniških ali porodniških odsotnosti. Ce timi niso celoviti, so tudi bolniki deležni le osnovne oskrbe, komunikacije pa je premalo. In ravno to bi vsaj malo ublažili z obiski svojcev.«
SŠol, Foto: SHERPA
Zaradi prepovedi obiskov doživljanje travme
»Za dogodek v celjski bolnišnici sem tako kot večina Slovencev izvedela iz medijev. Menim, da gre za nedopusten pripetljaj, ki se ne bi smel zgoditi. Tudi sama izrekam sožalje svojem, ki morajo skozi te neljube čase,« je povedala zastopnica pacientovih pravic Cvetka Jurak, na katero se bolniki vedno pogosteje obračajo.
Lani se je v Sloveniji na zastopnike pacientovih pravic obrnilo 10.530 bolnikov. Od tega sta imeli celjski zastopnici z njimi 1.743 stikov. Nekateri so potrebovali zgolj čisto osnovne informacije oziroma usmeritve, kaj morajo narediti, da lahko uveljavijo svoje pravice. Spet drugi so prihajali do zastopnikov zaradi nezaželenih dogodkov, ki so se jim zgodili s srečanji z zdravstvenim osebjem.
»Najpogosteje se obračajo na naju zaradi odnosa zdravstvenih delavcev, zaradi dolgih čakalnih dob, nedostopnosti izbranih zdravnikov in tudi drugih stvari, kot so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, invalidske komisije in podobno,« je pojasnila Jurakova in dodala, da je posebna težava tudi dostopnost osebnih zdravnikov. »Elektronska pismenost med starejšimi prebivalci v
Sloveniji ni dobra. Marsikdo nima doma niti računalnika, zato si želi osebni stik, da komu razloži težave. Ce nima svojcev, ki v njegovem imenu pišejo zdravniku, do njega pridejo zelo težko.«
Ni enotnega pravila
Zastopnica pacientovih pravic na Celjskem Cvetka Jurak: »Če bi bilo to drugače, bi bil verjetno tudi razplet tega nedavnega dogodka drugačen, ko bi sin lahko obiskal svojega očeta.«
OBISKI HOSPTTAUZIRANIH PACIENTOV V SB CELJE DO PREKLICA NISO DOVOLJENI
OMEJITEV NE VELJA ZA KRI TJ ČN O BOLNE, OTROKE (N MAMICE Z NOVOROJENČKI^ OBISKI OSTALIH PACIENTOV SE DOVOLIJO (ZJEMOMA, PO PREDHODNEM DOGOVORU Z ZDRAVNIKOM.
J " ' 5
Posebno poglavje so prepovedi obiskov svojcev v bolnišnicah. »To je zagotovo neprimeren odnos naših bolnišnic, da se ljudje, ki odhajajo s tega sveta, ne morejo posloviti od svojih najbližjih. S tem trpijo tako bolniki v bolnišnicah kot svojci, ki do njih ne morejo priti. Ce bi bilo to drugače, bi bil verjetno tudi razplet tega nedavnega dogodka drugačen, ko bi sin lahko obiskal svojega očeta,« še pravi Jurakova in dodaja, da glede obiskov kritično bolnih ni točno določenih pravil. »Nekatere bolnišnice v teh primerih dovolijo obiske. Druge ne. Odvisno je tudi od oddelka do oddelka. To je bilo v času pandemije in z njo povezanih ukrepov izredno hudo, saj so ljudje, ker se niso mogli posvojiti od svojcev, doživljali prave travme.«
ŠO
Bodo tak ukrep vendar omilili ali le umaknili besedo »niso dovoljeni«?
»Zahtevamo, da nemudoma dovolijo obiske v bolnišnicah!«
Vodstvo Srebrne niti - Združenja za dostojno starost je v javnem pismu poslalo ostro sporočilo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. Zaradi besed, ki jih je o starejših in ranljivih v pismu zapisala predsednica združenja Biserka Marolt Meden, bi se morala zamisliti vsa družba.
»V zadnjih dneh smo priča vrhuncu pojavov starizma, razvidnega iz brezbrižnega, verjetno tudi nestrokovnega odnosa do starejših v Splošni bolnišnici Celje. Vodstvo bolnišnice je sicer prevzelo objektivno odgovornost in odstopilo, prepričani pa smo, da mora zadeva dobiti poglobljeno obravnavo. Nimamo besed, da bi opisali vzroke, ki so verjetno pripeljali do smrti enega od bolnikov, saj se v stroko ne želimo poglabljati, a primera diagnoz obeh terjata tudi popolnoma različno obravnavo oziroma zdravljenje,« je zapisala predsednica.
Vrh države sprašuje, kako je mogoče, da ni nobene komunikacije, ki bi lahko pokazala na zmoto: »Kje so sočutje, empatija do bolnikov, spoštovanje njihove osebne integritete? Eden od vzrokov so najbrž tudi neprimerni kadrovski standardi in normativi na področju zdravstvene nege, pri čemer ministri za zdravje novih ne podpišejo, čeprav so že dolgo strokovno usklajeni in nujno potrebni,« dodaja.
Ob tem brez dlake na jeziku poudarja: »Zahtevamo, da nemudoma dovolijo obiske starejših bolnikov, še posebej tistih z demenco, ki ne zmorejo sami izraziti vseh svojih občutij, potreb, pričakovanj ... Vsi aktivno vključeni v obravnavo starejših bolnikov - od doma starejših, zdravstvenega doma in bolnišnice - naj opravijo izobraževanja o komunikaciji s starejšimi, posebej še z osebami z demenco. To zahtevo in pričakovanje izražamo kot splošno in
velja za vse navedene ustanove v državi, ne le za vključene v zadnji nesrečni primer.«
Marolt Medenova je dodobra okrcala sistem: »Prenehajo naj z nehumanimi prevozi z reševalnim vozilom, ko je v ospredju dobiček in ne kakovost prevoza. Želimo tudi, da se nikoli več ne bi zgodilo, da starejšo gospo rešilec pripelje z urgence in jo odloži pred blokom, ne da bi obvestil katerega od sorodnikov, kar se je spet zgodilo te dni, o čemer so nas obvestili sorodniki. In zakaj v zadnjem času veliko starejših iz domov starejših pripeljejo na urgence in včasih celo s pomanjkljivo dokumentacijo? Ker je prisotnost zdravnikov v domovih starejših vedno slabša in se maloštevilno zdravstveno osebje srečuje z velikimi problemi in končna rešitev, včasih prepozno, je urgenca.«
SŠol
14
KRONIKA
Nedolžni, dokler jim krivde ne dokažejo
Sprejemali in dajali podkupnine in višali cene na trgu ...
Kar štirinajst oseb je bilo ovadenih zaradi suma jemanja in dajanja podkupnine v večjih poslih, štiri so zaposlene v Mestni občini Celje in Občini Vojnik. Kriminalisti pravijo, da naj bi vpleteni zlorabljali svoj položaj in v postopkih izvedbe javnega naročanja od ponudnikov gradbenih storitev zahtevali oziroma sprejemali denarne nagrade, darila ter druge koristi. Šlo naj bi za zneske od dva tisoč do štiri tisoč evrov za posamezen posel in tudi za to, da naj bi uslužbenci sprejemali materialne stvari, obleke in podobno ...
SIMONA SOLINIC
Poleg štirinajstih fizičnih oseb so policisti ovadili šest pravnih oseb, torej podjetij, ki so posle izvajala. Policisti so sume začeli preiskovati leta 2019, osumljeni naj bi svoj položaj zlorabljali že od leta 2015.
»Uslužbenci so z zlorabo zaupanega položaja, v okviru katerega so pripravljali razpisno dokumentacijo oziroma vodili postopke javnega naročanja, vplivali na izbiro ponudnika tako, da so prilagodili razpisne pogoje. To so storili tako, da so ustrezali nekemu ponudniku. Namerno naj bi tudi razveljavili postopek javnega naročanja ter nato ob njegovi ponovni izvedbi privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami ter ga tako postavili v prednostni položaj, saj so mu omogočili, da je oddal ponudbo, ki je bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov,« pravi Ervin Stojnšek, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije PU Celje.
Ervin Stojnšek, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije PU Celje (levo), in Damijan Knavs z Oddelka za korupcijo v Sektorju za gospodarsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave. (Foto: PUC)
Mahinacije s
ponudbami
Po besedah policije naj bi se javni uslužbenci v postopkih evidenčnega javnega naročanja s ponudniki tudi dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb, pri čemer so nato po prejetju vseh ponudb posegli v že prejete ponudbe. To naj bi storili tako, da so nadomestili ponudbo nekega ponudnika s ponudniku bolj ugodno ponudbo. Tako so mu namreč omogočili pridobitev posla in najvišji možen dobiček glede na konkurenčne ponudbe.
»V postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni treba izvesti objave javnega naročila na portalu, so izbrali svoje ponudnike s pomočjo t. i. konkurenčnih ponudb. To pomeni, da je bil postopek javnega naročanja zgolj formalen, pri čemer so favorizirani ponudniki osumljenim vnaprej posredovali imena drugih neobstoječih ponudnikov, ki so jim nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje. Nato so
Eno od področij, kjer so korupcijska tveganja velika, je področje javnega naročanja, kjer se tovrstna tveganja lahko pojavljajo v vseh fazah javnega naročila - od priprave razpisne dokumentacije do sprejemanja ponudb in njihove izbire - ter tudi kasneje v izvajanju pogodbe.
med nasprotnimi ponudbami z dogovorjeno vsebino izbrali »najugodnejšo« ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika,« pojasnjuje Stojnšek.
Toda to še ni vse. Preiskovalci so ugotovili, da naj bi se za prejem nasprotnih ponudb dogovarjali ponudniki, ki so si »usluge« vračali. Tako so drug drugemu omogočali, da so lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco. »S tem so bila v postopkih izvedbe javnega naročanja kršena načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki ter enakopravne obravnave ponudnikov.«
Višali cene na trgu
»Ponudniki storitev so z izmenjavo konkurenčnih ponudb in dajanjem nezakonitih nagrad ter daril izpodrivali
zdravo in za normalno delovanje trga nujno potrebno konkurenco,« dodaja Stojnšek. Z monopolom na nekem območju so si omogočali dobiček, saj naj bi jim to nadalje omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale resnične vrednosti na trgu.
»Pri tem ne moremo spregledati, da ponudniki storitev niso stremeli k temu, da bi kot najugodnejši ponudnik na trgu pridobili posel v vrednosti, ki bi upravičevala porabljena sredstva in opravljeno storitev. Namerno so višali ceno, saj so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub temu presegle vrednost njihovih ponudb, s čimer so si na nezakonit način pridobivali protipravno premoženjsko korist,« pravijo na policiji. Dodajajo še, da je mogoče trditi, da so ponudniki storitev s tem
Trije osumljeni javni uslužbenci, ki so med ovadenimi, so še vedno zaposleni v Mestni občini Celje. Sodišče jim krivde še ni dokazalo, saj se sodni postopek še ni začel.
bili le protipravne premoženjske koristi, ampak so povzročali veliko premoženjsko škodo občinam in državnemu proračunu. Natančne škode ni mogoče oceniti, saj naj bi nastajala tudi posredno, ko se je dvigala vrednost za opravljanje gradbenih storitev.
Nad storilce s
prikritimi ukrepi
Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj je eden največjih izzivov za policijo, predvsem zato, ker ni veliko materialnih dokazov ali so zelo redki. »V primeru ko-rupcijskih kaznivih dejanj so kazensko odgovorni tako dajalci kot prejemniki podkupnin, kazniva dejanja pa se dogajajo v zelo ozkih in zaprtih krogih oseb, ki nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred organi pregona,« pravi višji kriminalistični inšpektor z Oddelka za korupcijo v Sektorju za gospodarsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Damijan Knavs. Policija je v preiskavi zato uspešna takrat, ko uporablja prikrite preiskovalne ukrepe.
»Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je bilo lani nad desetletnim povprečjem, saj je policija vložila kazenske ovadbe in poročila za njihovo dopolnitev za 178 kaznivih dejanj korupcijske kriminalitete. V zadnjih petih letih so med korupcijskimi kaznivimi dejanji prevladovala kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila. Letos je slovenska policija obravnavala 67 korupcijskih kaznivih dejanj, za katera so bile osumljene 104 fizične osebe,« pravi Knavs.
tudi dodatno »pomagali k dvigu« vrednosti takšnih storitev na trgu.
Vprašljiva
kakovost?
Na policiji še pojasnjujejo, da je do zlorab položajev javnih uslužbencev in posledično do posla favoriziranih ponudnikov gradbenih storitev prihajalo pri vseh fazah gradnje, in sicer projektiranju, gradnji in nadzoru: »Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi deli posla oziroma so imeli prijateljski odnos, zaradi česar se utemeljeno poraja vprašanje o ustrezni izvedbi nadzora nad izvedenim delom, enako tudi o kakovosti izvedenih del.«
Preiskovalci navajajo, da osumljenci s tem niso prido-
Krivde za dvojni umor ne priznava
Na Okrožnem sodišču v Celju je bil v ponedeljek predo-bravnavni narok za 66-letne-ga Branka Krkleca iz naselja Škofije na območju Šmarja pri Jelšah. Na zatožno klop je sedel zaradi umora dveh pomočnikov sodnega izvršitelja februarja letos. Obtoženi krivde za omenjena umora ne priznava. Sojenje se še ni začelo. Predvideno je za 9. november.
Spomnimo, da sta se pomočnika sodnega izvršitelja pri Krklecu oglasila zaradi rubeža avtomobila, kar naj bi ga tako razjezilo, da ju je ustrelil pred hišo. Žrtvi sta bili stari 27 in 42 let. 27-letnik je pod streli umrl na kraju dogodka, 42-letnica je umrla v bolnišnici. Tožilstvo obtoženemu očita umora iz maščevalnosti in nizkotnih nagibov. Obtožen-čeva obramba je že na predo-bravnavnem naroku predlagala pridobitev zdravstvene dokumentacije, medtem ko
je ta v priporu. Predlagala je tudi, da naj forenziki ugotovijo, koliko razpršila je uporabil pomočnik izvršitelja, ki
je z njim brizgnil Krklecu v obraz, ter dopolnitev poročila o razdalji, s katere je obtoženec streljal v žrtvi. Tožilstvo je
predlagalo zaslišanje izvedenca psihiatrične stroke, ki naj bi pojasnil, kakšno je psihično stanje obtoženega.
Prizorišče umora (Foto: Arhiv NT)
Umrl voznik traktorja
V ponedeljek zjutraj se je v Vojskem, to je na območju Šmarja pri Jelšah, zgodila tragična nesreča. Pri delu s traktorjem v vinogradu se je smrtno poškodoval 32-letni traktorist. Z vozilom, na katerem je imel pripeto prikolico, je zdrsnil po hribu. Pri prevračanju traktorja je voznik padel iz kabine in se tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče.
Zaradi alkohola ne sme voziti v Sloveniji
Na območju Bistrice ob Sotli so policisti v ponedeljek ustavili voznika osebnega vozila, sicer hrvaškega državljana, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 0,72 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Voznika so privedli k sodnici za prekrške, ki mu je izrekla 1.200 evrov globe ter stranski ukrep enoletne prepovedi vožnje na območju Slovenije.
»Kaj ti bo kolo ...«
Velenjski policisti bodo ovadili 43-letnega moškega, ki so ga pred dnevi prijeli na železniški postaji pri poskusu tatvine kolesa. Pri sebi je imel še drugo kolo, ki ga je malo pred tem ukradel pri nakupovalnem središču v Velenju. 43-letnika bodo kazensko ovadili.
ŠPORT
15
Rokometaši Celja Pivovarne Laško včeraj s Kielom, v nedeljo z Gorenjem
na Danskem, mučenje
Dober upor z Ormožem
Po enoletnem premoru v ligi prvakov so se nekateri bali poloma na Danskem, toda rokometaši Celja Pivovarne Laško so prijetno presenetili svoje privržence. Na severu Evrope sicer niso zmagali, toda v uvodni tekmi skupinskega dela lige prvakov so za Aalborgom zaostali le za štiri gole, 36 : 32. V 54. minuti je bilo 31 : 29!
Sodnika Gorenc in Košir sta zvabila celo nasmehe na obraze celjskih roko-metašev. Gal Marguč se je odrinil s krila, vanj se je zaletel tekmec, ki sta ga sodnika izključila, a gola, ki ga je po vratolomni akciji dosegel Marguč, nista priznala. Dosodila sta sedemmetrovko. Na srečo takrat dvomov o zmagovalcu ni bilo več. (Foto: Slavko Kolar)
DEAN ŠUSTER
V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Aleks Vlah z osmimi in celjsko desno krilo Gal Marguč s sedmimi
goli, ki je takoj po obračunu dejal: »Predvsem smo želeli dokazati, da lahko igramo na tej ravni. Na gostovanju
pri enemu od favoritov v ligi prvakov smo pokazali dobro igro, čeprav smo zelo mladi in neizkušeni. Aalborg smo prisilili v zavzeto in zbrano igro v vseh šestdesetih minutah. Zato mislim, da smo lahko ponosni na prikazano. Po dveh odigranih tekmah, na katerih nismo blesteli, smo na Danskem dokazali, da znamo igrati rokomet. Upam, da bomo podobne predstave kazali
tudi v nadaljevanju sezone.« Tri dni kasneje, v nedeljo, so gostili Ormožane. Morda so »pivovarji« prav zaradi zelo zgoščenega ritma tekem zmagovalca odločili šele v drugem delu drugega polčasa (34 : 17). Prvi del se je končal neodločeno (14 : 14), tudi v nadaljevanju so domače igralce in gledalce jezili dolgi napadi gostov in nedorasla sodnika. Ko so se Celjani osredotočili na svojo igro in strnili obrambne vrste, so se nemudoma odlepili od nepopustljivih gostov.
Že v nedeljo v
Velenje
»V Aalborgu so naši fantje prikazali veliko željo, po višjem zaostanku se niso predali. Za to si zaslužijo pohvalo,« je poudaril trener Alem Toskić. »Za prvi polčas proti Ormožu smo krivci sami. Dovolili smo gostom igrati, zavohali so kri. Potem so se začele naše težave. Pomembno je, da smo zmagali in da se nihče ni poškodoval. Imamo majhen nabor igralcev,« je ponovno potarnal »Toske«. Tudi Marguč ni ovinkaril: »Bili smo premehki v obrambi, delali smo preveč napak v napadu. Gostom smo dovolili, da se razigrajo. Večji del srečanja smo se mučili s tekmeci in smo morali za zmago garati vseh šestdeset minut. V
zadnjih petnajstih minutah nam je uspelo priigrati višjo razliko, a na naslednjih tekmah moramo začeti bolje in odločneje.« Napeto bo tudi v nedeljo na derbiju domače-
ga prvenstva, ko bodo Celjani gostovali v Rdeči dvorani pri Gorenju. Po Aalborgu, Ormožu in Kielu bo sledila najbolj pomembna tekma tega dela sezone.
Kapetan Celja Pivovarne Laško Aleks Vlah je bil z osmimi goli najbolj učinkovit v celjski ekipi na tekmi z Aalbor-gom. (Foto: arhiv RK CPL)
Koren: »Na pravi poti smo!«
Hokejisti LedX Celja so v dveh prvenstvenih tekmah zbrali štiri točke. Najprej so visoko premagali ekipo Maribora, nato so v Kranju izgubili proti Triglavu po izvajanju dodatnih strelov in domov prinesli točko.
V torek je v Celju sledila polfinalna tekma slovenskega pokala. Žal je v domači ekipi manjkal Jure Sotlar, ki mu vodstvo gorenjskega kluba ni dovolilo nastopa v pokalnem tekmovanju. Jeseničani so zmagali s 4 : 0.
Ne le proti rdečim
in zelenim
Trener celjskih hokejistov Gal Koren je najprej spregovoril o sobotni tekmi v Kranju in začetnem zaostanku
z 2 : 0: »V drugi polovici tekme smo narekovali ritem. Po precej priložnostih smo le uspeli izid izenačiti. V podaljšku nam ni uspelo zadeti, pri dodatnih strelih nismo bili uspešni. Nekaj prekrškov gostiteljev bi lahko bilo tudi strožje kaznovanih.« V torek so Jeseničani po nespametnem prekršku gostiteljev že v 2. minuti izkoristili prednost igralca več na ledu. Uvodno tretjino so dobili s 3 : 0, drugo z 1 : 0, zadnja pa se je končala brez golov. »Izjemno sem ponosen na svojo ekipo. Gledalci so lahko videli dvajset fantov, ki so garali na ledu do zadnje sekunde. Čustveno so se povsem izpraznili, to sem videl v slačilnici. Naše
trdo delo med poletjem se bo obrestovalo. Na pravi poti smo. V boju za končno tretje mesto v državnem prvenstvu bo zelo pomembno sobotno
gostovanje v Zalogu pri Sla-viji.« Branilec Nik Grahut je dodal: »Dogovorili smo se, da ne bomo čakali samo na rdeče in zelene drese, torej da
moramo biti motivirani proti vsem od začetka tekme. Prvo tretjino smo namreč v Kranju odigrali brez prave energije. Kasneje smo po zaslugi naše
kakovosti izenačili, domačini so nizali izključitve, mi pa tretjega gola nismo dali.«
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA
NA KRATKO
Srabotnik peti, v polfinalu drugi
London: Na generalki pred svetovnim prvenstvom v slalomu na divjih vodah, ki ga bo prihodnje leto gostila angleška prestolnica, je celjski kajakaš Martin Srabotnik osvojil peto mesto. Po polfinalni vožnji je bil celo drugi. Zmagal je Peter Kauzer, ki je tekmece ugnal za skoraj poldrugo sekundo. V polfinalu je imel šesti čas, v finalu je svoj dosežek izboljšal za kar dve sekundi. (DŠ)
16
ŠPORT
Po stiku med kapetanom Celja Denisom Popovićem in nekdanjim celjskim kapetanom Janezom Piškom je slednji prejel drugi rumeni karton in je moral zapustiti igrišče. Gostje se niso strinjali s sodnikovo odločitvijo.	Charlesa Ikwuemesija tekmeci zaustavljajo na vse možne načine. Seveda kdaj pa kdaj tudi on ni nedolžen.
V desetih tekmah so celjski nogometaši zmagali petkrat
Nadaljevali niz uspešnih preobratov
Za celjskimi ekipami je popolna nedelja - zmagali so celjske rokometašice, celjski rokometaši in nogometaši. Slednji so v 10. krogu prve slovenske lige doma premagali Domžale z 2 : 1 in zadržali drugo mesto na lestvici. Zelo zgodaj so zaostajali, toda - kot je že v navadi v zadnjem obdobju - ponovno jim je uspel preobrat.
DEAN SUSTER
Težje bi si ga priigrali, če bi Ivan Durdov v uvodu drugega polčasa izkoristil izvrstno
podajo Janeza Piška. Vratar Matjaž Rozman je bil spet rešitelj celjske obrambe.
Predstavniki gostujočega kluba so se čudili vedenju domačega direktorja Zorana Podkoritnika (levo). Po njihovih besedah je najprej žalil sodnike, potem še njih. Desno stoji športni direktor NK Domžale Senijad Ibričić. Na evropskih tekmah lahko ob podobnih dogodkih boli glava po prejetih kaznih. Poznavalci menijo, da generalnemu direktorju Valeriju Kolotilu ustreza preusmerjanje pozornosti.
Morozov se je
spozabil
Slabi izbijanji žoge gostov izpred svojih vrat so Celjani kaznovali. Na začetku zadnje tretjine se je za napako v uvodu srečanja (že v 60. sekundi) z golom odkupil branilec David Zec, v izdihljajih obračuna je akcijo pozorno spremljal Vasilije Janjičić, potem pa dočakal idealno podajo gostujočega branilca in žogo z močnim udarcem poslal pod prečko. To je bila peta zmaga Celja ob štirih remijih in zgolj enem porazu (Sežana). Petsto gledalcev je bilo na nogah, slavje je bilo upravičeno. Črna točka je rdeč karton Grigoriju Morozovu, ki se je neupravičeno spozabil, nakar se ni umiril. Kazen ne bo blaga, nadomestil naj bi ga Nino Milić.
Trije dnevi dopusta
»Cel teden smo igralce opozarjali, da nas čaka zahtevna tekma. Naše besede fantom niso prišle do živega. Še posebej smo izpostavljali, da bodo zelo pomembne že začetne minute. In res je bilo tako. Kriv sem, ker nisem uspel prepričati igralcev,« je malce presenetil trener Roman Pilipčuk. Po drugi strani ima prav, da prižiga alarm glede uvodov
srečanj. »Po prejetem golu nismo izgubili glave, imeli smo nekaj priložnosti za izenačenje. V drugem delu smo igrali s tremi branilci, igralci s klopi so bili dodana vrednost,« je dodal. Pohvalil je svoj trenerski štab in priznal, da uživa v klubu. Med premorom zaradi dveh tekem slovenske reprezentance so celjski igralci dobili tri dni dopusta. V soboto bodo odigrali prijateljsko tekmo, v sredo bo sledil pokalni obračun s konjiško Dravi-njo. Tekma 11. kroga 1. SNL s Kalcerjem iz Radomelj bo 2. oktobra. Kar naenkrat bo nov prestopni rok. Si bodo privoščili kakovostnega branilca? »V tem trenutku o tem ne razmišljam. Verjetno bomo moštvo še okrepili ...« je diplomatsko zaključil Pi-lipčuk.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	10	9	0	1	21: 9	27
CELJE	10	5	4	1	16:11	19
KOPER	10	6	0	4	16:10	18
MARIBOR	10	4	2	4	17:16	14
MURA	10	3	4	3	15:16	13
D0M2ALE	10	3	3	4	14:15	12
BRAVO	10	3	1	6	8: 9	10
KALCER	10	2	4	4	9:18	10
GORICA	10	2	2	6	8:12	8
TABOR	10	1	4	5	8:17	7
Roman Pilipčuk kaže, kam gre pot njegovega moštva.
S tribune za posebne goste se je hudoval predsednik NK Celje Miloš Rovšnik, najbrž na sodnike.
Dobesedno do obnemoglosti se je boril Bi Nene Junior Gbamble iz Slonokoščene obale.
novi tednik	Q PO RT	1 ~7
Št. 38, 22. september 2022	ОГОП1	sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com	I 7
Denis Popović prišel, dirigiral in trikrat zmagal
»Domotožje je storilo svoje«
Nekdanji reprezentančni vezist Denis Popović se je v Celje vrnil kot prosti igralec. Pri dvaintridesetih letih je podpisal dveletno pogodbo. Po igranju za mlajše selekcije Celja je igral za člane Šentjurja, Celja, Kopra, grškega Panthrakikosa, poljskih Tychyja, Grudziadza in Wisle, ruskega Orenburga, švicarskega Züricha, kitajskega Qingdaoa in ruskega Krylia Sovetov, zadnjo sezono pa je preživel na Cipru pri Anorthosisu, za katerega je na 35 tekmah zbral po tri zadetke in asistence.
DEAN SUSTER
»Celje me je prepričalo s projektom, ki ima visoke cilje. Vesel sem, da bom lahko kot mentor pomagal mlajšim nogometašem, tako kot so pred več kot desetimi leti drugi pomagali meni,« je ob vrnitvi v matični klub povedal »Pope«. Takoj so ga »zacementirali« v prvo postavo, prvi dirigent ima na sredini igrišča ob sebi dva neutrudljiva bojevnika, Nina Koutra in Matica Vrbanca.
Veliko teka v naši ligi
Denis Popović je ostal zvest sebi, iskrenosti se ni odpovedal: »Zdaj je postala že navada, da tekme še dobro ne začnemo, a nasprotniki že vodijo z 1 : 0. Potem se začne boj za izenačenje. Naša ekipa je ponovno pokazala
svoj pravi značaj. Mislim, da smo zasluženo zmagali. Bolje moramo začeti tekme, ne smemo na tako lahek način prejemati golov. Gre nam dobro, toda prišla bo tekma, ko nam ne bo šlo vse od rok. Zato je bistven start tekme.« Pod njegovo taktirko na zelenici so padli Koper, Olimpija in Domžale. Glede zmožnosti celjske ekipe v evropskem tekmovanju je previden. »Nisem dolgo tukaj. Imamo dobro, mlado ekipo, ki so ji dodani starejši igralci. Mislim nase, na Matjaža Rozmana in Nina Koutra. Precej igralcev je zelo obetavnih. Z dobrim delom in zahtevnimi tekmami bodo hitro napredovali. Našega kluba s tujimi še ne bi primerjal. Ugotovil sem, da je v naši ligi veliko teka, da je
Denis Popović: »Trener mi je rekel, da bom pripravljenost izboljševal na tekmah, saj sem dovolj izkušen. Imel je prav, ničesar mu ne morem očitati.«
ritem igre pravi,« je spodbudne besede naši ligi namenil Popović.
Visoka denarna vlaganja
Gospodinje pravijo, da iz odličnih sestavin ne moreš skuhati slabe jedi. V nogometu ni povsem tako. To se je izkazalo že v mnogih bo-
