Knjižnica Šei Mestni trg 5/ 3230 Šentjur enter MULEJ ŠENTJUR HraHU Stil novice" sentjur ji do 0 J 1 ŠENTJURSKE novice 2016 3b2(4M/ 4 Šentjur) i # i Na obisku pri družini Ml r j --11 j 1 JUL* lit J Pri njih je pokopan Guzej, slovenski Robin Hoocj © I mmm______________ vandalizem v Šentjurju Športni park ff Postaja zbirna' točka vandalov © 1 PREVERJAMO 0117912,6 gaajy TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o P.E. Lesna ulita 1 070 633 633 tiptop.aviomoblllOgm4ll.com 3230 Sentjur 0820 S83 62 www.Hp-top-avtomoblll.sl 771144"875007 D mimrn u Kovinske Fasadni paneli Razrez in kritine krovsko-kleparski izdelki prodaja pločevin SVOJO KAKOVOST JAMČIMO Z GARANCIJO NA © © © j RAZSLOJEVANJE SPREMEMBO NAD 900 M BARVE NIANSE BARVE NADMORSKE VIŠINE Brezplačna telefonska številka: 080/19-99 Poslovne enote: Kranj, Ljubljana, Maribor in Slovenja vas pri Ptuju © PRERJAVENJE 4. FESTIVAL EKOLOŠKE HRANE V KOZJANSKEM PARKU 12. junij 2016 GRAD PODSREDA V Kozjanskem parku bo v nedeljo, 12. junija 2016, od 10.00 do 16.00 ure na gradu Podsreda 4. Festival ekološke hrane v podporo sonaravni in okolju prijazni pridelavi hrane. Na grajskem dvorišču se bodo na stojnicah predstavljali ponudniki ekološke hrane, ter zanimivi predavatelji, ki nam bodo podajali različna znanja o ekološkem vrtnarjenju in o ekoloških semenih: 10.45 -11.15 Načela ekološke rastlinske pridelave (Mitja Zupančič, uni.dipl.ing.zoot, svetovalec specialist na področju ekološke pridelave, KCZS-Zavod Celje) 11.15 -12.45 Naravni vrt in različni tipi gred (prof. ddr. Ana Vovk Korže, Mednarodni center za ekoremediacije, Oddelek za geografijo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta) 12.45 -14.00 Reševanje problemov v domačem vrtu na ekološki način (Fanči Perdih, Amarant - ekološka semenska pridelava) 14.00 -15.00 Ekološki način kuhanja in peke (Emilija Pavlič, kuharica, Koper) MEDNARODNA EKOLOŠKA TRŽNICA S STROKOVNIMI PREDAVANJI O EKOLOŠKEM I KMETOVANJU IN ZDRAVI PREHRANI 1 »Z LJUBEZNIJO DO SEBE IN NARAVE« 0d 10.00 do 16.00 ure: - otvoritev 4. festivala ekološke hrane s slavnostnimi govorci ter Folklorno skupino Kozje - ekološka tržnica - gostinska ponudba z ekološko hrano - 11. tradicionalni pohod po Kozjanskem parku: Vetrnik - Grad Podsreda (zbirališče na gradu Podsreda ob 8.30 uri, trajanje pohoda 4 ure, za prevoz je poskrbljeno) Tradicionalni pohod po Kozjanskem parku / Vetrnik - grad Podsreda (zbirališče: Grad Podsreda, ob 8.30 uri) Prijazno vabljeni! info: www.kozjanski-park.si tel. 031 336 513 Prireditev bo v vsakem vremenu. mambo kings ANSAMBEL BANOVŠEK : rvj i: m: IT< WERNER petek, 17. junij 19-letka Mestni trg Slovenske Konjice začnemo ob 16. uri TANJA ŽAGAR DARJA GAJŠEK IN ANSAMBEL ŠTRAJK LfTTUJT hULMmUUim [ ANSAMBEL SAŠ^VSENIKaJ Jk 16.00-16.05 ZAČETEK 16.05-16.20 PLESNO DRUŠTVO STEPBY STEP 16.20-16.35 ZAMIGAJ Z NAMI 16.35-16.50 PLESNI KLUB LARA 16.55-17.10 JAY DANCE STUDIO 4 * 4 17.20- 18.15 18.20- 18.50 18.55-19.20 19.25- 20.10 20.15-20.45 20.50-21.20 21.25- 21.55 22.00 - 22.40 22.45-23.30 23.35-00JO MAMBO KINGS ANSAMBELSAŠA AVSENIKA NAVIHANKE GRUPA VIGOR WERNER DARJA GAJŠEK IN ŠTRAJK ANSAMBELBANOVŠEK TANJA ŽAGAR NINAPUŠLAR MODRIJANI BREZ VSTOPNINE * ^ 4 4^4 NEPRESLISANO »Odkrito: ne želim postati znanstvenik ali doktor. Želim sl le redno zaposlitev v panogi, za kate-ro se Izobražujem. Pa da bi si s poklicem In delom lahko ustvariti dom in družino.« Nejc Zalokar, zlati maturant, dobitnik NA NASLOVNICI ilHTJUtUI I nov,te J’lili MODEL NATAŠE RECKOIZ ■Milil! LOKE PRI ŽUSMU. MODNE ssaBalVsaSS oblikovalke hiše mode CLOSSARIUM CELJE. ■ NOVO VPRAŠANJE: Ste že kdaj obiskali bioenergetika? Se bojite letenja? www.novice.si iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim fT) ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. \_y urednistvo(g)sentjurskenovice.si Izpostavljeno Uvodnik vodja Muzeja Južne železnice Šentjur 170 LET PRIHODA PRVEGA VLAKA V ŠENTJUR junija bo minilo 170 let, odkar je • po prvi železniški progi na Slovenskem pripeljal prvi vlak preko Maribora na celjsko železniško postajo. 1 | ’a dogodek pomeni prelomnico v -L zgodovini našega širšega slovenskega prostora. Dokončana je bila zelo zahtevna etapa prometnega koridorja, ki je povezoval dežele srednje Evrope s severnim Jadranom. Na 135 kilometrov dolgi progi Gradec-Celje je bilo umeščenih 8 železniških postaj: Pesnica, Maribor, Rače, Pragersko, Poljčane, Ponikva, Šentjur in Cdje. entjurje bila v tistih časih in obsegu L-J edina ‘občina’, ki je imela kar dve železniški postaji - Šentjur in Ponikva. Ponikva je bila postavljena predvsem za potrebe vleke vlakov preko železniškega hrbtišča Lipoglav. Opremljena je bila z za to potrebno opremo, kot sta lokomotivska obračalnica in vodna postaja za opremo lokomotiv. r~W a šentjursko lokacijo postaje so bili /Lj mnenja, da so kraji tod zanimivi in perspektivni. Sklicevali so se tudi na grad Rifnik, kajti tisti, ki so tukaj grad nekoč pozidali, so že vedeli, zakaj ravno tu. J~) azvoj železniškega prometa je po-JL\.menil deželam tehnični napredek in na blagovni menjavi odpiral svetovno tržišče. S svojim omrežjem, ki je v kratkem času prepredlo vso celino, je železnica vplivala na način gospodarjenja, odnose v družbi in urbanizacijo naselij. Železnica je omogočila prevoz velikih količin lesa, premoga ter drugih surovin in proizvodov, aradi tega smo prepričani, da na Z_—i našem področju niso gradili proge iz ljubezni do Slovencev, ampak za ekonomske potrebe. Geopolitični položaj Slovenije je bil takšen, daje nudil področje prehoda, vez in križišč. Tudi podatek, da po izgradnji proge Dunaj-Trst leta 1857 Slovenci dolgo nismo dobili nobenih novih prog, je dovolj zgovoren. Samo dobrim terenskim pogojem za izgradnjo železniških prog se imamo zahvaliti, da je proga stekla tako, kot jo poznamo še danes. GOZD ZA DUŠO IN ZA DENAR ANKETA Trije revirni gozdarji delajo na območju Šentjurja, potem ko so krajevno enoto zavoda za gozdove ukinili in jo priključili Celju. Če so lani po predhodnem žledolomu po gozdovih začeli rovariti lubadarji, letos razmere še niso povsem jasne. Žledolom je poškodoval drevesa, leto zatem je bil na pohodu lubadar, kakšna bo gospodarska škoda, se bo dejansko pokazalo šele čez leta. Ker je bistveno, da lastniki gozdov takoj začnejo čistiti gozdove, smo tudi letos pri pristojnih vprašali, kako kaže. Tudi letošnje vremenske razmere, ko je še za prvomajske praznike zapadel sneg, namreč niso bile povsem običajne. Gozdovi in kakovost vode »Zmrzal in pozni pomladanski sneg sta sicer naredila nekaj škode, vendar hujših posledic ni bilo. Prvi letošnji znaki napada podlubnikov še niso vidni, jih pa pričakujemo v naslednjih tednih,« razlaga Robert Hostnik z zavoda za gozdove. Deževno vreme, s katerim smo se soočili v maju, je ugodno vplivalo na vitalnost dreves, zlasti smreke, in na njihovo odpornost. DEJSTVA O mestnih drevesih Šentjurska enota zavoda za gozdove se je vključila v mednarodno prireditev European Forum on Urban Forestry, ki sojo v začetku meseca pripravili v Celju in Ljubljani. Ukvarjali so se z urbanimi gozdovi za prilagodljiva mesta, kako ustvariti okolje za raziskovalce, strokovnjake in ostale, ki delujejo na področju urbanega gozdarstva. Govorili so o prilagodljivosti mest, zdravju in dobrem počutju meščanov, upravljanju urbanih gozdov in mestnih dreves. Slovenija spada med najbolj gozdnate države Evropi, gozdovi pokrivajo več kot polovico njellt' površine. Večji del naših gozdov je na obmoti bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih 9Pl dov, ki imajo razmeroma veliko proizvodno sp0 sobnost. Ob letošnjem mednarodnem dnevu g°z dov so opozorili na to, kako drevesa zmanjšuje! površinski odtok vode in da to postaja pomernbe del upravljanja s padavinsko vodo. Vedno več gozdov Gozdnogospodarska enota Šentjur, ki zajebj gozdne in negozdne površine, meri 11.245 he* tarov. Površina gozdov se iz leta v leto poveČPl6' predvsem na račun zaraščajočih, za kmetijsko proizvodnjo manj primernih zemljišč. Na območju katastrskih občin Pletovarje, Primož, DEJSTVA Rifnik, Krajnčiča in Vodruž obsega površina gozda kar 50 odstotkov ali več celotne površine katastrske občine. Manjši ekonomski interes Ugotavljajo, da gozdarski potencial na šentjurskem območju ni v celoti izkoriščen, saj je glede na možni posek letno posekanih le okoli 50 do 60 odstotkov razpoložljivih količin dreves, ki so namenjena temu. Priložnost dodatnega vira zaslužka na kmetijah je proizvodnja in trženje energije iz obnovljivih virov, ki se počasi in v manjši meri šele razvija. Ekonomski interes lastnikov za gospodarjenje z gozdom je manjši, stroški pridobivanja so večji, težje je organizirati lastnike, zaradi česar je dobava lesne biomase iz gozdov v takih razmerah logistično zahtevnejša. Majsko deževje koristilo smreki Gozdovi. Zmrzal in pozni pomladanski sneg sta sicer naredila nekaj škode, vendar hujših posledic na Šentjurskem ni bilo. Lubadar. Gozdarji nestrpno čakajo prihodnje tedne, ki bodo pokazali, ali so podlubniki letos napadli ali ne. » Piše: Metka Pirc Šentjurski gozdovi lepi in čisti Tudi Šentjur oziroma kar celotna občina je podobno kot skoraj vsak slovenski kraj v bližini gozda. Slovenija je namreč dežela gozdov, gozdovi prekrivajo kar tri