34^DNlSTVO IN UPRAVA: telpf^ ^rs^> Ulica Valdirivo 36, sen- n 60824. Pošt. pred. (ca-čekn-, ^?s^e) Trst 431. Poštni p , Vni račun Trst, 13978341 °stniria plačana v gotovini NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ILI734 TRST - ČETRTEK 26. APRILA 1990 LET. XL. Evropski trenutek v. Znano je, da je sedanja ZKS-SDP (biv-jiQ 0venski komunisti) na svojem zadnjem jeTi9Tesu skovala geslo »Evropa zdaj«. To vsekakor lepo aktualno in pomenljivo j s °> ki je uperjeno proti Evropi ’92. Nek-tti la S^0vens^m partija, danes stranka de-sh t^ične prenove, je gotovo do časa za-^ ala, kam je usmerjeno javno mnenje slovensko — v devetdesetih letih. s . 9Te torej zamujati časa, treba se je agoditi novim razmeram in pohiteti s te^TaVami na Evropo. Verjetno pri vsem samo demagogija, ampak tudi real-pre?P°znanje, da je treba s korakom na-h česar realni socializem ne bi bil več sPo soben. 5, Nas tu v zamejstvu tudi zanima evrop-že ^varnost. In to ne od včeraj, ampak je .sti prej. Slovenska stranka v Italiji p Ze najmanj dobrih dvajset let na tem se °*šču in to bolj ali manj aktivno. To Pvavi, da je poleg začetnega evropeistič-je ®a, vecimo, teoretskega momenta kasne-hra.vočasno vstopila na širšo evropsko s >, °.rnžco prav ob koncu sedemdesetih let ^P-PTO-vami na prve neposredne evropske btve leta 1978. je ?Tedstavniki Slovenske skupnosti (ki l Ze na svojih prvih kongresih znala iz-ati svojo evropsko veroizpoved), so se v °d sedemdesetih let dalje vključevali TQevropski proces, posebej v zamisli Ev-narodov in dežel. V tem smislu so Milan Kučan predsednik Demos na vladi Pod ^aU pobude za medsebojno spozna-Cs- K ter informiranje, zavzeli so se za verer P°tem neuresničeno) zamisel o uni-d0 mvnjšin. S svojimi posegi od Alp d^ odozemlja so seznanjali pripadnike slo ^ narodnih skupnosti s stvarnostjo ^Jskega naroda, posebej še v italijan-gu f-Tžavi. Padova, Milan, Sondrio, Ca s v ri, Aosta — to je le nekaj glavnih etap gQ 11dijskih in političnih seminarjev iz te-ha ° ,°bja. Pa še zborovanja pri nas, kol lJlhL>T?lneT v sami Gorici na pobudo slo-krQ-j)e stTanke oziroma njenih kulturnih Pirn V v Evstu in Gorici. In še naj spom-des °, na prvi tak manjišnski poskus v šest-lh letih, ko je na pobudo goriške SDZ pT 0 v Gorici do kongresa (sicer uradno ze j?Vedanega) evropske manjšinske zve-st-ra EN S. Se in še bi lahko odgrinjali 05 Preteklosti — pa se raje zaustavimo £ dan jem političnem trenutku. Niš a^ai danes o vsem tem pisati? Kaj je jjeTnna7nen in naš zadnji smoter v tem no-gra ’ .Zanimivem in vzpodbujajočem inte-p0v jskem procesu? Veliko bi se dalo tu in napisati. Zavedamo se nam-a je dandanes izolacija neučinkovita dalje na 8. strani ■ Milan Kučan je novi predsednik predsedstva republike Slovenije. Izvoljen je bil na ožjih volitvah v nedeljo, 22. t. m. in prejel 58% glasov, medtem ko je njegov tekmec dobil 42%. Zmagal je torej kandidat ZKS - Stranke demokratične prenove ter Socialistične zveze. Kot je povedal po ljubljanski televiziji že na dan izvolitve strokovnjak dr. Anton Bebler, je Milan Kučan dosegel prodoren uspeh predvsem na tistih območjih, kjer so na volitvah za družbenopolitični zbor bili uspešni kandidati ZSMS - Liberalne stranke, iz česar izhaja, da je velika večina volivcev te stranke v nedeljo, 22. t.m., podprla Milana Kučana, medtem ko so volivci neodvisnega kandidata Krambergerja povečini glasovali za Pučnika. Izvolitev Milana Kučana predstavlja predvsem nagrado za njegova dosedanja prizadevanja za uveljavljanje slovenske suverenosti in za uvedbo večstrankarskega političnega sistema, se pravi za vse korenite spremembe, ki so nastale v Sloveniji v zadnjih mesecih. Ljudstvo je s tem tudi hotelo pokazati, da si želi mirnega, »mehkega« prehoda od starega na novo. Milan Kučan je imel vrsto prednosti pred svojim tekmecem, med drugim predvsem dolgoletno prisotnost v samem vrhu slovenske politike. V nedeljo, 22. aprila, so bile tudi ožje volitve za zbor občin v slovenski skupščini, saj je bilo v prvem krogu od skupnih 80 delegatov občin izvoljenih le 15. Ožje volitve so pokazale, da bo tudi v tem zboru imela absolutno večino Demokratična opozicija Slovenije — DEMOS — ker so njeni kandidati zmagali v veliki večini občin. Glede na takšno stanje smemo ponoviti, kar smo bili že napisali ob sklepu prvega kroga volitev. Slovenski volilni zbor je nagradil tiste, ki so odločilno prispevali, da se je uveljavil novi politični sistem, da se je uveljavila parlamentarna demokracija, medtem ko je »vladne posle« zaupal povsem novim političnim silam, zbranim v volilni koaliciji DEMOS. Te sile se zdaj nahajajo pred velikanskimi ZMAGA DEMOS-a V ŠTEVILKAH Demokratična opozicija Slovenije ima v novem slovenskem parlamentu skupno 126 poslancev ali delegatov. Parlament sestavljajo trije zbori: družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela. Demos ima v družbenopolitičnem zboru 47 poslancev, v zboru občin 50 in zboru združenega dela 29. Po 38 poslancev imata ZSMS - Li- | beralna stranka in ZKS - Stranka de- I mokratične prenove. V parlamentu sta tudi predstavnika italijanske in madžarske manjšine, 16 je delegatov Soc. zveze, ostali pa so neopredeljeni. Delegacija Slovenske skupnosti se je 25. t.m. prvič po volitvah v Sloveniji uradno sestala s predsedstvom DEMOS-a, s katerim je obravnavala odnose med matico in zamejstvom. problemi, kot so položaj Slovenije v Jugoslaviji, izhod iz hude gospodarske krize, uveljavljanje tržnega gospodarstva, varstvo okolja, odprava socialnih krivic itd. Nove politične stranke v Sloveniji čaka težavna naloga, za izpolnjevanje katere bo gotovo potrebna široka solidarnost vseh političnih sil, tako tistih, ki bodo na oblasti, kot tistih v opoziciji. Prodorna zmaga demokratične Na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah na Hrvaškem — volitve so bile v nedeljo, 22. t.m. — je dosegla že v prvem krogu prodorno zmago Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), katere predsednik je dr. Franjo Tudjman. Vse kaže, da bo to gibanje svoj uspeh še okrepilo v drugem krogu volitev, ki bodo 6. maja. Opazovalci menijo, da bo Hrvaška demo- kratična skupnost sama sestavila vlado in da bo v parlamentu za predsednika republike izvoljen njen pristaš, po vsej verjetnosti sam dr. Franjo Tudjman. Na Hrvaškem je volilna zakonodaja drugačna kot v Sloveniji. Za vzor so vzeli francosko zakonodajo, se pravi večinski volilni sistem. Če kandidati v prvem kro- daije na 7. strani ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 29. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski i dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Tiha deklica« (Darka Čeh); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Vladimir Bartol: »Alamut«. Roman; 14.52 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 30. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thum und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.29 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 1. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 9.00 Praznik dela; 9.40 Kultura in ne; 10.40 Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Prvomajsko popoldne; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.30 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 2. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Godalni kvartet Glasbene matice (violinista Žarko Hrvatič in Jagoda Kjuder, violist Marko Bitežnik, violončelist Peter Filipčič) in klarinetist Miran Košuta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.27 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 3. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Rezija '89; 16.00 Letošnje tekmovanje Naša pesem v Mariboru; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.30 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio, ■ PETEK, 4. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo svet!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Taxis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.27 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 5. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Kulturna in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Violinist Volodja Balžalorsky, klarinetist Jurij Jenko, violončelist Andrej Petrač, pianist Bojan Gorišek; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za goro...« — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Pianist Aljoša Starc; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Dušan Jovanovič: »Zid, jezero«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Posebna sinoda škofov iz vse Evrope Škofje iz vseh držav Evrope se bodo v kratkem sestali na posebni sinodi, prvi te vrste v zgodovini katoliške Cerkve na naši celini. Sklic te evropske škofovske sinode je najavil sam papež Janez Pavel II. v Velehradu, kjer je bil v nedeljo, 22. t.m., višek svečanosti ob njegovem dvodnevnem obisku na Češkoslovaškem. Papeževa napoved o bližnjem sklicanju evropske sinode je presenetila vse, od cerkvenih in državnih dostojanstvenikov pa do več stoti-sočglave množice vernikov, ki so se zbrali v Velehradu. Tam je papež med svečanim verskim obredom opozoril na sodobne potrebe po verski poglobitvi, spregovoril pa je tudi o vlogi Slovanov v Evropi, o novo pridobljeni svobodi in o potrebi, da je ta svoboda tudi notranje duhovno bogata. Z velikim poudarkom se je papež spomnil svetih bratov Cirila in Metoda: slednji je po verodostojnem pričevanju pokopan prav na območju Velehrada. Papež je govoril tudi v slovaščini, vernike pa je pozdravil še v jezikih narodnih manjšin na Češkoslovaškem. Med gosti v Velehradu je bil tudi poliski ministrski predsednik Mazowiecki. Zadnja etapa tega prvega papeževega obiska na Češkoslovaškem je bila Bratislava, glavno mesto Slovaške. Med nagovorom na ogromno množico na tamkajšnjem letališču, kjer ie daroval mašo, je na koncu tudi pomembno dejal, da ob odhodu ne bo pozdravil z besedo »Zbogom«, marveč »Nasvidenie«. To je bil namig na bodoči daljši obisk, verjetno čez dve leti, potem ko bo še prej o biskal Madžarsko; v načrtu pa so tudi še druga papeževa potovanja na evropski Vzhod, tudi v Sovjetsko zvezo. Napoved o bližnji evropski škofovski konferenci je papež utemeljil s potrebo, da se katoliška Cerkev živo vključi v nova in zelo obetavna evropska dogajanja, pri čemer je seveda mislil na spremembe na Vzhodu, na združevanje Nemčije in sploh na nastajajočo novo podobo Evrope tudi v znamenju pomiritvenih silnic v svetu. Pri tem je vzkliknil: »narodi Evrope so doživeli pogubno uničevanje v dveh sve- tovnih vojnah, potem pa jih je štiridese* let trajajoča zavajajoča ideologija potis^ la v ločene in sovražne bloke; novi t° zgodovine prebuja zdaj v njih hrepe^ nje po medsebojnem sporazumevanju, °, vzajemnem spoštovanju zakonitih težefr in pravic«. Prvi dan svojega obiska na Češkosb I vaškem je papež prebil v Pragi, obdan & ; ogromne množice vernikov, srečal pa se je | tudi s predstavniki Cerkve in državnih o” j lasti. Velik vtis je zapustil na srečanju • : skupino izobražencev in umetnikov v pre . , sedniški rezidenci na Hradčanih. Taro J ; vse presenetil z mislijo, da bi kazalo ®!v novo analizirati in ovrednotiti lik Ja!> Husa, ki je bil na začetku 15. stoletja ^ nekakšen predhodnik reformacije obsoje; in sežgan na grmadi. V češkem nacion3' nem čustvovanju je Jan Hus prisoten %>■ simbol poguma, premočrtnosti in svobod UMRL JE SENATOR LAUSCHE V Clevelandu v Združenih državah ^ 25. t.m. pokopali verjetno najbolj znane? ameriškega Slovenca, politika Franka scheta. Umrl je v 95. letu starosti v Slove3 skem starostnem domu v Clevelandu-njegovem pomenu in priljubljenosti g0',c ri že velik odmev v ameriškem časopisi1! ; vključno z New York Timesom, in pa de)* ! stvo, da je bil na pogrebu prisoten ame«‘ ški podpredsednik Quayl. Bivši senator Lausche se je rodil v s* , venski izseljeniški družini v Clevelan^ i leta 1895. Diplomiral je iz prava in bil lZ I voljen za mestnega sodnika. Kot pripadn1 demokratske stranke je bil leta 1941 bvl! Ijen za župana v Clevelandu, od leta ^ ' do 1956 je bil petkrat guverner države L hio, od 1956 do 1968 pa je to zvezno dr^ vo zastopal kot senator v Washingtonu-Se do nedavnega je redno obiskovals* venske prosvetne in cerkvene priredit'^. Tudi na političnem področju je pomag3' ameriškim. Slovencem in Sloveniji. Njegovo truplo je ležalo na mrtvašl da bi ta ali ne ostal na svojem me-].u; Nekateri namesto takega ali uporab-: 'ajo če, kar je za knjižno rabo prepove--aa°; torej: Rad bi vedel, če brat še ni hsel? Pravilno se mora glasiti: Rad bi ve-es ali brat še ni prišel. Vprašal je, če sme * še en kos? namesto pravilnega Vpra-Jo, ali sme vzeti še en kos. Povprašal ^ jih, če vedo, koliko je ura? Prav: Vpra-Seni jih, ali vedo, koliko je ura. Rad bi ^ eb če pri sosedu nimajo telefona? na-esto edino pravilnega Rad bi vedel, ali sosedih nimajo telefona. v Pred kratkim sem našel zanimiv sta-tr k Oprašujemo se, če je bilo to res po-ebno in> aii sm0 tudi pred tem razlašča-leip slovenske zemlje nemočni?« Ker po-q Sevalec uporablja različna veznika če in • b Po mojem sploh ne čuti več, da gre za lro med dvema stavkoma z ali, in je v eb ali zapisal celo vejico, na koncu pa še Da ?aj’ čeprav imajo na koncu odvisni -PTnšalni stavki piko, ne vprašaja. »Če jih bilo dovolj, premalo ali preveč, je ne-jj^jpče odgovoriti.« Tudi v tem stavku bi ■in i: Veznik če izraža pogojnost, zato ga u-ft^bljamo v pogojnih stavkih: Če nimaš .