gatih klubih. Celje ima kopico kakovostnih igralcev. »Res je, a potrebujemo še nekaj časa za uigravanje. Premor oziroma čas za mirno vadbo nam bo koristil. Sam sem takoj po prihodu začel igrati. Pričakujem, da bomo še bolje pripravljeni,« meni Popović, ki bi še lahko igral v tujini. »Domotožje je bilo usodno. Zadovoljen sem, moja odločitev je bila pravilna.« Katere spremembe je opazil po približno desetletju? »Denarna vlaganja so višja. Včasih smo imeli več domačih fantov. Zdaj prihajajo v Celje iz celotne Slovenije. Včasih si tega nismo mogli privoščiti. Stanje je vsekakor boljše kot prej.« Roman Pilipčuk mu je, malce presenetljivo, takoj zaupal vlogo prve violine. »Pred svojim prihodom sem govoril z njim in mu iskreno priznal, da štiri mesece nisem igral. Na Cipru se je namreč prvenstvo začelo šele konec avgusta. Trener mi je rekel, da bom pripravljenost izboljševal na tekmah, saj sem dovolj izkušen. Imel je prav, ničesar mu ne morem očitati. Premor mi bo prišel prav za osvežitev,« je zaključil Popović, ki vsako rusko besedo Ukrajinca Pilipčuka med igro hitro prevede soigralcem.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Pope« in »Čarli«. Očitno je izkušeni Denis Popović hitro pod svoje okrilje vzel izjemno obetavnega Charlesa Ikwuemesija.
Po zmagi nad Sereno se je poškodovala
Velenjska teniška igralka Katarina Srebo-tnik se je v Portorožu uradno poslovila od profesionalne kariere, v kateri je osvojila šest grand slamov med dvojicami ter bila dvakrat 20. igralka svetovne lestvice. V karieri je dobila štiri turnirje med posameznicami na najvišji ravni in pustila nepozaben pečat v slovenskem tenisu.
Nekdanja dijakinja I. gimnazije v Celju se je spomnila dvoboja s Sereno Williams v Parizu. Bilo je leta 2008: »Tista zmaga v Rolandu Garrosu je bila vrhunec moje kariere med posameznicami. Takrat sem bila drugič 20. na svetu. Premagati Sereno na njenem vrhuncu, v najboljših letih, in to še na grand slamu, je temu dalo še dodatno vrednost. Škoda, da so se potem tistega leta začele vrstiti poškodbe, ko deset mesecev loparja skoraj nisem držala v roki. Nato sem se skušala vrniti, a nikakor ni šlo. Potem sem se odločila, da je čas za dvojice, in nad tem se ne pritožujem. Dvojicam sem dala prednost in uspela priti do številke ena.«
Za konec še solza
V Portorožu je obelodanila razloge, ki so jo v nekaj zadnjih zahtevnih letih pripeljali do slovesa od tenisa. Poleg družine so jo spremljali nekdanja trenerka Biljana Veselinović iz Srbije, legenda slovenskega tenisa Mima Ja-ušovec, ki je spremljala Srebotnikovo večji del kariere, in visoki predstavniki Teniške zveze Slovenije. »Dolgo sem se izogibala slovesu, a sem se zavedala, da je to neizogibno pri vsakem športniku. Imela sem ogromno lepih in tudi težkih trenutkov. Za današnji dan bi rekla, da je eden težjih,« je dejala 41-letna Ve-lenjčanka in povsem ob koncu druženja po-točila solzo, preden se je podala na slovesen zaključek na osrednjem igrišču v Portorožu.
Največ z moškimi
»Moj zadnji uradni dvoboj je bil končan dve leti nazaj na Rolandu Garrosu. Takrat je bila prelomnica, vedela sem namreč, da če mi tam ne uspe doseči odmevnega rezultata, potem
Zrela predstava varovank Miše Marinček
Dvojni nedeljski rokometni spored v dvorani Zlatorog se je začel z lokalnim obračunom, zasedba Z'dežele je bila precej boljša od Velenja, in sicer z 39 : 16.
Celjanke so morale zaradi sejma zapustiti dvorano Golovec, a jih to ni zmotilo. Že po nekaj minutah je bila vidna razlika med ekipama, a v ženskem rokometu so stvari zelo nepredvidljive. Tokrat niso bile, po 7 : 3 so do konca prvega polčasa igrale le še Celjanke. Po delnem izidu 9 : 0 so na odmor odšle s prednostjo 17 : 4, čeprav je vra-tarka gostij Neja Žejn zbrala osem obramb (skupaj deset). V nadaljevanju so Celjanke dodale še 22 golov, čeprav
trenerka Miša Marinček ni več vedela, kateri mladi igralki naj še ponudi priložnost. Sestavila je zelo dobro ekipo: »Bolj kot o številkah na semaforju smo razmišljale o svoji igri. Ponosne smo, da nam je uspelo zmagati z visoko razliko. Vztrajala sem, naj se igralke zavzeto trudijo do zadnje minute. To so tudi storile, le malo preveč napak so storile v obrambi v drugem polčasu.«
Krim je Krim,
toda ...
Sanja Vrček je dosegla osem golov, po štiri v obeh delih. Katarina Regner in Erin Novak sta dodali po sedem zadetkov. Jasmina Pišek je
petkrat premagala nasprotno vratarko: »Z dobro obrambo in nekaj lepimi napadalnimi akcijami smo se hitro oddaljile od tekmic. Možnosti za izboljšave je še nekaj. Čeprav Krim spada v vrh evropskega rokometa, se ga ne smemo ustrašiti.« Po premoru zaradi reprezentančne akcije se bodo Celjanke s Krimom pomerile 5. oktobra v Ljubljani. »Krim je Krim, cilja na zaključni turnir lige prvakov. Drži, da smo se Ljubljančankam dobro upirale v tekmi za superpokal. Nimamo nerealnih pričakovanj, a vendar se bomo trudile na vso moč z željo po zmagi,« je dodala Marinčkova.
DŠ
Katarina Srebotnik: »Dolgo sem se izogibala slovesu, a sem se zavedala, da je to neizogibno pri vsakem športniku.«
je trenutek slovesa zelo blizu. Mogoče je bilo zato več pritiska,« se je pridušala Katarina, ki se ji je kar 16-krat uspelo uvrstiti v finale dvojic na grand slamih. Potrebovala bi nekaj dobrih rezultatov na manjših turnirjih, da bi se stvari obrnile. Tega se je nadejala, nato ji je pred odhodom v Avstralijo načrte prekrižal covid-19, po katerem njeno telo ni bilo več pripravljeno na največje napore. Katarini je nekaj lepih besed namenila 66-letna Mariborčanka Mima Jaušovec, zmagovalka Rolanda Garrosa leta 1977 med posameznicami: »Biti številka ena na svetu med dvojicami je nekaj res izjemnega. V čast mi je bilo, da sem se lahko del svojega življenja veselila Katarininih uspehov.« Srebotnikova, ki je največje uspehe dosegla s pomočjo moških (Daniel Nestor, Nenad Zimonjić, Piet Norval, Bob Bryan), trenutno nima načrtov za prihodnost.
Foto: TZS
Erin Novak in Miša Marinček (z desne) v družbi kapetana Celja Pivovarne Laško Aleksa Vlaha in trenerja Alema Toskića.
18
NAPOVEDNIK
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 22. 9.
19.00 Dvorec Novo Celje Podelitev pesniške nagrade Fanny Haussmann in predstavitev nove številke revije za književnost in kulturo Vpogled
19.30 Narodni dom Celje
Tartini, maestro narodov
Premiera glasbeno-gledališke predstave o Giuseppeju Tartiniju
19.00 Občinska knjižnica Prebold
Pogovorno-literarni večer v sklopu projekta Občina po meri invalidov
Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije
20.00 Vodni stolp Celje_
Adder Klank -zborovanje spontanih zvočnih trikov
Matjaž Drevenšek, saksofon, Bojan Krhlanko, bobni in Gašper Piano: kitara; koncert improvizirane glasbe
PETEK, 23. 9.
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Iza Pavlina
Odprtje samostojne razstave celjske umetnice
19.30 Gledališče Celje_
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
Premiera
SOBOTA, 24. 9.
9.00 Celjska kulturnica, Knjigarna Antika, Pokrajinski muzej Celje Fanfest 6
Slovenski festival fantazijske književnosti
10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Peter nos
Otroški abonma Jurček
16.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Od Šentjurja do Izole
Epikularični večer
19.30 Gledališče Celje_
Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope
Abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek ob istem času
NEDELJA, 25.9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom
Javno vodstvo
19.00 Dvorec Novo Celje Dialog: Fantastika -geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti
Voden ogled s kustosinjo po razstavi.
19.00 Muzej baroka Šmarje Jazz večer
Koncert Big banda Šmarje pri Jelšah z gosti
novi tednik
VMiao г mmji
PONEDELJEK, 26.9.
18.00 Kulturni dom Šmarje pri
Jelšah_
Pravljični večer za odrasle
Pripovedovanje resničnih zgodb
TOREK, 27. 9.
17.00 Mestni trg Šentjur
Poletavci - poletni bralci
Zaključna prireditev
SREDA, 28.9.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pogovor s pisateljem Janijem Virkom
Druge prireditve
ČETRTEK, 22. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Urbani sprehod po mestu
Za skupine OŠ in SŠ; predhodne prijave
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
ETM: Bonton v prometu
Voden ogled po razstavi Hermanov bonton in ustvarjalnica
9.00 do 20.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu
VR teleskop - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu
14.00 Ribnik Vrbje_
Kako fit sem?
Test hoje na dva km
15.15 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani Tehnoparka
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje
Otroški športni poligon 17.00 Osrednja knjižnica Celje Kako s hvaležnostjo izboljšamo svoje fizično in psihično zdravje? Predavanje farmacevtke Doris Kuder
18.00 Celjski mladinski center Izdelava naravne kozmetike
V sklopu Evropskega tedna mobilnosti.
19.00 Ipavčev kulturni center Slavnostna akademija
Prireditev ob prazniku Občine Šentjur s podelitvijo priznanj
PETEK, 23. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Športni bonton
Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton
10.00 CVD Golovec Celje
Evropski teden športa: Košarka
Igranje košarke v organizaciji Celjskega mladinskega centra
10.50 Dramlje_
Gremo na Uršulo
Pohod
16.00 Ribnik Vrbje_
Podari petko za dober namen
Tek ob Ribniku Vrbje
16.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Pohod ob dnevu slovenskega športa
16.00 Nogometno igrišče Vransko
Tek za smeh - Vransko teče
Gostja Jolanda Batagelj
17.00 Dom krajanov Andraž nad Polzelo
Odprtje sadjarske in kulinarične razstave
V organizaciji Kulturnega društva Andraž
SOBOTA, 24. 9.
7.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Pohod iz Celja do Ponikve na Slomškov god
Zaključek ob 13. uri z mašo na Ponikvi
8.00 Pred občinsko stavbo na Polzeli
Dobrodelni malteški tek
Organizator Tic Polzela
9.00 Trg Vransko_
Od babic k vnukom
Predstavitev domačih društev, ki ohranjajo kulturno dediščino.
9.00 do 18.00 Dom kulture Braslovče Bučijada
V	organizaciji Društva podeželskih žena Braslovče
9.00 do 12.30 Mestno središče v Celju
10. dobrodelna tržnica
V	organizaciji Rotary kluba Celje
9.15 Parkirišče za OŠ Polzela
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči, civilne zaščite in Rdečega križa
10.00 Športno igrišče za OŠ Polzela
Mini olimpijada
V	organizaciji Zveze športnih društev Polzela
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
V	soboto beremo skupaj!
V	Knjižnici! Doma pa vsak dan!
Primerno za otroke od 4. do 8. leta starosti in njihove starše.
10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike
Prijave na spletni strani Tehnoparka.
11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photov v sklopu ogleda Tehnoparka
Tudi v nedeljo ob istem času.
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 11.00 do 18.00; v primeru dežja odpade
12.15 Tehnopark Celje
Znanstveni šov: ta nora znanost
V	sklopu ogleda tehnoparka; tudi v nedeljo ob istem času
13.00 Lemberg
Srednjeveški dan
Srednjeveška tržnica, kuhinja in povorka
18.00 Kulturni dom Polzela Turizmu pomaga lastna glava
Spominska prireditev ob 35-letnici prvega otroškega turističnega festivala
NEDELJA, 25. 9.
9.00 do 18.00 Dom kulture Braslovče Bučijada
V organizaciji Društva podeželskih žena Braslovče
15.00 do 18.00 Jama Pekel Pozdrav jeseni
Zabavno popoldne za otroke in odrasle v organizaciji TD Šempeter
PONEDELJEK, 26. 9.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
Vodi Metka Klevišar, dr. med., na Zoomu, prijave na info@jozef.si
TOREK, 27. 9.
9.00 Glazija Celje_
Evropski teden športa: Športni dan
Športni dan v organizaciji Celjskega mladinskega centra
16.00 Celjsko mestno jedro V Celje po veselje
Animacije, zanimivi ulični nastopi, ustvarjalnice
16.00 do 19.00 Tehnopark Celje Jesenski večer
Za vse, ki jih zanima znanost.
17.00 Mestno središče Celja Peš po mestu - med zgodovino in umetnostjo
Brezplačno vodenje ob dnevu turizma; prijave: tic.celje@celje.si
SREDA, 28. 9.
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Domači kotiček
Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine z Mojco
Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Kulinarično jabolčno razvajanje
Predstavitev Praznika Kozjanskega jabolka z degustacijo in ogledom gostujoče razstave Živi svet Kozjanskega parka; vstop prost
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022; Knežji dvorec: Od groba do groba - načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwitza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; Živi svet Kozjanskega parka, občasna gostujoča razstava; do 16. 10.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega; Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2022; Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022
Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali
Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Občinska knjižnica Žalec: razstava razglednic Venija Feranta, Septembra Žalec praznuje; do
30.	9.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava slikarja Maksi-miljana Sternada Milča; do 9. 10. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jifi Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9.
Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9.; podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12.; Črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani - Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.; Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavč-nika; do 31. 12.; Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do
31.	12.
Turistična kmetija Žurej: Pod
megaliti Žusma - razstava del 4. slikarskega srečanja, do konca septembra
Edvard Stepišnik: RAD BI VAM POVEDAL
PONEDELJEK, 26. SEPTEMBRA, OB 17.30
V ŠTUDIJSKI ČITALNICI
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
MALI OGLASI / INFORMACIJ E
19
тз
narodnoxabavna TV oddaja
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
novi tednik I radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da je oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje
zaprt do vključno ponedeljka, 26. septembra 2022.
- MALE OGLASE, -
ČESTITKE, -
- OBVESTILA -
IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
pošiljajte po elektronski pošti na naslov oglasi@nt-rc.si
V nujnih primerih pokličite na 03 4225 149 ali 03 4225 170.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
□
Poroke
Velenje
Poročili so se: Aleš ŽUŽEK iz Velenja in Ines BELEC iz Šmartnega ob Paki, Aleš PUSTINEK in Špela VUZEM oba iz Mislinja ter Klemen OCVIRK iz Prebolda in Anja KOSI iz Šoštanja
STROJI
PRODAM
PRODAM
ODDAM
0
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
OPV
rCEMA
PRODAM
KUPIM
PRODAM
TRAKTOR IMT 540, original hidravlični volan, prvi lastnik, 2500 ur, prodam. Telefon 041 592 643.	701
ELEKTRO motor z reduktorjem in skobelni stroj Mio standard debelinka poravnalka, prodam. Telefon 070 993 922. 702
POSEST
ZIDANICO z vinogradom in vso kletarsko opremo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 426-270.	675 VELIKO gradbeno parcelo v centru Vojnika, pri Ribič, s parkom, prodam najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PARCELA. p
STANOVANJE
NASTANITVE za v najem nudimo po ugodnih cenah na lokaciji Lopata pri Celju. Informacije 051 379-031.	p V CELJU oddamo opremljeno sobo za eno osebo. Telefon 041 650-737. 708
KOKOŠI nesnice, rjave, leghorn, grahaste, črne, štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PAŠNO telico simentalko, brejo v 7. mesecu, težko 600 kg. Cena 1.180 EUR, okolica Laškega, prodam. Telefon 051 470-362. L22 KRAVO LS staro 3 leta, v 6. mesecu brejosti, prodam. Telefon 031 292-360. 703 PRAŠIČA 200 kg, za zakol, domača reja, prodam. Telefon 041 642-070. 705 BIKCA limuzin, star 6 mesecev, in kravo LS s teličkom bikcem, prodam. Telefon 041 818-894.	713.
DVA BIKCA simentalca, težka nad 200 kg, brejo telico in nakladač za gnoj sip, prodam. Telefon 041 596-475.	n TELICO pasme simentalec, staro 9 mesecev, prodam. Telefon 041 841-716. n TELETA č.b. starega 3 tedne ugodno prodam.
Telefon 041 369-311 ali 03 572-8509. n KRAVO s teletom in bikca 140 kg, prodam.
Telefon 041 663-137	n
PIŠČANCE brojlerje, za nadaljno rejo ali za zakol, težke 1 kg, možna tudi dostava, prodam. Telefon 031 753-595. n KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031.	p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PODARIM
ŠTIRI mlade dolgodlake mucke, stare 8 tednov, podarim. Telefon 041 596-149.
707
KMETIJSKI
PRIDELKI
PRODAM
KOTNO sedežno garnituro, rjave barve, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031
621-281.	698
CISTERNI Jaklič za sok ali vino 100l in 60l, prodam. Telefon 070 277-772. 699 AVTOMOBILSKO prikolico, potrebno obnove, cena 130 EUR, prodam. Telefon 031 682684.	700 RABLJENE hrastove sode za vino, cisterno in ostalo opremo, prodam. Telefon 051 303733. 706 CISTERNO za vino 350l, prodam. Telefon 041 720-349. 704
NEŠKR0P LJENOgrozdjejurka,nabrajdi,v Začretu, |rroggm.delefozN5j 6N1-N3V.
681
GROZDJE izabelo, šmarnico, jurko in suho koruzo v zrnju, prodam. Telefon 031 384429.	710 GROZDJE modra frankinja prodam, možen prevoz. Telefon 031 782-708 n
ODDAM
JABOLKA za prešanje starih sort, ugodno oddam. Telefon 031 743-220, (03) 5770310	711
OSTALO
POČITNIŠKO prikolico ali avtodom, kupimo.
Telefon 031 391 972.	p
RABLJENO centralno peč na trdo gorivo kupim. Telefon 041 650-737. 708
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p TELICO simentalko, težko 300 kg, prodam.
Telefon 041 725-055.	Š7
TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 031 840-282.	680
novi tednik
Vedno? г
radio celie
KOKOŠI mlade jarkice na začetku nesnosti prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v SD. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance brojlerje in 5-tedenske za dopi-tanje. Prodajamo gotove žitne krmne mešanice za kokoši in piščance. Telefon (03) 700-1446.	p
KUPIM
HLODOVINO iglavcev in lubadarja, kupim.
Plačilo takoj. Telefon 068 681-374. 697 SENO suhe bale okolica Žalca in Celja, kupim. Telefon 031 251-363.	709
PRODAM
STARE sorte jabolk za prešanje, traktorski na-kladalec gnoja in trosilec hlevskega gnoja, prodam. Telefon 051 362-145. 696 TRI ohranjene hrastove sode ter jedilni kot kot nov, prodam. Telefon 031 612-160.
L61
Kogar imaš rad, nikoli na umre, le daleč, daiečje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, partnerke in birmanke
KSENIJE TAD INA
iz Malih Dol (18. 10. 1977-30. 08. 2022)
Iskreno se zahvaljujemo sosedoma Brigiti in Ivanu Pše-ničniku za vso pomoč, sočutje in podporo. Zahvala za tolažbo in pomoč Anici in Dragu Sojču ter botrci Dragici za pomoč, podporo in tolažbo v težkih trenutkih njene bolezni. Zahvala gospodu RudSQANQVABR kolektivu za izkazano pomoč, sočutje, cvetje in sveče. Hvala gosp odu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Tonriju 2a ganljive besede slovesa in pogrebni služIli Raj. Zahvala tudi vsem neimenovanim za pisna in uotna sožalja,darovano cvetje, sveče in fieančno pomo č za ojen prerani grob.
Žalujoči vsi njeni
Smrti
Celje
Umrli soi Stanka ŠTRAJ-HAR iz Celja, 56 leg, Valentin STOPAR iz Šoštanja, 87 let, Ana KNEZ iz Laškega. 93 lel, Ana CEPIN jz Kozjega, 89 lee, Anton ŠKARLIN iz Žalca, 69 Oet, Leopoldina BERČNIK iz Celja 94 let, Fran MIRDITA iz Celja, 26 lot, Maeija PODJA-VERŠEK iz Celja, 81 l et, Ro-zoiija PIRMANlEK iz Oelenje, 8(5 let Karolina GRABNAR iz Polzela1 935 let, Anton Janez VELEPIČ iz Potzele, 87 let,
Milan PFEIFER iz Laškega 83 let, Ivan ČERNELČ iz Dobrne, 80 let, Marija JUNGER iz Štor, 99 let
Velenje
Umrli is o: Anton MUSTER GERHARD iz Velenja, 80 let, Marta KODRUN iz Šoštanja1 72 let, Franc KRAJNC iz Velenja, 83 let, Jožef JAVORNIK iz Velenja, 72 let, Jožef MAHNE iz Šoštanja 69 let, Dra-gutin TOMAŠEK iz Velenja, 86 let, Jožefa FEOONČAK iz Šmartna ob Paki, 85 let, Jožef KVARTIČ iz Velenja 86 let
O
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ijj^ J Mul kili telemach ■ e
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vedm £ штј!
695
20
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Glavno nagrado - vikend paket v Lendavi sta skupno pripravila Ther-malni Resort Lendava ter Vinarium stolp z ZipLi-ne. Za nasmeh na obrazih so poskrbeli: Elektro-signal, Optika Oftalmos, ECE, Optometrija in Optika Lucija, Pletilstvo Petra, Zavarovalnica Sava, Melita mlin, Sadjarstvo Mastnak, BL Šport, OBI, Pivovarna Laško, Alenkine slaščice, Kmečka zadruga Krško, ki so prispevali čudovite nagrade.
Sreča za vse
Ponovno smo vrteli kolo sreče
Ekipa Novega tednika in Radia Celje je bila v petek na MOS-u. Sejmu vseh sejmov, ki je letos še bolj sledil smernicam zelenega razvoja in poudarjal pomen samooskrbe. In spet smo delili srečo na naši tradicionalni akciji Kolo sreče, ki prinaša nagrado prav vsakemu, ki ga zavrti.
Letos so na cejskem sejmišču, poleg številnih ugodnosti pri nakupu vstopnic, pripravili še eno novost, in sicer je vsak, ki se je na sejem pripeljal s kolesom, lahko kupil vstopnico še ugodneje. Tudi v naši medijski hiši se zavedamo, kako pomembno je delovati trajnostno in sodelovati, zato smo povabilo za našo akcijo na sejmu z veseljem sprejeli. Radijska ekipa Radia Celje je poskrbela za živahno dogajanje na razstavnem prostoru v hali C, tehnična ekipa pa za to, da se nas je slišalo po celi hali in tudi zunaj nje.
Ekipa marketinga je pridno pripravljala čudovite nagrade številnih pokroviteljev, ki so pričarale nasmeh na usta obiskovalcem 54. MOS-a, ki so zavrteli naše kolo sreče. Tega je lahko zavrtel vsak, s kuponom, ki je bil objavljen v zadnji številki Novega tednika. Tako je imel možnost sodelovati v žrebu za čudovite nagrade, ki so popestrile sicer deževen petkov sejemski dan. Sonce sreče in veselja je posijalo vsakomur, saj smo tudi za mimoidoče obiskovalce imeli pripravljena sladka presenečenja. Vsa ekipa medijske hiše Novi tednik in Radio Celje se je zabavala in še dodatno popestrila prijetno ozračje, za katerega so poleg naše ekipe poskrbeli tudi obiskovalci in snovalci največjega sejemskega dogodka pri nas.
SP
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tednikove ^zgodbe
Št. 38 / Leto 77 / Celje, 22. september 2022
110 let Gimnazije Celje - Center
Zgodovinska lepotica, kjer pišejo prihodnost
Mineva 110 let, odkar je bilo zgrajeno secesijsko poslopje, kjer deluje Gimnazija Celje - Center. Srednja šola, ki slovi po uspehih na najrazličnejših tekmovanjih, po razgibanem obšolskem življenju in učnih uspehih, bo obletnico sredi oktobra obeležila z druženjem generacij. Slogan jubilejnega šolskega leta se glasi Prihodnost je zdaj, misleč na številne spremembe in izzive naše družbe, pri katerih mladi ne smejo biti zgolj nemi opazovalci, ampak aktivni sooblikovalci prihodnosti.
TINA STRMCNIK
Ravnatelj Gregor Deleja
je ob obletnici opozoril, da je stavba Gimnazije Celje -Center eno največjih javnih secesijskih poslopij v širši regiji. Zgradba je od leta 1912, ko je bila zgrajena, gostila mnoge izobraževalne programe. Najprej je bila pod njeno streho osnovna šola, po drugi svetovni vojni je bilo tam eno najbolj znanih učiteljišč v našem prostoru. Neposredna
vez s preteklostjo je program predšolske vzgoje, ki ga zdaj dopolnjujeta še splošna gimnazija in umetniška gimnazija likovne smeri.
Deleja je omenil, da bodo ob 110-letnici nekatere vsebine, ki so se jih do zdaj lotevali projektno in poskusno, skušali prenesti v prakso. Zasledovali bodo nekoliko drugačne pedagoške pristope. »Naš cilj je v svet obrnjeno
poučevanje, kar pomeni, da bodo dijaki dojeli in občutili težave, s katerimi se soočamo kot družba. Naš cilj je, da bodo kljub mladosti znali nagovoriti teme, kot so na primer ekološka kriza in politični spori. Od tega, ko demokracija trešči ob meje oblasti, se ljudje navadno umikamo, s tem se ne znamo soočiti. Morda bo v super volilnem jesenskem času to še posebej aktualno.«
Ravnatelj je dodal, da je obletnica čas za pregled opravljenega dela. Hkrati je tudi dobra priložnost, da šola začrta svojo smer za naprej. »S svojimi dobrimi praksami želimo oplajati slovenski šolski prostor. Seveda želimo raziskati tudi dobre prakse od drugod, da bomo lahko sami delali bolje. Naš cilj je, da bi mlade generacije dobile trdno akademsko znanje, a
tudi dovolj življenjskih izkušenj, da se bodo znale odzvati na izzive v družbi.«
Preplet dediščine in
novih pristopov
Šola je bila v zadnjem desetletju deležna številnih posegov, da bi tam ohranili arhitekturno dediščino, a prostore hkrati prilagodili sodobnim smernicam poučevanja. Klet je bila obnovljena, tam so uredili nove učilnice, kar je omogočilo enoizmenski pouk. Stavba je bila energetsko obnovljena, zamenjano je bilo stavbno pohištvo, obnovitvenih del sta bili deležni tudi športna dvorana in okolica šole. Hodniki v šolski stavbi imajo nove tlake, na njih je vzpostavljen vodilni taktilni sistem za slepe in slabovidne. Za naložbe zadnjega desetletja, ki so vredne 1,5 milijona evrov, je šola pridobila denar
Tako je videti projektna učilnica nad nekdanjimi hišniškimi stanovanji.
resornega ministrstva, evropska sredstva in donacije, del denarja je prispevala sama.
V zadnjem času je bogatejša za atelje in projektno učilnico nad nekdanjimi hišniškimi stanovanji. Deleja je dejal, da so omenjeni prostori za dijake dostopni tudi po pouku, in sicer zvečer, ponoči in ob koncih tedna. Srednješolci imajo tam del pouka, v 160 kvadratnih metrov velikih ateljejih lahko uresničujejo svoje ideje.
Gimnazija Celje - Center je ob stoletnici, leta 2012, ustanovila Društvo GCC, ki povezuje nekdanje in sedanje dijake, učitelje in prijatelje te ustanove. Omenjeno društvo bo po dveh letih premora v petek, 14. oktobra, spet pripravilo druženje generacij. Ob 19. uri bo v tamkajšnji športni dvorani koncert, na katerem bodo med drugim nastopile zasedbe LPS, Babooni, The Šlagers, vokalne skupine, GCC kvintet ... Pestro dogajanje se bo nato preselilo pod šolsko streho, kjer bodo udeleženci med drugim lahko obiskali učilnico spominov in kulinarične kotičke.
Pestro bo tudi v
galeriji
110-letnici bodo posvečene tudi druge javne prireditve in razstave v galeriji AQ GCC, ki
jo od letošnjega marca upravlja Gimnazija Celje - Center. Nad prostorom mentorsko bdi profesorica likovnih predmetov Andreja Džaku-šič. Na prvi razstavi v novem šolskem letu se z interaktivno instalacijo predstavlja nekdanja dijakinja GCC Daša Vin-šek, ki je k sodelovanju povabila Karin Vrbek in dijake drugega letnika omenjene gimnazije.