petine Slovenije. In kako Šentjurčani sobivamo z gozdom? » Spraševal: Denis Kresnik David Belina, Kalobje V gozd rad hodim nabirat gobe ali pa se do tja zapeljem z motorjem. Naš kraj je obdan z gozdom, tako da mi ni potrebno iti daleč. Včasih grem v gozd na kakšen pohod z družbo, saj vanj nerad hodim sam. Ponudba planinskih poti pa mislim, da bo zadovoljila vsakega turista ali obiskovalca naše občine. Matic Javornik, Grobelno Po gozdovih ne hodim veliko, če pa že, je to ob kakšnih priložnostih (prazniki, pohodi ...). Gozdovi po Šentjurju se mi zdijo dokaj lepi in čisti. Mislim, daje vedno več različnih poti po gozdovih, kar je seveda velik plus za občino, saj s tem tudi širimo turizem. Kristijan Medved, Šentjur Ne poznam veliko šentjurskih gozdov, saj nerad hodim v gozd. Rajši grem na kakšen sprehod ali pa kolesarit po mestu in podeželju. Drugače pa mislim, da imajo gozdovi v občini Šentjur velik turistični in gospodarski potencial, ki se počasi začenja izkoriščati, na primer s kolesarsko potjo okoli Slivniškega jezera in podobno. Boštjan Petek, Šentjur Rad zahajam v šentjurske gozdove, sploh ko je lepo in toplo vreme, ki ga je v zadnjem času veliko. Privoščim si krajše ture ali pa se podam na kakšen skupinski pohod. V poletnem času rajši hodim po gozdu, saj mi drevesa vseskozi delajo senco. Gozdovi pri nas so mi všeč, vseeno pa se tu in tam najde kakšno črno odlagališče, ki pa ga ponavadi dokaj hitro očistijo. novice @ Novice ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. uredništvo (Bsentjurskenovice.si PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Prihodnost kmetijstva na Šentjurskem! Na ugodnih legah so se ohranili vinogradi, prihodnost imajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kako naprej. Kmetijstvo v Šentjurju predstavlja pomembno panogo, ki daje delovna mesta in s tem možnost ustvarjanja prihodka. » Piše: Metka Pirc Več kot polovico vseh površin v uporabi v Šentjurju predstavljajo kmetijske površine. 63 odstotkov je tovrstnih površin, kar je nad slovenskim povprečjem, ki znaša 56 odstotkov. Kot ugotavljajo v novem programu razvoja podeželja, po rabi kmetijskih zemljišč obsegajo travniške površine, ki so osnova za živinorejo, največji del. V nižinskem delu območja so večje njivske površine, uveljavilo se je intenzivno kmetijstvo, ki pa ga danes izpodriva urbanizacija. Na ugodnih legah so se ohranili vinogradi, še so ohranjeni kmečki sadovnjaki, ki so pomembni zaradi ohranjanja avtohtonih sadnih vrst drevja. Značilna je razkropljenost zemljišč, ki ne omogoča učinkovite in lahke obdelave, zato predlagajo spodbujanje komasacije. Spodbujajo dopolnilne dejavnosti V programu razvoja kmetijstva in podeželja na Šentjurskem v prihodnjih petih letih načrtujejo dva ukrepa za razvoj osnovnih storitev. Obnoviti in razvijati nameravajo javno infra- strukturo na območju in izboljšati razvoj osnovnih javnih storitev na tem območju. Med ključnimi ukrepi so predvideli spodbujanje drobnega podjetništva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, še zlasti v povezavi z izkoriščanjem naravnega potenciala v okolju. Predvidevajo, da bo to prispevalo k boljši izkoriščenosti proizvodnih dejavnikov na kmetiji in diverzifikaciji dohodka. Med podpornimi dejavnostmi omenjajo zlasti predelavo, še posebej predelavo lesa, pridobivanje obnovljivih virov energije in turizem. Izkoristiti je treba potenciale »Razvoj kmetijstva in podeželja je ključnega pomena za razvoj območja občine in ohranjanje njene poseljenosti. Ukrepi morajo slediti dvigu konkurenčnosti in produktivnosti kmetijskih gospodarstev s ciljem doseganja boljše (optimalne) izrabe naravnih in proizvodnih potencialov, kar je ena od ključnih usmeritev za doseganje enakomerne razvitosti celotnega območja občine,« so še zapisali v omenjenem programu. L -»1 bi H If/l pj Ml IC ,,l" p ln| J Hr ■tj Z ./■ K P n r ” K DEJSTVA Načrtujejo: - urejanje vaških jeder, - izgradnjo in obnovo večnamenskih objektov, - ureditev razstavnih prostorov, - vzpostavitev in ureditev počivališč za avtodome, - ureditev športnih parkov in vzpostavitev športne oziroma športno-rekreacijske infrastrukture, - vzpostavitev, ureditev in nadgradnjo tematskih poti, - oživitev vinsko-turistične ceste, - ureditev nastanitvenih zmogljivosti. V Jurkloštru se sicer že nekaj časa vozijo preko novega mostu čez Gračnico, v maju pa so ga, poleg tistega v Lokav-cu, tudi uradno odprli. Novi most na regionalni cesti v Jurkloštru je nadomestil dotrajan in nefunkcionalni most iz leta 1955. Naložba v oba mostova je bila - skupaj s spremljajočo infrastrukturo - vredna dva milijona evrov, za mostova so porabili milijon, od tega je 85 odstotkov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Krajani Jurkloštra so pripravili priložnostno prireditev, mostova pa sta v uporabo slovesno predala minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in župan Občine Laško Franc Zdolšek. Novi most čez Gračnico. moomi™Laško. ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (7) Nastija Močnik, vodja šentjurske izpostave Javnega sklad za kulturne dejavnosti. V maju so koordinirali vrsto prireditev. Str.© Mihaela Kotnik, predsednica Čebelarskega društva Šentjur. Na praznovanju 110 letnice so šentjurski čebelarji dokazali, da so tudi dobri pevci. Str. Bojan Jelen iz Strelskega društva Rifnik Šentjur. Ob praznovanju 10 letnice društva osvojil Veliki Pokal Rifnika. Str© Stanko Zupanc, vodja ljudskih pevcev Jesensko cvetje. Ob 10. obletnici so do zadnjega sedeža napolnili veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra. Str.© Tomaž Koštomaj, komik in pisec. Bolj znan pod imenom Tom Costo. Izdal svojo drugo knjigo. Str.© Rado Palir, šentjurski literat, pesnik, upokojeni psiholog, predsednik odbora društva izgnancev, funkcionar društva taboriščnikov. Svetovljan ^ Str.© Marija Kladnik iz Dobja pri Planini. Nov obraz, nova ponudba na šentjurski tržnici. Str.© Teme M ES EC A KAM SO IZGINILE RAČKE IZ PEŠNICE? str. 9 Samo pet. Toliko račk so to pomlad našteli Šentjurčani v Pesnici. Je res, da jih je občina uka-zala odstreliti? ŠENTJURSKI GOZDOVI LEPI IN ČISTI str.*,5 Površina gozdov se tudi na Šentjurskem iz leta v leto povečuje, predvsem na račun zaraščajočih, za kmetijsko proizvodnjo manj primernih zemljišč Gozdnogospodarska enota Šentjur, ki zajema gozdne in negozdne površine, meri 11.245 hek-tarov. V desetih dneh je bilo na Šentjurskem izvedenih mnogo kulturnih dogodkov. Sodelovala so številna društva, šole in vrtec, skupno okoli 400 posameznikov, kar je izjemna številka. PRI NJIH JE POKOPAN GUZEJ, SLOVENSKI ROBIN HOOD str.™ Krajevna skupnost Prevorje sodi med manjše krajevne skupnosti občine Šentjur. Pa ima malo več kot 730 prebivalcev. ŽIVIJO NA RAJSKEM OTOKU str. 12 Obiskali smo družino Leljak Jurenec, ki živi na Rajskem otoku na Proseniškem in tu uspešno vodi gostinsko dejavnost. Ste vedeli, da je tu nekdaj bila svinjska farma? TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE str. s Naletela na skupinp^nspnirJ . sobotno oddajo Radia Rogla 'Beseda Še|VaSa ie Poklicala poslušalka Tatjana iz ben • a" (-)Pozorila je, daje v Šentjurju pred c. clnskim servisom OMV in ob cesti v f?h Polno gosenic. Srm 3S' nov'narji so trditev preverili in na črn °^U Pr‘ bencinskem servisu res odkrili e gosenice. S servisa so nato sporočili, da obM'6*6 zatrb' Za več informacij smo se ko ! 'S® na Medobčinsko redarstvo, Javno Pbrr|ili še r _________________________________ Jpta podjetje Šentjur in VOC, ki je Nih“Zen za VZ(lrževanje regionalnih cest. gjecjCe 0(1 njih ni prejel obvestila ali prijave gosenic. Črne gosenice so potomke priljubljenega in pogostega metulja pri nas-dnevnega pa-vlinčka. Metulji ličinke večinoma odlagajo na koprivah, s katerimi se gosenice potem prehranjujejo. Včasih pa se zgodi, da jih pomotoma odložijo na kakšno drugo rastlino, kar se je zgodilo tudi v Šentjurju. Gosenice se zabubijo in izležejo nekje sredi junija. Znajo biti požrešne, sploh v skupinah. Če metulj ličinke odloži na zelenjavo, jo bodo gosenice z veseljem pohrustale, kljub temu da naj bi njihova prvotna hrana bila kopriva. Čeprav gosenice izgledajo neprijetno, kasneje iz njih nastane prikupen metuljček. (DK) Kljub temu da gosenice izgledajo zelo neprijetno, iz njih kasneje nastane lep metulj. ŠTEVILKA MESECA ' 400. LJUDI JE SODELOVALO V MAJSKEM TEDNU LJUBITELJSKE KULTURE NA ŠENTJURSKEM. (s) Kultura ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. —™ urednistvo@sentjurskenovice.si Gledališka predstava OŠ Slivnica pri Celju Grozni Gašper je zakon. Foto: Mastna močo* V Tednu ljubiteljske kulture pestro 400. Toliko ljudi je sodelovalo v majskem Tednu ljubiteljske kulture na Šentjurskem. Kultumo-umetniški dnevi v enotah VrtCa Šentjlir.Foto: Vrtec Šentjur Delavnica poslikava rut na Podružnični osnovni šoli Prevorje. Foto:kop™* V desetih dneh je bilo tudi v občini Šentjur, ki je že tako poznana po bogati kulturni produkciji skozi vse leto, izvedenih mnogo dogodkov in prireditev. Pri tem so sodelovala številna kulturna društva, šole in vse enote Vrtca Šentjur, skupno gledano pa okoli 400 posameznikov, kar je za šentjursko občino izjemna številka. Dogajanje je koordinirala in spodbujala Območna izpostava