— uporabiti ločno (izbirno) dvojico 'lTl in ne pogojnega če. sZUŠ, r[aria, ne boš pil. Dam ti ga, če boš po- en in volil zame. R. Petaros VLLASI NA SVOBODI tr Včest, da je okrožno sodišče v Titovi Mi-obtVl5i oprostilo Azema Vllasija in 13 so-rad°^en so se moraK zagovarjati za- vj.1 rušenja družbene ureditve v Jugosla-jJb.Je že izzvala vrsto pozitivnih ocen. plansko zunanje ministrstvo izraža v in ,nern sporočilu globoko zadovoljstvo ve*?r* tem spominja, da je rimska vlada olj, ,rat posredovala, zadnjič marca med v -j?.111 ministra De Michelisa. Razsodba ital* 1 Mitroviči, je še rečeno v sporočilu k^l^skega zunanjega ministrstva, je do-d0 ’ ^a se Jugoslavija približuje standardi,- ’ ki jih morajo imeti države, članice r°Pskega sveta. Aleš Figelj • kandidat Ssk za Gorico »Združimo moči in bodimo zares složni« mmmm......... in resničnega prehajanja iz bolj ali manj ideološko opredeljene stranke, v stranko, ki je sprejemljiva za vse Slovence. Upam, da tega njeni tradicionalni volivci ne bodo razumeli kot nekakšen tvegan in pretiran zavoj »na levo«, pač pa kot daljnovidno odločitev in stvaren prispevek na poti k tisti enotnosti, ki si jo vsi želimo, i Stranka Ti je zaupala vidno mesto na kandidatni listi, saj nastopaš s številko 2, \ kot nosilec liste Ssk poleg goriškega predsednika Ssk Marjana Breščaka (štev. I) in dr. Bernarda Špacapana (štev. 3). Kakšen misliš, da bo psihološki učinek na slovenske volivce na Goriškem? Mislim, da je vzdušje, še zlasti na Goriškem, naklonjeno Slovenski skupnosti. Posebej so s to izbiro zadovoljni mladi, ki si najbolj želijo enotnosti in vidijo v tej izbiri uresničitev svojih teženj v tem smislu. Povedati pa moram, da nisem edini, ki se je odrekel delovanju v italijanskih | strankah in se odločil za enotno pot v Slo-] venski skupnosti: naj navedem le nekaj imen: dr. Štefan Bukovec iz Gorice, Sil-j vester Primožič z Oslavja itd. Na listi Slovenske skupnosti za goriški; ge vprašanje o programu: kateri mi-občinski svet kandidira s številko 2 ALEŠ sii§i da so najbolj pereči problemi, s kate-FIGELJ, doma z Oslavja. Star je 30 let, rimi se bo morala soočiti bodoča goriška maturiral je na klasičnem liceju »Primož občinska uprava? Trubar« v Gorici. Po poklicu je vinograd ' Problemov, ki čakajo na ustrezno reši-nik. Udejstvuje se na kulturno-prosvetnem! tev, je veliko. Od ekoloških vprašanj (npr. področju, tudi kot predsednik domačega 1 sovodenjski upepeljevalnik, katerega si bo kulturnega društva, ki zbira mladino iz Ssk prizadevala, da se bo zaprl, in to tudi j Pevme, z Oslavja in Štmavra. Že od mla- j s podporo njenega predstavnika v dežel-i dih let se zanima tudi za politiko, saj je nem svetu; vprašanje onesnaževanja Šobil v prejšnji mandatni dobi predsednik *e; pereč je tudi problem mestnega prome-oziroma član rajonskega sveta v svojem ta in parkirišč), do vprašanj na šolskem ! kraju. področju (omenil sem že izgradnjo novega Bralci vedo, da si pred leti nastopal v slovenskega šolskega središča, ki ga bo tre-vrstah socialistične stranke, pristopil pa si ba sedaj opremiti in usposobiti za njego-k Slovenski skupnosti. Zakaj takšna odlo- vo normalno uporabo. Probleme na tem čitev? i področju nameravamo v Ssk reševati v so- Ta izbira zame ni bila po eni strani; S^aaivl s Sindikatom slovenske šole, kot se lahka, ker se po navadi na prestop iz ene! Ge ie dogajalo doslej), pa še nekaterih po-v drugo stranko ne gleda s pozitivnim ^ treb v mojem, ožjem okolju, ki zadevajo predznakom. Po drugi strani pa je bil j 'reditev župnišča v Pevmi, cestno poveza-! zame ta korak pravzaprav nujen. Razmere 70 s Stmavrom, napeljavo metanskega o-v socialistični stranki so za Slovence po-jmrežia tudi v naš okraj itd. i stale takšne, da pravzaprav za nas tam ni Ob koncu tega pogovora pa še morda več prostora. Tistim, ki še vztrajajo, bi rad kratek poziv slovenskim volivcem? svetoval, naj pogledajo resnici v oči in naj Spoštovane volivke in volivci. Ni več se zamislijo: kako prodorna in uspešna po- j časa za oklevanje. Od teh volitev si Slo-litična sila bi lahko bili Slovenci, če bi pre- venska skupnost in njeni kandidati priča-mostili preživete ideologije in pregrade, ki, kujemo od vas potrditev, da smo na pra-so nas ločevale, in bi zares enotno nastopa- j vilni poti. Združimo moči, izkazimo se li v svoji stranki. Slovenska skupnost je-končno zares enotni in složni in strnjeno naredila pogumen korak v smer odpiranja ! glasujmo za Slovensko skupnost. O#"** - Jugoslovanski omejitveni ukrepi | ' dinarjev, ki pa jih tujci ob povratku ne smejo zamenjati za tujo valuto, če jih niso porabili, a tudi domov jih lahko odne-] sejo le polovico. S temi ukrepi naj bi zajezili pojav črne borze, na kateri tuji državljani po prodaji svojega blaga na jugo-| slovanskih tleh kupujejo devize. dalje na 8. strani ■ Na mejnih prehodih med Jugoslavijo in vzhodnimi državami prihaja do neverjetnih zastojev, ki trajajo ure in ure. Dne 21. t.m. je namreč stopil v veljavo sklep j jugoslovanske zvezne vlade, da morajo prebivalci vzhodnoevropskih držav pri : vstopu v Jugoslavijo obvezno menjati 200 ! dolarjev. Z obvezno menjavo dobijo 2.400 otran 4 NOVI LIST Priznanje senatorju Spetiču in voditelju SVP Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je čestital senatorju Stojanu Spetiču za uspešno zakonodajno pobudo v senatu za povrnitev izvirnih slovenskih priimkov in imen. S tem v zvezi Ssk jemlje na znanje nekatere obvezujoče izjave Krščanske demokracije in vlade o zaščitnem zakonu za Slovence in pričakuje, da se bo res pokazala pripravljenost za izboljšanje vladnega osnutka in za dejanski začetek postopka v pristojni senatni komisiji. Slovenska skupnost je tudi izrekla priznanje načelniku svetovalske skupine Juž-notirolske ljudske stranke v deželnem svetu Tridentinske-Južne Tirolske in strankinemu podpredsedniku Hubertu Frasnelli-ju, ki je bil pobudnik solidarnostnega dokumenta omenjenega deželnega sveta. Ta je v četrtek, 19. aprila, ob nasprotnem glasu treh misovcev s široko večino odobril uradni poziv deželnega sveta rimskemu parlamentu, naj čimprej odobri zaščitni zakon za Slovence v Italiji, ki naj bo v skladu z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije. Dokument še posebej pou- HRANILNICA LEPO NAPREDUJE V Nabrežini je bil redni letni občni zbor Kmečke in obrtniške hranilnice in posojilnice. Poročilo upravnega sveta je prebral predsednik Gvido Zidarič, ki je med drugim poudaril, kako je tudi v zadnjem poslovnem letu zadružni denarni zavod napredoval, kar je jasno razvidno tako iz nakazanih posojil kot iz vlog. Predsednik je tudi dejal, da gradnja novega sedeža dobro napreduje in da bodo novi prostori predvidoma odprti v drugi polovici letošnjega leta. Poročilo nadzornega odbora je prebral nadzornik Vinko Ščurek, ki je med drugim predlagal, naj se ves dobiček poslovnega leta v višini nad 700 milijonov lir dodeli v rezervni sklad, tako da bo posojilnica razpolagala z nekaj nad tremi milijardami lir in bo lahko odprla svoje okence v Sesljanu. Na občnem zboru je bil izvoljen novi upravni svet, ki ga sestavljajo: dosedanji predsednik Gvido Zidarič, Miloš Kralj, Humbert Doljak, Karlo Rolič, Zvonko Le-giša, Dušan Gruden in Sergio Kante. Za predsednico nadzornega odbora je bila potrjena dr. Marija Marc, ostala člana sta dr. Robert Gantar in Vinko Ščurek. darja nujnost, da zaščitni zakon zagotovi možnost vsem pripadnikom manjšine, na vsem ozemlju, kjer prebivajo, da se obračajo v materinščini na vse javne urade. Kritično pa omenja vsebino sedanjega vladnega zakonskega osnutka. Sam Frasnelli se je v svojem nastopu zavzel za večjo vzajemnost med manjšinami, omenil pa je tudi težki položaj koroških Slovencev in izrazil upanje, da bo koroški deželni glavar Haider izbral odprto in evropsko pot reševanja slovenskega vprašanja. Osnutek dokumenta je podpisalo enajst deželnih svetovalcev Južnotirolske ljudske stranke, ki so imeli pred tem stike o tej problematiki tako s Slovensko skupnostjo kot s Sindikatom slovenske šole. »REKA - TIMAV« TUDI V SLOVENSKI IZDAJI V nabito polni dvorani pevskega zbora »Fantje izpod Grmade« in dekliškega zbora »Devin« je Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček predstavil v torek, 24. t.m., slovensko izdajo knjige z naslovom »Reka-Timav, podobe, zgodovina in ekologija kra-ške reke«. Po pozdravnih in uvodnih besedah predsednika Krožka dr. Rafka Dolharja je pevski zbor »Fantje izpod Grmade« pod vodstvom Iva Kralja zapel tri pesmi in s tem tudi ustvaril vzdušje za zares prijetni kulturni večer. O vsebini knjige in o njenem pomenu je spregovoril svetovno znani speleolog dr. France Habe iz Postojne, ki je tudi eden izmed avtorjev knjige. »Nad 350 strani obsegajoče delo prikaže ne le pokrajino, je dejal, temveč tudi njeno zgodovino, mline in žage, arhitekturno lepoto deželice in floro ter favno obenem z ekološkimi problemi. Pravo odliko knjige pa predstavljajo mojstrske barvne fotografije«. Spregovorili so še založnik Fachin iz Trsta, strokovnjak, speleolog Drago Rebec iz Sežane in Ludvika Foschi, ki je direktor Špocjanskih jam. Slednja sta tudi opozorila na vrsto prireditev, ki bodo letos v Škocjanskih jamah. Zadnji je govoril devinsko-nabrežinski , župan Bojan Brezigar, ki je zlasti opozoril j na prizadevanja občinske uprave, da se u-! strežno uredi območje ob izlivu kraške re-i ke Timave pri Štivanu. 26. aprila ?! OBČINA DEVIN NABREŽINA Kandidatna lista Ssk BREZIGAR Bojan, Nabrežina BRECELJ Martin, Devin S[ ANTONIČ Herman, Stivan h ANTONIČ Josip, Mavhinje 2] CHEMELLI Mara, Slivno 2 KRALJ Ivo, Slivno h LAPORNIK Maja por. PELIKAN, Vižovlje is LEGHISSA Igo, Vižovlje LEGlSA Pepi, Cerovlje r< LUPINC Zoran, Šempolaj n PAHOR Fabio, Devin & PAHOR Stojan, Stivan n PERTOT Aleksandra, Nabrežina s' ŠEMEC Radovan, Prečnik h | ŠVARA Slavko, Trnovca n TERČON Josip, Mavhinje ( I TERČON Mitja, Sesljan TERČON Stefan, Cerovlje ( TUTA Vera por. BAN, Sesljan a ZIDARIČ Ivo, Praprot j t OBČINA ZGONIK - Kandidatna lista Ssk r GRUDEN Joško, Salež ^ KOCMAN Ivan, Zgonik MILIČ Dušan, Repnič MILIČ Pepi, Zagradec ( MILIČ Mario, Repnič ] MILIČ Bruno, Briščiki RADETIČ REBULA Zmaga, Samatorca RUPEL Albin, Božje Polje ŠKERLJ Just, Salež SKUPEK Zdravko, Koludrovca ŠTOLFA Srečko, Salež ŽIVEC Boris, Koludrovca OBČINA DOLINA - Kandidatna lista Ssk MAHNIČ Sergij, Boršt TUL Alojz, Mačkolje STEFANČIČ Al do, Boljunec NOVAK Dan j el, Mačkolje GOMBAČ Boris, Ricmanje GIORGI Zorko, Dolina GORJAN Zorko, Mačkolje HERVAT Bruno, Hrvati KRASNA Mirko, Ricmanje PAROVEL-ČURMAN Anamarija, Zabrežec PETAROS Tomaž, Boršt SEDMAK Zmaga, Boršt SLAVEC Branko, Mačkolje SMOTLAK Andrej, Mačkolje ŠTRAJN Rado, Dolina ŠTRAJN Mirko, Dolina VODOPIVEC Srečko, Dolina VODOPIVEC Just, Boljunec ZAHAR Stevo, Boršt ZOBEC Miodrag, Boljunec OBČINA REPENTABOR - Kandidatna lista & GUŠTIN Emil, Col CALZI Pavel, Repen ČOK Boris, Repen GOMIZELJ Edi, Repen GREGORETTI Marko, Fernetiči GUŠTIN Edi, Col KAVALIC Romano, Col MILIČ Lovrenc, Repen MULIČ Franc, Repen PISANI Franko, Repen BERTOLINO Rino, Col MILKOVIČ Renato, Repen Slovenščina na sodišču v Trstu Na tržaškem sodišču so 21. t. m. uveljavili 109. člen novega kazenskega postop-nika, ki pripadnikom priznanih manjšin priznava pravico, da se zaslišujejo ali izprašujejo v domačem jeziku in da se v tem jeziku tudi vodi zapisnik. Šlo je za proces proti Lucijanu Malalanu, ki ga je misovski, občinski svetovalec Menia obtožil, da ga1 je udaril po rami z drogom za nošenje transparenta med manifestacijo skupine Slovencev ob 35-letnici povratka Italije v! Trst lanskega 26. oktobra na trgu Unita v Trstu. Tako Malalan kot njegov zagovornik odvetnik Bogdan Berdon sta zahtevala prevajanje v slovenščino. Sodnik Reinotti je [ zahtevo sprejel, vendar se je vsa stvar za-| pletla, ker ministrstvo še ni poskrbelo za namestitev poklicnih prevajalcev. Tako so po dveh urah nadaljevali z razpravo, pri kateri sta tolmačili in pisali zapisnik dve uradnici sodišča. Medtem so mladi misovci delili pred sodiščem letake proti dvojezičnosti. Samo obravnavo so nato odložili na 4. maj, ker so bila pričevanja o obravnavanem dogodku dokaj različna in so potrebna nova zaslišanja. 2e prihodnji petek pa se bodo vloge obrnile, saj se bodo pred pretorjem znašli nekateri misovci, ki so obtoženi, da so istega 26. oktobra motili slovensko manifestacijo in udarili nekega udeleženca. sfc V teku je šolska racionalizacija V Prihodnjem petletju naj bi prišlo do ra ?menib na šolskem področju v smislu 2rn10n^izac^e’ ki naj ^i prispevala k anJŠanju državnih stroškov za šolstvo r uP^aYnim in vodstvenim združevanjem i 2tllh. šol (isti ravnatelj za dve ali več šol, 0 tajništvo ipd.). r .^udi slovenske šole bodo občutile val kanalizacije, saj šolski skrbnik predlaga ^nistrstvu za petletje 1990/91 - 1994/95 kizitev učiteliišča S. Gresorčič s klasič- n- -• učiteljišča S. Gregorčič s klasič-hcejem P. Trubar, združitev sloven-sekcije ITI z zavodom Ž. Zois, pred- bi se zavoda osamosvojila, tema pa ske hodno >, . iJV~ z_,ci v uiact usciiiiua vuj iid, icmci pa j ^>il lahko pridružen trgovski zavod Q0?bbor Sindikata slov. šole — tajništvo at3riCa je na svoji zadnji seji, ki je bila 6. j ha, razpravljal o omenjenih vprašanjih rcJ^ljal- predvideni ukrepi si- Uj asb° našo skupnost. Sicer razume tež-p Ph racionalizaciji šolskega sistema, ti. zrn združevanje tudi slovenskih 2avod, gače °v, vendar do neke meje, saj so dru-specifike itd. tega prostora le besede. doNato se je razpravljalo o številu razredi na slovenskih nižjih in višjih šolah, Se v prihodnjem šolskem letu ne bo .p atnenilo, razen na nižji srednji šoli I. 'nko, kjer odpade en razred. Predsednik L. Devetak je poročal o kon- struktivnem srečanju, ki so ga imeli predstavniki goriškega sindikata konec prejšnjega meseca z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu, in o sestanku, ki ga je imelo goriško s tržaškim tajništvom SSŠ glede sestave kandidatnih list za volitve v deželno komisijo. SSŠ prireja 17. maja sindikalno zborovanje za učno in neučno osebje nižje in višjih šol. Maturantski izlet po Jugoslaviji bo od 23. do 28. aprila, in sicer s trajektom od Reke do Dubrovnika. Pa še zbadljiva novica. Na seji je krožil seznam nekdanjih dijakinj, ki so končale slovenske šole, katerih otroci danes obiskujejo italijanske šole. Je že res, da so poročene z Italijani, vendar se odborniki sprašujejo, kako lahko mož sprejema ženo, ne sprejema pa njene kulture in identitete. S tem da se otrok vpiše v slovensko šolo ima odprt vpogled v dve kulturi in tudi njegov razvoj in rast sta gotovo celovitejša in popolnejša. SI DUHOVNIKI — BIVŠI ZAPORNIKI V Marijinem svetišču na Brezjah je bilo 25. t.m. srečanje slovenskih duhovnikov, bivših zapornikov. Imeli so skupno mašo za vse pokojne sobrate, ki so bili njihovi sotrpini po zaporih. RO RAZČISTILA USODA Andreja uršiCa? pr P/edsednik Sveta za varstvo človekovih j. ric in temeljnih svoboščin prof. dr. p bo Bavcon je odgovoril Slovenski skup-da j v zvezi z željo, da bi se razčistila uso J , .) *-------------------------- o^. Andreja Uršiča. Stranka se je po ter^ iziav 0 narodni spravi in pomiritvi pe P° zakonski utemeljitvi vloge omenjeni Sveta obrnila na njegovega predsed-ttg i i Bavcona, da bi se po toliko letih bit .