V naslednjih mesecih bo v omenjeni galeriji še 12 drugih projektov, kjer bodo dijaki lahko spoznavali pogoje dela na področju sodobne umetnosti. Džakušičeva je poudarila, da dijaki najprej niso upali izraziti ustvarjalne svobode, ki jim jo je zaupala šola. Zdaj se vedno bolj povezujejo z ustvarjalci iz umetniške četrti, a tudi širše. »Menim, da se zdaj tudi sami vedno bolj počutijo kot ustvarjalni del mesta.« Dodala je, da galerija ni namenjena le ustvarjanju, ampak tudi druženju v svobodnem, neobremenjenem in sproščenem vzdušju, kar lahko prispeva k ustvarjalnim rešitvam. Tam se povezujejo dijaki od prvega do četrtega letnika, zelo dobrodošlo je tudi druženje z nekdanjimi dijaki, ki se uspešno uveljavljajo v polju sodobne umetnosti.
Foto: SHERPA
V ljudeh vedno išče Ne predstavlja si Zabavno in poučno v delavnost in poštenje življenja brez plesa str. 29 Tehnoparku Celje str. 30
22
INTERVJU
Direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar
»
Stoodstotne varnosti
ni
»Vsi vedo, da policisti strogo nadzorujejo promet v okolici šol, vendar se tam kršitve, in to hude, vseeno pojavljajo. Ukrep ali kazen nista čudežna palica, s katero bo policija vse rešila. Najpomembnejša je vzgoja, organizacija dela policije pa je odvisna od kadrovske situacije.«
Ob vstopu v Policijsko upravo Celje je velik napis: »Za ljudi.« Delo, ki ga opravljajo policisti, mora biti usmerjeno k ljudem, pravi direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar. Sodelavci ga opisujejo kot skromnega človeka z vrednotami in visoko ravnijo strokovnosti. Javnost o njem nikoli ni slišala nič slabega, nikoli ni bil vpleten v afere, nič negativnega. Prejšnja vlada, ki je posegala tudi v policijo, ga ni odstavila. »Politika ga ne zanima, ne pusti se ji upogniti, zanj je stroka na prvem mestu,« so povedali tisti, ki ga dobro poznajo. Ni konflikten, je razmišlju-joč, kadar gre za policiste in kriminaliste, je preudaren. Zna se postaviti zanje.
SIMONA ŠOLINIČ
Naslednje leto bo izpolnil pogoje za poklicno upokojitev in čez šest let za starostno. Pravi, da raje dela v lokalnem okolju, kot da bi delal na generalni policijski upravi. »V lokalnem okolju je več stika z ljudmi. Tu je pravo policijsko delo,« pravi. Na prvo vprašanje, koliko časa ima za intervju ob drugem delu, odgovori: »Danes sem si vzel čas za vas.« Tako odgovorijo le redki. Začela bova s prometno varnostjo, ki je na Celjskem zelo slaba. Kaj se dogaja? Letošnja prometna varnost izstopa predvsem v primerjavi z lansko. Lansko leto je bilo posebno zaradi epidemije, saj je bilo tudi manj prometa. A splošno gledano se stanje prometne varnosti v zadnjih petih ali desetih letih izboljšuje. Pred desetimi leti smo imeli v osemmesečnem obdobju 2173 nesreč, letos so bile 1703, kar je občutno manj. Manj je tudi telesno poškodovanih. Za območje Policijske uprave Celje je značilno, da število nesreč s smrtnim izidom niha. Letos je na žalost eno tistih let, ko se je njihovo število spet povišalo.
Tudi stopnja al-koholiziranosti pri voznikih?
Alkohola v prometu je resnično veliko. Ta problematika izstopa ne le v prometnih nesrečah z materialno škodo, ampak tudi pri smrtnih nesrečah. Kar tretjina povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč je vozila pod vplivom alkohola, izstopajo tudi prometni prekrški, ki jih storijo pijani kršitelji.
Je res, da niso več problematični mlajši vozniki, ampak srednja generacija voznikov?
Imate prav. Opažamo, da se mladi, ko gredo na zabavo, organizirajo. Vozi tisti, ki ne uživa alkohola. Strinjam se s tem, da imajo mladi drugačen odnos do alkoholnih pijač. Res je, glede prisotnosti alkohola negativno izstopajo starejši vozniki.
V Sloveniji že več let govorimo o tem, da bi morala biti zakonodaja na tem področju strožja in da bi morale biti kazni za alko-holizirane voznike višje.
Kar zadeva globe za prometne kršitve, so v Sloveniji kar visoke, vsaj če se primerjamo z Avstrijo, saj mnogi opažajo, da tam bolj upoštevajo prometne predpise. Moje mnenje je, da sta osnova vsega preventiva in vzgoja. Preventiva bi predvsem morala za-
»Želim si, da bi bili policisti vsakdan peš med ljudmi, a niso, ne morejo biti zaradi kadrovske stiske. Policisti med ljudmi veliko lažje vzpostavijo stik z njimi kot policisti v patruljah.«
jeti starejše voznike, ki bi vsaj na neko časovno obdobje, na pet ali deset let, morali obnoviti znanje s področja varne vožnje. To bi morali urediti na sistemski ravni. Vezni člen pri tem je agencija za varnost prometa.
V lokalnih skupnostih so tudi občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ali delajo dobro ali se »oglasijo« samo ob tednu mobilnosti?
Odvisno. Nekateri sveti za vzgojo in preventivo v cestnem prometu so zelo dejavni na svojem področju, drugi manj. Njihove pristojnosti so omejene. Vpeti so v izboljšanje prometne infrastrukture, spremembo prometne signalizacije na lokalni ravni. A s problematiko v prometu se celovito oziroma sistemsko ne morejo ukvarjati.
Ni samo prometna varnost tista, ki je letos »padla«. V prvih dneh leta so se uboji, umori in poskusi teh najhujših kaznivih dejanj kar vrstili. Kaj se dogaja v družbi?
To je vprašanje, ki je primernejše za psihologe, sociologe ..., ki se s tem poglobljeno ukvarjajo. Mi se ukvarjamo s preiskavo teh dejanj. Res je, da je število teh kaznivih dejanj na Celjskem visoko. Kar deset se jih je zgodilo. To število je najvišje v Sloveniji in tudi najvišje v zadnjih desetih letih na našem območju. A vsak primer, ki se zgodi, moramo presojati posebej. Nekatera kazniva dejanja so bila načrtovana, nekatera so se zgodila na mah.
Statistika kaže, da je tudi družba padla na izpitu ničelne tolerance do nasilja.
Nasilje na splošno ne izstopa. Izstopa le v okviru družine. Tudi večina ubojev in umorov na Celjskem se je zgodila v družinskem okolju. Kaj storiti v družbi? Spremembe se skozi leta dogajajo. Pred leti je bil uveden ukrep prepovedi približevanja, ki je pozitiven ukrep. V Sloveniji smo dosegli tudi, da se žrtve pogosteje odločijo za prijavo, saj se o nasilju veliko osvešča, za kar sem hvaležen tudi medijem. Zadeva gre v pravo smer, a vse potrebuje svoj čas.
Marsikatera žrtev nima časa. Žrtve pogosto povedo, da so težava grožnje. Na policiji jim pravijo, da dokler se kaj ne zgodi, se policija ne more odzvati. Grožnje žrtve strejo, nasilneži ne prenehajo. In zgodi se tragedija.
V Sloveniji imamo zelo stroge pogoje za odvzem prostosti in pridržanje storilcev. Verjamem, da bi bila na tem področju dobrodošla kakšna sprememba, a je to vprašanje za pravne strokovnjake. Popolne varnosti na žalost ni mogoče zagotoviti nikjer. Sistem vedno tehta med pravicami in dolžnostmi posameznika. Poglejva ukrep prepovedi približevanja: to je bil korak naprej, toda z njim ne moremo povsem preprečiti nasilja. V osnovi je bil ta ukrep namenjen temu, da bi se vtem času žrtev osvobodila vpliva nasilneža, da bi spregovorila in da bi se v reševanje primera vključile druge službe. Prvenstveno torej ta ukrep ni bil namenjen zaščiti žrtve, ker je to mogoče samo v primeru odreditve pripora, kjer pa so pogoji zaradi spoštovanja pravic strogi. Pri delu sicer opažamo napredek tudi pri sodelovanju z drugimi ustanovami, ki so vpete v pomoč žrtvam nasilja, a na žalost obstajajo tudi primeri, kjer je varnost žrtve odvisna od njenega sodelovanja in od drugih okoliščin. A kot sem rekel, na žalost stoodstotne varnosti ni nikjer.
Za Slovenijo je značilno, da postaja »več-kulturna«. Ali se različna kultura ljudi, ki se priselijo v našo državo od drugod, pozna tudi pri višji stopnji nasilja?
"l
v policiji zaposlen od leta 1990, ko je po končani kadetski šoli za miličnike začel delati na Policijski postaji Dravograd, kjer je opravljal naloge policista in vodje varnostnega okoliša. Nato je ob delu končal Višjo pravno šolo v Mariboru in kot diplomiran pravnik končal še študij na Pravni fakulteti v Mariboru. V Slovenj Gradcu je bil pomočnik komandirja in nato še komandir. Na Koroškem je delal tudi v sektorju uniformirane policije na tamkajšnji policijski upravi. Z združitvijo policijskih uprav leta 2011 je delo nadaljeval v Celju, kjer je avgusta 2013 postal vodja Službe direktorja Policijske uprave Celje, ki jo je uspešno vodil približno pet let. 1. oktobra leta 2018 je prevzel vodenje Policijske uprave Celje.
INTERVJU
23
»Preiskanost kaznivih dejanj na vseh področjih dela je na Policijski upravi Celje že tradicionalno med najvišjimi v Slovenji, znaša od 60 do 70 odstotkov. Povprečna preiskanost v Sloveniji je malo več kot 50-odstotna.«
Opažamo razlike. Za mnoge sta sprememba okolja in prilagoditev težavi. To prilagajanje na drugo okolje traja nekaj časa, težava je tudi nepoznavanje jezika in navad. Da. So razlike.
Pred tedni je odjeknila afera, sicer na ljubljanskem območju, ki je pokazala, da je spolnega nasilja v družbi še vedno veliko. Kako je s tem na Celjskem?
Pri nas je v porastu oz. izstopa predvsem spletno spolno nasilje zoper osebe, mlajše od 15 let, govorim o večjem številu objav fotografij mladoletnih in otrok na spletu. Na tem področju bomo morali še veliko storiti pri osveščanju ljudi, naj nikakor ne objavljajo svojih fotografij in naj jih nikakor ne pošiljajo drugim. Pri preiskavah tovrstnih kaznivih dejanj smo sicer kar uspešni, predvsem na področju računalniške kriminalitete, a je res, da postopki trajajo dlje časa, saj moramo v njih praviloma sodelovati s tujino, ker so spletne strani pogosto iz drugih držav. Sodnih postopkov in dela drugih organov ne morem komentirati. Zakonodaja je v Sloveniji spisana tako, kot je. Včasih se mi zdi, da so bolj poudarjene pravice osumljencev kot pravice žrtev.
Kako je z nezakonitimi prehodi meje? Nedovoljene migracije so vedno tudi »politično« orodje. Kakšni so podatki za naše območje?
Število nezakonitih prehodov meje je v porastu tudi na območju Policijske uprave Celje. Lani jih je bilo v prvih osmih mesecih 148, letos že 256. Te številke so zelo nizke v primerjavi s koprskim ali z novomeškim območjem, kjer je nezakonitih prehodov več tisoč.
So ti migranti nevarni, ste kdaj na našem območju ujeli koga, ki bi lahko predstavljal posebno tveganje z vidika terorizma?
Ne. Pri nezakonitih migrantih nismo obravnavali kaznivih dejanj, pri njihovih sprovajalcih pa.
Pri tistih, ki organizirajo prehode, torej. Želite povedati, da so organizatorji prevozov migrantov bolj nevarni kot migranti?
Da. Ker so sprovajalci ponavadi člani nevarnih kriminalnih združb, ki so lahko tudi oborožene. Znano je, da med njimi prihaja tudi do obračunavanja.
Kako je zdaj z avtocestno policijo?
V njej so bili predvsem policisti s postaje prometne policije, nekaj jih je bilo tudi z območnih policijskih postaj. Ti so zdaj začasno napoteni na postajo prometne policije. Ampak ne glede na avtocestno policijo smo že pred njeno uvedbo imeli patrulje, ki so zagotavljale 24-urni nadzor avtoceste. To še vedno počnejo.
Govorite o postaji za izravnalne ukrepe, ki tudi v notranjosti, ravno na avtocesti, odkriva nezakonite migrante?
Ne. O prometni policiji. Sicer pa so tudi policisti postaje za izravnalne ukrepe prav tako prisotni na avtocestah.
Avtocestno policijo je prejšnje vodstvo generalne policijske uprave slavnostno odprlo in nato klavrno »zaprlo«. Ni to zdrs policije?
Tega ne morem komentirati. Ustanovljena je delovna skupina na ravni Generalne policijske uprave, ki zadevo preučuje. Kakšna bo odločitev o tem, ali se bo avtocestna policija »vrnila«, zaenkrat ne vem. Čeprav ideja o avtocestni policiji ni slaba. Težavo je predstavljalo pomanjkanje kadra. Če nekdo število policistov razdrobi, dobi več nefunkcionalnih enot, ki ne delujejo tako, kot bi morale.
Kaj pa gospodarski kriminal? Na Celjskem ste na tem področju imeli kar veliko dela v zadnjih letih ...
Po številu gospodarskih kaznivih dejanj smo letos na drugem mestu. Pred nami je Ljubljana. Veliko smo naredili predvsem na področju odpravljanja zaostankov. Pred leti smo preiskovali kazniva dejanja, ki so izvirala še iz let 2014 ali 2015. Zdaj so najstarejša gospodarska kazniva dejanja, ki so trenutno v preiskavi, iz leta 2019 in so že v zaključnih fazah. Veliko je tudi primerov, ki jih sproti obravnavamo. To smo dosegli tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ko uspemo odkrivati kazniva dejanja že, ko jih storilci izvajajo.
Se je njihov vzorec delovanja kaj spremenil glede na zadnja leta, ko se je razvila sodobna tehnologija?
Da. Spremenil se je kriminal na spletu, kjer so storilci oziroma osumljenci iz tujine oziroma se ta kazniva dejanja izvajajo preko različnih držav. To nam otežuje preiskave, saj smo vezani na sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, svoj čas pa terja tudi prevajanje dokumentov. Spletna kriminaliteta je bila v vzponu ravno v času epidemije, ko je bilo na drugi strani manj klasičnih oblik kriminala. In ravno ta čas smo posvetili odpravi zaostankov.
Vas je na področju preiskav gospodarskega kriminala Nacionalni preiskovalni urad razbremenil ali vam je vzel kader?
V zadnjem obdobju je v ta urad odšel en kriminalist iz Celja. Katere primere bo urad z našega območja preiskoval, je določeno s posebnim navodilom oziroma kriteriji. Ideja o NPU je dobra, saj tam preiskujejo najtežje oblike kaznivih dejanj, bolj se jim lahko posvetijo, medtem ko smo v policijskih upravah preobremenjeni z lažjimi oblikami gospodarskega kriminala. Zato se težje v celoti posvetimo primerom, ki so zahtevni.
Je preobremenjenost kriminalistov in policistov v Celju velika oziroma jih je dovolj? Ali zaradi tega »trpi« organizacija dela?
Kadrovska situacija se slabša iz leta v leto. Zato smo uvedli nekatere organizacijske ukrepe. Nismo zapolnjevali delovnih mest na ravni policijske uprave, nismo zapolnjevali nekaterih delovnih mest starešin, reorganizirali smo dežurno službo, tudi delo na nekaterih policijskih postajah. Treba je poudariti, da ne glede na kadrovsko stisko lahko opravljamo vse redne naloge, posredovanja, patruljno službo. Kadrovska stiska se pozna najbolj pri preventivnih dejavnostih, na primeri pri policistih kolesarjih, policistih opazovalcih ...
Res je. Policistov kolesarjev ni več mogoče videti . Včasih se je policija bala, da če bi bilo v okolju vidno več policistov, bi javnost mislila, da smo v policijski državi ...
Časi se spreminjajo, zdi se mi, da danes ljudje menijo drugače. Ljudje si želijo, da bi videli policiste v svoji okolici. Tudi policisti kolesarji so še vedno tu, če je le mogoče, so med ljudmi, ampak ne več toliko, kot bi hoteli. Želim si, da bi bili vsak dan med ljudmi, a niso, ne morejo biti zaradi kadrovske stiske. Ravno oni in policisti opazovalci, tudi vodje policijskih okolišev veliko lažje vzpostavijo stik z ljudmi kot policisti v patruljah. Policisti in kriminalisti delajo tako v uniformah kot v civilu. Ampak na vso organizacijo, ko policiste razporejamo, vpliva kadrovska stiska.
Se vam zdi, da je dobro, da je zaradi kadrovske stiske preventiva na stranskem tiru? Ljudje nam sporočajo o kršitvah mopedistov in kolesarjev v središču Celja, ki jih policisti nikakor ne zmorejo odgnati. Ko se to ponavlja iz meseca iz mesec in ljudje vidijo, da policistov ni toliko, da bi to preprečili, izgubljajo zaupanje v policijo. To preprosto ni dobro.
Vprašanje je, ali bi z ukrepi takšne kršitve dokončno presekali. Poglejte, vsi vedo, da policisti strogo nadzorujejo promet v okolici šol, a se tam kršitve, in to hude, vseeno pojavljajo. Ukrep ali kazen nista čudežna palica, s katero bo policija vse rešila. Najpomembnejša je vzgoja, organizacija dela policije pa je odvisna od kadrovske situacije. Če nekje nekaj izstopa, smo tam zagotovo bolj prisotni, povsod pa preprosto ne moremo biti. V veliko pomoč so nam občani, ki nas obveščajo. Vprašanje je tudi, kako na kršitelje vplivajo kazni. Tudi v prometu je veliko večkratnih kršiteljev, povratnikov. Zasežemo jim vozila, odvzamemo vozniška dovoljenja,
»V zadnjih letih je bila situacija posebna, predvsem zaradi ukrepov med epidemijo, ki so bili nepriljubljeni tako pri ljudeh kot med policisti. Zato me še posebej veseli, da so naši policisti predvsem in večinoma opozarjali ter ne kaznovali. S tem smo dosegli namen.«
na koncu se vrnejo v promet, kupijo cenena in neregistrirana vozila ter - spet vozijo ter kršijo pravila. Ne prideš do konca.
Začaran krog?
Da.
Kot pri medvrstniškem nasilju?
Če govoriva o Celju, smo v preteklih letih na področju odkrivanja in odziva na medvrstni-ško nasilje naredili veliko. Tako z ukrepi policije kot s sodelovanjem z lokalno skupnostjo, z občinami, s sosveti, ki se ukvarjajo s tem. Tudi statistični podatki kažejo, da število primerov medvrstniškega nasilja upada. Trenutno bolj izstopa Velenje. Pri tem poskušamo v območje, ki izstopa, vnesti tiste rešitve, ki so se kot dobre pokazale tam, kjer smo dosegli zmanjšanje števila tovrstnega nasilja. Medvrstniškemu nasilju namenjamo veliko pozornost, aktivirana je tudi posebna mobilna skupina za preprečevanje tega nasilja v okolici šol, na vlakih, železniških, avtobusnih postajah.
V	vsem tem času smo se intenzivno ukvarjali tudi s starši storilcev, saj v teh primerih ugotavljamo tudi njihovo odgovornost. Pogosto zaznamo znake kaznivih dejanj, kot je zanemarjanje mladoletnih oseb, zoper storilce smo podajali tudi predloge za izgon iz države ali za razveljavitev dovoljenj za bivanje.
Torej se tudi na tem področju dela kaže raznolikost kultur?
Da. Vendar to ni merilo.
Ob koncu samo še to. Prejšnja vlada je kar posegala v policijo. Tudi z menjavami na vodilnih mestih. Vas politika ni odnesla. Mnogi pravijo, da vas politika ne zanima, ampak predvsem stroka in da se ne ozirate na politično obarvanost oblasti .
V	Celju v preteklih letih zamenjav ni bilo. Glede moje funkcije: nanjo gledam kot na poklic. Ko človek zasede nek položaj, mora vedeti, da bo enkrat moral tudi z njega oditi. Pomembno je, kako odide - vzravnano in z občutkom, da je naredil nekaj dobrega, ali s sklonjeno glavo. To lahko primerjam z odnosom zdravnik-bol-nik. Bolnika ne zanima, kakšnega političnega prepričanja je zdravnik in obratno. Pomembna je strokovna obravnava, ne politično dogajanje. V zadnjih letih je bila tudi situacija posebna, predvsem zaradi ukrepov med epidemijo, ki so bili nepriljubljeni tako pri ljudeh kot med policisti. Zato me še posebej veseli, da so naši policisti predvsem in večinoma opozarjali ter ne kaznovali. S tem smo dosegli namen.
Foto: SHERPA
»Na Celjskem je v porastu predvsem spletno spolno nasilje zoper osebe, mlajše od 15 let, govorim o večjem številu objav fotografij mladoletnih in otrok na spletu. Na tem področju bomo morali še veliko storiti pri osveščanju ljudi, naj nikakor ne objavljajo svojih fotografij in naj jih nikakor ne pošiljajo drugim.«
mm
all
cm
Ob prazniku občine z županom mag. Markom Diacijem
Glavna prometna žila pred obnovo
Občina Šentjur, ki se ob prometnih konicah sooča z gnečo skozi mestno središče, je podpisala sofinan-cerski sporazum za gradnjo krožišča pri Resevni in za obnovo Ulice Dušana Kvedra. Cilj naložbe predstavljata razbremenitev prometa in obnova vseh napeljav, ki so bistvene za mesto in okolico. Občinska uprava med drugim načrtuje obnovo druge največje šole v občini, stroji trenutno brnijo še na območju industrijske cone. Tamkajšnje načrtovano krožišče bo služilo kot navezava na težko pričakovano navezovalno cesto.
»Še vedno se zavzemam za to, da bi bil tovorni promet preusmerjen na avtocestni križ. A uredba vlade je žal zastavljena tako, da ni najbolje za našo lokalno skupnost.«
TINA STRMCNIK
Promet skozi središče Šentjurja je že nekaj mesecev bolj tekoč zaradi krožišča pri OŠ Franja Malgaja, kjer je po novem urejen tudi podhod za pešce. Ta bo ena od izhodiščnih točk v načrtovani mestni park. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je pred dnevi podpisal sofinancerski sporazum za nadaljevanje ureditve Ulice Dušana Kvedra s krožiščem pri trgovini Resevna. Omenjena naložba je trenutno ocenjena na 2,3 milijona evrov. Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo izbrala izvajalca del. »Upam, da bo slednji izbran čim prej in da bodo lahko stroji tam
začeli brneti že prihodnje leto. V sklopu tega projekta bo obnovljeno vso glavno kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Prav tako bodo posodobljene vse telekomunikacijske napeljave. Gre za zahtevno, a potrebno naložbo, ki bo ob prometni varnosti prinesla še marsikatero izboljšavo,« je pojasnil Diaci.
Želja po ureditvi krožišča pri Resevni ima že dolgo brado, kajne?
O krožišču je občina začela razmišljati že leta 2013. Zato je kljub težkim finančnim razmeram kupila parkirišče nasproti nekdanje veleblagovnice Re-
sevna. Tako smo zagotovili večino zemljišča, ki ga potrebujemo za umestitev krožišča v prostor. Zaradi nove ureditve tam ne bo več parkirišča.
Kako napreduje urejanje še zadnjega dela industrijske cone Šentjur jug 3?
Na območju, ki se razteza na skoraj petih hektarjih, s pomočjo evropskega, državnega in občinskega denarja urejamo nove površine za industrijsko dejavnost. Tam bodo urejeni vsi potrebni in-frastrukturni, a tudi komunikacijski vodi. Izvajalci tam gradijo krožišče, ki bo služilo za navezavo na navezovalno cesto. V bližini bo urejen tudi suhi zadrževalnik, ki je eden od pomembnih načrtovanih protipoplavnih ukrepov. Do konca letošnjega leta bosta končani dve tretjini vseh potrebnih posegov za ureditev
Kdo so prejemniki občinskih priznanj?
Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, ki bo danes (v četrtek) ob 19. uri v Ipavčevem kulturnem centru, bo župan podelil Ipavčevo plaketo, občinska priznanja ter priznanja za uspešne učence.
Ipavčevo plaketo bo prejel Jurij Malovrh za prispevek k razvoju, ugledu in promociji Občine Šentjur, za dolgoletno družbeno in politično udejstvovanje na občinski in državni ravni, za sodelovanje v vinogradniškem društvu ter prispevek k širjenju in negovanju vinske kulture doma in po svetu. Priznanja Občine Šentjur bodo prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Ponikva, ki letos praznuje sto let, uredniški odbor knjige Še zgodb! in profesor Jure Gunzek za dolgoletno sodelovanje z Vinogradniškim društvom Šentjur in doprinos k izobraževanju članov ter razvoju panoge s strokovnim znanjem. Priznanje župana bo za uspešno poslovanje ter družbeno odgovornost prejelo podjetje Ahac, ki praznuje 30 let. Pisna priznanja s knjižno nagrado bodo za prizadevno učenje, dejavnosti v organih šole in zunaj nje ter za prijateljski, strpen in spoštljiv odnos do sošolcev, učiteljev in drugih prejeli Larisa Mastnak, Daša Lenko, Gaja Gračnar, Zala Plevnik, Ula Zabukošek, Maj Senger in Julija Kalan.
TS
tega dela industrijske cone. S pristojnim ministrstvom se dogovarjamo, da bi rok za dokončanje del podaljšali v naslednje leto.
Poslovnim dejavnostim bodo namenjena tudi zemljišča na Hotunju.
Občinski svet je na zadnji seji občinskega sveta že sprejel občinski podrobni prostorski načrt za poslovno cono na Hotunju. Tam že beležimo zanimanje vlagateljev. Lastnik zemljišča je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, s katerim smo v stiku. Za poslovno dejavnost bomo uredili območje, veliko tri hektarje.
Omenili ste navezovalno cesto Dramlje-Šentjur. Kaj se trenutno dogaja z njenim načrtovanjem?
Cesta je bila že umeščena v prostor, a pridobivanje projektne dokumentacije je dolgotrajen postopek. Najprej je bilo treba izbrati izvajalca projektne dokumentacije za prvi odsek, torej od avtoceste do glavne ceste, ki vodi proti Grobelnemu in Šmarju pri Jelšah. DRSI je projektanta izbirala dolgo časa. Projekt je zahteven in strokovnjakov, ki bi mu bili kos, ni ravno veliko. Predvideno je, da bo večina potrebne dokumentacije izdelana do konca letošnjega leta. Drugi odsek bo vodil od železnice proti Črnolici. Zahodni krak suhega zadrževalnika bo predstavljal prihodnjo navezovalno cesto. Pogodba za pripravo projektne dokumentacije za omenjen proti-
Mag. Marko Diaci je župan Občine Šentjur od leta 2010. Na letošnjih lokalnih volitvah se bo potegoval za še en mandat.
poplavni ukrep je že podpisana. Projektant, ki je bil izbran na javnem razpisu, bo vse potrebno uskladil z DRSI.
V sodelovanju z Zdravstvenim domom Šentjur ves čas uvajate novosti. Zadnja je urejanje prostorov centra za duševno zdravje.
Na področju dostopnosti zdravstvene oskrbe smo v zadnjih letih res veliko postorili. Pred časom smo nadzidali prostore zdravstvenega doma in uredili dodatne ambulante. Na Mestnem trgu je svoje prostore dobil center za krepitev zdravja. Čez nekaj tednov bo v novih prostorih nekdanje trgovine in banke na Cesti Leona Dobrotinška začel delovati center za duševno zdravje. Občina in zdravstveni dom skušata v korist občanov zagotavljati čim več storitev na primarni zdravstveni ravni. Na zadnji seji je občinski svet sprejel Dolgoročni načrt za ohranitev in krepitev zdravja prebivalcev občine do leta 2030. Za boljšo zdravstveno oskrbo imamo še nekaj idej. Občina že pripravlja doku-
mentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za dodatno nadzidavo zdravstvenega doma, kjer želimo med drugim urediti dodatne prostore za pediatrijo. Ocenjujem, da je v šentjurskem zdravstvenem domu zdravstvena oskrba dobro dostopna. Najtežje je najti družinskega zdravnika, ki bi delo opravljal v Zdravstveni postaji Planina.
Učenci in zaposleni v sliv-niški šoli so v novo šolsko leto stopili v prenovljenih prostorih.
OŠ Slivnica smo pred leti energetsko obnovili, lani in letos smo posodobili njeno notranjost. Del denarja za naložbo, v sklopu katere smo v neizkoriščeni avli uredili knjižnico in dodatne učilnice, smo pridobili na razpisu šolskega ministrstva, velik del denarja je prispevala občina. Ves čas vlagamo v izboljšanje pogojev za vzgojo in izobraževanje, saj imamo v občini kar šest osnovnih šol in štiri podružnice. Med drugim smo uredili kuhinjo v OŠ Dramlje, sanirali plaz pri POŠ Prevorje, uredili