Šentjur Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Obiskovalci so tako lahko obiskali javne vaje društev, uživali v pevskih in gledaliških nastopih osnovnošolcev, si ogledali razstavo lokalnih likovnikov in odprtega ateljeja, se zabavali ob gledališki komediji, občudovali stvaritve literarnega jama, prebrali novo avtorsko knjigo ali prepevali ob znanih ljudskih napevih. Še prav posebno pa se je izkazal Vrtec Šentjur oziroma vzgojiteljice, ki so poskrbele, da so se otroci vsak dan kulturno izobraževali. Imeli so kar nekaj umetniških delavnic, obiskala pa jih je tudi otroška gledališka skupina in lokalni kulturni ustvarjalci (likovniki, folklorniki, glasbeniki...). (NN) LIKOVNIKI RAZSTAVI 'Ljubezen in mir' šentjurskih likovnikov V Galeriji Zgornji trg so odprli razstavo slik Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik. Razstava nosi naslov Ljubezen in mir. Članica društva in likovna pedagoginja Katja Gajšek je pojasnila, da sta ljubezen in mir zelo široka pojma, ki ju je težko povedati z nekaj besedami, kaj šele naslikati. Zato so obiskovalci na razstavi lahko videli ogromno različnih podob, s katerimi so likovni ustvarjalci predstavili temo razstave. Program so z ljudskim plesom popestrili člani Mladinske folklorne skupine Lintvar ter Olgica Krampi z recitiranjem svojih pesmi. (DK) Vsaka slika predstavlja svojo ponazoritev pojmov ljubezen in mir. Razstava je takoj pritegnila pozornost mimoidočih. Fotografije Josipa Pelikana v Šentjurju V maju je bila na Mestnem trgu v Šentjurju na ogled razstava fotografij Josipa Pelikana 'Mesto pod škornjem: okupirano Celje (1941-1945). Gostujočo razstavo Muzeja novejše zgodovine Celje je predstavil avtor dr. Tone Kregar. Povedal je, da gre za utrinke, ki želijo ponazoriti pestrost, večplastnost in tudi tragiko okupacije slovenskega prostora. Z dogodkom so se poklonili spominu na poročnika Franja Malgaja in 9. maju, dnevu zmage nad nacizmom in fašizmom, kije tudi dan Evrope. (DK) Šentjurčana nči A[pG-Donava-Ja&drj^ Člana Društva likovnih umetni- letu 2017 razstava orihaia tudi v ISSETl' dl Člana Društva likovnih umetnikov Rifnik Šentjur Dragan Podo-vac in Martin Čater sta zastopala Slovenijo na slikarski koloniji Al-pe-Donava-Jadran. Na koloniji je sodelovalo 30 slikarjev in kiparjev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Nastala dela gredo na razstavo na Dunaj, v Budimpešto, Zagreb, Hlebine in Ptuj. V letu 2017 razstava prihaja tudi v Šentjur. Ob tej priložnosti sta šentjurska likovnika občini Hlebine izročila donacijo novih igrač za njihov vrtec, ki ga bodo odprli v jeseni. (DK) Šentjurska likovnika sta načelnici občine Hlebine podarila nove igrače. - Aktualno (T PREVERJAMO Kam so izginile račke iz Pesnice? Samo pet. Toliko račk sov to pomlad našteli Šentjurčani v Pesnici. Je res, da jih je občina ukazala odstreliti? » Piše: Denis Kresnik Na Šentjurske novice in oddajo Beseda je vaša Radia Rogla se je obrnila občanka, ki jo zanima, ali je res, da letos v potoku Pesnica v Šentjurju ni račk oziroma jih je samo pet, ker so ostale pobili lovci z dovoljenjem Občine Šentjur. »Pesnica je umazana reka, v katero se izteka vsa kanalizacija iz hiš in blokov, ko vidiš notri račke, si misliš, glej to je življenje, mogoče pa le ni tako hudo. Bila sem v drugih večjih mestih, recimo v Angliji, vidiš ogromno življenja, labodov, račk, pri nas bi pa kar vse pobili, hudo mi je in sram meje, če je res,« je še napisala. Tudi »občina« ima račke rada Naši novinarji so obiskali Peš-nico in res našteli pet račk, vrste raca mlakarica. Na Občini Šentjur so zatrdili, da zagotovo niso izdali nobenega dovoljenja za ubijanje rac. Pregon rac iz Pešnice jim tudi ni v interesu, saj račke v mestu lepo doprinesejo k njegovi podobi. Pri Lovski zvezi Slovenije so povedali, da je lov oziroma uboj rac v tem času prepovedan, saj njihova lovna doba traja od 1. septembra do 15. januarja. Zagrožena kazen za lov na race zunaj lovne dobe se V Pesnici je v tem času manj rac, verjetno je to posledica valjenja jajc. V tem času se račke namreč skrijejo. Tili smo srečati na obrežju konec maja. giblje od 200 do 2000 evrov. Se skrivajo? Obstaja pa možnost, da se račke skrivajo kje drugje v Šentjurju. Prav v tem času se namreč končuje njihova »sezona« valjenja jajc. Race lahko začnejo nesti jajca že februarja, po navadi pa od konca marca do sredine maja. Je pa res, da se race včasih tudi same preselijo. Lani so tudi meščani v Slov. Konjicah naenkrat zaznali, da ni več račk v ribniku v mestnem parku. Tisto sezono se niso vrnile. Držimo pesti, da bodo Šentjurčani kmalu videli »svoje« račke v Pešnici, posebej veliko jih bodo lahko verjetno videli v jeseni, saj se v tistem času združijo v jate. Race ostanejo »poročene« več let Raca mlakarica ima od čutil izredno dobro razvit vid in sluh ter tudi okus. Je izvrstna letalka in pri letu dosega hitrost več kot 80 km/h (v času poletne menjave perja pa sposobnost letenja izgubi). Sicer pa se premika tudi s plavanjem in hojo. Nerada se potaplja, razen ob nevarnosti. Pri hranjenju se po navadi potopi le toliko, da je njen zadnji del še vedno nad vodo. Mlakarica lahko doseže razmeroma visoko starost, tudi do 20 let. Je vsejedka: hrani se z rastlin- sko in živalsko hrano, pri čemer znaša delež rastlinske hrane približno 90 odstotkov. Hrano išče v vodi in na kopnem. Raco mlakarico uvrščamo med enoženske (monogamne) vrste, kar pomeni, da ima en samec le eno samico. Po navadi traja taka monogamna vez več let, čeprav niso redki tudi racmani, ki po oploditvi samice, ko ta začne valiti, iščejo nove samice, ki so še brez samca. Raca znese približno 7 do 17 jajc, redkeje več. Ko se mlade rač- ke izvalijo, jih raca hitro odpelje v vodo. Mlade race začno leteti po 7 do 8 tednih. Pozimi in v času razmnoževanja so racmani v svatovskih barvah. Foto Lovska zveza Slovenije. La 25 LET SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKA SLOVENIJA 7 OBČINA ŠENTJUR Občankam in občanom, državljankam in državljanom, iskreno čestitam ob dnevu državnosti in 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije. Vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost Občine Šentjur ob državnem prazniku, ki bo v OŠ Blaža Kocena Ponikva 24. junija 2016, ob 20.30 uri. Slavnostni koncert »Moja dežela« pripravlja Pihalni orkester Šentjur, nastopili bodo člani Mepz Zarja Šentvid, MePZ Sonce ter solisti Matic Plemenitaš, Matevž Pušnik m Mitja Kamplet mag. Marko Diaci župan Občine Šentjur @ Aktualno Nasmejani člani stranke SMC v novem prostoru, za katerega upajo, da bo še bolj povezal občane s stranko. Odprli novo poslansko pisarno V maju so v Centru Selič odprli novo poslansko pisarno Stranke modernega centra (SMC). Slavnostni trak sta prerezala predsednik lokalnega odbora SMC Šentjur Peter Jevšinek in poslanka SMC v Državnem zboru Anita Kolesa. Obiskovalci so si lahko ogledali nov prostor, sledila pa je priložnostna pogostitev. Prisotni so bili tudi predsednik dr- žavnega zbora in podpredsednik stranke SMC dr. Milan Brglez, namestnik generalnega sekretarja stranke SMC Horst Hafner in župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Po odprtju pisarne se je dogajanje prestavilo v Ipavčev kulturni center, kjer je potekal pogovor o prihodnosti Slovenije v Evropski uniji. DOM STAREJŠIH ŠENTJUR Kako zagotoviti prijazno domovanje v starosti? O življenju varovancev Doma starejših Šentjur in o zadnjih projektih, ki zvišujejo kakovost življenja v domu, so govorili na posvetu o sodobnih pristopih institucionalnega varstva starejših. Posvetu so se pridružili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, igralka Milena Zupančič, strokovnjak s področja poznavanja sodobnih evropskih pristopov institucionalnega varstva starejših Franci Imperl, direktorica Centra za socialno delo Šentjur mag. Anica VVeber, predsednica Društva upokojencev Šentjur Sil- va Koželj in direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razboršek. Med izjemnimi projekti v šentjurskem domu najdemo tudi t. i. Oazo - prostor za stanovalce v zadnjem stadiju demence, s katerim so dvignili standarde nad slovenske. V domu želijo zgraditi še prizidek, s katerim bi povečali bivalne kapacitete. Največ pa se bodo posvečali izboljšanju kakovosti bivanja varovancev. Da že zdaj dobro delajo na tem področju, dokazuje certifikat Družini prijazno podjetje, ki so ga prejeli v maju. (DK) Dom starejših Šentjur je obiskala tudi igralka Milena Zupančič. ŠPORT ZA VSE Na Ponikvi tekmovali in se zabavali Sajenje rožic. Pa hoja po različnih podlagah in čez ovire, metanje žoge na koš, razvrščanje po barvah, lovljenje ribic, udarjanje balonov in brcanje na gol. Vse to se je dogajalo na regijskih igrah MATP za celjsko-koroško regijo, ki jih je organiziral Varstve-no-delovni center Šentjur v sredini maja. MATP je okrajšava za Motor Activities Training Program - gre za športni program, ki je namenjen osebam s težjimi in težkimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Vadba zajema vsa glavna področja grobe in fine motorike. Tekmovanja, ki je potekalo v Osnovni šoli Blaža Kocena na Poni- Udeleženci so se preizkusili v različnih disciplinah. kvi, seje udeležilo 8 ekip s 25 tekmovalci. Na koncu so za svoj trud prejeli medalje, ki jih je podelil predsednik Športne