^°> zakaj in kako je prišlo do ugra-čeir,6 *n smrB soustanovitelja Slovenske Hr °bratske zveze v Gorici in glavnega k' . hika takratnega tednika Demokracija, j^Q^e bil 31. avgusta 1947 ugrabljen pri Svet biel’ P1 Za vars^vo človekovih pravic in te-Pri !mh svoboščin je o pismu Ssk obvestil jira organe Republike Slovenije in ojj Podlagal, naj opravijo poizvedbe v ^ pječih arhivih ali z zaslišanjem ljudi, 2*° tem utegnili kaj vedeti. Svet se je Posr P°* °dločil zato, ker nima ne pristoj-2jsr1 ne praktičnih možnosti, da bi sam ra-Pib a Zabevo, glede katere nima nikakrš-a dokumentov. Komorni koncert v gorici ^aX.?red°, 18. aprila, je bil v dvorani vepp kega doma v Gorici lep koncertni lei ki ga je priredilo SKPD Mirko Fi-Na njem sta nastopila Dušan Kobal rJ (te; je in Valentina Pavio (klavir). Kobal gujPlonural iz solopetja na Akademiji za ter 0 v Ljubljani in se posveča koncertni soi0pedagoški dejavnosti. Letos poučuje g]a PeiJe tudi v Slovenskem centru za bria p10 VzS°jo L. Komel v Gorici. Valen-sve^ avi° danes aktivno deluje pri pro-riem in glasbenem življenju KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA OBČINSKI SVET - GORICA BREŠČAK Marjan, Gorica FIGELJ Aleš, Oslavje ŠPACAPAN Bernard, Gorica ANTONI Sabina, Podgora BANDELJ Walter, Podgora BENSA Aleksij, Oslavje BENSA David, Gorica BENSA Silvan, Oslavje BRAINI Marko, Standrež BRAJNIK Dušan, Standrež BREŠAN Vladimir, Gorica BUKOVEC Štefan, Gorica COTIC Robert, Gorica DEVETAK Igor, Gorica DORNIK Harjet, Gorica GRINOVERO David, Pevma JARC Milan, Podgora KERPAN Lucijan, Standrež KORSIC Marilka, Gorica KOSIČ Aleksandra, Gorica KOSIČ Aleks, Pevma KOSIČ Joško, Pevma LEBAN Mauro, Gorica MUClC Mario, Standrež PAVIO Valentina, Standrež PERŠOLJA Lovrenc, Štmaver PODVERŠIC Franc, Gorica PRIMOŽIČ Silvester, Oslavje RADINJA Silvan, Stmaver RAKUSCEK Marija Magdalena, Gorica RUSTJA Barbara, Gorica SIRK Albin, Gorica ŠPACAPAN Simon, Gorica TABAJ Marko, Standrež TERClC Marko, Gorica TERPIN Ivan, Gorica VALENTINČIČ Majda, Standrež ŽGAVEC Franka, Gorica ŽNIDARČIČ Silvana, Standrež KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI V RAJONSKIH SVETIH V GORICI LOCNIK: Vladimir BREŠAN Marina JERMAN Nevenka PINTAR Majda ZAVADLAV por. PAULIN PODGORA: Sabina ANTONI Valter BANDELJ Marina JERMAN Milan JARC PEVMA-OSLAVJE-STMAVER: Silvan BENSA Franc BIZAJ Aleš FIGELJ David GRINOVERO Aleksander KOSIČ Joško KOSIČ Lovrenc PERSOLJA Silvester PRIMOŽIČ Silvan RADINJA Ivan VALENTINČIČ STRAŽICE: Valter BANDELJ Lidija GRUDEN por. MIKLUS Franc PODVERŠIC Marija Magdalena RAKUSCEK por. BEVILACQUA SVETOGORSKA - PLACUTA: Mauro LEBAN Bernard ŠPACAPAN Simon ŠPACAPAN Marko TERClC Franka ŽGAVEC SV. ROK - SV. ANA: Robert COTIC Nikolaj KLANJŠČEK Aleksandra KOSIČ Marko TERClC Aleksij BENSA STANDREŽ: Vladimir BASTIANI Marko BRAJNIK Dušan BRAJNIK Marjan BREŠČAK Lucijan KRPAN Jordan MUCIC Marij MUCIC Valentina PAVIO Božidar TABAJ Silvana ŽNIDARČIČ Majda ZAVADLAV por. PAULIN GORICA CENTER: David BENSA Igor DEVETAK David GRINOVERO Ivan TERPIN Mauro LEBAN Beri - širi - podpiraj "IMOVI LIST« IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izšla je nova številka revije »Zaliv« Tik pred Veliko nočjo je izšla nova številka revije Zaliv, ki nosi še lansko letnico izida. Na 284 straneh je urednik Boris Pahor zbral bogato in zanimivo vsebino. Na uvodnem mestu objavljal Pahor govor na letošnji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu v Trstu. Govor je, kot znano, vzbudil veliko zanimanje in tudi nekaj polemik, je pa po svoji jasnosti in dosledni zavzetosti za slovenstvo tak, da lahko pomeni izhodiščno točko za premislek o naši narodni u-sodi. Tudi razgovor z najvidnejšim slovenskim psihologom Antonom Trstenjakom je značilno uglašen na vprašanje o slovenskih značajskih komponentah. Tako Trstenjak opozarja na nekatere značajske poteze, ki naj hi bile značilne za Slovence in zaradi katerih nismo »bili vajeni suvereno državniško misliti«. »Slovenci,« trdi Trstenjak, »smo bili v politiki bolj strankarski kot državniški in strankarske razprtije so za maloštevilni narod lahko usodne«. Prav tako je zanimiva analiza, ki jo Trstenjak naredi glede vloge, ki jo v slovenski narodni skupnosti imajo pesniki in pisatelji, ki »že 400 let stojijo na braniku slovenske samobitnosti«. Prav tako opozarja na pomen, ki ga ima za vsak narod prava zgodovinska zavest, ker ne pozablja na nekatere dogodke in okoliščine. Glede vprašanja narodnega preživetja Trstenjak opozarja, da »bomo Slovenci preživeli samo, če bomo enotni brez notranje skreganosti, sprtosti,...) in če bomo zvesti svojemu jeziku; to pa bomo samo, kolikor bomo vsaj na svoji zemlji homogeni«. V tem smislu očita Trstenjak slovenskim politikom, da so v zadnjih povojnih desetletjih močno zanemarili ta vidik in tako spremenili slovensko deželo, da je smisel za narodno samobitnost precej okrnjen. Zanimivi, polni zgodovinskih podatkov in drobnih, a zato ne manj pomembnih dogodkov in anekdot so »Zborovodjevi spomini« skladatelja Ubalda Vrabca, kateremu je tudi posvečena ta številka Zaliva ob njegovi 85-letnici. Zanimivo je na teh straneh ugotavljati, kako je tudi izrazito kulturna dejavnost, kot sta lahko petje in delovanje nekega pevskega zbora, bila na Tržaškem vzrok in mogoče tudi deloma posledica političnih silnic ter kako so se ti zunanji faktorji odražali v delovanju zbora, ki ga je vodil Ubald Vrabec. Odgovorni urednik revije Milan Lipovec je prispeval razmišljanje z naslovom »Slovenec in njegova levica«. Lipovec sicer obuja osebne spomine na predvojna, medvojna in povojna leta, istočasno pa razmišlja o tem, kako so primorski Slovenci reagirali na razne, tudi tragične medvojne dogodke. Z zgodovinskega vidika so zanimivi »Paberki izpred četrt stoletja«, ki jih je napisal Marko Dvorak o križarskem gibanju na Slovenskem. Sledi prispevek Vlada Kresnika z naslovom »Antropološka podoba komunistov«. V tej številki Zaliva objavlja Boris Pahor nekaj pisem, ki jih je italijanski častnik Carlo Curcio pisal Srečku Kosovelu. Marija Kostnapfel pa objavlja nekaj odlomkov iz diplomske naloge o Francetu Balantiču. Zaliv je vedno objavljal tudi nekaj literarnih strani. Tako sledi daljša pesnitev z naslovom »Iz golootoških spisov« 1951-53, ki jih je napisal Vlado Kresnik. Peter Merku objavlja drugi del spominov na starše. Tudi ti spomini so dragoceno pričevanje za boljše razumevanje tržaške preteklosti in položaja našega človeka v tem mestu. Nadaljuje se tudi zapis Giannija Barrala o svojem bivanju na Tolminskem v prvih dneh po osvoboditvi. Jošt Žabkar v šestih glosah in še eni dodani obravnava Žebotovo delo »Neminljiva Slovenija« ter razne probleme, ki jih ta knjiga načenja. Sledi pesem Barbare Suša z naslovom »Za staro kolo in majhnega psa«. Velik del Zaliva, kar 80 strani, je posvečenih dnevniškim zapiskom Borisa Pahorja, ki jih je zbral pod skupnim naslovom »Napoved nove plovbe«. V njih je Pahor strnil vtise, življenjske utrinke, zgodovinske dogodke, politične premike in občutke, ki gredo od 10. januarja do 30. decembra minulega leta. Sledijo fleši o novih knjigah, v katerih Zaliv zbere vrsto strnjenih in koristnih informacij o najrazličnejših knjigah, publikacijah in zbornikih, ki posredno ali neposredno zanimajo slovenskega bralca. Podobno zanimiva in