Spoštovane občanke in občani, ob prazniku naše občine vam iskreno čestitam, v želji, da jo tudi v bodoče skupaj soustvarjamo: enakomerno razvito, ljudem prijazno in varno, trajnostno in zeleno, podjetniško in turistično uspešno, predvsem pa povezano!
mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur
OBČINA ŠENTJUR PRAZNUJE
25
POŠ Loka pri Žusmu, ki je bila prizadeta v enem od neurij.
V naslednjih mesecih bo pozornosti deležna OŠ Hru-ševec.
Načrtovana obnova OŠ Hru-ševec je velik zalogaj. Doslej smo na enem od razpisov ministrstva za infrastrukturo pridobili denar za energetsko obnovo, nismo pa pridobili sredstev za gradnjo nove športne dvorane. Omenjena dvorana je dolgoletna želja občine, a je za občinski proračun prevelik zalogaj, zato smo pričakovali pomoč države. V naslednjih dveh mesecih bomo morali sprejeti odločitev o tem, ali bomo še iskali dodatne vire financiranja za dvorano ali bomo izvedli le energetsko obnovo obstoječe stavbe. Novo športno dvora-
no potrebujemo, saj v občini nimamo primerne pokrite površine za rokomet in futsal, dvorana prav tako ne ustreza več standardom na področju športa. Ob njej bo treba urediti še zunanja igrišča. A brez zajetne državne finančne pomoči to ne bo mogoče.
Verjetno ni malo občanov, ki se veselijo gradnje kolesarskih povezav.
Gradnja kolesarskih povezav je skladna s predvidenim časovnim načrtom. Izvajalci se že približujejo meji s šentjursko občino. Povezava, ki bo vodila po naših krajih, bo dolga približno dva kilometra, gradnja na terenu ne bo zahtevna. Bodo pa izvajalci del poti začeli graditi, ko bodo lastniki zemljišč pospravili pridelke s polj. Večino del
lahko pričakujemo oktobra in novembra. Omenjene kolesarske povezave bodo res velika pridobitev za naše občane in obiskovalce, kolesarji se bodo lahko podali tako v smeri proti Celju kot tudi proti Obsotelju in Kozjanskemu. Za drugi del gradnje poti, torej za odsek Šentjur-Šmarje pri Jelšah, je pogodba z izvajalcem prav tako že podpisana.
Spodbuda za rekreacijo bo obnovljena atletska steza v športnem parku. Ljubitelje pohodništva bo kmalu privabljal obnovljen planinski dom na Resevni.
Tartanska podlaga, ki je bila na atletski stezi nameščena pred mnogo leti, je svoje odslužila. Ker smo pridobili sofinanciranje Fundacije za šport, smo se odločili za
menjavo tartana in še za nekatere manjše posodobitve. Planinski dom na Resevni je pomembna turistična točka v občini. Planinci so se močno zavzeli za njegovo obnovo, občina jim stoji ob strani. Pomagala jim je pri prijavi na razpis, kjer so za naložbo pridobili evropsko sofinanciranje. Za obnovo denar zbirajo z donacijami, velik del sredstev bo prispevala še občina.
Se je morda že pokazala kašna možnost sofinanciranja urejanja mestnega parka?
Zaenkrat še ne. V sklopu urejanja mestnega parka je predvidena gradnja mostu čez Pešnico, kar je povezano s pro-tipoplavnimi ukrepi. Najprej moramo urediti suhi zadrževalnik v Zgornjih Lokarjah. Če
ne bomo poskrbeli za tovrsten protipoplavni ukrep, bo čez Pešnico dovoljen le izjemno visok most, ki je po mojem prepričanju neuporaben in tudi predrag. Ko bomo poskrbeli za varnost pred poplavami, bomo šele lahko pridobili gradbeno dovoljenje zanj. Želim si, da bi bil čim bolj normalen, ne pa da bi sredi mesta zgradili most vzdihljajev.
In načrtovani projekti, ki morda še čakajo v predalih?
V prihodnjem obdobju bomo veliko pozornosti namenili zagotavljanju pogojev za predšolsko vzgojo. Načrtujemo nov vrtec na Planini pri Sevnici, seveda bomo uresničevali projekte, za katere bomo lahko pridobili kakršnokoli sofinanciranje. Tako nam več denarja ostane za
druge potrebe. V zadnjih letih smo obnovili številne odseke lokalnih cest in ob njih sanirali številne plazove. Eden od projektov, ki čaka v predalu, je ureditev Mestnega trga z obnovo stavbe upravne enote in občine. O tej naložbi se že dogovarjamo z ministrstvom za javno upravo. Prav tako bomo zanj iskali možnosti sofinanciranja v prihodnji finančni perspektivi. Občine, ki smo tudi sedež upravnih enot, si prizadevamo, da bi tudi me lahko kandidirale na razpisih za tako imenovane celostne teritorialne naložbe, kjer so v preteklosti lahko sodelovale le mestne občine. Tudi manjše občine namreč potrebujemo denar za ureditev mestnih središč.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Lažji dostop do pokopališča
Šentjursko pokopališče bo še pred dnevom spomina na mrtve bolje dostopno. Izvajalec del, podjetje Voc Celje, tam ureja parkirišče pred poslovilno vežico, ki je bilo močno dotrajano.
Parkirišče pred poslovilno vežico bo obnovljeno. Za njo bo zgrajeno parkirišče, kjer bo prostor za 49 vozil. Izvajalec del bo uredil servisni plato, ki ga potrebuje upravljavec pokopališča, in deponijske prostore. Obnova 200-metrskega odseka krajevne ceste, ki vodi od poslovilne vežice proti naselju Kameno, je bila sicer predvidena za prihodnje leto, vendar je tudi omenjena cesta že urejena, je pojasnil šentjurski župan Marko Diaci. Dodal je, da bosta prihodnje leto prišli na vrsto postavitev stene za žarne grobove in ureditev prostora za raztros pepela pokojnikov, po čemer so v občini zaznali precej povpraševanja. Hkrati bodo na pokopališču urejene nekatere poti za pešce. Pogodbena vrednost celotne naložbe znaša 1,142 milijona evrov.
TS
Intervencijski center in nova policijska postaja bosta umeščena ob glavni cesti Šentjur-Mestinje. (Foto: Občina Šentjur)
Korak bližje intervencijskemu centru
Občina Šentjur pripravlja vse potrebno za obravnavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje ob glavni cesti Šentjur-Mestinje, kjer je predvidena gradnja intervencijskega centra.
V intervencijskem centru bodo prostore imeli Prostovoljno gasilsko društvo Šentjur, občinska gasilska zveza, Rdeči križ in civilna zaščita. Tam bodo garaže, pisarne, predavalnice in drugi tehnični prostori. Zagotovljeni bodo prostori za servis gasilnikov, polnjenje izolirnih gasilskih aparatov, skladišča gasilske zveze, občine in civilne zaščite ter skladišča z razde-ljevalnim prostorom za Rdeči križ. Predviden je tudi gasilski stolp, namenjen izobraževanju gasilcev. Ker je v neposredni bližini predvidena tudi nova policijska postaja, je občina o gradnji intervencijskega centra sklenila pismo o nameri z ministrstvom za notranje zadeve. »Trenutno pripravljamo vse potrebno za obravnavo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ko bo sprejet, bo prišlo do menjave zemljišč med občino in omenjenim ministrstvom, o čemer se že dogovarjamo,« je dejal tamkajšnji župan Marko Diaci. Po sprejemu OPPN bo občina vložila vlogo za gradbeno dovoljenje za intervencijski center, notranje ministrstvo bo tovrstno dovoljenje pridobilo za gradnjo policijske postaje, je pojasnil Diaci.
TS
Dotrajano parkirišče pred poslovilno vežico naj bi bilo urejeno še pred dnevom spomina na mrtve. (Foto: TS)
Spremenjena podoba Gorice pri Slivnici
Podoba Gorice pri Slivnici je drugačna zaradi obnovljene stavbe nekdanje Au-ree, kjer bo zaživela enota podjetniškega inkubatorja.
Občina je pripravila projektno dokumentacijo za obnovo in pridobila gradbeno dovoljenje, projekt ji je uspelo uvrstiti v dogovor za razvoj regij. Za naložbo, ki znaša 1,14 milijona evrov, je pridobila več kot 60 odstotkov sofinanciranja. Izvajalci so opravili vsa potrebna dela, odprtje novih prostorov podjetniškega inkubatorja, ki bo imel približno 700 kvadratnih metrov površin, je predvideno oktobra. Prostore bo občina mladim podjetjem dodelila na podlagi objavljenega razpisa, je pa zanje po besedah šentjurskega župana že kar nekaj povpraševanja.
Kako napredujejo načrti, da bi v Gorici pri Slivnici uredili park v spomin na pokojnega znanstvenika in inovatorja
Nekdaj propadajoča zgradba je danes videti takole. (Foto: Občina Šentjur)
Roberta Karla Grassellija? Občina je z njegovo ženo Evo-Mario Hauck - Gras-selli pred približno letom podpisala pogodbo o uredi-
tvi parka. Del zemljišč, kjer se bo razprostiral park, je v lasti inovatorjeve žene, del je v lasti občine in krajevne skupnosti. Gospa Grasseli
ima svoje zahteve pri izbiri izvajalca, zato projekt napreduje nekoliko počasneje, so sporočili iz občine.
TS
26
OBČINA ŠENTJUR PRAZNUJE
Konje je vzljubil že kot otrok, k odločitvi za nakup prvega je botrovala nostalgija. (Foto: TS)
Prejemnik Ipavčeve plakete Jurij Malovrh
V ljudeh vedno išče delavnost in poštenje
»Ljudi delim glede na njihove značajske lastnosti. Ločujem delavne in lenuhe ter poštene in nepoštene. Če je nekdo delaven in pošten, mi je vseeno, kakšno je njegovo politično prepričanje in kakšni sta barva njegove kože ali njegova narodnost.« Tako pravi Jurij Malovrh, ki bo ob letošnjem prazniku Občine Šentjur prejel Ipavčevo plaketo. Odkar je upokojen, veliko časa posveča žlahtni kapljici in plemenitim živalim. Številni ljudje s Celjskega se ga spominjajo kot uspešnega gospodarstvenika, uglajenega politika in prvega šentjurskega župana.
TINA STRMČNIK
Njegovi starši so prišli na Štajersko tik pred vojno. Oče je želel kupiti večje posestvo, a ker je bila inflacija ogromna že na dnevni ravni, je za svoj denar dobil skromno kočari-jo. Ko je prišel čas za nakup večje posesti, se je družina iz Šmarja pri Jelšah preselila v Šentjur. Ustalila se je v naselju Podgrad, kjer Jurij Malovrh živi še danes. Že kot mladenič
je bil eden bolj izobraženih v vasi, zato so ga kmalu vključili v krajevno skupnost in mu sčasoma zaupali vedno bolj odgovorne naloge.
Med služenjem vojske v letih 1968 in 1969 se je vključil v višjo politično šolo. Opravil je vse obveznosti, a ker ni vstopil v komunistično partijo, ni dobil vojaškega čina. Kljub temu je zanimanje za
politično delovanje ostalo del njega. »Ves čas sem se čutil nagovorjenega in res sem rad delal za svoj kraj,« je povedal.
Izpostavil se je
kljub tveganjem
Kot prometni inženir je hitro napredoval na poklicni poti. Nekaj časa je bil pri Slovenskih železnicah vodja av-toslužbe, v kateri je bilo zaposlenih približno dvesto ljudi. Pri 36 letih je postal direktor ene od temeljnih organizacij združenega dela, odgovorne za skladiščenje, transport, stranke in špedicijo.
V obdobju, ko se je stari družbeni sistem počasi umikal novemu, je bilo težko zagovarjati svoje politične vrednote, se spominja. Ko se je v Ljubljani nekoč srečal z glavnim direktorjem železnic in njegovim pomočnikom, sta mu dejala, da mu zaradi njegove politične
VETERINA I TRGOVINA I SALON
VSE NA
ENEM
MESTU
»Ipavčeva plaketa ni le moja zasluga. Zanjo so zaslužni moji nekdanji sodelavci in nekdanji funkcionarji občine, ki so me veliko naučili. K temu priznanju sta prispevala tudi oba podžupana, ki sta mi pomagala v mojih dveh mandatih na čelu občine,« je dejal.
Njegova zasluga je, da je mariborska občina šentjurski občini v dar podarila potomko modre kavčine. Zanjo skrbi kot mestni viničar.
veterina & trgovina
Celje | Šentjur pri Celju | Šmarje pri Jelšah | Rogaška Slatina | Podčetrtek | Trbovlje
www.tacka-veterina.si
opredeljenosti ob morebitnih težavah ne bosta mogla pomagati. »Med ljudmi je vladala bojazen, da do političnih sprememb ne bo prišlo. To, da sem izpostavil svoj politični nazor, je zame in za mojo mlado družino prinašalo tveganje. A po vladavini komunizma so številni ljudje želeli spremembe. Danes je spet vse popolnoma drugače. Na političnem prizorišču ni več demokracije, dogajanje bolj spominja na anarhijo,« je kritičen.
Od izgube do
dobička
Od Slovenskih železnic se je poslovil, ko bi moral zaradi prevelikega števila zaposlenih začeti odpuščati svoje sodelavce, s katerimi je delal več kot dvajset let. Prevzel je vajeti šentjurskega komunalnega podjetja. Omenjena javna ustanova je bila ob njegovem prihodu v precejšnjih težavah. »Ko sem začel delati, nismo imeli denarja niti za znamke, da bi dolžnikom lahko po pošti poslali terjatve. Zaposleni so nekaj pisem kar sami odnesli do naslovnikov, nekaj znamk smo si sposodili v občini.« Čez dve leti je vodenje komunale prepustil drugemu direktorju. Takrat je omenjeno podjetje že imelo minimalni ostanek denarja.
Ko se je nekdanji predsednik občinske skupščine Franc Kovač sprl s predsednikom občinskega izvršnega sveta Ladislavom Grdino, je Kovač leta 1991 zapustil ta položaj. »V Šentjurju smo imeli smolo, da sta se predsednik skupščine in predsednik izvršnega sveta redno prepirala. Prvi je imel v rokah oblast, drugi denar,« se spominja Malovrh, ki je postal novi predsednik
skupščine. Na to mesto so ga predlagali Slovenski krščanski demokrati.
V županskih čevljih
Leta 1994 je postal župan Občine Šentjur. Razmere so bile takrat povsem drugačne kot danes. S sodelavci se je med drugim zavzel za gradnjo novih vodovodov in obnovo starih, saj so bile ponekod cevi še svinčene in salonitne, del cevi je bil še iz obdobja nemške okupacije. Zgraditi je bilo treba nove vodohrane. »Prej je 90 odstotkov vode, ki jo je potrebovala lokalna skupnost, občina uvažala iz celjskega in šmarskega vodovoda. Danes je občina glede oskrbe z vodo samooskrbna oz. ima zaradi manjših potreb industrije celo viške. To je dokaz, da smo v preteklosti zastavili dobro strategijo.«
Spominja se, da je v občini primanjkovalo poslovnih prostorov, šole so pokale po šivih. Ker v Šentjurju ni bilo doma upokojencev, so bili starejši domačini razkropljeni po različnih okoliških krajih. »Med načrtovanjem gradnje doma upokojencev so se zamenjali kar trije ali štirje ministri in vsakega je bilo treba prepričati za ta projekt. Nasploh je bilo potreb ogromno glede na vrednost proračuna, zato smo si priza-
devali uresničiti najbolj nujne naložbe.«
V	obdobju, ko je bilo v telefonski centrali samo 180 številk, se je s somišljeniki zavzel za to, da je lokalna skupnost takratnemu podjetju PTT sofinancirala nakup optičnega kabla. To je omogočilo razvoj telefonije. Veliko pozornosti je terjalo tudi cestno omrežje, saj so bile povezave med kraji skoraj povsod v slabem stanju. »Enega prvih amandmajev v državnem zboru sem uspešno vložil glede obvoznice vzhod-zahod. Res je, da je bila vrednost amandmaja veliko premajhna, a vsaj začelo se je premikati,« je povedal. Precejšen zalogaj je bila tudi gradnja podvoza med središčem mesta in Hruševcem, kjer je občutil veliko nasprotovanja nekaterih članov občinskega sveta.
V	stranki, a s svojo
glavo
Sočasno, ko se je politično udejstvoval na lokalni ravni, je okusil tudi državni politični parket. Od leta 1992 je bil tri mandate poslanec v državnem zboru. »V Šentjurju so me dobro poznali, v prestolnici pa sem bil dokaj nepoznan. V stranki so mi dejali, naj kandidiram. Pričakovali so, da bom prejel veliko glasov, a so bili obenem prepričani, da še zdaleč ne bom
»Slovenija je zelo majhna, glede na to, da imamo toliko prebivalcev kot kakšno srednje veliko Evropsko mesto. V politiki se preveč primerjamo z večjimi državami, kot sta na primer Francija ali Španija. Čeprav spadamo med šestnajst manjših držav v uniji, se imamo za več, kot smo.«
OBČINA ŠENTJUR PRAZNUJE
27
vrha, ki prideluje žlahtno kapljico in se ukvarja z rejo konj. Med njegovimi drugimi zanimanji so vožnja z motorjem, »Od začetka vrednost konja določata rodovnik in lepota. Kasneje je njegova vrednost odvisna od njegovih manir. igranje šaha in pohodništvo.	Če ob tem dosega še uspehe, njegova cena še narašča,« je pojasnil. (Foto: TS)
»Komunalno podjetje Šentjur sem vodil pred tridesetimi leti. Zaposleni se me še vedno spominjajo kot strogega, a pravičnega in uspešnega direktorja. Še vedno sem dobrodošel, če pridem tja.«
»Med načrtovanjem gradnje doma upokojencev so se zamenjali kar trije ali štirje ministri in vsakega je bilo treba prepričati za to naložbo.«
izvoljen. Takšen odnos mi ni bil všeč, zato sem preučil zakonodajo in sem v volilno kampanjo stopil tako, kot je treba. Na prvih črno-belih plakatih sem bil videti kot kakšen pobegli kriminalec. A vendar sem bil eden od kandidatov, ki je prejel zelo veliko podpore.« Ko se je pojavil v Ljubljani, je bil tam kot tujek, je ponazoril. Ker ni razmišljal ozko, ampak se je pogovarjal s poslanci iz vseh strank, je bil uspešen pri vlaganju amandmajev.
Reševanje štorske
železarne
V občinsko in državno politiko je bil vpet v obdobju, v katerem sta bili županska in poslanska vloga združljivi. Danes to ni več možno, a po njegovih besedah je marsikje v tujini za lokalno skupnost precejšnja čast, če je župan tudi
poslanec. »Zaradi tega se vrata veliko lažje odpirajo, nekatere naveze se s pomočjo prijateljskih stikov lažje vzpostavijo.«
Kot poslanec je med drugim pomagal pri reševanju Železarne Štore, ki je bila takrat še v državni lasti. Ko se je to podjetje potapljalo, sta se za njegov nakup zanimali dve tuji podjetji. Malovrha je o tem obvestil nekdanji šentjurski podžupan Oto Pungartnik, ki je bil tudi sam nekaj let zaposlen v železarni. Medtem ko je podjetje Eichr hotelo železarno le izčrpati in jo zapreti, je švedsko podjetje Inexa v njej želelo ustanoviti centralno skladišče za bližnji vzhod. Poslanec iz Šentjurja je o tem govoril s kolegi v parlamentu in z gospodarskim ministrom ter uspel odbiti sovražni prevzem. To je imelo vpliv tudi na socialno sliko šentjurske občine, saj je bilo takrat v že-
lezarni zaposlenih približno dva tisoč Šentjurčanov.
Politika z razdalje
Včasih je poznal skoraj vse ljudi v vladi in parlamentu, danes so v ospredju drugi igralci, pravi. Kljub temu še vedno rad spremlja politično dogajanje. »Zdaj gledam z razdalje in bolj trezno kot nekoč. Vsekakor imam občutek o tem, kdo govori resnico in kdo nam prodaja nekaj, kar je privlečeno za lase. Velikokrat sem razočaran, ko se kljub obljubam po nekaj mesecih dogajajo ravno nasprotne stvari,« je dejal.
Z dogajanjem na lokalni ravni je zadovoljen, saj se mu zdi, da je kraj bogatejši za veliko naložb, ki služijo ljudem. Pika na i je po njegovem mnenju krožišče pri OŠ Franja Malgaja, koristne se mu zdijo urejene površine za industrijo in obrt. Všeč mu je obnovljen kulturni center, čeprav je bil v obdobju, ko je bil na čelu občine, načrtovan velikopote-znejši projekt Marka Mušiča. »Opažam kup pozitivnih sprememb, seveda pa je v našem okolju še ogromno potreb.«
Nekoliko manj naklonjen je najrazličnejšim posegom, ki jih v prostor prinašajo stanovanjske novogradnje. Opozarja, da bo pisana paleta arhitekturnih domislic za vse večne čase vplivala na podobo krajine. »Glede na to, da živimo na Kozjanskem, bi verjetno pri nas morala obstajati pravila o tem, kaj sodi v naše okolje. V Avstriji je predpisano, kako morajo biti obrnjena slemena, kakšne barve sta lahko kritina in fasada. Pri nas pa lahko žal dela vsak po svoje.«
V družbi konj in
vinske trte
Malovrh je navdušen vinogradnik. V zadnjem času je svoj vinograd pomladil z vrsto solaris, ki velja za zelo odporno na bolezni. Je dolgoletni predsednik Vinogradniškega društva Šentjur. Ponosen je, da je društvu pred dvanajstimi leti uspelo pridobiti svoje prostore pod Muzejem Južne železnice in da znajo člani pridelati vedno bolj kakovostno vino. Veliko dela jih po njegovem prepričanju še čaka pri osveščanju mladih o kulturnem pitju vina. »Slednje je bilo že v antiki cenjeno kot najboljša pijača in kot zdravilo, pomemb-
no je le, kako ga odmerjamo,« je povedal.
Član viteškega reda vitezov vina je leta 1996 v Šentjur prinesel potomko najstarejše trte. »Takrat Maribor mladik ni podeljeval kar tako. Trto sem dobil zaradi poznanstva s politikom in z magistrom vinarstva Jožetom Protnerjem. Še skrbnik mariborčanke je bil začuden, da sem bil pri tem uspešen.« Za potomko, ki raste v Šentjurju, je najprej skrbel Aci Urbajs, zadnja leta nalogo mestnega viničarja opravlja letošnji prejemnik Ipavčeve plakete. Ponosen je, da ima trta, ki raste v Zgornjem trgu, celo višjo sladkorno stopnjo kot tista na Lentu.