zveze Šentjur, Klemen Zdolšek. Vsak tekmovalec je prejel tudi priznanja iz rok direktorja regijskega zavoda Varstveno-delovnega centra Šentjur, Leona Štembergerja. Za zaključek so organizatorji za vse udeležence pripravili zabavne igre s ponjavo ter zabavo s plesom. (DK) Na svečanosti je Teo Hrvoje Oršanič dr. Miru Cararju podaril knjigo Naravni parki Slovenije, ki je izšla ob jubileju. Kozjanski park je slovenski biser Zadnjo sredo v maju so v Kozjanskem parku, drugem najstarejšem zavarovanem območju v Sloveniji, svečano obeležili 35 let delovanja. Kot je poudaril direktor Kozjanskega parka, Teo Hrvoje Oršanič, pot, ki so jo v 35 letih prehodili, ni bila lahka. Ves čas so sledili načelu sožitja med naravo in ljudmi in razblinili stereotipe o življenju v zavarovanem območju. Razvili so veliko dobrih parkovnih praks. Te med drugim nudijo priložnosti za razvoj regije, tudi na področju gospodarstva. Tako je danes, je še poudaril Oršanič, Kozjanski park vse pomembnejši člen pri razvoju Kozjanskega. »35-letnica Kozjanskega parka nam daje dober elan, zanos, da mora biti Slovenija zelena,« je na svečanosti povedal slavnostni govornik dr. Miro Cerar. Poudaril je še, da je Kozjanski park eden od biserov Slovenije in ima potencial tudi v turizmu, ne masovnem, pač pa premišljenem, zelenem, ki bo ohranil naravo in čistočo. V Kozjanskem parku so ponosni na predano ekipo in številne projekte in produkte. (AV) ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Ponosni na Šentjur (Tl) MOGOČE NEKOČ DOBRIN5KE TOPLICE Zdravilna moč vode z Dobrine pa je izjavil, da tega nikoli ne bi verjel, če ne bi videl na lastne oči. »Takšnih in podobnih zgodb je še veliko,« pravi Danica Recko. Domačini pravijo, da so po shojenosti okoli izvira ugotovili, da imajo to vodo zelo rade tudi živali, ki se sem pogosto pridejo odžejat. Strokovne ugotovitve Grajski vrelec na Dobrini. Z Dobrine se že iz davnih časov širijo zgodbe o močnem zdravilnem učinku vode iz grajskega vrelca. Zgodbe o tem so zapisane tudi v knjigi Legende grofije Zusemske. Izvedeli smo, da je kljub skromni ali nikakršni promociji vrelca povpraševanje po tej vodi še danes aktualno. O vrelcu smo se pogovarjali s predsednico Društva IZVIRI Dobrina, Danico Recko. » Piše: Tomaž Pritekel] Danica Recko živi neposredno ob grajskem vrelcu na Dobrini, kjer je pred leti stal še bazen, napolnjen z vodo, za katero domačini trdijo, da ima močan zdravilni učinek. »Tudi sama lahko iz prve roke potrdim, da voda iz vrelca resnično pomaga. Meni je pomagala pri odganjanju slabosti, ki so mi jo povzročili želodčni kamni. Po pitju te vode je slabost hitro minila,« pravi Danica. Mnenja je, da bi bilo potrebno vrelec bolj promovirati. Zadnja leta se namreč na tem ni naredilo prav veliko. Nedavno je umrl še nekdanji lastnik iz Kranja, kar je še dodatno vplivalo na upočasnjen razvoj promocije. Vsekakor pa ima grajski vrelec z Dobrine bogato zgodovino z veliko zanimivimi zgodbami. Legende V knjigi Legende grofije Žusemske, avtorja Daniela Artička, je zapisana zanimiva legenda, ki pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci, od katerih je nekdo med lovom omagal od slabosti in bruhanja. Ko so ga po snegu vlekli na Dobrino, od koder bi ga s konjem spravili na Žusemski grad, so v visokem snegu opazili zaplato kopnega in tekoče vode. Ko se je bolnik te vode napil, mu naj bi kmalu odleglo. Zato so graščaki k izviru še dolgo pošiljali svoje hlapce po vodo. Na podoben način naj bi ozdravel tudi cesarski pisar, ki si je ozdravil kožne izpuščaje tako, daje popil ogromno zdravilne vode in se z njo tudi umival. Domačini pravijo... Po izjavah domačinov naj bi imela voda iz grajskega vrelca na Dobrini zdravilne učinke tako za notranje organe kot tudi za zunanja obolenja. Daničin sin, Silvester Recko, pravi, da se je z zdravilno vodo uprl kurjemu očesu na nogi, ko je izvedel, da bi moral na operacijo v bolnišnici čakati več kot dva meseca. Po kopeli na izviru je izrastek popolnoma izginil in tako operacija sploh ni bila potrebna. Lesen bazen, ki so ga ob izviru napravili okoli leta 1988. Foto arhiv Danice Recko. Danica in Martin Recko ob izviru zdravilne vode na Dobrini. Krajanka Loke pri Žusmu, ki je delala v tovarni MODA Šentjur, se spominja, da je imela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja hude bolečine v zapestju. Po desetih dneh kopanja roke pri izviru so bolečine popolnoma prenehale. Zdravilna voda z Dobrine pa je po zgodbah domačina pomagala tudi živini. Spominjajo se namreč živinorejca, ki je s to vodo polival kravo, ki ji je živinozdravnik po pregledu velike bule na hrbtu diagnosticiral 'mramor', ki se zdravi z operacijo ali zakolom. Po mesecu dni polivanja z vodo je bula na kravinem hrbtu popolnoma uplahnila, živinozdravnik Nekoč bazen za namakanje Pred skoraj 30 leti so ob vrelcu zgradili lesen bazen, ki so ga v naslednjih letih nadgradili z betonskimi stenami. Zaradi pomanjkanja časa in interesa krajanov za vzdrževanje so bazen kasneje podrli. »Mogoče bodo pa končno prenehali zamenjevati Dobrino z Dobrno, ko bodo nekoč tod stale Dobrinske toplice,« v smehu pove Danica Recko, ki se spominja, da se je v bazenu kopalo dosti otrok iz okoliških družin. (Z leve) Rudi Drame, Terezija Drame (oče in mati Danice Recko) in Julijan Kos pri spomladanskem čiščenju bazena okoli leta 2001. Foto arhiv Danke rki® Dr. Ivan Moser pravi, da je pri sodelovanju v strokovni obdelavi vrelca ugotovil, da je voda v Dobrini nedvomno mineralno bogata. »Osebno sem prepričan, da je izvir vode v Dobrini res zdravilen,« pravi. »Voda bi prišla prav vsaj pri zdravljenju kroničnega gastritisa, ledvičnih kamnov in kroničnega bronhitisa. S kopanjem v vodi pa lahko z vodo pripomoremo pri rehabilitaciji raznih poškodb.« Na podlagi opravljene analize je razvidno, da ima voda z Dobrine višjo vsebnost mineralnih snovi kot voda z Dobrne, Dolenjskih toplic, Krapinskih toplic in Šmarjeških toplic. Prav tako naj bi voda vsebovala za 30 odstotkov več kalcija in magnezija kot voda iz Čateških toplic. Koncert Ota Pestner j a in a eappolJa zbora Greesus nedelja, 19.6.2016 ob 19.00 uri Ipavčev kulturni center Šentjur CENA VSTOPNICE V PREDPRODAJI JE 13C, NA DAN PRIREDITVE 15E IN 6€ ZA P0M02N0 SEDIŠČE ____ DEJAVNOST PODPIRA OBČINA ŠENTJUR @ Na obisku Rajski otok na Blagovni. Na Pro-seniškem, v Krajevni skupnosti Blagovna, leži majhen ribnik z otočkom. Ta je nekoč pripadal posesti sv. Heme, kasneje Habsburžanom in kot zadnjemu plemenitemu vitezu Hugu Berk-su. Celotna posest je v zadnjih desetletjih doživljala lastniške spremembe, danes pa je ribnik z otokom v zasebni lasti družine Leljak Jurenec. » Piše: Tomaž Pritekel] Ribnik leži južno od Blagovne in je bil nekoč del arhitekturnega kompleksa z bogato zgodovino. Pred več stoletji, v času Habsburžanov, je bilo na mestu, kjer je danes ribnik, močvirje. Na majhnem otoku je po ustnem izročilu stal paviljon, kamor se je grofica z bližnje graščine zatekala na zmenke s svojim generalom, zaradi česar je bila izgnana iz naselja. Pred prvo svetovno vojno je bila na tem mestu svinjska farma, po drugi svetovni vojni pa so tod redili gosi, ki so zaradi slabe urejenosti pobegnile. Država je nato zemljišče v upravljanje predala ribičem, ki so jezero poglobili in gojili ribe. Po denacionalizaciji je zemljišče posta- Damjan in Kristina Leljak Jurenec sta zeml|isce odkupna preo i / ieu. lo zasebna lastnina. Družina Leljak Jurenec je zemljišče odkupila pred 17 leti, leta 2001 pa je na otoku zaživela gostinska dejavnost, sprva z majhno okrepčevalnico, danes pa je tam gostišče, ki sprejme okoli 140 ljudi. Zanimiv ekosistem Romantičen in intimen prostor na Blagovni je zaradi svoje izjemnosti postal visoko varovana naravna vrednota državnega pomena. V ribniku namreč uspeva redka rastiinska vrsta vodni orešček, v okolici pa ogrožene vrste trstičja in šašja. Ribnik je med drugimi tudi življenjsko okolje zelene žabe, navadne krastače in bele štorklje, ki domuje v neposredni bližini Rajskega otoka. Ob ribniku lahko parkiramo vozilo na prostornem parkirišču, od koder nas pot vodi čez mostiček, kjer se nam izza grmičevja odpre simpatičen pogled na Rajski otok. Na samem začetku nas pozdravi majhna hiška, namenjena zabavam za najmlajše. Sredi otoka stoji hiša, v kateri živijo lastniki zemljišča, in gostišče, ki nudi pestro gostinsko ponudbo. Pascale Emily Jurenec, hči lastnikov, Damjana in Kristine Leljak Jurenec, pravi, da gostje na Rajskem otoku največkrat praznu- Urejenost notranjih prostorov je vključno s hrano vedno prilagojena gostom. Rajski otok v večerni romantiki. jejo jubileje, krste, obhajila, birme in poroke. Gostišče je odprto samo za zaključene družbe, kar strankam omogoča intimnost in prilagodljivost njihovim željam. Sprejemajo~skupine od 10 do 140 oseb. Gostje se lahko okoli otočka zapeljejo s čolnom ali pedalinom, lahko pa se odpravijo tudi na krajši izlet in ogled okoliških znamenitosti. Za strokovno vodenje poskrbi hči, ki je tudi lokalna turistična vodička. Dejavnost večinoma znotraj družine Obisk otoka je možen samo v skupinah ob predhodni rezervaciji. Gostom nudijo celotno gostinsko ponudbo, ki jo individualno prilagajajo. Za obiskovalce namreč pripravljajo različne kulinarične specialitete po naročnikovih željah. Izredno sposobnost v kuhinji dokazuje lastnik Damjan, ki sam obvlada kuho tudi za 100 ljudi in več: »To je res izziv, ampak gre, če si vse pravilno in pravočasno pripraviš.