včasih mestoma lahko polemična je rubrika Svo- dalje na 8. strani ■ 27. literarna nagrada »Vstajenje« 1989 Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, sestavljajo prof. Zorko Harej, prof. Martin Je' ! nikar, urednik Mladike Marij Maver, pe||| i Ljubka Šorli in prof. Zora Tavčar, se je sest3'* j dne 10. aprila 1990 v Trstu na sedežu Sloven5^ , prosvete in pregledala 14 knjig, ki so jih v P1* teklem letu izdali zamejski in zdomski pesfl^ | in pisatelji. Po temeljiti presoji se je soglaSl1' odločila, da podeli literarno nagrado »Vstaje"^ za leto 1989 Zorku Simčiču iz Argentine za ! go »Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide, ^ 1 je izšla pri Založbi Duhovno življenje v Bue*1 Airesu 1989 — istočasno pa tudi za njeg°'f prejšnje literarno ustvarjanje. Simčič je v povesti zaključil Prešernovo u po Vido, ki je odšla na španski dvor, živela sedem let in s kraljico trepetala za bolnega ljeviča, ki mu vsa zdravila in čarovnije niso gle pomagati. Na njen nasvet je poklicala P* Ijica tri slovenske muzikante, ki so se prip^3' ti taP Ufi ve z balonom preko pol Evrope in zaigrali tako dovito, da je kraljevič v trenutku ozdravel muzikanti se je vrnila tudi Vida v Devin, se ročila z enim izmed muzikantov in sta imela liko družino. Tu sta ju obiskovala španski K13" in kraljica s sinom. Povest je napisana z veliko umetniško sil° s srčno prizadetostjo, saj je pisatelj eden iz1® Vidinih sovrstnikov, ki ga v tujini poleg doh1°' tožja muči še skrb za otroke, ki so se rodil' tujini, češ: »Otroci čutijo tujino vedno ki bližina pa kliče ljubezen, druga drugi daj rast.«« In da bi otroke priklenil na jezik in i®3' le staršev, je napisal to povest, ki pa je en®'®’ jeth primerna za odrasle. V njej se prepletajo P ljični in realistični motivi, podani v resnem rai šaljivem ključu, v nazorni in žlahtni sloven 0 ni, prepleteni s pregovori in verzi. Bralci spo- ,zn3 Nova številka dijaškega glasila »Pot« Te dni smo prejeli v oceno eno izmed publikacij, ki v našem zamejstvu izhajajo v ciklostil-ni tehniki. Tokrat gre za najnovejšo, dvanajsto številko revije »Pot«, ki je glasilo slovenskih višješolcev na Tržaškem. Namenoma in zavestno smo uporabili izraz »revija«, in sicer zato, ker želimo s tem podčrtati in pohvaliti njeno kvaliteto. Naj nam marljivi avtorji, oblikovalci in vsi udeleženci pri izdajanju »Poti« ne zamerijo, če ne bomo navajali njihovih imen in naslovov njihovih sestavkov. Ne samo, ker bi bilo naštevanje (hvala Bogu!) predolgo, marveč zato, da poudarimo prav to, kar smo rekli malo prej: kvaliteto. Najprej smo bili presenečeni nad skrbnim jezikom, ki ni tak le v pravopisnem in sintaktičnem oziru, marveč je zelo negovan tudi slogovno. Četudi se za tem skriva marljivo lektor-stvo, je zelo očitno, da so morali biti že rokopisi na spodobni višini. O tem nas namreč prepriča njihova vsebina: čutiti je veliko resnost pri obravnavanih temah, čutiti je živ utrip mladosti, ki odgovorno razmišlja o sebi in svetu, v katerem živi in ki bi ga rada videla boljšega. Mladi pisci nas v svojih prispevkih seznanjajo s svojimi sanjami in hrepenenji, ki so lastna 1 vsaki mladosti; dodatno pa so te izpovedi aktualne in razgledane, saj je v njih utrip narod-! nostnih problemov in socialnih vprašanj. Skozi vso številko revije »Pot« pa se vije tudi širša | evropska zavest in prepričanje o tem, kako je | treba spoznavati tudi tuja okolja; brez predsod-j kov in ne le s turistično radovednostjo, marveč s hotenjem po graditvi mostov človeškega prija-; teljstva. Veselo smo presenečeni, da imamo med našim tržaškim dijaštvom tako številčno ekipo mladih ljudi, ki znajo v izbrani slovenščini posredovati tudi izbrane misli. To presenečenje sicer ni novo in od danes, je pa še potrjeno in še povečano ob branju dijaškega lista »Pot«, ki ga priporočamo v branje jo v obrisih pol Evrope, uživajo blestečo špan1 kulturo in južnjaški kolorit, množico dvorja"0', živo Lepo Vido in vesele muzikante. Učinko'1' je tudi konec, ko zaigrajo muzikantje s SP' skimi godbeniki znano Slovenija, od kod lep' tvoje?, torej slavospev Sloveniji, kar je pravZ' prav vsa Simčičeva povest. Zorko Simčič pa dobi nagrado tudi za Pre\ nje leposlovno delo. Že za prvi roman Preft1^ nje, ki je izšel 1943 v Ljubljani, je dobil šernovo nagrado mesta Ljubljane. V Trstu le , Vse svete 1946 napisal za slovenski radio, je bil dve leti v službi, radijsko dramo Zalost‘. pesem, v kateri je prvi načel vprašanje narod sprave, ki danes tako odmeva po Sloveniji- etovlj^ skega zdomskega pisatelja, ki ga zanima Pre’ V Argentini se je razvil v najbolj s vi vsem psihološka analiza ljudi in dogodkov, šek je dosegel v romanu Človek na obeh strofl V>' stene, SKA 1957. Junak je begunec brez potre begunec pred samim seboj, ki ima »tujini “ . domovine pa nobene«. Lahko bi bil sloveP h'3 Slehernik, mlajši brat Lepe Vide, Desetega ta in Martina Kačurja, malo manj romani'1 in bolj filozofski, zasidran na ravni vsečlove5 tragike in veličine, slabosti in lepote. Izmed dramskih del je treba omeniti Krst f Savici in Zgodaj dopolnjena mladost, o kater je zapisal prof. Jože Pogačnik, da sta »slavosP( ljubezni in želja po spravi med Slovenci«- mladino je napisal še igri: Čarovnik začarane line in Družina Zebedej (1980). Podelitev nagrade je bila 23. aprila 199® večeru Društva slovenskih izobražencev. dalje na 7. stran' PRODORNA zmaga hrvaške demokratične skupnosti nadaljevanje s 1. strani plitev ne zberejo absolutne večine gla-• Pride do ožjih volitev v drugem kro-l’ rne^ kandidatoma, ki sta v prvem ime-^ največ glasov. Te ožje volitve bodo 6. Jf-Ne glede na to pa so že dosedanji dni podatki pokazali, da lahko HDZ ra-Sk?ja na 65 ali celo na 70 odstotkov poslan-1 d mest v novem parlamentu. ^ Zanimivo je, da je na Hrvaškem drugi v°lilna formacija Zveza komunistov — 2 ,ranka demokratičnih sprememb, ki sicer . 0 zaostaja za Hrvaško demokratično l0 UPnostjo in bo v novem parlamentu ime-sj P° predvidevanjih kakih 20% polkih mest. Tretja formacija je Koalici-narodnega sporazuma, ki jo vodijo pred-vniki nekdanje »hrvaške pomladi«, ka-ri je naredil konec Tito leta 1971. Na Hrvaškem prihaja torej do polariza-glasov, to je do porazdelitve glasov s,e dvema velikima blokoma: prvi, večin-1 blok predstavlja Hrvaška demokratič-SPH Upnost- drugi blok pa zastopniki do-anje oblasti, se pravi Zveza komunistov ^" Stranka demokratičnih sprememb. Dr. 2 diman je na prvi tiskovni konferenci po ^ agi dejal, da se bo zavzemal predvsem .. nreditev položaja Hrvaške v Jugoslavi-i 'n da prihaja v tej zvezi v poštev le - nfederalna oblika države. Spoštoval bo Zanimivo glasilo »Naša beseda« tud; ital j pravice manjšin, med njimi pravice Panske manjšine. I IzSel je »zaliv« k nadaljevanje s G. strani *ja tribuna, v kateri so zbrani komentarji o v'lnih, predvsem domačih dogodkih in mne- Ul n vj. 0 faznih zapisih. Prav na koncu objavlja re- a še nekaj odlomkov iz drugih publikacij, na Har 2adnli strani pa je kratek zapis o izjavi o ^ in državljanski pomiritvi, ki jo je spre- Pfedsedstvo slovenske republike. fudi ta številka Zaliva, ki je žal izšla z zaril^ rial je torej po svoji vsebini zanimiva in ak- Ijj na’ saj bralca opozarja na številne