Ko z ženo sedeta pred hišo, si rada vzameta čas za zoba-nje sladkega grozdja in pitje dišeče kave. Veselje je popolno ob pogledu na čredo zadovoljnih živali. Še ena ljubezen Jurija Malovrha so namreč konji. Na njegovih pašnikih je trenutno dvanajst lepotcev
plemenitih vrst. Ko ga pobaram, da je njihova vzreja zagotovo veliko breme, mi v hudomušnem tonu odgovori: »Če delaš z veseljem, ni prehudo, če pa ne delaš rad, pa je vsako delo odveč.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
Izkušnje, kako krotiti različne poglede v občinskem svetu, je pridobil v obdobju, ko je služboval na železnici. Takrat je sodeloval s številnimi skupinami ljudi. Če je želel doseči kakšen cilj ali zgladiti kakšen spor, je bil čim bolj diplomatski.
»Če moraš odpustiti slabega delavca, ni težko. Nisem pa mogel odpustiti ljudi, ki so dve desetletji dobro delali za podjetje.«
SINCE 1984
OČESNA AMBULANTA
Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B
Na prazničnem obisku v Občini Braslovče
k ■
A*S W&
hŽ4
tflsfc-1 ,r
OBČINA BRASLOVČE
Z županom Tomažem Žoharjem
Prvič v zgodovini zdravnikoma
Občina Braslovče praznuje v drugi polovici septembra. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z županom Tomažem Žoharjem, ki je vodenje občine prevzel pred štirimi leti. Kot pravi, kazenskih ovadb, ki jih zoper njega in uslužbence občinske uprave vlaga nekdanji župan, ne šteje več. Pred očmi ima zgolj dobrobit občanov. Letos jeseni bodo prvič v zgodovini dobili družinska zdravnika. Tik pred začetkom gradnje je medgeneracijski športni center v Rakovljah. Vrstijo se tudi naložbe v komunalno in prometno infrastrukturo.
z družinskima
Tomaž Žohar Občino Braslovče vodi zadnja štiri leta. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
»Ker kljub vsem našim uresničenim projektom velikokrat slišim očitke, kako smo se v tem času zadolžili, naj navedem še podatek, da je zadolženost občine ob koncu letošnjega leta ocenjena na približno 6,2 odstotka od dovoljenih 10 odstotkov glede na prihodke občine.«
ŠPELA OŽIR
»Težko izpostavim posamezen projekt, ki je zaznamoval zadnje mesce v naši občini. Zakaj? Ne glede na to, ali je bil vreden 10 tisoč ali dva milijona evrov. Vsak je namreč najbolj pomemben za neko ciljno skupino ljudi. Uresničili smo vse zastavljene cilje, čeprav so za nami izredno težki meseci z vidika naložb. Občina zaradi vseh podražitev zelo težko najde izvajalca. Če ga že najde, je zelo drag. Gre tudi za nekaj-kratnik cene izpred nekaj let,« je izpostavil župan Tomaž Žohar.
V nagovoru na slavnostni seji ste izpostavili, da ste v štirih letih z lastnimi finančnimi sredstvi, državnimi in evropskimi uresničili za približno 38 milijonov evrov naložb. Kateri so zadnji projekti?
Trenutno je v zaključni fazi gradnja mrliške vežice v Trnavi, na katero smo čakali več kot šestindvajset let. Novo stavbo bomo namenu predali v mesecu dni, a z željo, da da bi jo naši občani čim manj uporabljali.
Kar nekaj vložkov imamo v komunalno infrastrukturo na območju Šmatevža, Pari-želj ter Orle in Grajske vasi. S pomočjo evropskega denarja ogromno vlagamo v vodovodne sisteme. Letos poleti se je izkazalo, da je oskrba z vodo velik problem, saj se je v preteklih mandatih premalo denarja vlagalo v vodno infrastrukturo. Obnovili smo kar nekaj transportnih vodov, na katerih je bilo veliko okvar.
Zelo uspešni smo bili tudi pri pogajanjih glede poplavne varnosti ob Savinji. Izvajalci že urejajo brežine od pariželjske-ga mostu gorvodno v dolžini približno 500 metrov. Počasi se bodo premaknili še na desni breg Savinji. V nadaljevanju se bodo lotili še gradnje jezu v Pa-rižljah, ki ga je narasla vodna odnesla leta 1990. Naložba je vredna 4,6 milijona evrov. V drugem delu bomo prihodnje leto leta 2023 začeli izvedbo
poplavne varnosti na celotnem porečju Savinje od Ločice do konca Letuša. Vrednost celotnega projekta znaša približno 20 milijonov evrov. Trenutno smo v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Občina Braslovče je bila v preteklih mesecih gostiteljica izbora Miss Slovenija. S tem je bilo povezanih kar nekaj dogodkov ...
Tako je. V okviru projekta smo gostili osem dogodkov. S kandidatkami za ta laskavi naslov smo obnavljali Žovneški grad in obirali hmelj. Dekleta so sodelovala pri vzgojno-var-stvenem procesu v javnih zavodih. Med najbolj odmevnimi je bil kongres podjetnikov, ki je bil izredno velika dodana vrednost ne samo za podjetnike v naši regiji, temveč tudi širše. Prisotni so bili različni predsedniki uprav, lastniki izredno uspešnih podjetij in državni sekretarji. Končni izbor za Miss Slovenije je bil pred kratkim. Zastavili smo ga nekoliko drugače in mislim, da smo upravičili zaupanje ter zelo lepo izpeljali celoten dogodek.
Kar nekaj sivih las je letos v Trnavi oziroma Šentruper-tu nekaterim domačinom povzročila gradnja nove mrliške vežice, s katero se nikakor ne morejo sprijazniti. Kako komentirate njihove poglede?
Govorimo o štirih sosedih. 95 odstotkov občanov, ki živijo v Šentrupertu in Trnavi, se je leta 2008 strinjalo in celo zbiralo podpise, da si želijo mrliško vežico. Prizadevanja za njeno gradnjo trajajo že več kot šestindvajset let. Vsako leto je bila njena gradnja načrtovana v proračunu, a je vedno pri usklajevanju stroškov izpadla.
Nasprotniki naj bi menili, da njena gradnja ni ekonomsko upravičena, saj je v tem kraju do pet pogrebov letno. Sprašujem se, koliko je vredno dostojno slovo od najbližjih svojcev. Če mi kdo zna to opredeliti, mi
naj pove in mu bom potem lahko izračunal, kdaj se naložba povrne.
Sosedje tudi očitajo, da ne bodo mogli igrati harmonike na pikniku, ko bo pogreb. Neizmerno me žalosti, da v družbi nekateri nimajo nobenih vrednot več. Živijo ob stoletja stari cerkvi in pokopališču, kamor so se preselili pred približno štiridesetimi leti, kar pomeni, da so tam pogrebi v vsakem primeru. Ali je mrliška vežica ali ne.
Poleg tega je z zakonom prepovedano, da so pokojniki do pogreba doma, torej je naša naloga, da svojcem zagotovimo ustrezne prostore za dostojno slovo. Nekateri so mi očitali, da gradimo za mrtve. To ni res. Mrliška vežica je za žive, za tiste, ki se želijo posloviti od svojega najbližjega. Žalosti me, da se leta 2022 pogovarjamo o tem, ali mrliška vežica bo ali ne.
Najbližji sosed ob mrliški vežici je zoper vas zaradi tega vložil celo tožbo ...
Tako je. Osnovana je na treh točkah. Prva je, da spodbujam žalostna čustva, druga je, da ta žalostna čustva vplivajo na njegovo zdravje, in tretja, da zaradi gradnje mrliške vežice znižujem vrednost okoliških zemljišč. Tega ne bom komentiral, pove pa vse o ljudeh. Hkrati je bila na sodišče vložena zahteva za takojšnjo prepoved gradnje, ki jo je zavrnilo tudi višje sodišče, saj ima občina vso potrebno dokumentacijo. Poleg tega ni nobenega drugega argumenta, da bi zahtevo občanov sodišče upoštevalo. Tako da bomo mrliško vežico zgradili. Čez mesec bo njeno odprtje.
Že od začetka ste očitno tudi trn v peti nekdanjemu županu. Na družbenem profilu ste že večkrat zapisali, da zoper vas in velikokrat tudi zoper vaše sodelavce v občinski upravi vlaga kazenske ovadbe. Kaj je po vašem mnenju razlog za takšno ravnanje? Kot ste še zapisali, jih državno tožilstvo vedno znova ovrže.
Moj predhodnik je zoper mene in v nekaterih primerih tudi zoper moje sodelavce vložil približno petnajst kazenskih ovadb - od zadev, povezanih s koloparkom, do zadev, povezanih z menjavo direktorja občine uprave, ter še drugih projektov. Vse so do zdaj preiskovali kriminalisti in državno tožilstvo, ki je vse s sklepom, da so neutemeljene in neupravičene, tudi zavrglo. Njegovo početje nas nikoli ni oviralo, a je res, da nam je zaradi zbiranja vse potrebne dokumentacije vzelo kar nekaj časa, ki bi ga lahko sicer namenili za koristnejše zadeve. Marsikatera ovadba se je na-
mreč navezovala tudi na delo deset ali celo več let nazaj.
Obeležujemo Evropski teden mobilnosti. Pred dnevi se je tudi vaša občina vključila v sistem izposoje koles Kolesce. Koliko koles je na voljo in kje vse si jih je mogoče izposoditi?
Za trajnostno mobilnost se zavzema tudi naša občina. Prvi razlog je, da tako varujemo naravo, in drugi, da turistom in občanom omogočimo aktivno preživljanje prostega časa ter raziskovanje Spodnje Savinjske doline z električnimi kolesi. Kolesce je mreža, ki povezuje občine v regiji. Ponosni smo, da smo del te mreže postali tudi v Braslovčah. Postaja z električnimi kolesi je v Braslovčah. Na voljo so štiri električna kolesa. Mrežo bomo naslednje leto širili še v Letuš. Kasneje še tudi drugam po občini.
Kako daleč je projekt gradnje medgeneracijskega športnega parka za šolo?
V teh dneh pričakujemo gradbeno dovoljenje, na osnovi katerega bomo oblikovali razpis za gradnjo. Videli bomo, kakšne bodo cene izvajalcev gradnje. Na osnovi tega bomo lahko ocenili, kdaj bo občina imela zaprto finančno kon-
strukcijo, da se bo lahko lotila gradnje. Naš cilj je, da bi začeli graditi letos jeseni in da bi končali marca prihodnje leto.
V njegovi bližini imate v načrtu tudi gradnjo medicinskega centra. Občina bo namreč letos jeseni prvič dobila družinska zdravnika .
Tako je. Občina je letos prejela dve koncesiji za družinska zdravnika, ki bosta od novembra začasno delovala v prostorih nekdanje občine. V načrtu imamo tudi gradnjo medicinskega centra v Rakovljah v neposredni bližini koloparka. V njem bodo prostore dobile družinska medicina, pediatri-ja, medicina dela, fizioterapija in lekarna.
Pred nami so lokalne volitve. Ste že uradno napovedali ponovno kandidaturo? Katere bodo prednostne naloge prihodnjega mandata?
Uradno ponovne kandidature nisem najavil, a sem v javno-
sti že večkrat povedal, da bom kandidiral. Za mano in celotno ekipo občinske uprave so štiri zelo uspešna leta. Glede na to, da smo zastavili še pet zelo dobrih in pomembnih projektov za razvoj občine, si želim, da bi jih do konca izpeljali v naslednjem mandatu. Nekaj jih je še v fazi projektiranja, nekaj tik pred izvedbo. Eden takšnih je medgeneracijski športni park. Zelo se veselim tudi obnove mrliške vežice v Braslovčah, ki je zelo dotrajana. Vzporedno bomo dogradili kapelo za pogrebno mašo, kar bo izredna dodana vrednost in o kateri se govori že desetletja. Torej s celotno ekipo imamo potrebno pozitivno energijo, motivacijo, znanje in močno željo še naprej delati za ljudi in za razvoj naše občine, zato bomo kandidirali na Neodvisni listi Tomaža Žoharja tako celotna ekipa svetnikov kot jaz za župana Občine Braslovče.
»Težko izpostavim posamezen projekt, ki
•	II*	Vt I vt •
je zaznamoval zadnje mesce v naši občini. Zakaj? Ne glede na to, ali je bil vreden 10 tisoč ali dva milijona evrov. Vsak je namreč najbolj pomembe
Podelili so občinska priznanja
Občina je na slavnostni seji, ki je bila v petek v dvorani Doma kulture Braslovče, razglasila letošnje prejemnike občinskih priznanj.
Za dolgoletno prizadevno delo v društvih je na pobudo Turističnega društva Braslovče zlato plaketo Občine Braslovče prejel Jože Marovt, ki je vsem domačinom znan kot marljiv, skromen, vedno nasmejan, pozitiven in vedno pripravljen pomagati. Je gasilski veteran in nekdanji dolgoletni predsednik Planinskega društva Dobrovlje. Še danes je pomemben člen društva, gorski vodnik in markacist, pomemben in dejaven član je tudi v Turističnem društvu Braslovče, kjer trenutno opravlja funkcijo podpredsednika in praporščaka.
Županovo priznanje je ob jubileju največje tradicionalne prireditve Dan hmeljarjev prejelo Turistično društvo Braslovče, ki si že šestdeset let prizadeva, da ohranja to tradicionalno in vsebinsko bogato ter za Spodnjo Savinjsko dolino izjemno pomembno prireditev, ki je bila letos ob jubileju še bogatejša. V imenu društva je zasluženo priznanje prevzel sedanji predsednik Branko Ribizel.
Ob tridesetletnici uspešnega in prizadevnega delovanja je županovo priznanje za dolgoletno delo in izjemno veliko dosežkov na državnih in mednarodnih tekmovanjih prejel tudi Odbojkarski klub Braslovče. V imenu kluba ga je prevzel predsednik Andrej Hribernik.
29
Med Zino in plesalkami so se spletle prijateljske vezi.	Zina Vovk je hvaležna, da lahko svojo ljubezen do plesa izraža tudi v Sloveniji.
Ukrajinka Zina Vovk skrbi za plesni utrip v Braslovčah
Ko učenke učiteljico učijo slovenščino
»Da sem lahko začela svoje novo
v • ■ •	•	I	•••	a	a v
življenje v Sloveniji, sem hvaležna mnogim ljudem. Najbolj tistim, ki so mi pomagali pri odprtju plesnega kluba za otroke v Braslovčah. Življenja brez plesa si namreč ne znam predstavljati,« poudarja Zina Vovk.
Že trinajst let v Braslovčah vodi plesni klub Mavrica, ki povezuje približno 80 ljubiteljev plesa. Njene učenke in učenci nastopajo na domačih prireditvah in se udeležujejo plesnih tekmovanj v Sloveniji in tujini. Življenja brez plesa si, kot poudarja Zina Vovk, ne zna predstavljati, zato je toliko bolj hvaležna, da si je v Sloveniji, kamor se je preselila iz Ukrajine, s pomočjo srčnih ljudi ustvarila življenje, kot si ga je zamišljala ob prihodu v Braslovče.
BARBARA FURMAN
V Sloveniji živi 17 let, pred tem je bila Zina Vovk v Ukrajini učiteljica plesa v glasbeni šoli. Ukvarjala se je tudi z organizacijo plesnih delavnic. Ob selitvi v Slovenijo oziroma Braslovče je ugotovila, da sta si slovenski in ukrajinski narod po mentaliteti precej različna, zato se je v novem okolju kar nekaj časa potrpežljivo prilagajala. In danes je hvaležna, da je za selitev izbrala prav Slovenijo, saj je, kot poudarja, lepa dežela s prijaznimi ljudmi.
Učenje slovenščine
»Da sem lahko začela svoje novo življenje v Sloveniji, sem hvaležna mnogim ljudem. Najbolj tistim, ki so
mi pomagali pri uresničitvi največje želje - da bi v Bra-slovčah odprla plesni klub za otroke, v katerem bi lahko razvijala svoj plesni program. Življenja brez plesa si namreč ne znam predstavljati,« poudarja.
Priznava, da ji je ob prihodu v Slovenijo največ preglavic povzročalo nepoznavanje jezika, zato se je takoj vpisala na tečaj slovenščine. »Ko sem osvojila osnove slovenskega jezika, sem začela brati slovenske knjige, s čimer sem izpopolnjevala znanje. Zavedam se, da moja slovenščina ni popolna, vsak dan jo izboljšujem. Sicer pa so moje najbolj simpatične učiteljice slovenskega jezika
moje učenke na plesnih uricah. Če kakšno besedo izrečem nepravilno, me dekleta hitro popravijo,« je dodala z nasmehom.
Vojna v Ukrajini
Ko se je spomladi začela vojna v Ukrajini, se ji je svet postavil na glavo. »Čeprav živim na varnem v mirni Sloveniji, me je bilo strah, kaj se dogaja z mojimi domačimi, s prijatelji in z znanci, z vsemi, ki doživljajo vojne grozote. Ne morem opisati z besedami, kako hudo mi je. Nekaterim družinam iz Ukrajine sem pomagala, da so si uredile začasno bivanje v Sloveniji. Hvaležna in ponosna sem, da smo s starši otrok, ki obiskujejo moj plesni klub, izvedli akcijo zbiranja pomoči za prizadete družine v ukrajinski vojni, predvsem za otroke in mamice. Pomoč smo poslali tudi v zavetišče za živali. Zato se tudi ob tej priložnosti želim zahvaliti vsem, ki so pomagali. Njihovega srčnega odziva ne bom nikoli pozabila,« je hvaležna Zina.
Plesni klub Mavrica, tam, kjer je ples doma.
Plesnih veščin se učijo na zabaven način.
Trenutki malodušja
Njeni sestri sta ostali doma z očetom, ki ne želi zapustiti Ukrajine. »Moj oče je star 73 let in je velik domoljub, zato je neomajen v odločitvi, da ne bo nikdar zapustil svoje zemlje. Večkrat sem ga prosila, naj pride živet k meni, zahvalil se je za povabilo, a ga ni sprejel. Moji sestri ga nočeta pustiti samega, zato z njim vztrajata v Ukrajini. Sta pa v Slovenijo prišla nečak in nečakinja.«
Pravi, da jo zaradi vojne v Ukrajini večkrat prevzame malodušje, ko bi se najraje vrnila v Ukrajino k svojim domačim. »Veste, ko se srce trga od bolečine, je zelo težko ustvarjati kaj lepega in pozitivnega. V takšnih trenutkih črnih misli mi pomagajo moje
zvezdice in angelčki, kot imenujem plesalke v klubu. Kako? Srce mi zaigra, ko me ob koncu treninga katera od deklic objame in mi pove, da me ima rada. Takrat se zavem, da moram ostati tukaj, saj opravljam pravo poslanstvo. Ples namreč osrečuje dekleta, mene, zadovoljni so njihovi starši in vsi, ki spremljajo naše nastope.«
Baletka ali
plesalka?
Ples je Zino prevzel v otroških letih, ko je kot dekletce organizirala plesne nastope za svojo družino in sosede. »Prebivalci stanovanjske soseske so govorili, da bom zagotovo postala baletka. No, baletka sicer nisem postala, ker sem previsoka. Sem pa trenirala klasičen ples, džez, show dance z akrobatiko.
Vso mladost sem nabirala znanje in izkušnje v svetu plesa. In ples še danes ostaja v središču mojega življenja.«
Mlade plesalke in plesalci plesnega kluba Mavrica nastopajo na raznovrstnih prireditvah, udeležujejo se plesnih tekmovanj po Sloveniji in v tujini. Med plesalci prevladujejo dekleta, a tudi fantov je vedno več, učijo se break dancea pod vodstvom trenerja Dejana Gregla. Prav zdaj se plesalke Mavrice pripravljajo na mednarodno tekmovanje, ki ga bo Hrvaška gostila od 23. do 25. septembra. »Vesela sem, da v Braslovčah že trinajst let pišemo zgodbo o uspešnem plesnem klubu. Prepričana sem, da uspeh ni to, kar imamo, ampak to, kar smo,« še dodaja Zina.
Foto: SHERPA
O trajnostnem razvoju te dni tudi v Tehnoparku Celje
Zabavno in poučno
V dveh letih delovanja Tehnoparka Celje so ta največji znanstveno-zabavni park spoznali že mnogi šolarji in odrasli iz vseh krajev Slovenije. A park ne ponuja le zanimivega interaktivnega spoznavanja tem iz naravoslovja, tehnike in znanosti, ampak skuša obiskovalce pritegniti tudi z različnimi dodatnimi dejavnostmi, kot so delavnice, predavanja, tematski tedni ...
TATJANA CVIRN
Septembra se ob torkih popoldne del dejavnosti parka preseli na ploščad pred stavbo v Gubčevi ulici. S tem se je park pridružil Zavodu Celeia pri njegovem projektu V Celje po veselje, namenjenemu družinam. Če so prejšnje torke otroci navdušeno izdelovali svoj »slime«, so nazadnje na predstavitvenem tečaju spoznavali legoroboti-
ko in izdelovali skulpture iz balonov ... Podobno bo tudi zadnji torek v mesecu.
Vino in rolce
V soboto bi moral dogajanje v mestu popestriti Festival Rol. Ce & Vin. Ce, a je zaradi slabega vremena ulično dogajanje odpadlo, medtem ko je Tehnopark, ki se je priključil festivalu,
Od januarja do avgusta letos je Tehnopark Celje obiskalo 118 osnovnih, 18 srednjih šol in 10 vrtcev, skupaj osem tisoč otrok, medtem ko si ga je v okviru družinskih obiskov ogledalo 14 tisoč ljudi.
izpeljal svoj del dogajanja. Kot je povedala Sabina Ga-beršek, vodja projektov v Tehnoparku, je bil odziv na obeh dogodkih zelo dober. Dopoldne je Edvard Kužner, priznan sommelier, pripravil predavanje o vinu in po-kušino štirih različnih vrst vina, nato je imela Alenka Vodončnik še delavnico izdelovanja celjske rolce.
Teden trajnostnega razvoja
Tehnopark je letos prvič pripravil vrsto dogodkov v okviru Tedna trajnostnega razvoja. Začeli so se že včeraj, v sredo, do nedelje pa se bo zvrstilo še kar nekaj zanimivih dogodkov, s katerimi želijo v parku prispevati k osveščanju o okoljskih temah. Nekaj bo brezplačnih, nekaj si jih bo mogoče ogledati v okviru obiska parka.
Danes, v četrtek, se bo ob 13. uri v Tehnoparku predstavilo podjetje Kronoterm z inovativno tehnologijo to-
O
največ)*
TEHNOPARK . ЕГШСВ - ..„„
CELJE M ZNANSTVENO-ZABAVNI PARK
^	v SLOVENIJI 0(§
I	@tehnoparkc
I/ if ^ ikS.^P L J
@tehnoparkcelje