« Sprejme vsak iziv, da le ugodi strankam. Za pripravo atmosfere, prostora in tehnično izvedbo skrbi Kristina Leljak Jurenec. Poleg njiju pa za trženjski del, sestavo ponudb in strežbo skrbi Pascale Emily. Tako delo v večini poteka znotraj družine, ob večjih skupinah pa jim na pomoč priskočijo tudi študentje. Nadaljevanje tradicije ni težava, pravijo, saj tudi najmlajšega člana družine delo v gostinstvu zelo veseli. Šentjurčani (B) NASTIJA MOČNIK Brez kulture bJLhililiBil'**i Diha s krajem. Je ena tistih, ki vedno znova rada pride na delo in brez težav potegne v popoldan ali večer. » Piše: Metka Pirc Številni ljubiteljski ustvarjalci na področju kulture dajejo Šentjurju utrip in poskrbijo, da se vsak teden kaj dogaja. Pa ne le v Šentjurju in Dobju, tudi v ostalih krajevnih skupnostih je živahno. V Zvezi kulturnih društev Šentjurje združenih 29 društev, eni so bolj, drugi manj aktivni, lavni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Šentjur pa pripravlja razna srečanja za ljubiteljske kulturnike, ki ustvarjajo v njih. Od jeseni izpostavo tudi uradno vodi Nastija Močnik, ki je na tem mestu že leto in pol. Nadomestila je dolgoletno vodjo Anito Kolesa, za katero Močnikova pravi, da je izvrstno tlakovala pot ljubiteljske kulture in je treba le nadaljevati s takim tempom. Želi pa si, da bi Šentjur dobil tudi odraslo gledališko skupino. Gledališko ustvarjanje je namreč tisto, ob katerem Močnikovi še posebej zaigra srce. Bili so časi, ko se je tudi sama preizkusila v igranju, potem je v rit- mu delovnih obveznosti to postavila na stran. Prihaja pa čas, ko upa, da bo lahko šentjurskemu kulturnemu utripu dodala še svoj prispevek. Izjemna zastopanost ljubiteljskih dejavnosti V Šentjurju in Dobju, ki ju pokriva šentjurska izpostava Sklada, so dobro zastopane tako dejavnosti glasbe, gledališča, folklore, likovne in literarne dejavnosti. Manj je plesa, filma, ki se ga spodbuja na nacionalnem nivoju, pa ni. »Izjemno zastopana je glasba, sploh vokalna, saj pri nas deluje cel kup zborov,« razlaga Močnikova. V zadnjem aprilskem tednu se je kar 13 odraslih zborov in vokalnih skupin predstavilo na reviji. Pestro je na področju instrumentalne glasbe, ustvarjalna so otroška gledališča in odrasli gledališčniki v Šentvidu pri Planini. Živahni so folkloristi, na likovnem in literarnem področju se v dejavnosti povezujejo najrazličnejše generacije. Z ustvarjanjem raziskujejo talente »Ljubiteljski kulturniki so v marsikaterem kraju tisti, ki držijo pokonci družbeno življenje in kulturo nasploh. Še posebej je to pomembno v manjših mestih, kot j e Šentjur, kjer težko izpeljemo projekte velikih. Nastija Močnik je izkušnje in poznanstva pridobivala že kot predsednica študentskega kluba, svojo pot nadaljuje na področju kulture, kjer čuti posebno POSlanStVO.Foto osebni arhiv Začenja se Šentjursko poletje Junija se intenzivno društveno dogajanje nekoliko umiri, začne pa se Šentjursko poletje, v katerem so nekatera društva in JSDK tudi zelo dejavni. „ , ., Kot pove Močnikova, bodo jeseni v okviru Ipavčevih kulturnih dni spet organizirali dogodek Musiča Academica, na katerem se predstavljajo šentjurski študenti glasbe in glasbene pedagogike. Ogromno jih je v naših krajih, dogodek pa je idealna priložnost, da se pokažejo domači publiki. Mušico Academio so prvič predstavili lani, zaradi izjemnega odzivajo bodo pripravili tudi letos. Obeta pa se tudi nov gledališko-glasbeni abonma Gustav 2016/2017, v katerem bodo znova skušali v Šentjur privabiti pet raznolikih in aktualnih predstav z zvenečimi igralskimi imeni. mmm Društva skušajo spodbujati, da se povezujejo tako finančno kot organizacijsko. r°t° osebni arhiv Člani društev poskrbijo, da se vsak teden nekaj dogaja in da lahko izbiramo med različnimi prireditvami. Z ustvarjanjem pa raziskujejo tudi svoje talente. Zaradi vsega tega je ljubiteljska kultura izjemnega pomena,« pove. Hud življenjski tempo in druženje Močnikova je Šentjurčanka z vsem srcem. Izkušnje pri organizaciji je pridobivala že kot predsednica šentjurskega študentskega kluba, razvijala je socialno mrežo, kiji pomaga tudi v novi službi. Pravi, da zelo rada prihaja v služ- bo in da brez težav dela tudi popoldne in zvečer. Že res, da danes na splošno ni denarja, a je kultura pribežališče mnogim. Dmštva skušajo spodbujati, da se pri organizaciji dogodkov povezujejo tako finančno kot organizacijsko. »Ljudje danes potrebujejo kulturo. Življenjski tempo je hud, služba naporna in temu je treba dodati družinske obveznosti. Druženje v kulturnih društvih pa daje zadoščenje, ki ga ljudje v realnem življenju med vsemi obveznostmi ne najdejo. Če kultura ne bo del našega življenja, bomo lahko le še roboti, to pa nam ni v interesu,« razmišlja Močnikova. ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI. KOR K Blagovna skrbi za krajane v vaseh Dole, Prose-niško, Primož, Repno, Lokarje, Zlateče, Goričica, Cerovec in del Ogorevca, ki skupaj štejejo 460 gospodinjstev. ANKETA Kristina Leljak Jurenec, predsednica KORK Blagovna, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok Starejšim z obiski in prireditvami zanje sporočamo, da niso pozabljeni in sami, ampak da so del našega kraja. Pomembno je, da smo jim pripravljeni podariti svoj čas, česar so najbolj veseli. Za darila, ki jim jih prinašajo, jim ni toliko kot za pogovor z nami. Helena Rojec, univ. dipl. bibliotekarka Kot knjižničarka sem skupaj z dragimi nameravala organizirati knjižni krožek za starejše, kar smo predstavili tudi na srečanju starostnikov. Vendar ga nismo realizirali, ker je bil preslab odziv. Poskusili ga bomo uvrstiti v program tudi naslednje leto. Anže Rezar, predsednik KS Blagovna, dipl. ing. gradbeništva Pred tremi leti smo obnovili delovanje KORK Blagovna. Prej so se naši krajani spraševali, kaj se je zgodilo z RK. Ko so starejši bili zopet vabljeni na srečanja, so začutili, da nekaj pomenijo v tem prostora. KS je s tem pridobila povezavo in delovanje na socialni ravni. Srečanje Starejših. Foto artiiv KORK Blagovna Tri leta. Toliko spet dejavno deluje Rdeči križ na Blagovni. Vsi so zelo zadovoljni. V Krajevno organizacijo Rdečega križa (KORK) Blagovna spadajo vasice od Dol do Cerovca. Organizacija bolj intenzivno deluje zadnja tri leta in ima več poslanstev. Pred tem je bolj mirovala. Skrb za starejše KORK Blagovna organizira srečanja starostnikov, na katera pride od 60 do 80 udeležencev. Do zdaj so priredili tri srečanja v gostišču na Rajskem otoku, kamor so starostnike pripeljali svojci. Na- za starejše v Šentjurju, Štorah, v Vojniku in Šmarju. Brezplačne meritve in še kaj Aprila letos so zdravstveni delavci Zdravstvenega doma Šentjur krajanom brezplačno merili krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Marca pa je izobraževalni center Eksena Šentjur v okviru projekta MI SMO ZA za otroke v šolski telovadnici priredil lutkovno predstavo Dinozaver Tiko in veliki zob, nato je sledila delavnica o strpnosti za otroke. Prisotnih je bilo 70 otrok in 60 odraslih. V uvodu so predstavili deklaracijo o načelih strpnosti. Prisotni so menili, da bi takih delavnic moralo biti več. Socialno pomoč krajanom nudi Območno združenje RK Šentjur. vadno jim priredijo kratek kulturni program, na katerem nastopajo otroci in odrasli, jih pogostijo in jim izročijo simbolična darila. Tam se srečajo s šentjurskim županom, mag. Markom Diacijem, ali njegovim pooblaščencem ter predsednikom KS Blagovna, Anžetom Rezarjem. »Srečanja so se pokazala za zelo pozitivna, saj se mnogi starejši dolgo časa niso srečali. Tako imajo priložnost, da spregovorijo, se zabavajo in nasmejejo, tudi zaplešejo. Lahko predstavijo svoje 'konjičke'. Tako sta se predstavila Hermina in Franc Rančigaj, ki zbirata gramofonske plošče z domačo in tujo glasbo,« pove Kristina Leljak Jurenec. Ob okroglih jubilejih poverjeniki jubilante obiskujejo v domovih JUBILEJ 95 let Julijane Klemenčič Julijana Klemenčič je najstarejša v KORK Blagovna. Rodila se je na Planini pri Selnici kot prvi otrok v bogati kmečki družini Tiselj, za njo jih je prijokalo na svet še šest. Zdaj živi poleg nje samo še njena najmlajša sestra. Osnovno šolo je obiskovala na Planini. Kot najstarejša od otrok je morala že zgodaj prijeti za kmečko delo, ki ga nikoli ni zmanjkalo. Med drugo svetovno vojno je doma pri delu nadomeščala dva brata, ki sta bila v nemški vojski, in dva brata, ki sta bila pri partizanih. Delala je na kmetiji, partizanom pa je prala perilo in jim kuhala. Po vojni je obiskovala kuharski in šiviljski tečaj in si pridobila znanje, ki ga je s pridom uporabljala za svojo družino. Moža je spoznala, ko je bila na obisku pri svojem bratu v Apačah pri Gornji Radgoni. Rodila je sina Gvida in Andreja. Družina je nato živela v Šentjurju in v Dolah, kjer sta z možem kupila staro hišo in jo obnovila. Julijana je skrbela za sinova, gospodinjila in s svojimi rokami priskočila na pomoč tudi sosedom, če je bilo potrebno. Ko so se v Gvidovi družini rojevali otroci, trije sinovi drug za drugim, je skrbela zanje in jim gospodinjila. Zdaj, ko je dosegla visoka leta, ji sinova družina vrača za vse, kar je storila zanje, posebno zadnjih osem let. Ona pa še vedno rada kaj prebere, gleda televizijski program in sprejema obiske. Julija kljub visokim letom še vedno rada bete. Foto Andrej Klemenčič RADO PALIR Svetovljan starega kova Poezija. Pesmi se mi sanjajo, pove šentjurski literat Rado Palir. Psiholog, ki je mentoriral številne ljubiteljske pesnike in bil pred kratkim izbran za knjigo V barvah utripajo bližine kot eden izmed 17 avtorjev. » Piše: Metka Pirc »Poznate tega fanta?