dogodke, risu^0 *n smo i™ ae Priča v sedanjem Na Opčinah so na oljčno nedeljo delili župljanom in drugim vaščanom osmo številko župnijskega glasila »Naša beseda«, ki ga pripravlja Mešani pevski zbor Sveti Jernej, uredila pa sta ga Berta Vremec in Ivan Artač. List na 31 straneh objavlja vrsto podatkov o verskem, kulturnem, glasbenem, družbenem življenju v openski župniji, ki zaobjema še Bane in Ferluge. Prav zaradi tega ima to glasilo tudi veliko dokumentarno vrednost, saj redno posreduje vrsto statističnih podatkov. Kot pozitiven znak naj n.pr. omenimo, da je bilo lani na Opčinah 26 krstov, kar deset več j kot leta 1988. Več je bilo tudi porok, manj pa pogrebov. »Naša beseda« se lahko ponaša z odličnimi sodelavci. Tako objavlja »Velikonočno misel« pisatelj Alojz Rebula. Sledi meditacija Martine Repinc, Egidij Košuta objavlja poročilo o stanju na openskih šolah, Jelka Cvelbar pa poroča o delu in ci-liih »Sklada in vzgojnega središča Mitja' Čuk«. Ivan Artač je za to številko glasila pripravil zapis o prvih podatkih o openski fari. Vinko Beličič pa v članku »Openska župnija pod Andrejem Zinkom« predstavlja tega pomembnega in zaslužnega slovenskega duhovnika, ki je deloval na Opčinah od leta 1912 do leta 1950. Glasilo se tudi spominja lani umrlega profesorja Josipa Tavčarja. Za etnografe bo zanimiv članek Pavla Vidava »Banovska hišna imena«, Ada Markon pa kratko, a jedrnato poroča o Dogajanju pri Ferlugih v zadnjem letu. Govor Saše Martelanca na letošnji Prešernovi proslavi v Finžgarjevem domu na Opčinah predstavlja nekakšno jedro te osme številke »Naše besede«. Sledi mogoče nekoliko polemičen zapis Berte Vremec, ki se sprašuje, ali »so Opčine za tržaško občino deveta briga?«. Vinko Skerlavaj je napisal poročilo o delovanju mešanega pevskega zbora Sv. Jernej. O bogatem in razvejanem delovanju pevskih zborov »Vesela pomlad«, ki so med drugim lani proslavili svojo dvajsetletnico, piše Majda Da-nev. List objavlja tudi članek o skavtiz- mu, ki ga je napisal Vztrajni Bober - Mitja Ozbič, Lučka Susič poroča o delovanju i-gralske skupine »Tamara Petaros«, Janez Beličič pa o ansamblu »Taims«, ki je pred kratkim proslavljal dvajset let igranja in nastopanja ter uspehov na raznih festiva- dalje na 8. strani ■ —o— MIROSLAV KOŠUTA V SEŽANI V petek, 20. aprila, so v sežanski knjižnici predstavili novo pesniško zbirko Miroslava Košute z naslovom »Odseljeni čas«. Po pozdravnih besedah ravnateljice knjižnice Lučke Čehovin je zbirko, ki jo je o-kusno opremila Meta Hočevar, predstavil glavni urednik Cankarjeve založbe Tone Pavček. Ta je osvetlil vsebino pesniških ciklusov Zalivski tok, Val vetra, Zaznamovanje in Ribje luske. Poudaril je, da gre za izpovedno poezijo, v kateri se odraža Košutovo gledanje na Kras in morje, iz pesmi pa odmeva tudi izpoved bolečine. V knjigi so na koncu objavljeni tudi življenjski podatki Miroslava Košute in bibliografija njegovih del. Sam avtor je v drugem delu večera spregovoril o zbirki, o svojem ustvarjalnem delu in o krajih, dogodkih in ljudeh, ki so zaznamovali njegovo bivanje. Sam je tudi prebral nekaj pesmi. BO MEJNI PREHOD GORJANSKO POSTAL MEDNARODNI PREHOD? Mednarodna komisija za izvajanje Videmskega sporazuma bo v kratkem razpravljala o prekategorizaciji mejnega prehoda pri Gorjanskem, ki je doslej bil določen le za maloobmejni promet. To predlagajo, ker na več kot 40 kilometrih od Fernetičev do Vrtojbe ni nobenega mednarodnega prehoda in bi mejni prehod pri Gorjanskem bil prav zaradi svoje lege in cestnih povezav primeren tudi za mednarodni promet. Tako bi zlasti ob poletnih konicah lahko razbremenili potniški promet na mejnem prehodu pri Fernetičih. O tem vprašanju se bodo morali v naslednjih dneh izreči delegati sežanske občine. CORRADO BELCI Dva nasprotujoča si strahova 6. veJ^dp;ura »obrambe« je temeljila (ne ’ če je raba preteklega časa na mestu) t0 ^kujanju strahu, to je strahu pred skri-vraveyarnostjo, ki jo povzroča večni so-ro 2rak; strah se je poleg tega gojil v hu-2ivSd dozdevne »prebrisanosti«, od tod po-Vaj! ^ se naučimo gledati na večno ne-detiri°St’ saj je neumneži niso znali vi-ko j Inediem ko so se izdajalci obnašali ta-o’ °t da je ne vidijo. Vsak poskus, da se cja ,edi korak naprej, je imel za posledico, kQ grozila nevarnost, da se naredita dva .nazaj. Kot poslanec sem se na za-Šqi °aajni ravni zanimal tudi za položaj nan? sl°venskim učnim jezikom in za fi-Ctl° podporo slovenskemu gledališču. Prevedel D. L. Šlo je za primerno in ustrezno podporo, nič drugačno od državnih posegov v korist italijanskih stalnih gledališč. Ko se je nekega dne eden mojih sinov vrnil iz šole, mi je povedal, da so ga nekateri sošolci ostro napadli ter ga vprašali, če je morda oče znorel, ko je predlagal, naj se nakaže denar »slovanskemu« gledališču. Bil je to prvi znak za pravo »točo«, ki se je usula ob osimski pogodbi, ko so se žaljivkam študentov na račun mojih otrok pridružile še žaljivke šolnikov, ki očitno niso bili kdovekako primerni za vzgojitelje. Šole, gledališče in splošni zakon o pravicah slovenske manjšine so bili nekaj časa predmet ostrih, a ne več tako razdvaja- jočih razprav. Tu pa tam se je celo zdelo, da se uveljavlja nova zgodovina, da se začenja obdobje sožitja namesto obdobja spopadov. Bila pa je v resnici utvara, saj smo si morali (in si še bomo) dolgo »brusiti pete«, preden smo dočakali obdobje dialoga. Pri vsakem koraku se je bilo treba zavedati, da se utegne za oglom spet pojaviti strašilo »dvojezičnosti«. Na drugi strani fronte najvidnejši predstavniki slovenskega nacionalizma, ki se čutijo užaljene, če jih tako opredeliš, in je zanje vsaka norma pravi mit, pa zahtevajo naj se uvedejo mehanizmi enakopravnosti, ki so neprimerni za tako razvejano stvarnost, kakršna je v obmejnih pokrajinah. Spet prihaja na dan staro vprašanje narodnosti in jezika, vprašanje, ali manjšini pripadaš zavestno ali ne. Sam izraz »globalna zaščita«, ki smo ga svoj čas začeli uporabljati, da bi našli stično točko med italijanskimi strankami in Slovensko skupnostjo, je skrival dobro mero dvoumnosti: za ene je pomenil izpopolnitev že obstoječih norm, za druge pa teritorialno razširitev brez vsakršnih raz- Evropski trenutek ■ nadaljevanje iz strani 1 in pravzaprav brezpredmetna. V integraciji z Evropo vidimo seveda nov korak v kvaliteti medsebojnega spajanja in bogatenja držav, predvsem pa narodov in kultur. Pri vsem tem seveda ne gre za kak proces asimilacije z večjimi in močnejšimi partnerji v Evropo. Tako Slovenci v matični domovini kot Slovenci v zamejstvu verjetno težimo za skupno oblikovanje nove, demokratične, federalistično urejene Evrope, predvsem pa Evrope narodov in dežel, ki naj enakopravno zajema vse svoje zgodovinske dele. In prav nedavno srečanje evropskih manjšin v belgijski prestolnici je to živo potrdilo. Pot v novo Evropo je nakazana. Za njo se borijo tako Irci in Škoti kot Baski in Katalonci, pa spet Korzičani ter Sardinci in Valdostanci ter zamejski Slovenci. Same uradne evropske listine glavnih organizmov, kot sta Evropski svet in parlament, to nujno narekujejo. Na nas vseh je, da bomo do tega tudi dejavno res prišli! a. b. JUGOSLOVANSKI UKREPI nadaljevanje s 3. strani OMEJITVENI Proti ukrepu med drugimi odločno protestira madžarska manjšina v Sloveniji. Novost je označila za prenagljeno in neprimerno rešitev. Dne 21.4. je bilo treba čakati na ma-džarsko-jugoslovanski meji tudi po 6 in več ur. A tudi na mejnih prehodih med Italijo in Avstrijo je bilo treba ta dan precej čakati. ZANIMIVO ŽUPNIJSKO GLASILO »NAŠA BESEDA« ■ nadaljevanje s 7, strani lih narodnozabavne glasbe. O delovanju ansambla Zvezde, s posebnim poudarkom na gostovanje v Kanadi piše Robert Vidali. Na zadnjih straneh lista je objavljen seznam 11 najstarejših župljanov. Vsi so presegli 85. leto življenja ter voščila ob Veliki noči. Na praznik Kristusovega vstajenja je pravzaprav uglašen že uvodnik v list »... v vrvežu s trenutki tišine ...