Podržavljenje ljudske šole. V vladnib krogib. na Dunaju se resno lnisli na to, da M se ljudska šola podržavila. Vlada hoee dobiti v ljudski šoli večji upliv na vzgojo otrok, a obenem pa lioče tudi odpraviti nedostatek, da po nekaterih deželah in okrajih za šolo ni bilo dovolj preskrbljeno in da so se tam pojavljali visoki odstotki analfabetov (ki ne znajo ne pisati ne čitati). Stališfie vlade je razumljivo. Njej je na tem ležoče, da se domovinski čut v ljudski šoli goji mnogo bolj, kakor do sedaj. V tem oziru je bilo, tako pravijo veščaki, na Avstrijskem najslabše,, Povsod drugod se že v mlada srca zanaša misel skupne državnosti in ljubezen do lastne države. Pri nas pa je tudi ljudska šola trpela že pod slabimi posledicami narodnostnih bojev, kar smo narodaosti ob rneji najživeje Qbčutili. Sedanja vojska je tudi pokazala potrebo najširše vojaške izobrazbe. Ako boče vlada ž njo začeti že v ljudski šoli, je samoumevno, da mora imeti vso oblast na Ijuclskih šolah tudi saraa v rokah,. Tudi visoki odstotki analfabetov ne morejo biti nobeni vladi že iz vojaškib. ozirov povolji. Vojaška uprava hoče imeti izobraženo vojaštvo, ker ž njim mnogo lažje in sigurnejše postopa. Tudi na družabne raztnere se bi novi ljudskošolski načrti ozirali. V kaki meri, ne vemo. Toiia slovenski poslanci ne bodo zamudili, da pravo^asuo opozorijo vlado na želje, ki jib izražajo kmetje leto za Letom. Nastojjila bo seveda tudi sprememba glede vzdrževanja Ijudskih SoL Sedaj je tako, da moraio šole graditi, vzdrževnti in razširjati občine (šolski okoliši), govoriti pa imajo okrajni in deželni šolski sveti, S preosnovo ljudskošolskih zakonitih določil bo tudi v tem oziru nastopila za kmeta ugodna sprememba. Z narodnega stalršča nimamo ottnejni Slovenci, ki še ne gleštamo šolske narodne samouprave, zoper podržavljenje ljudske šole popolnoma nič uguvarjati, kajti prepričani smo, da se bo državna uprava dala voditi v narodnostnih žadevah napram za državo odlično zaslužnim Slovencem od na^el, ki poznajo samo strogo pravico. V drugil? zadevah, ki se tičejo nameravane spremembe, pa bi bilo dobro, da bi vlada še enkrat slišala- vse želje in zahteve cerkve, starišev, ljudskih slojev in kajpada tudi učiteljstva. V nemških listih se je o tem vprašanju že začelo razpravljati in koroški poslanec dr. Steinw,ender su5e zopet pero za svoje, kmečkemu stanu prijazne nazore.