« nas vpraša Rado Palir, ko pri malici s pozdravom takole mimogrede zmotiva Terella Allena Parksa, enega izmed novejših članov ekipe šentjurskih košarkarjev. Čeprav Palirjevo srce utripa za kulturo in literarno ustvarjanje, kot vsak pošten Šentjurčan tudi on spremlja košarko. Pravzaprav ima rad, žal le kot opazovalec, vse športe, le tam, kjer tekmujejo za čas, pravi, da ne gre izgubljati energije. Palir je svetovljan starega kova. Zna biti družbeno kritičen, a hkrati romantično prevzet, ko govori o poeziji. Najraje ustvarja doživljajsko poezijo, izhaja iz ljubezni, tega plemenitega čustva in vseh drugih čustev do soljudi. Zanimajo ga problematike, ki usodno vplivajo na človeka. »Veste, človek bi moral prisluhniti izrazom svoje usode, razumeti svet, da lahko razume tudi sebe,« razlaga. Ljubezen, to plemenito čustvo Je upokojeni psiholog, kot pravi »s polnega tri četrt stoletja na grbi«. Vsa leta je delal na centm za socialno delo v Celju in pomagal mnogim. Ljubezen do pesništva pa seje začela že v osnovni šoli. Ko seje iztekala poklicna kariera, je spet vzel v roke pero in z upokojitvijo vnovič zacvetel v pesništvu. Kljub temu daje ustvaril na stotine pesmi (ja, prav ste prebrali, vsaj 600 jih ima), ima za seboj le eno samostojno pesniško zbirko, imenovano Včasih je treba za srečo le malo, ki jo je izdal v samozaložbi. Ko takole pred mano na mizo zlaga še številne zbornike in knjige, kjer je sodeloval (vsaj s pisanjem spremne besede), kar hitro zmanjka prostora. Še več jih ni šlo v njegov kovček, ki ga je tako skrbno prinesel na najin pogovor. Najlepši plodovi so na vrhu drevesa »Najbolj plemeniti plodovi rastejo na vrhu drevesa in jih ni lahko dobiti. Lačen bo posegel po tistih najnižjih, da bi se povzpel do vrha, pa zahteva napor in takih, ki bi to naredili, je malo. Danes gre vse na prvo roko, postali smo hedonistična, porabniška družba,« razmišlja Palir. Večina se danes zadovoljuje z najbolj cenenimi, trivialnimi oblikami kulture. Rado Palir ugotavlja, da se v sodobnem času bojimo knjig kot gobavosti. Foto osebni arhiv Posluša klasiko »Bil je čas, ko je bila literatura narodotvorna zadeva, na kulturi seje utemeljeval narod in občutje slovenstva. Sedaj že dolgo ni tako,« razmišlja Palir. Prepričanje, daje treba ljudi vzgajati v duhu sprejemanja umetnosti vseh vrst. Sam že dolga desetletja ponoči posluša predvsem klasično glasbo, tudi preko spletnih radiev, zanj to res ni problem. Palir je predsednik šentjurskega odbora društva izgnancev, funkcionar društva taboriščnikov Jesenovca, en mandat je bil predsednik literarnega društva, v katerem še vedno ustvarja. Sodeloval je na številnih pesniških recitalih, I natečajih, pisal spremne eseje in ocene tako le-| poslovnim kot znanstvenim knjigam. Posebej I dragoceno je dejstvo, da je mentoriral literarne I začetnike. Poleg poezije piše tudi aforizme in I eseje, prevaja poezijo iz srbohrvaščine in nem-I ščine in še bi lahko naštevali. Amatersko celo po I malem komponira. I Ljudje se bojijo knjig kot gobavosti »Pisanje, zlasti poezije, je intimna stvar. Kot ■ povsod, tudi za to potrebujemo vajo, nasvete, I vzornike, kritike-ocenjevalce,« pove. Danes, I pravi, se ljudje bojijo knjig kot gobavosti. A m dejstvo, da se tudi v sodobnem času najdejo v Šentjurju mladi perspektivni avtorji, kaže, da še ni vse povsem izgubljeno. Biti pesnik je garanje. Palir prizna, da ima kakšno pesem napisano tudi v tridesetih različnih variantah, saj vedno teži k iskanju tistega nekaj več, k izboljšanju že napisanega. Za pesnike, ki pišejo v prostem verzu, ker drugega ne znajo, ne kaže navdušenja. Takih pesmi lahko napišeš sto na dan, se pošali. Kot pesnika ga opredeljuje pripadnost družini, rodu, svojemu kraju, narodu, jeziku. Pa katolicizem, krščanstvo, religioznost. Medtem ko so ljudje v svojem življenju zamenjali vrsto avtomobilov, je sam denar vlagal v knjige in posnetke glasbe. »Avto mine, knjiga ne,« razmišlja. In k sreči je velik del razmišljanja in ustvarjanja prenesel tudi na hčerko Lučko. Če ne drugega, je šlo k njej nekaj genov, doda. Občutje večnosti Nebo se šibi od grozdov zvezd. Pomirjujoča tišina mezi iz vesoljnih prostranstev. Gledam, poslušam, strmim in se čudim naravi, vesolju, vsemu bivajočemu. Vse je popolno, vse na svojem mestu. Vse živi, kipi navzgor, kot v čudežu. Kot v čudežu sem, včeraj še razbit, spet cel in močan, skoraj popoln v svoji človeškosti, ko me, osuplega, daje vse to resnično, odnaša reka molka. Tako kot nikoli doslej sem nocoj blizu Njemu, kije poklical doživeti vse to. Rado Palir Mnogo knjig nosi njegov pečat, a le eno je izdal samostojno. @ Naša društva NAŠA DRUŠTVA Deset let Strelskega društva Rifnik Šentjur Bojan Jelen Pogled iz kontejnerja. Strelišče Vezovje. Štefan Gajšek Strelišče v Vezovju. Tam je sedež društva, ki ima več kot 100 članov, med njimi mnoge, ki so v vrhu slovenskega strelskega športa. Strelsko društvo Rifnik Šentjurje bilo ustanovljeno v maju 2006 zaradi potrebe nekaterih strelcev (Pečar, Oblak, Obrez, Verbič, Cerkvenik) po organizirani dejavnosti v tem športu. Društvo je zaživelo in v naslednjih dveh letih se je število članov hitro dvignilo na 50, danes pa društvo šteje že več kot 100 članov. »To dokazuje, da ima strelstvo v Šentjurju veliko pristašev,« pravi predsednik društva Benjamin Pečar. Strelci se ukvarjajo s streljanjem s kratkocevnim (pištola, revolver) in dolgocevnim (puška) orožjem, malega in velikega kalibra. Tekmujejo v preciznem streljanju in v zadnjih dvajsetih let v priljubljenem praktičnem (IPSC) streljanju ter se na teh področjih udeležujejo tekem na lokalni, državni in mednarodni ravni. Sodelujejo na tekmah pod okriljem Amaterske strelske zveze Slivenije, Zveze veteranskih društev Slovenije, Mednarodne strelske zveze, Slovenske zveze za praktično strelstvo, Lige Alpe Adria, PRIM lige. Strelišče v Vezovju Da bi lahko trenirali, seje društvo tesno povezalo z Občino Šentjur, ki je omogočila prostor na strelišču Vezovje. Tu so se že nekdaj odvijale tovrstne aktivnosti s strani policije in teritorialnih enot. Da bi uredili 25-metrski prostor za precizno streljanje, so v letu 2008 pridobili še prostor preko jarka, ki ga je bilo potrebno najprej zasipati in utrditi. Sponzorji so prispevali kontejner, ki je treninge omogočil tudi v zimskem času, predvsem pa omejil hrup, ki nastaja ob streljanju. Kontejner so člani uredili z lastnim denarjem, pomagal je še denar iz javnih razpisov Občine Šentjur, vložili pa so še veliko prostovoljnega dela. Lovska družina Šentjur je postavila nadstrešek za streljanje s puško. Na strelišču je tako mogoče trenirati s kratkocevnim ali dolgocevnim orožjem hkrati na dolžini 25 in 100 metrov. Po desetih letih prostor ustreza vsem normativom športnega strelišča. V vrhu slovenskega športnega strelstva »Najboljši strelci v preciznem streljanju v teh letih so: Štefan Gajšek, Bojan Jelen, Viki Smole, Jani Johan, Marko Svetelšek, Alojz Gajšek, Jožef Obrez in Sandi Pikelj,« našteva predsednik. Ekipa v sestavi Štefan Gajšek, Bojan Jelen in Viki Smoleje večkrat zaporedoma osvajala pokalno prvenstvo pištola revolver, Gajšek in Jelen pa sta bila izbrana za najboljša strelca v ligi v letu 2012 in 2013. »Ne moremo prešteti, kolikokrat sta osvojila prvo mesto na posameznih tekmah, vsekakor pa štejeta v sam vrh slovenskega športnega strelstva.« V praktičnem streljanju so Jože Mansutti, Dušan Kolar, Beno Pečar in Boris Hlupič kot ekipa nekaj let zaporedoma osvojili najvišja mesta v pištoli standard na državnih prvenstvih praktičnega strelstva Slovenije. Skupno tekmuje v ligah dvajset strelcev, članov društva. Društvu zvesti tudi pri organizaciji dela »Dobro je, da dosegamo odlične rezultate. To prinaša zadovoljstvo,« pove Pečar, »zadovoljni pa smo tudi, da naši člani skrbe za razvoj društva z opravljanjem prostovoljnih ur na strelišču ter da ostajamo zvesti društvu. V desetih letih se je naš upravni odbor le malo spreminjal, Jožef Obrez, Marko Oblak, Jože Korez, Štefan Gajšek so že večino časa obstoja društva v upravnem odboru. Zelo pomemben je tudi posluh občine in vseh sponzorjev, za kar smo jim hvaležni.« Pečar opo-zorarja še na medsebojno povezovanje društev v kraju. Strelci najbolje sodelujejo z društvi SK Sv. Jurij, LD Šentjur in SD Vezovje. In cilji? Društvo namerava z razvojem streljanja z zračnim orožjem pridobiti v svoje vrste podmladek in tako obdržati ali še dvigniti nivo športnega strelstva v Šentjurju. Praznovanje obletnice Konec aprila je društvo Rifnik Šentjur praznovalo desetletnico delovanja. Takrat so organizirali 5. tekmo za Pokal Rifnika, na katero so povabili strelska društva iz vse Slovenije. »Na tekmi je vladalo odlično razpoloženje, strelci so dosegali vrhunske rezultate in strelci domačega društva so se uvrstili v sam vrh.