if
i+i

t*NjazZi

t
^oecmv^ H


Skeniraj me
t , f
|rl
4.000
www.tehnopark.si
Zabavni torkovi popoldnevi pred Tehnoparkom Celje (Foto: arhiv Tehnoparka)
plotnih črpalk. Ta dan bo tudi tekmovanje v ločevanju odpadkov, kar je povezano z eksponatom v parku, kjer je na zabaven način prikazano ločevanje.
V	petek bo zanimiva predstavitev trajnostne mode s pomočjo trgovine Druga modna muha iz Celja. Na modni reviji v Tehnoparku bodo predstavljena »vinta-ge« in »second hand« oblačila. Ob tem bo ves teden na ogled razstava teh oblačil.
V	petek bo tudi delavnica s predavanjem o pravilni pripravi čaja z zeliščarsko kmetijo Kalan.
Vsak dan do nedelje bodo trajnostne delavnice, kjer si bodo lahko obiskovalci iz
odsluženih oblačil izdelali kazalo za knjigo, igračo za hišnega ljubljenčka ... Ves teden bo na voljo tudi izobraževanje o tem, kaj pomeni trajnostno nakupovanje. »V naši Tehnoštacuni bomo prikazovali, kako naj bi bilo videti trajnostno nakupovanje. To pomenu, da imamo seznam, katera živila bomo kupili, in da vemo, kakšna živila kupujemo. Obiskovalci bodo izvedeli, kaj pomenijo certifikati za eko- in bioizdelke in kakšna je pravilna higiena pri nakupovanju,« pravi Sabina Gaberšek in dodaja, da je za dogodke v okviru ogleda parka priporočljiva predhodna prijava, za druge pa je obvezna.
Dan in teden znanosti
30. septembra bo v Teh-noparku dan znanosti, tema dogajanja bo človek in žival. Predstavili bodo poklic čebelarja, pripravili predavanje o zoonozah pri hišnih ljubljenčkih, izdelati bo mogoče igračko za hišnega ljubljenčka in se naučiti peke pasjih sladic. Na literarno--znanstveni delavnici bodo otroci prisluhnili slikanici Pustolovščine gosenice Fani avtorja Kristijana Vebra in ustvarjali na temo iz knjige. V času krompirjevih počitnic park načrtuje Teden strašne znanosti z vrsto zanimivih dejavnosti.
Junija letos je Tehnopark dobil nov eksponat, ki ga je izdelalo podjetje Dewesoft in s pomočjo katerega lahko obiskovalci vidijo, kakšna je težnost na posameznem planetu našega osončja. Letos bi radi v parku postavili še simulator leta ptice.
Obiskovalci so bili zadovoljni s sobotnim predavanjem Edvarda Kužnerja o vinu in s pokušinami štirih vrst vina ter celjskih rolc. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
TOP JESENSKA DOŽIVETJA
31
mapiranjem
KROMPIRJEV
POCITNICE
ALL INCLUSIVE LIGHT
1.11.- 6.11. 2022
First minute] cena do 30.9
Znamenitosti Rogaške Slatine na enem mestu v sožitju preteklosti in sedanjosti Vključitev del priznanih akademskih umetnikov iz Rogaške Slatine Prenovljene in digitalno nadgrajene zbirke v petih razstavnih prostorih, vključno


W" ...	гч	.1	"' ■ ' -ШШШ	,
ova zbirka »Po poti lepote«
i	Ш& ti nmmv ■	-	|


www.visit-rogaska-slatina.si
10. obletnica Aninega dvora
I
v?