«, ki ga je napisal Franc Pohajač. Razmnoževanje oljk s podtaknjenci Na obeh straneh meje je bilo letos spo mladi veliko zanimanje za sadike oljk. Na Tržaškem in tudi na Koprskem je namreč v zadnjih letih ponovno zraslo zanimanje za to kulturo. V veliki meri je verjetno k temu prispevalo dejstvo, da sodobna prehrambena znanost in zdravniki priporočajo uživanje oljčnega olja. K večjemu zanimanju za oljke je prispevalo tudi prenavljanje nekaterih starih oljčnih nasadov, ki jih je prizadela pozeba pred nekaj leti. Za pridelovanje oljk se zavzemajo tudi razne inštitucije. Tako je v deželi Furlaniji Julijski krajini ustanova za razvoj kmetijstva ERSA že pred leti izoblikovala poseben načrt, na osnovi katerega naj bi omogočili racionalizacijo že obstoječih nasadov, saditev novih in splošno ureditev potrebnih struktur za razvoj pridelovanja oljk. Izvedenci poudarjajo potrebo, da je treba pri novih nasadih upoštevati predvsem kvalitetne sadike avtohtonih — domačih oljk. Razlog je preprost. Domače sorte so namreč najbolje prilagojene tukajšnjim vremenskim in geološkim razmeram. Kvalitetne sadike domačih vrst zagotavljajo, da bodo novi oljčni nasadi, ki jih gojimo po sodobnih načelih gostejšega sajenja in o-brezovanja, lahko v kratkem času zagotovili bodisi količinsko kot kakovostno povsem zadovoljiv pridelek. Da bi dobili kvalitetne sadike domačih oljčnih vrst, so v nekaterih italijanskih deželah začeli s sistematičnim iskanjem kakovostnih matič-njakov, ki bi zagotavljali odpornost pred' pozebami in tudi vse značilnosti kvalitet-j nega pridelka. Razmnoževanje mora zato biti vegetativno. Pri izbiri »klonov« skr-| bijo torej za določanje tistih oljk, ki imajo zgoraj navedene značilnosti. Sodoben' način sajenja novih sadik zagotavlja visok odstotek vkoreninjenja podtaknjencev. Sadjarji so v ta namen pripravili poseben vzgojni sistem. Od 15 do 18 cm dolge pod-taknjence s 5, 6 brsti in dvema paroma listov na vrhu na spodnjem koncu za dober centimeter namakajo v posebni raztopini indolbutirične kisline, to je hranilne podlage na osnovi aminokislin, ki jo vse bolj uporabljajo pri klonskem razmnoževanju. Pomembno je, da izberejo podtak-njence z zdravih matičnih rastlin. V poštev i prihajajo enoletni poganjki, ki so že do^j oleseneli. Najprimernejši čas za rez P° taknjencev gre od julija do jeseni, ko 5‘ zaradi nižje temperature zaustavi rast ra5 lin. Tako pripravljene podtaknjence mestijo v posebne ogrevane zaboje, kist opremljeni z vodnim pršilcem ter ogrf valnim sistemom, ki omogoča, da t.i. agrf perlit, ki sestavlja podlago, v kateri so & meščeni podtaknjenci, doseže približno ‘j stopinj Celzija. To so najboljši pogoji;f se podtaknjenci vkoreninijo. Po pribij dveh mesecih, ko so rastlinice že pogn3^ korenine, jih presadijo v lončke s pos^ no mešanico zemlje. Priporočajo, naj ^ kubični meter zemlje, v katero naj bi sadili vkoreninjene sadike oljk, sestavlja' v naslednjem razmerju: 380 dm3 naj ^ dobro presejane zemlje, 190 dm3 groW rečnega peska, 200 dm3 pognojene šote*® 230 dm3 zdrobljenega bukovega listja- "r mešanica je dala najboljše rezultate z; kvaliteten razvoj malih sadik. V drug^ letu starosti so nove oljčne sadike že volj razraščene, da jih smemo posaditi 3 stalno mesto. STANJE V LITVI Moskovske oblasti so odredile stroŽJ* nadzorstvo na meji z Litvo. Sovjetska skovna agencija TASS sporoča, da so ok mejni stražniki, ki so pod poveljstvom v3* nostne službe KGB, sprejeli vse ukrepe. ^ so potrebni za zaščito meje z Litvo. Odsk varnostne sile strogo nadzorujejo tudi ^ pristanišča, da ne bi prišlo do tuje pom0^ Litvi po morju. Tiskovna agencija TASk pristavlja, da je varnostna služba zaostri’® tudi nadzorstvo nad notranjimi premi''' prebivalstva. 27. LITERARNA NAGRADA »VSTAJENJE« ZA LETO 1989 ■ nadaljevanje s 6. strani Denar za nagrado je spet podelila Hranilo'! in posojilnica na Opčinah, za kar se ji odo iskreno zahvaljuje. Trst, 10. aprila 1990. lik in dvojezičnost. Kar zadeva zakonodajna predvidevanja, so nekatere stranke nihale med stališčem, da je treba manjšini priznati največje privilegije, in stališčem, da se manjšini ne sme priznati noben nadaljnji ukrep. Po nevihti, ki je nastala ob osimski pogodbi, je poslanka Liste za Trst, gospa Aurelia Gruber Benco vložila zakonski predlog, po katerem bi dežela Furlanija Julijska krajina postala štirijezična, tako da bi bili uradni jeziki italijanščina, slovenščina, nemščina in furlanščina. Poslanka Gruber Benco je kasneje zapustila Listo, toda dejstvo, da je vložila omenjeni zakonski predlog, je v tržaški kroniki šlo mimo skoraj molče, z razliko od hrupa, ki je nastal zaradi prisotnosti slovenskega odbornika na tržaškem županstvu. Če bi bil takšen predlog vložil krščanskodemokrat-ski poslanec, bi se dvignila cela narodna fronta in obsodila — s skrbnim zbiranjem podpisov — izdajalca domovine. Ob tisti priložnosti pa je celo misovsko gibanje le javno izrazilo svoje nesoglasje ter objavilo zmerno poročilo ter tudi ohranilo zavezništvo z Listo za Trst, katere neposreden in viden izraz je tedaj bila poslanka Gruber Benco. Številni nacionalisti znotraj Liste so tedaj odkrili metodo zmernega nesoglasja. Leta 1982 pa je poslanka morala preklicati svoj predlog, da bi se preprečila izguba glasov pri »melonarjih«. Prav gotovo drži, da se je treba na goro sožitja in dialoga vzpenjati s korakom gornika in ne s korakom tekača. Predvsem pa je treba odpraviti oba zgodovinska strahova, ki hromita pot do njiju: na italijanski strani strah pred slovanskim prodiranjem, na slovenski strani pa strah pred asimilacijo. Pojem »globalnosti«, ki se lahko tolmači na različen način, je treba nadomestiti s kriterijem, ki naj ne bo tako nenatančen. Tudi na zakonodajni ravni ’ je treba spomniti, da je za gornika znac. na počasna hoja, čeprav se stalno dvig3 se ne ustavlja. Računati je treba raje kulturni proces, kajti pravna norma sredstvo in ne cilj, to je sožitje, dialog ne dneva, ne meseca, ne leta; ni delneS" zakona, ne globalnega zakona, ki bi P0?*1«, nil »dokončno rešitev« vprašanja, kajti bo spremljalo prebivalstvo ob meji še c3 rodove, dokler ne bo prevladalo spoznanj. da predstavljajo različnosti bogastvo in 11 so razlog za antagonizem. Gre za dolgo 1 težavno pot, z mnogimi postanki in panc KONEC Na objavo slovenskega prevoda osmega glavja iz knjige »Trieste, memorie di trenfa1* (1945-1975)«, katere avtor je Corrado Belci f, dobrohotno privolila založba Morcelliana-BreS' (Ured'i &