32
TOP JESENSKA DOŽIVETJA
Kaj obiskati v občini Kozje?
Kamor privablja neokrnjena narava
Bogata naravna in kulturna dediščina, urejene pohodne in učne poti ter pestre vsebine na gradu Podsreda. To je le nekaj zanimivosti, zaradi katerih obiskovalci radi obiščejo občino Kozje. Lokalna skupnost, ki si prizadeva vzpostaviti ponudbo tudi za zahtevnejše goste, že beleži dober turistični obisk.
TINA STRMCNIK
Občino Kozje zaznamujejo naravne danosti ter naravna in kulturna dediščina. Velik del površine občine sodi v območje Kozjanskega regijskega parka in Nature 2000. »V občini se trudimo negovati, varovati in obnavljati vse, kar nam je bilo dano. K temu pripomorejo tudi naši prebivalci, ki s svojim delom in znanjem
sooblikujejo ta prostor,« je dejala županja Milenca Krajnc. Lokalna skupnost je po njenih besedah v zadnjih letih storila marsikaj za razvoj turistične infrastrukture.
Z nočitvenimi zmogljivostmi
Na gradu Podsreda, za katerega domačini pravijo, da je
Apartmaji na gradu Podsreda (Foto: Mojca Valenčak)
najbolj grajski med gradovi v Sloveniji, je občina leta 2020 uredila nočitvene zmogljivosti. V treh apartmajih in treh sobah lahko prenoči 15 oseb. Nedavno je lokalna skupnost dobila zeleno luč za izvedbo novih načrtovanih vsebin. V zgornjem gospodarskem poslopju gradu bo v letih 2023 in 2024 uredila dodatne nastanitvene zmogljivosti, in sicer tri prestižne družinske apartmaje. V gradu bo uredila dve konferenčni dvorani za poslovni turizem. Obnove bosta deležni poročna dvorana in romanska kapela, v slednji bodo možne cerkvene poroke. Občina v spodnjem gospodarskem poslopju načrtuje ureditev velnesa. Obiskovalci bodo s pomočjo sodobne tehnologije lahko spoznali razvoj gradu od začetka do danes.
Peš ali s kolesom
Županja Kozjega je poudarila, da gostje okolico radi raziskujejo s pomočjo urejenih pohodnih poti, ki so registrirane pri Planinski zvezi Slovenije. Ena od njih vodi iz trga Kozje na kozjanski grad in nato na Bredič oz. Mačkovo špico. Od tam je možno pohod nadaljevati po Emini ali Marijini romarski poti. Urejena je tudi pot iz trga Podsreda na Županov breg - drugi najvišji breg Vetrnika. Tam obiskoval-
Jabolčno doživetje
Na Kozjanskem že vse diši po jabolku. Mošancelj, grafenštajn, škrbotavka je le nekaj imen starih sort jabolk, ki jih boste lahko povonjali. Idealna priložnost, da obiščete Praznik kozjanskega jabolka, ki je vsako leto drugi konec tedna v oktobru v trgu Podsreda. Okusite domač jabolčni »štrudelj« ali se preizkusite v najdaljšem olupu, mlajši družinski člani pa bodo med tem ustvarjali na številnih ustvarjalnicah. Obiščite Kukovičičev mlin in za piko na i prespite na srednjeveškem gradu Podsreda v grajskem apartmaju z jutranjo grajsko zajtrk košarico domačih dobrot, ki jo lahko ponesete tudi na Vetrnik in tam obedujete ob nežnih zvokih vetrne harfe.
Pisane barve jabolk so čudovito darilo jeseni. To je čas, ko nas narava razveseli s številnimi pridelki. Na gradu Podsreda lahko postanete del čudovite jabolčne zgodbe. Pripeljite otroke in jim pričarajte posebno doživetje - z grajsko družinsko pustolovščino Lov na zaklad z lepo in slastno nagrado. Zapeljite se po gričevnati pokrajini Kozjanskega z električnimi kolesi in raziščite skrite kotičke.
Jabolka imajo na Kozjanskem prav posebno barvo. Pridite in preverite.
OBČINA KOZJE Praznik kozjanskega jabolka 8. - 9. oktober, Trg Podsreda
Razgled z Županovega brega (Foto: Miloš Šantek)
ce pričakajo razgledna točka, panoramski daljnogled in klopca ljubezni. S svojim zvokom jih pozdravi še vetrna harfa. Iz Podsrede se lahko obiskovalci po urejeni učni poti odpravijo na grad Podsreda ali raziskujejo številne druge poti na tamkajšnjem območju. Iz trga Podsreda vodi prva kolesarska povezava proti občini Krško. V kozjanskem parku si lahko obiskovalci ali občani izposodijo tudi električna kolesa.
Več nočitev
Po besedah Krajnčeve se vlaganja v turistično infra-
»Ne želimo si množičnega turizma, ampak butični turizem, kjer lahko ima vsakdo nekaj od tega,« poudarja županja Kozjega Milenca Krajnc.
strukturo že odražajo v boljši obiskanosti turistov. Številke so prvič bolj opazno poskočile leta 2019, ko so na območju občine zabeležili 1.500 nočitev. Lani je bilo v občini že skoraj 7 tisoč nočitev, povečalo se je tudi število turističnih ponudnikov. Županja je še dodala, da so občani prepoznali prednosti območja, kjer živijo, in jih zdaj že s pridom
izkoriščajo. »Kmetovalci znajo v svoji dopolnilni ponudbi s predelavo osnovnih pridelkov narediti vrhunske izdelke. Vse lokalne izdelke predstavljamo v košarici, ki jo gostje prejmejo ob nočitvi na gradu Podsreda. Območje nam ponuja izjemne priložnosti in ponosna sem, da jih znamo ponuditi še tako zahtevnim gostom.«
https://castlepodsreda.com https://kozjanski-park.si/? event=praznik-kozjanskega-jabolka-2022
TOP JESENSKA DOŽIVETJA
33
Prizor z razstave leta 2018. Ta konec tedna bodo stare sorte jabolk v Andražu nad Polzelo po štirih letih ponovno na ogled.
V znamenju jabolk
V Andraž nad Polzelo se konec tedna po štirih letih vrača sadjarska in kulinarična razstava. Njeno odprtje s kulturnim programom in z druženjem bo v petek ob 17. uri v domu krajanov.
Na ogled bo več kot sto starih sort jabolk in hrušk ter slastnih sadnih dobrot in pijač, ki jih boste lahko tudi poskusili. Obenem bodo lahko obiskovalci poklepetali s strokovnjaki s področja kmetijstva in prehrane. Ogled razstave bo mogoč še v soboto in nedeljo od 9. do 17. ure.
Zametki sadjarskega praznika segajo v čas, ko je na prelomu iz 19. v 20. stoletje v An-
dražu nad Polzelo služboval nadučitelj Miloš Levstik, ki je naredil veliko za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva. Po njegovi zaslugi se je kraj začel zelo spreminjati, saj so zrasli številni sadovnjaki.
Danes tovrstno tradicijo nadaljuje domačin Konrad Brunšek, ki se je pred več kot tridesetimi leti odločil, da bo poskušal obnoviti bogastvo starih sort, ki so nekoč uspevale po andraških gričih. To mu je uspelo v polni meri, saj je v njegovem sadovnjaku približno dvesto različnih sort jabolk in hrušk.
ŠO
Ali veste, da vas daleč stran od mestnega vrveža in hitrega vsakdanjika turistične kmetije vabijo na oddih. Za vse, ki želite preživeti oddih ali izlet nekoliko drugače -v objemu barvite narave in miru, odličnih sezonskih jedi ter prijaznih ljudi, je to odlična izbira.
Po e-pošti: ztks@siol.net ali T: 03 491 64 81 pa lahko naročite tudi brezplačen katalog slovenskih turističnih kmetij Moj način oddiha na podeželju, če ga še nimate.
Informacije o ponudbi več kot 300 turističnih kmetij na območju celotne Sloveniji najdete na www.turisticnekmetije.si, na FB @Farmstay Slovenia in Instagramu #farmstaySlovenia.
Prisrčno dobrodošli pri nas doma po predhodni najavi!
34
TOP JESENSKA DOŽIVETJA
^ PALMA
OD LETA 1990
PODALJŠAJTE SI POLETJE
Poslovalnica Planet TUŠ: 030-700-014 Poslovalnica Celje center: 051-666-664
www.palma.si
JESEN je NAJLEPŠA na morju
TURČIJA, Grand Kolibri Prestige 5*
7x vse vključeno	od 649 €
odhodi vsak četrtek do 3.11. posebno letalo iz LJUBLJANE
HURGADA, Magic Beach 4*
7x vse vključeno	od 599 €
odhodi vsako soboto 365 dni v letu posebno letalo iz LJUBLJANE
VODENA POTOVANJA in IZLETI
za vse ČUTE in OKUSE
+ KASKO ZA 1 EUP + 5 LET JAMSTVA
LEVJI BONUS IN BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE
OB NAKUPU VOZIL PEUGEOT
Avto Celeia prvi prenovljeni prodajno-servisni center Peugeot
Peugeot Avto Celeia iz Celja je prvi pooblaščeni koncesionar in serviser PEUGEOT v Sloveniji, kije ponosno odprl svoja vrata v popolnoma novi preobleki, narejeni po najnovejših korporativnih standardih in na novi lokaciji, na Mariborski cesti 107 v Celju. Najnovejše prodajno-servisno PEUGEOT mesto v Celjski regiji ponuja še bolj individualno in vizualno izkušnjo. Za poklicne uporabnike je na voljo pestra izbira vsestranskih gospodarskih vozil. Za tiste s skrbnim odnosom do okolja so na voljo tudi 100% električne in hibridne različice. Poleg dodatne opreme in nadomestnih delov Peugeot, na pooblaščenem servisu opravijo redno in strokovno servisiranje, kleparsko-ličarske storitve, razpolagajo z ročno pralnico in uredijo zavarovanja vozil. Kot pooblaščeni serviser nudijo najboljšo možno izbiro za stranke, kjer za svoj denar dobijo največ Še več preglednosti in zaupanja nudijo z inovativno digitalno rešitvijo Videocheck, za izvedbo dodatnih delovnih posegov v servisni delavnici. Aplikacija omogoča posneti video vozila in ga poslati stranki. Stranka nato na daljavo odobri dodatne delovne posege in tako prihrani precej dragocenega časa, saj ji ni treba priti v servisno delavnico zaradi potrditve dodatnih delovnih posegov.
PEUGEOT TotalEnergies Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,7 1/100 km. Izpuh C02: od 0 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6d. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0582 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0 do 3,98. Poraba električne energije pri električnih izvedenkah pri kombinirani vožnji: od 143 do 227 Wh/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Ponudba Pika na i velja samo za fizične osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot v obdobju od 01.09. do vključno 31.10. 2022. Vrednost bona in pogoji akcije so objavljeni na www.peugeot.si.
AVTO CELEIA d.o.o.. Mariborska cesta 107, 3000 Celje, tel. 03 425 46 05
PODLISTEK
35
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
;kamra
Edvard Goršič (5)
(12. 3. 1937-18. 6. 2002)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Celjsko pevsko društvo je leta 1998 ob 130. obletnici rojstva in 60. obletnici smrti skladatelja in nekdanjega člana Celjskega pevskega društva dr. Antona Schwaba priredilo Večer skladb dr. Antona Schwaba. Ob tej priložnosti je izpod peresa Edvarda Goršiča izšla tudi biografija dr. Antona Schwaba (Osrednja knjižnica Celje).
Poleti leta 1991 je mešani pevski zbor Železničarskega prosvetnega društva France Prešeren Celje prevzel svoje prvotno ime Celjsko pevsko društvo. Pod starim/novim imenom je istega leta nastopal na papeški avdienci v Rimu. Leta 1995 je Celjsko pevsko društvo praznovalo stoto obletnico neprekinjenega delovanja in ob tej priložnosti bilo odlikovano z zlatim grbom Mestne občine Celje.
Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva se je v glasbeni spomin Celjanov zapisal s svojim repertoarjem, ki je obsegal najtehtnejša zborovska dela domačih in tujih skladateljev, in skrbno načrtovanimi koncerti, pri katerih je pogosto sodeloval s prijateljskimi zbori in instrumentalnimi glasbenimi zasedbami, kot sta Celjski godalni orkester in Celjski plesni orkester Žabe.
Edvard Goršič je Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva vodil polna štiri desetletja, do leta 2001, ko ga je kot zborovodja nasledil njegov sin Matevž Goršič.
Spomini
»Vedno je bil zbor poznan po tem, da so skupaj prepevali in se imeli radi ljudje iz različnih slojev, najrazličnejših poklicev, starosti, nagnjenj, a ni
bilo med njimi nikoli nikakršnih trenj. Vedno smo skrbeli, da je bila to velika in prijetna družba, v kateri je na eni strani stal sodnik vrhovnega sodišča in na drugi avtoklepar. Zame in za vse nas so bile vedno najbolj pomembne glasovne in siceršnje kvalitete človeka, pevca. Resda se je včasih pojavil kdo, ki se ni mogel vklopiti v to našo druščino, a se je kmalu sam poslovil« (Edvard Goršič, Novi tednik, 3. 5. 2001, str. 18).
Se nadaljuje.
Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Celjsko pevsko društvo je januarja 1992 obiskalo Vatikan, kjer so imeli enourni nastop, ki mu je sledil sprejem pri papežu Janezu Pavlu II. Na sprejemu so papežu izročili Plečnikov kelih, darilo Celjanov ob priznanju Republike Slovenije (arhiv družine Goršič).
Edvard Goršič je sodeloval tudi s tujimi priznanimi zborovodji. Med njimi je bil zborovodja dr. György Mihalka iz Szegeda na Madžarskem. Prijateljstvo in mentorstvo med Györgyem Mihalko in Edvardom Goršičem je pripomoglo k marsikateremu uspehu zbora (arhiv družine Goršič).
ALBUM S CELJSKEGA
Jenšterletovi na celjskem Starem gradu v poznem poletju 1958
Po zaslugi očeta Vincenca se je v družinskih albumih ohranila njegova bogata fotografska dediščina, med njimi tudi mnogo fotografij z družinskih izletov na celjski Stari grad. Na fotografiji mama Elizabeta s sinovi Marjanom, Janijem in Vinkom.
Foto: Vincenc Jenšterle Prispevala: Cvetka Jenšterle
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Medijski pokrovitelj: Novi tednik

www.reporter.si
LAZI, SEKS iN POSNETKI
Ekskluzivno pričevanje ženske pokojnega slikarja Romana Uranjeka
AFERA POSLISTVA
Partner humanitarke Faile Pašić obdolžen posilstva mladoletnice
LUKA MESEC
Za Reporter opravil test na droge: na vsebnost kokaina, trave, opiatov .
INTERVJU
Marko Bitenc:
Napadi na zasebno zdravstvo so nadaljevanje ideološkega boja iz časa revolucije med NOB
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
36
ZA ZDRAVJE
Celovitejši pristop
Revolucionalna terapija po možganski kapi
Oktobra bomo obeležili svetovni dan preprečevanja možganske kapi. V Sloveniji jo letno dožiPSUZb tisoč posameznikov, približno 2.100 jih umre. Delež možganske kapi predstavlja 10 odstotkov vseh smrti, v Sloveniji pa je na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Po možganski kapi je tretjina ljudi odvisna od tuje pomoči in so trajno onesposobljeni. Samo tretjina jih lahko živi samostojno.
SIMONA SOLINIC
Nekateri bolniki se po možganski kapi soočajo z dolgoročnimi posledičnimi poskbdbami, kot so omejeio
gibanje rok ali nog, slepota, motnje govora in podobno. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljisosti zasadi
možganske kapi vsakih pet let oi^fl i i
Nov način pomoči
V Mariboru so pred časom uvedli nov način rehabilitacije po možganski kapi, ki pomaga izboljšatigibalne okvare zgornjih in spodnjih okončin. Tudi 10, 20 ali 30 let po možganski kapijenapredek klinično dokazan. Gre za sistem Recove-riX, ki omogoča celovitejši pristop pri terapevtski obravnavi bolnikov. Deluje kot orodje za rehabilitacijo na osnovi raču-
nalniškega sistema s ciljem
LifaiBliOSi
in spodnjih udov oziroma he-mipareze. Bolnik potrebuje 25 terapevtskih obravnav, od katerih vsaka traja 50 minut. S »treniranjem možganov« je mogočebistvenoizboljšati grobo motoriko, fino motori-ko, lokomotorni sistem, hojo, tremor, spastičnost,občutlji-vost, spomin in zbranost - ne glede na starost bolnikov ali čas trajanja gibalnih omejitev oziroma koliko časa je preteklo odmožganske kapi.
Zaenkrat gre za terapije, ki so samoplačniške, vendar strokovnjaki, ki pri njih sodelujejo, menijo, da kažejo pozitivne rezultate in da bi bilo te terapije smiselno uvesti tudi v javno zdravstvo.
»Možganska kap velikokrat prizadene popolno gibanje, vendar ne onemogoči razmišljanja o izvedbi nekega giba. Sistem RecoveriX meri možgansko dejavnost skozi razmišljanje o gibu, poda povratno informacijo in omogoči izvedbo dejanskega giba pri človeku, kar pomaga bolniku ponovno pridobiti izgubljene motorične funkcije zgornjega in spodnjega uda,« pravi Tatjana Horvat.mag. fizioterapije, ki sodeluje pri terapijah. Dodaja, da so terapije primerne tudi za bolnike z multiplo sklerozo in za bolnike s poškodbami možganov zaradi drugih nevroloških boleznih.
»Sistem RecoveriX v obliki vmesnika možgani-računalnik združuje tri zelo uveljavljene nevrofiziološke in fizioterapev-t aHeLoHcemte, to zo mrtorična predstava, navidezna resničnost in funkcionalna električna sOnSUpstane smiselna biološka povratna zanka, ki krepi plastičnost možganov oziroma njihovo sposobnost, da se po bolezni ali poškodbi funkcije nauči preostali zdravi del možganov,« dodaja znanstveni svetovalec dr. Andraž Stožer.
ebSE rili?
Zaenkrat so terapije samo v Mariboru, izvajalci pa si želijo, da bi kmalu ponudili še možnost terapij v Ljubljani
in na Primorskem. Kot pravijo, je cilj, da bolnik nima več kot 30 minut vožnje do kraja, kjer izvajajo terapije. Zaenkrat končujejo terapije s prvimi bolniki, v procesu pa jih je več. »Ves čas bolnike spremljamo s posebnimi testiranji, s katerimi spremljamo napredek,« pravi Horvatova.
Terapija RecoveriX tako omogoča nov pristop v rehabilitaciji po možganski kapi, saj temelji na odčitavanju, oceni in spremljanju dejavnosti možganskih valov (EEG) ter na podlagi tega vodi bolnika in terapevta do optimalnih rezultatov nevrorehabilitacije.
»Možganska kap me je prizadela leta 2017. V petih letih po njej sem opažala, da je moja roka vedno bolj zakrčena, da so prsti vedno bolj stisnjeni in da je hoja upočasnjena, precej okorna. Odločila sem se za terapije RecoveriX. Po 12 terapijah z velikim veseljem opažam, da je moja leva roka bolj sproščena. Kar je še posebej spodbudno, je to, da tudi sosedje opož-jo napredek pri hoji,« pravi Lidija Topolovec. Da mu terapija pomaga, dodaja tudi V. S., ki sicer želi ostati anonimen: »Imam poškodbo možganov zaradi nesreče, ki se mi je zgodila leta 1995. Na terapije zelo rad prihajam in ni mi naporno. Največ sprememb opažam v sproščenosti rake. Po 12 terapiji je že prišlo do aktivnega odziva v desnem zapestju, k^ -o presenetilo tudi moje terapevte. Sem pa bil pozoren na pomen razgibavanja v domačem okolju, kar še izboljša rezultate v kombinacij s terapijami RecoveriX.«
OrdinaciLe za manualno medicino MOGY
SpeciaHsti za hrbtenicoiasklepe
Vsa b človek i niči v o drasll dč ti i vsaj enkrat v življenju težave, ki so povezane s hrbte-nioo Natpogosteje se pojavljajo bolečine v križu in nogah, bolečine v vratu, glavoboli, občutbi mjavljiucienja, eemočivodončinaS, vrtoglavice in nespeinost. Ze lo po gosti so tudi občutpi zakrčenosei v sklepih in bole-čire i oamenib kolenih in kolkih. Kje It i čijo vzrolčl in kakn ј№ odpraiiti?
Vzroki sa težanne z gibalnim si čtem om jhr č-tenicO1 sLIepi, mišikami in vezivnim tkivom) so predvsem obsabne soatmembe, ki se načnejo pojavljati po 35. lete, v psimeru dolgojrajne prisilne držj težkegs fizičnega dela, preobre-menjeeos1 in stresa labkč Sbdi prej. Klinično najbolj uspešna metoda za idravls'enje težas z gibal-im sistemom je manualna msdicina. Gne za področje zdsavljen-a, ki ga ljudje pogonto povezujejo č sočna fizioterapijo, medisinsko masažo ali s kiropraktiko, a vendar se ocl n.^ils bk sSveno razlikuj Sri manunlrn medicini namreč pregtede in terapije izvajalo zdrasni ji spedali-sti, nevrologi ali ociopedl. Cpecialističso inanjk zdravniiov omogovajas no poitavitevdiaijnoi ze tej hilre in uänUovite rezultate terapij.
Bikkno sdsavltenra ee prvi p reg led
Ob prvem obinku zdrarrnik ojavi lelinični nevsolo jki p seg led, prevejj s ta nje minic, ve -zivnega tMve, reflekrov, oceni drno, gibanje in preja medicirsko dokumentacijo (izvide in dike) o trsžavalt, se jih bolnik ima. Na tej podlagi pted jise šSvjilo terapij, če obsOjns'o realce možnosti za zirasjenje z marualnimi tehnikami. »Tejapije sj nadaljojejo, ko natančno določimo diagnozo m sm o prepričani v nj ikov uspej. Če težkvj n is o da I naše ga počročjh, Cohika usmerimo k drugim rpeni-alistoirs Ljcdje so nam hvaležni za inkretie nasvet inpomoč,« jam zaupa zdrajnik Roman BordeniuS ^ordinacije MOGY v Celju.
Zdravljenje je še posebej uspešno pri naslednjih stanjih:
-	bolečine v hrbtanici (predvsem v vrstnem in ledvenem deluj,
-	bolečini v s klepih (kolera ra ma, jolk),
-i bolečine v rokahali nogah (trdi obkrstki otopelosti, nemoči in mravljinčenja),
-	glavoboli, vrtoglavice in nespečnost j- spremembe mhdvrečenknih ploščic (ptoSuzija, hernija diskk),
-	p osledk a draženja živčnih pleteže v (lmimbalgija, radikulopatija, išijaj г.ј)
-	obsabne spremembe na
^-ijon rl ifioz .s^, spondiloza, spond^rtroza .),
-	epikodilrtis (tenišji komotec)-smdsom inarpialr)eiria Јг.^^ајг).
-	stanja po poškodbah in opvrativnih iaosegib-
-	tirntus Vš^ i-i^^nliie v učejih), neprijetni občutki p o obrkkip na o e v ida,
V skrbi za vaše zdravje

V medicinskem centru MOGY z ordinacijami po vsej Sloveniji deluje sedem zdravnikov specialistov. S tehnikami manualne medicine vam pomagajo do zdravja in boljšega počutja. Ordinacija MOGY v Celju deluje v prostorih klinike Ludvig dental na Mariborski cesti 76.
Čakalne dobe za prvi pregled so kratke, pnv-preč no 00 do j0 dni. Nč terapij e, kiji h na podisgi prigoda predpve zdravnik pet ne Za k ajtolj pog (cst(c težav-j to j do^otrajna bolekika v nrižu, JeobKjJno pofrebrnh 4dk d te-apij. >iV iaše ordinacije prihajajo ljud-je, ki so p^reizz )ru:zili^ različne jrste :z^^r.^vl|)ielrji|S^,. a bn-©:): uspptra. Morda so orkinaci)e ^C^GI4-keradravniO srpke^c^ I i pvajajotako fsreglkde kopterapje in spremljsjo boNen vesčaszdsar vjjenja. Z veseljem bomo pomagali tudjvam,«i z£rrr|rluč: mag. Sanja Zrimšek, vodja ord^n-^ckiiji
POSEBNA UGODNOST ZA BRALCENOVEGATEDNIKA
Brezplačnaterapija obprvem pregledu.
Ugodnostveljazanaročilado10.10.2022 vordinacijiMOGYCelje. Rednacenaterapijeje45evrov. Brezplačnaterapijaseizvedepo presoji zdravnikavprimeruindikacijza zdravljenje.
Brezplačna številka (((• 080 12 03)
www.paky.rl
MANUALNAMEDICINA
Zdravljenjegibalnegasistema
Naroäta jn mformpclre:
ordinacija Mogy Celje, T: O^io 86.(6.
Somac BurCаsikk, d i med1 spiec. ortoped, srnc. m snualne medici in er
ordinicFaMogyTrzin,T:01 lt(61 25 21
Andrej Kotov, de med ., spec. rrevroleg, sjac manua lne medici ni erdinicrp ^о^у Maribor inTišina,T: 02 470 M j 3
Serges i=i^cl^ro'v^l dr med, spec. aaajalog, rjei ^^kbuaiгl^ medicin e
Vla dim0 Redo uai, rjr me0b spec. nurns log , spi j manualna medicine
ordinacija Mogv Nova Gorica in Izola, T: 05 300 23 77
Arkadj Januškev2, dr. med., spec. tevrolvv, јггпс1 manualie medicine
Genadi Filipov, (п ms; 01, spiec. nevrolog, spec. ortoped, spe c. ma nualne mjsiicine
Dimitnj GaiCul-ievi(clr, dr. med., spe j. ortoped, spec. manualne medicin,;
ZAPOSLOVANJE
37
Trgotur
Ključavničar/varilec
(m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem 6 mesecev, enoizmenski delovni čas -dopoldne, dolgoročna zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Celje)
Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dveh mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
www.trgotur.si
Avtoličar ali avtoklepar (m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožen dela v timu, natančen, samomoiniciativen, odgovoren, vesten, urejen, opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52A, Ložnica pri Žalcu, 33l0 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Električar za vezavo
strojev m/ž (Žalec)
Naloge in odgovornosti: sestava in vgradnja elektroomar, ožičenje in priklapljanje električnih elementov ter končni pregled strojev, popravila in servisi, izdelava izboljšav in predelav na strojih ter prototipih, izpolnjevanje delovne dokumentacije, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana izobrazba: srednja poklica ali tehnična izobrazba. Zaželena znanja: zaželene izkušnje na področju elektrovezave vsaj eno leto, branje tehničnih načrtov, branje in razumevanje električnih shem. Urnik dela in trajanja zaposlitve: delo poteka od ponedeljka do petka na sedežu podjetja, dopoldansko delo,
polni delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. VI--JA, d.o.o., Gotovlje lllc, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Viličarist (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: upravljanje viličarja pri notranjem transportu komponent na delovna mesta montaže, razkladanje ter nakladanje, razvrščanje blaga, vizualni nadzor prejetega blaga, skrb za usklajenost izdobavljenih in prejetih pošiljk s spremno dokumentacijo. Od kandidatov pričakujemo: najmanj IV. stopnjo poklicne izobrazbe, izpit B--kategorije, izpit za viličarja, računalniško pismenost, uporabo orodij MS Office. Kandidatom nudimo: redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, dinamično delo, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: vari ogrodja in manjše elemente z MIG/MAG postopkom v zaščitnem plinu, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in oblokom, predgreva določene materiale pred varjenjem, preverja, če elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kovinarske ali elektro smeri, poznavanje MIG, MAG varil-
nih postopkov, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo po dogovoru (fiksni in stimulativni, variabilni del), Redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Uniforest, d.o.o., Latkova vas 81 d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Izkušen kadrovski
strokovnjak m/ž
(Velenje)
Od vas pričakujemo: vsaj 3 leta samostojnega dela na celotnem kadrovskem področju, poznavanje in izvajanje postopkov zaposlovanja tujcev v Sloveniji, odlično poznavanje delavnopravne zakonodaje in njene uporabe v praksi, širok pregled delovno-pravnega področja in upravljanja kadrov, vsaj višja stopnja strokovne izobrazbe, osnovni nivo uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in Office aplikacij, zaželeno znanje angleškega jezika na stopnji B2, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, vozniško dovoljenje B-kategorije. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, delo v profesionalnem kolektivu in delovnem okolju, po začetnem uvajanju možnost samostojnega dela od doma, timsko podporo, osebno rast in razvoj, redna izobraževanja in usposabljanja, stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Trgotur, d.o.o.,
Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin - CNC-
operater (m/ž) (Polzela)
Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; 1 leto delovnih izkušenj; osnovna računalniška znanja; vozniški izpit B-kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo na vrednotah družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proak-tivne posameznike. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si.
Komercialist m/ž
(Šoštanj)
Od kandidata pričakujemo: VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja nabave in prodaje, aktivno znanje tujega jezika, sposobnost organiziranja in vodenja prodaje, znanja v okviru Windows okolja (Word, Excel, mail, internet). Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, delo v stabilnem podjetju, stimulativna in redna plačila, možnosti za strokovni osebni razvoj. Prijave zbiramo do 30. 9. 2022 KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si
38
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Menjava
Francelj kupuje cigarete v trafiki. Prodajalka mu da škatlico, na kateri piše, da kajenje povzroča impotenco.
Francelj: »Nočem teh, dajte mi tiste za rak na pljučih.«
Kazen
Moški na smrtni postelji prosi zdravnika: »Napišite, da sem umrl zaradi aidsa.«
»Zakaj pa?« zanima zdravnika.
»Zato, da nihče ne bo spal z mojo ženo. Tisti, ki so že bili z njo, pa naj umrejo od strahu!«
Popravilo
»Dragi, ali si že kdaj popravljal hladilnik?«
»Nikoli!«
»Potem pa kar začni, ker je mož pravkar parkiral pred hišo.«
1

Oven
Tehtni ca
Bi dekleta danes čakala fante, da pridejo po enem letu iz vojske? Ne čakajo niti, da pridejo iz službe!
Včeraj sem srečal bivšo in jo vprašal, če ima sto evrov. Je rekla, da ne. Če bi ostala pri meni, bi jih imela!
Ko je dedek z menoj delal domače naloge, sem moral za vsako napako narediti pet sklec. »Če ne boš pameten, boš pa vsaj močan,« mi je govoril.
Danes za kosilo polnjene paprike
Kar nekaj ugodnih nebesnih položajev vam bo pomagalo, da boste z lahkoto naredili vse načrtovano. Na zasebnem področju se vam obeta prav poseben dogodek, srečni boste. Mars še vedno biva v znamenju dvojčkov, kmalu bo retrograden, prinašal bo potrebo, da nekatere zadeve postavite na pravo mesto. Energije vam zagotovo ne bo primanjkovalo, pričakujete lahko lepe rezultate.
3\k

Lev

Devica

Prehitevali boste dogodke, kar vam lahko vzame veliko dragocene energije. Merkur je v retrogradnem gibanju in vas opozarja, da morate hiteti počasi. Pred vami je prijeten dan, v katerem bo kar nekaj družabnih srečanj, ki so nujna. Vaša vladarica biva v vašem znamenju, zato bo vaše družabno življenje nekoliko bolj izpostavljeno kot sicer.
škorpijon
Ne boste več dvomili v naklonjenost nekoga v svoji bližini. Čas je zacelil rane, zato lahko stopite naprej, novim zmagam naproti. Občutili boste močno željo, da bi uredili zadeve, ki so vezane na preteklost, vendar se vam lahko priložnosti izmikajo. Vaša vladarica v znamenju tehtnice je zelo močna, zato vam bo prinesla novo priložnost, obrnili boste nov list v življenju.
Dvojčka
Posebej dobro boste razpoloženi. Pripravili se boste na velike preobrate in v mislih načrtovali poti. Posebno pozornost morate namenjati svojemu počutju, saj vam v nekaterih trenutkih zmanjka energije in motivacije. Dobro je, da se držite navad in da ne popuščate pri svojih projektih. Na delovnem področju se vam obetajo pozitivne spremembe.
Rak
Izogibajte se kritični presoji in predvsem posesivnim ter ljubosumnim napadom. Zmernost na vseh področjih se vam lahko obrestuje. Strast bo povečana, povečan bo tudi notranji nemir, ki lahko postane velika težava. Počasi pojdite naprej po svoji poti. Ni priporočljivo, da iz majhne težave naredite veliko, zato je dobro, da v tem času malo govorite in več naredite. Nekaj težav se obeta zaradi občutljivega živčnega sistema.
Strelec
Poiskali boste nove poti, ki vam bodo pomagale uresničiti načrte, ki ste jih tako skrbno pripravili. Na vaši poti vas ne bo moglo ustaviti nič, zato ohranjajte svojo energijo. Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, omogočal vam bo napredovanje in prinašal novosti v vaše poslovno življenje. Pridni boste, zato se vam obetajo lepi in dobri rezultati. Pred vami je močnejši vpliv tujine.
Ne boste se mogli odločiti med različnimi potmi, ki vam jih ponuja življenje. Priporočljivo je, da počakate, kako se bodo zadeve razpletle, in točno boste vedeli, kaj in kako. Vaša vladarica raste in z njo tudi energija, zaradi katere boste prestopili neke zadeve, ki vas obremenjujejo. Vpliv retrogradnega Merkurja lahko pri vas sproži upad energije, zato se morate truditi za pozitivne pristope.
Kozorog
Delovna vnema se bo nadaljevala, zato bodo tudi rezultati temu primerni. Čaka vas neka odlična priložnost, na katero ne boste računali. Če boste spretni, boste lahko velik zmagovalec, retrogradni Saturn vam bo pomagal, da boste usklajevali nasprotja, ki so se vam postavila na pot v preteklem obdobju. Na zasebnem področju se boste previdno odločali za naslednjo potezo, slabe izkušnje so vam dale modrost.
Preveč dejavnosti lahko škoduje vašemu družabnemu življenju, saj je vaša energija razpršena, poleg tega ste po-zabljivi in raztreseni. Pokazala se bo odlična priložnost na poslovnem področju. Venera, kraljica ljubezni in posla, je v zračnem znamenju. Prinesla vam bo kar nekaj odličnih in dobrih priložnosti, zato ne zamujajte in ne oklevajte. Če ste izmučeni in brez energije, si vzemite dan ali dva, da boste pripravili na naslednje korake.
Vodnar 10]
Privoščili si boste nekaj za svoj dušo in srce, zato se vam bodo obnovile moči. S hrepenenjem boste zrli v preteklost in nekatere ljudi zelo pogrešali. Saturn je retrograden v vašem znamenju in prinaša vplive iz preteklosti, istočasno zahteva, da se nekatere zadeve postavijo na svoje mesto. Vaš vladar biva v znamenju bika, prinaša vam potrpežljivost in pridnost na delovnem področju, kar se vam bo še posebej obrestovalo.
Pomembne vesti boste prejeli pravočasno in prav veselili se boste dogodkov. Vpliv vašega vladarja v retrogradnem gibanju je odličen položaj, da naredite iz vsega skupaj nekaj več. Prodorni boste in polni energije, zato bo uspeh zagotovljen. Malo bolj skrbno boste popazili na svoje zdravje, od nenehnega hitenja in prevelikih obremenitev boste občasno brez moči. Naredite več zase.
Ribi
Prav posrečeno se boste lotili neke zadeve in s tem zabavali ljudi. Dobra volja se bo pojavljala tudi v naslednjih dneh, zato zavihajte rokave in naredite nekaj zares konkretnega za svojo srečo. Vplivi planetov bodo v tem tednu poskrbeli, da boste razrešili neko dilemo, ki vas že kar nekaj časa obremenjuje. Končno boste naredili korak naprej.
HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.

* * ii t
RAZVEDRILO
39
Nagradna križanka
DOSTAVNO PODJETJE
VETER V SREDOZEMLJU
KrižamKe
& KOPILOTA
ugamKe
GLAVNO MESTO JUŽNE DAKOTE
SLED STOPALA
ŽIGA OKORN
NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ
RUSKA BALERINA PAVLOVA
BASRA JE V ...
ZGROŽENI
SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK
SMUČARSKA TEKAČICA LAMPIČ
17
ČRNA, LEDENA, TURŠKA
16
PRILOGA DELA
15
PREDPONA V IZOBARI
KRATKA PALICA Z ODE-BELJENIM KONCEM
EMA KURENT
LIDIJA KOZLOVIČ
ROMULOV BRAT
ZGORNJI DEL PROSTORA
18
SHRAMBE ZA ŽITO DEČKA (LJUBK.)
TVEGANJE
AVSTRALSKA MANEKENKA (MIRANDA)
NASPROTNO OD MEHKO ITALIJANSKA PEVKA (ANNA)
PREBIVALEC GRAPE
FRANCOSKI DEPARTMA
EMIL ADAMIČ
NEKDANJE
IME MALAVIJA
ČRNILO (POG.)
NATRIJEV JODID
VIETNAMSKA GVERILSKA ORGANIZACIJA
SNOV PRIJETNEGA VONJA
POD
NAJVEČJE JUŽNOAMERIŠKO JEZERO
KIS (STAR.)
NEKD. MEJNI PREHOD Z AVSTRIJO
NASPROTNO OD ZAPRT
DRŽAVNA BLAGAJNA
20
IGRAJO TROBO
NA . SE UČIMO
STREŽEJO PIJAČO
SITNOST, NADLEŽNOST (POG.)
DA (POG.)
19
NAJMLAJŠA
PERIODA MEZOZOIKA
12
TURNUSA
UDELEŽENE SO PRI ZAROTI
UŠESNI NAKIT
STAR SLOVAN
AMERIŠKA IGRALKA ELECTRA
GLAVNO MESTO TURČIJE
IZRASTKI PRI JELENU
NA VRAT ... POMENI NA HITRO DODATE POPER
3
MAJHNA USTA
ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA
LUDWIG FEUERBACH
TURŠKO JEZERO PODOBNA JE BUČKI
GOJIL JE ... NA PRSIH
TEŽKA RADIOAKTIVNA KOVINA
SEM VEŠČ
HUD (PES)
OKOLI JUPITRA KROŽI 67 ...
KONČNICA VINJEN VARNOSTNE __DATOTEKE
13
PREPROST
PLUG PREBIVALEC HAAGA
NEKDANJA TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU HRV. OTOK
14
VENO TAUFER
ALUMINIJ
STROKOVNJAKA ZA ANATOMIJO
IRANCI SO SOSEDI .
PRIŠLA BO POMLAD, ... BI JO RAD
TELO, KI NIHA ZARADI TEŽE
Z NJIM REŽEMO KOVINO
STROKOVNJAK ZA CERKVENO PRAVO
10
SUDOKU 536
3		5			9			8
9				7	8			
						4	6	9
			3	4	7		1	
7		4		2				
							5	
4	5						3	6
	9		8					
	6	3	5				9	
SUDOKU 227
		4	3		2			
	9	1	5					
5		6				9	7	3
			4			3	6	2
8	1	3		2				
			9		7			
						6	3	
			1	5		4		
1	4	9					8	
REŠITEV SUDOKU 535
REŠITEV SUDOKU 226
1	8	5	3	9	4	7	2	6
7	6	4	2	8	5	9	1	3
9	3	2	1	6	7	8	4	5
4	5	6	8	7	1	2	3	9
8	2	7	9	4	3	6	5	1
3	1	9	6	5	2	4	8	7
6	4	8	5	3	9	1	7	2
5	9	1	7	2	8	3	6	4
2	7	3	4	1	6	5	9	8
4	2	7	9	6	8	3	1	5
1	3	9	5	4	7	6	8	2
8	5	6	1	2	3	9	4	7
9	6	5	8	3	1	2	7	4
7	1	8	2	9	4	5	6	3
2	4	3	7	5	6	1	9	8
6	7	1	3	8	5	4	2	9
5	9	4	6	7	2	8	3	1
3	8	2	4	1	9	7	5	6
11
2
7
8
RADIJ
5
9
6
ZGOLJ
4
annika
051 661 665 info@annika.si
KUPON
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
Sponzor križanke je Center medicinske pedikure AN. NIKA, ki podarja:
an nika Naroči svoje izdelke za nego nohtov in stopal in izkoristi
10% popust
Deodon s kodo ZDRAVJE 10 v nagj Sp|etnj trgovini
www.annika.si/shop/
1.	nagrada: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete
2.	nagrada: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam
3.	nagrada: Balmodon krema za suhe pete
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tajnistvo@nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 27. septembra.
Geslo iz številke 37: Navijamo za naše športnike
Izid žrebanja
1.	nagrado: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete prejme: Simona Kodrič z Dobrne
2.	nagrado: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam prejme: Olga Dečman iz Šentjurja
3.	nagrado: Balmodon krema za suhe pete prejme: Martin Pekošak z Grobelnega
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naših križankah
pomagamo srečo kovati tudi mi.
i
j
Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljšb.
A
www.trik.si
40
TA PISANI SVET
Sara tokrat med plezanjem še obirala
Na trgatvi stare trte v Laškem se je po lestvi urno povzpela mladinska svetovna prvakinja v balvanskem plezanju Sara Čopar.
Med obiranjem ji je pomagal župan Franc Zdolšek. Ko sta napolnila košaro z velikimi grozdi, ji je Zdolšek čestital za izjemne rezultate v zadnjem obdobju in ji podaril šopek. Čoparjevo nekateri strokovnjaki uvrščajo med možne naslednice Janje Garnbret. Tradicionalni dogodek v Laškem ni minil brez skrbnika trte Slavka Kozmusa in njegove žene Milene, ki je tudi letos spekla odlično ocvirkovo potico. Zbrani so poskusili še zavitek iz pregrete smetane z Izletniške kmetije Šolinc ter nazdravili z jabolčnim sokom Sadjarstva Aškerc.
DŠ, foto: SHERPA
PU- ■
Častitljiva obletnica Radia Celje
19. septembra daljnega leta 1954 je začel oddajati Radio Celje, ki je kmalu postal eden pomembnejših virov informacij v savinjski statistični regiji. V tistem času so bili mediji še na začetku poti in tudi naš radio je šel v letih obstoja skozi številna prelomna obdobja, ki so mu bila različno naklonjena. A še vedno je tu, in to že 68 let.
Na Radiu Celje vseskozi pripravljajo bogat informativni program s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji. Zavedajo se svoje odgovornosti in poslanstva, saj ustvarjajo enega osrednjih informativnih medijev na Celjskem. Poročajo iz 33-ih občin Savinjske statistične regije, pri pripravi prispevkov pa nikoli ne pozabijo na dogajanja v manjših občinah in krajih, saj se zavedajo, kako pomembna je lokalna informacija za vsak kraj.
Ob visoki obletnici smo se uredništvu Novega tednika in Radia Celje skupaj poveselili in nazdravili še na mnoga leta skupnega ustvarjanja. NT, foto: Andraž Purg - GrupA
Kam po nakupih?
Po podatkih prvega popisa cen osnovnih živil, ki je bil opravljen 13. septembra, je bilo najcenejšo košarico mogoče kupiti v Eurospinu (47,38 evra) in najdražjo v Tušu (58,23 evra). Sledijo mu Mercator, Hofer, Spar in Lidl.
Gre za prve podatke pri- kov, cilji ukrepa pa so zaščita merjalnika cen osnovnih ži- gospodinjstev, zagotavljanje vil. »Namen ukrepa je poskus preskrbe s hrano za celotno mehkega uravnavanja cen prebivalstvo Slovenije in po-osnovnih prehranskih izdel- razdelitev bremena draginje
v celotni verigi od pridelovalca do potrošnika. Če tako uravnavanje cen ne bo dovolj, kar bomo lahko videli čez nekaj časa, se bo vlada odločila za morebitne dodatne ukrepe,« je povedala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.
Na osnovi julijskega razpisa ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo za izvedbo 58 tisoč evrov vrednega projekta izbrano pod-
jetje April 8. To je septembra izvedlo prvi popis cen 20 skupin izdelkov pri šestih trgovcih (Mercator, Spar, Tuš in Engro-tuš, Hofer, Lidl in Eurospin). Cene je podjetje spremljalo tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Zanimivo, da je v najdražji tuji trgovini, Billi v Avstriji, za košarico živil treba odšteti 54,28 evra.
V košarico so uvrščeni izdelki iz 15 skupin osnovnih
živil - pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezki ter piščan-čji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in
beli sladkor. Izbrano podjetje spremlja tudi gibanje cen petih skupin izdelkov, ki so vezani na sezono in potrebe potrošnikov.
TC
Podatki, ki jih bo podjetje April 8 spremljalo sedem mesecev, so dostopni na spletnih straneh nasasuperhrana.si/ primerjava-cen in na gov.si/draginja. Sprotne analize cen med različnimi ponudniki bodo opravljene vsakih 14 dni, analize popisov v tujini pa trikrat med projektom.
OBOTA
0. 2022
17:00 HMELJARSKI LIKOF S P0V0RK0
SKUPINA CHICAS
P PETRE
Pokrijemo vse priložnosti
Medijska pokrovitelja:
novi tednik radio celie
Partnerji: Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Žalec, ZKŠT Žalec, Pivovarna Laško
GRUPA VIGOR