« Pištola posamezno: 1. mesto Bojan Jelen, 2. mesto Stefan Gajšek, 3. mesto Marko Svetelšek. Zmagali so tudi kot ekipa. Revolver: 1. Drago Guček (Swaty Comet Zreče), 2. mesto Darko Kovač (SD Policist Maribor), 3. mesto Anton Toman (SD Celje). Ekipa SD Rifnik (Gajšek Š., Jelen, Svetelšek) je osvojila 3. mesto. Veliki pokal Rifnika je osvojil Bojan Jelen (SD Rifnik), ki je v seštevku zbral največ skupnih točk. Praznovanje 10-letnice ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. uredništvo®)sentjurskenovice.si Aktualno @ KS ŠENTJUR - RIFNIK Pod Rifnikom nov športni park Šport. V na novo odprtem športnem parku Ritnik-Nova vas je poskrbljeno za nogomet, košarko in otroška igrala. » Piše: Denis Kresnik V novem športnem parku - uradno so ga odprli zadnjo majsko nedeljo - so poleg obnovljenega nogometnega igrišča zdaj na voljo še košarkarsko igrišče ter otroška igrala. Pred športnim parkom so slavnostno posadili tudi lipo. Za naložbo so skupaj odšteli nekaj manj kot 70 tisoč evrov, od tega je KS Šentjur - Ritnik skoraj 30 tisoč evrov pridobila Otroci so nova igrala preizkusili takoj, ko so jih postavili. od Fundacije za šport, šentjurska občina je prispevala 20 tisoč evrov, ostalo pa sama krajevna skupnost. Zahvale zaslužnim krajanom Ob svečanem odprtju so se zahvalili zaslužnim krajanom oziroma sodelavcem. Listino KS Šentjur - Ritnik je prejel nekdanji predsednik sveta KS Franc Pevec za opravljeno delo v času mandata, ko je bil med drugim tudi pobudnik in idejni vodja projektov ureditve športnega parka ter izgradnje večnamenskega objekta. Prav tako je listino KS Šentjur - Ritnik prejel dolgoletni član sveta KS Šentjur - Ritnik Mirko Čander za aktivno delo na različnih področjih ter za zasluge pri zagonu Zelene sekcije, projekta geomantije ter za prispevek pri promociji in turističnem razvoju kraja. Zahvalo Na otvoritvi so bile na voljo tudi otroške delavnice. Krajani so ponosni na nova igrala za otroke, ki so jih ob športnem parku postavili s pomočjo številnih domačih donatorjev. KS Šentjur - Ritnik je prejel nekdanji tajnik KS Gorazd Bebar. Razlogov za praznovanje je bilo več Spomnimo, da so v KS Šentjur - Ritnik lani izvedli dela v sklopu izgradnje kanalizacijskega omrežja na čistilno napravo Šentjur - 3. faza (zadrževalni bazen). Prav tako pa so od lani gradili vodovod v zaselku Preskočina, ki so ga sofinanciral krajani, KS Šentjur - Ritnik in Občina Šentjur. Ml! 23. maj*016 f [p n.ffc. n.»g vtc v novice \ersKa Večer knjige (P "fcf^Lsemafor - vikend Štajerski iportnisema rezultati Štajerskem? ugrali ljudsl irobetnem zapeli in pevciingodci EP danes edetjck, 23. maja, dogaja n V Celju konča** z rekordno ogrevalno www.novice.si @ Naša krajevna skupnost PONOSNI NA SVOJ KRAJ Pri njih je pokopan Guzeji Krajevna skupnost Prevorje so- Kozje. Ima malo več kot 730 pre- jah. Naravno okolje je relativno ...), zato beležijo rast turistov. V dl med manjše krajevne skupnosti bivalcev. dobro ohranjeno in nudi številne krajevni skupnosti najdemo kar občine Šentjur. Nahaja se med raz- V krajevni skupnosti se polago- možnosti za aktivno preživljanje nekaj društev: gasilsko, kulturno, gibanimi kozjanskimi griči na jugu ma razvija tudi turizem, predvsem prostega časa (kolesarjenje, pohod- športno, planinsko, strelsko ter občine oziroma na meji z občino na posameznih turističnih lokaci- ništvo, konjeništvo, lov, taborjenje društvo konjenikov. Damjan Maček, 'predsednik Krajevne skupnosti Prevorje Po poklicu je diplomirani inženir gradbeništva, zaposlen pa v VOC Celje kot pomočnik vodje vzdrževanja cest. Na Prevorju stanuje od leta 1989. V prostem času se ukvarja z dejavnostmi, ki so vezane na KS ali društva in seveda z dejavnostmi, ki so vezane na dom. V KS Prevorje je že od leta 2002, od leta 2010 pa opravlja funkcijo predsednika sveta KS. Sodeluje tudi v mnogo društvih: gasilsko, športno, kulturno, planinsko ter strelsko. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Na območju KS Prevorje je življenje zdravo, saj živimo na območju, kjer je narava še neokrnjena. Sama narava in teren nam omogočata sprehode po Guzejevi poti, športni center nam omogoča rekreacijo, observatorij v PŠ Prevorje opazovanje neba, večnamenski objekt v centru Prevorja pa medgeneracijsko in meddruštveno druženje. V kraju imamo tudi podružnično osnovno šolo, vrtec, trgovino, pošto, cerkev in gostinske lokale. Vse našteto daje kraju in življenju v njem še dodatno kakovost. Nikoli pa ne more biti tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Turistu bi najprej predstavil Gu-zeja, pokazal Guzejevo turistično pot ter njegov grob na pokopališču Prevorje. Istočasno bi pokazal observatorij v Podružnični osnovni šoli Prevorje in jih seznanil s pestrostjo ponudbe naših gostincev, turističnih kmetij ter ostalih podjetnikov. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Kot v vsaki KS bi bilo nujno izboljšati cestno infrastrukturo, saj imamo večino cest še v makadamski izvedbi. Prisotnih imamo tudi še veliko plazov, ki jih je potrebno sanirati. V prihodnosti bomo morali prioritetno izboljšati infrastrukturo, ki je vezana na turistično ponudbo, in sicer prestavitev lokalne ceste in ureditev javne poti proti šoli ter urediti Guzejevo pot na odseku Lopaca - športni center - PŠ Prevorje. Za vse omenjeno so v pripravi dovoljenja in projektna dokumentacija. Moram pa omeniti, da se je na bolje marsikaj spremenilo lani, ko smo namenu predali večnamenski objekt na Prevorju, kjer so prostori za vsa društva v kraju, sekcije in krajevno skupnost. ŠENTJURSKE NOVICE, JUNIJ 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Naša krajevna skupnost (g) slovenski Robin Hood Jure Jevšnik, V predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Prevorje Jure je gasilec že od ranega otroštva. Danes poleg predsedniške funkcije gasilcev opravlja tudi funkcijo člana upravnega odbora Športnega društva Prevorje. Službo opravlja v podjetju Mik Celje, kjer je zaposlen kot tehnolog. V prostem času se rad ukvarja s športom ter druži s prijatelji. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost življenja na Pre-vorju bi ocenil zadovoljivo, saj imamo vrtec, šolo, trgovino, pošto ... Večina ljudi je zaposlenih in ob tem doma še obdelujejo kakšen košček zemlje. Imamo tudi veliko travnikov in mislim, da so ljudje v tem zelo mirnem kraju zadovoljni z življenjskimi pogoji. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Turistom na Prevorju bi naj- prej predstavil legendo o razbojniku Guzeju. Peljal bi jih po številnih pohodniških poteh in povabil na Anine večere, ki se odvijajo v zimskem času. Imamo tudi lepo urejen športni center, kjer bi se lahko razmigali. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Mislim, da se da na območju Prevorja največ narediti pri izboljšavi in posodobitvi cest. Mogoče bi se dalo organizirati še kakšno prireditev, da bi se ljudje malo podružili in zabavali. Boštjan Novak, namestnik poveljnik vojašnice v Celju Boštjan je specialist managemen-ta. V Slovenski vojski je zaposlen že 20 let. Trenutno opravlja dolžnost namestnika poveljnika 20. pehotnega polka v Celju, istočasno pa je tudi namestnik poveljnika Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Celju. Je tudi poveljnik prostovoljnih gasilcev na Prevorju, aktivno pa je vključen tudi v Športno društvo Prevorje, kjer opravlja nalogo tajnika. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? V kraju Prevorje živim že od Jasmina Levičar, glasbenica in učiteljica citer Jasmina se je na Prevorje preselila pred 8 leti. Zanjo je to pomenilo prihod v popolnoma novo okolje, v novo občino in med nove ljudi. Ase je s krajem hitro poistovetila. Že tretje leto je samozaposlena. Poučuje citre in z njimi tudi nastopa. Je tudi članica upravnega odbora Kulturnega društva Prevorje, v katerem od oktobra do maja enkrat na mesec prirejajo prireditve, kot so Anini večerji, Citrarska pomlad, nastopi Gleda- rojstva. Razmere za življenje so se zelo izboljšale. Spomnim se, kako je potekal naš pouk še v stari šoli, sedaj pa kraj krasi nova in lepa šola. Tudi ureditev večnamenskega objekta v centru Prevoija je kakovost življenja dvignila. Sedaj imamo primerne in zelo lepe prostore, tako za delo prostovoljnih gasilcev kakor tudi za delo ostalih društev v kraju. Novi objekt je odličen prostor, kjer se krajani lahko družimo in skupaj kujemo nove načrte za našo boljšo prihodnost. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? V kraju obstaja veliko možnosti za prijetno preživetje prostega časa. Izpostavil bi observatorij na šoli, ki omogoča ogled neba in liške skupine Guzej in Ljudskih pevcev iz Prevorja. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Glede na to, da mi mir in narava pomenita več od možnosti, ki jih ponuja mesto, tu ne čutim nobenega pomanjkanja. Avto te popelje na vse želene konce in tudi ovinkom sem se že dobro prilagodila. Poleg tega delujejo različna društva, ki skrbijo za utrip kraja. Imamo nov večnamenski objekt, kije spremenil in polepšal center Prevorja in kjer imajo vsa društva tudi svoje prostore. zvezd. Hrib nad Prevorjem krasi lepa cerkev svete Ane, kije vredna ogleda. Skozi kraj pa vodi Guzeje-va pot, ki je primerna tako za otroke kot tudi za odrasle obiskovalce. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Izboljšati in modernizirati bi bilo potrebno posamezne cestne odseke, da bi vsem krajanom omogočili vsaj približno enake pogoje za življenje in bivanje. Zdaj ko smo na Prevorju dobili prepotrebne prostore za opravljanje gasilske dejavnosti, si pre-vorski gasilci želimo novega in zmogljivejšega gasilskega vozila za uspešno izvajanje našega poslanstva. Močno upam, da nam to v naslednjih dveh letih tudi uspe. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Peljala bi jih na sprehod po svežem zraku, prijetnem vetru in z opojnim razgledom po okoliških hribih. Imamo Guzejevo pot, na kateri je veliko zanimivosti, ogledali pa bi si tudi cerkev sv. Ane in šolo z astronomskim observatorijem. Kaj bi na območju KS izboljšali ali spremenili? Vedno se najde kaj za spremeniti in izboljšati, vendar menim, da vse ob pravem času. Pomembno je sodelovanje, ubranost, dobra komunikacija in pomoč drug drugemu za dobrobit vseh nas. • "X io sporočilc (20) Oglasi / Anketa MEDICAL CENTER ROGAŠKA l o Pomlajevanje in lepota Koža nosi posledice stresa, nepravilne prehrane in pretiranega sončenja. S pomočjo pravilne terapije ji lahko povrnete lep videz in svežino. S kombinacijo različnih postopkov lahko vplivate na izoblikovanje telesa, zmanjšanje celulita ter izboljšate tonus kože. Klasična in estetska dermatologija Specialisti dermatološke ambulante Medical centra Rogaška izvajajo preglede kože, las in nohtov ter številne posege na koži. Poleg specialističnih pregledov izvajajo tudi sledenje kožnih znamenj z digitalno dermatoskopijo. S pomočjo pravilne terapije lahko koži povrnete lep videz in svežino. Na področju estetske dermatologije v Medical centru Rogaška ponujajo: lasersko pomlajevanje in odstranjevanje pigmen-tacij, aken, dlačic, žilic, drobnih gubic in učvrstitev kože, sublativno pomlajevanje, glajenje gub, odstranjevanje strij in brazgotin z E-Matrixom, pomlajevanje z injekcijami za zmanjšanje gub, povrnitev volumna, oblikovanje ustnic z uporabo botulinum toksina, polnil s hialuronsko kislino, stimulatorjev tvorbe kolagena, pomlajevanje z lastno trombocitno plazmo, lifting in regeneracijo kože z aplikacijo samorazgradljivih niti, mezoterapi-jo za osvežitev kože z vitamini, aminokislinami, hialuronsko kislino, odstranjevanje kožnih izrastkov, injekcijsko lipolizo, zdravljenje izpadanja las, originalni medicinski radiage za pomlajevanje, Hydrafacial za vlaženje in osvežitev kože ter različne mehanične in kemične pilinge. Oblikovanje telesa Z1RF Prestige postopkom segrevajo maščobne celice, pri katerem te razpadejo in se izločajo preko limfnega sistema. Terapija je idealna za oblikovanje telesa, za zmanjšanje celulita ter povečanje tonusa kože. Radiofrekvenčna metoda sproži reakcijo v globljih plasteh kože, pospeši lokalni krvni obtok in spodbudi nastajanje kolagena. Postopek se izvaja na stegnih, zadnjici, bokih, trebuhu, nad-lahteh, vratu in dekolteju. Prva tehnologija na svetu, ki z neinvazivnim postopkom klinično dokazano zmanjšuje celulit in obseg telesa, je VelaShape II. Gre za medicinski sistem, ki je pridobil certifikat pri ameriškem zveznem zavodu za prehrano in zdravila - PDA. Tehnologija Elos združuje radiofrekvenco, infrardečo svetlobo, vakuum terapijo in masažo. Kombinacija teh energij poveča metabolizem, spodbudi limfno drenažo in zmanjšuje ali skrči velikost maščobnih celic, s tem pa se postopno gladi površina kože z opaznim zmanjšanjem celulita in obsega. Omogoča obravnavo posameznih problematičnih področij (stegna, zadnjica, boki, trebuh, nadlakti), primeren je tako za moške kot za ženske. Kot uvod v postopke za oblikovanje telesa je potrebno narediti piling za pripravo kože, za doseganje boljših rezultatov pa se priporoča tudi ročna limfna drenaža, presoterapija, suha ogljikova kopel, hipobarična terapija, različne obloge in masaže, povečanje telesnih aktivnosti, upoštevanje priporočil zdrave prehrane ter pitje mineralne vode Donat Mg. Za izbiro najbolj primernega postopka se posvetujte s strokovnjakom za oblikovanje telesa Medical centra Rogaška. KLASIČNA IN ESTETSKA DERMATOLOGIJA Opažate spremembe na koži, nohtih ali laseh? Si želite pomladiti videz, se znebiti dlačic, aken ah žilnih nepravilnosti? Dovolite, da vam pri odpravljanju tovrstnih težav pomagajo specialisti dermatološke ambulante Medical centra Rogaška. derma@rogaska-medical.com 103 81170 96 ŠENTJURČANI PRAVIJO 'izobesite zastavo za državni praznik? Slovenija letos praznuje 25 let. Ob tej priložnosti smo znane Šentjurčane povprašali, ali na državni praznik izobesijo slovensko zastavo. » Spraševal: Denis Kresnik Franc Rataj, predsednik kluba staro-dobnikov Večno mladi Ponosen sem na svojo domovino, zato ob državnih praznikih vedno izobesim državno ali občinsko zastavo. Lara Žmaher, vodja Mladinskega centra Šentjur Zelo mi je všeč, ko vidim, da so ob praznikih razobešene zastave na domovih. Sami zastave ne obesimo, saj je žal niti nimamo. Nasilja Močnik, vodja šentjurske izpostave JSKD Zastavo smo doma včasih obesili, dokler nis-mo zamenjali fasade in odstranili nosilca. Obesili jo bomo ob naslednji p1'-liki, ko bo nosilec ponovno nameščen. Doberobčutek 19-letka Radia Rogla! Praznovanje sončnih in brezskrbnih dni in dobrih časov, ki prihajajo. Skratka prvi poletni party! Ni vam treba prinesti kitar, niti harmonik; zelo dobre skupine bodo skrbele za vas. Z 19-letko se začne poletje. Bodite zraven! Veseli se vas... ekipa Radia Rogla Slovenske Konjice * t •a*'1 1 16.00-16.05 ZAČETEK ■ 16.05-16.20 PLESNO DRUŠTVO STEP BY STEP \ 16.20-16.35 ZAMIGAJ Z NAMI * 16.35-16.50 PLESNI KLUB LARA 16.55-17.10 JAY DANCE STUDIO 17.20- 18.15 MAMBO KINGS 18.20- 18.50 ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA 18.55-19.20 NAVIHANKE 19.25- 20.10 GRUPA VIGOR 20.15-20.45 VVERNER 20.50-21.20 DARJA GAJŠEK IN ŠTRAJK 21.25- 21.55 ANSAMBEL BANOVŠEK 22.00-22.40 TANJA ŽAGAR 22.45-23.30 NINAPUŠLAR 23.35-00.20 MODRIJANI ANSAMBEL BANOVŠEK ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA MAMBO KINGS|~ VREME Devetnajstleka bo! V soncu ali v dežju! VSTOPNINE NI! Tudi letos je vstop na prireditev prost! SLEDI LETKI! Dogajanje bomo aktualno spremljali na vvvvvv.novice, si in Facebook zidih Radia Rogla in NOVIC. Za vse bo poskrbljeno, da ne bo nihče žejen in lačen. PARKIRIŠČA Vsa parkirišča po Slovenskih Konjicah bodo dostopna in BREZPLAČNA. OMEJENO PARKIRANJE: Prosijuo, ne parkirajte na prepovedanih prostorih in zelenicah. KEMIČNA STRANIŠČA - Mestni trg 1 (dovoljeno za stanovalce in intervencijo) - Mestni trg 11 (dovoljeno za stanovalce in intervencijo) - parkirni prostor ob sodišču, kulturnem domu in hotelu Dravinja (dovoljeno za stanovalce, VIP, nastopajoče in intervencijo) - Celjska ulica od križišča s škalsko proti Staremu trgu (dovoljeno za nastopajoče in intervencijo) za sodiščem Vsi parkirni prostori so od prizorišča od-daljeni X največ 500 metrov. f Policijska postaja Slov. Konjice, Zdri stveni dom Slov. Konjice in Radio Rogla svetujemo: Če piješ alkohol, ne vozi, pokliči taksi! CINKARNA www.dnkarna.si AGRO NASVETI: 031 504 512 (Nande Osojnik) 19-letka 19-letka Mestni trg Slovenske Konjice Mestni trg Slovenske Konjice NINA PUŠLAR FUNGICIDI Cuprablau Z 35 WP CuprablauZUItraVVP Cuprablau Z 50 WP PepelinVVG AMALINE FLOVV" MYSTIC* 250 EC DESIGN SALON KUHINJ, KOPALNICE, POHIŠTVO, TALNE OBLOGE, KERAMIKA INFO: 041 552 224, 031 411 328 http://www.jgdesign.si mail: info@jgdesign.si LJUBLJANSKA CESTA 36, 3000 CELJE PIJAČA IN HRANA INSEKTICIDI FRUTAPON KAISO* EG HERBICIDI KYLEO” CLINIC’ 360 SL U 46' M-FLUID DUPLOSAN* KV HERBOCID ALLIANCE Alkohol je v našem življenju velikokrat sopotnik. NIKOLI prijatelj! SUBSTRATI IN GNOJILA Humovit, Zelena galica, Calcin S, Calcin b, Cuprovin 50 Reportaža NA TEKMOVALNO POT % jadralnimi padalci v Črno goro in Albanijo Letošnja avantura v Črni gori in Albaniji je bila nepozabna. Svetovni pokal v natančnem pristajanju Črna gora in Makedonija. Na pot s tekmovalci in rekreativci nas pelje Damjan Čretnik, DJP Lintvar. Akrobatski petek v Črni gori Dva kombija željnih dopusta, avanture in druženja sta se na pot proti Črni gori odpravila v četrtek zvečer, 5. maja. Prispeli smo v jutranjih urah in pri Zokiju v Andrijevici dobili zajtrk, malo poležali, nato pa že preizkusili teren Jejevica, kjer se je odvijalo svetovno prvenstvo v natančnem pristajanju z jadralnimi padali, prvo iz sklopa štirih letošnjih tekmovanj. Našo ekipo je sestavljalo petnajst udeležencev, večinoma rekreativcev, nekaj od nas pa tudi tekmovalcev. Vreme je bilo podobno kot v vsej Evropi v tem času, kar pomeni zelo spremenljivo in tudi vetrovno. Na petkovem treningu je na pristanku bilo ob koncu zelo pestro, saj je potegnil močan sever in se je pristajalo dobesedno v rotorju, pa še močna termika je začinila pogoje, ki so jih tisti, ki so bili v zraku, občutili kar s stisnjenimi zobmi. Vse se je končalo brez poledic, sam pa lahko rečem, da že dolgo (če sploh kdaj) nisem videl takšnih razmer in 'akrobatskih vložkov' v tako kratkem času. Seveda je organizator hitro zaprl vzletišče, ampak nekateri niso želeli s prevozi dol. Po treningu je sledila svečana otvoritev in večerja, nato pa nepozabna fešta, ki sta jo priredila Mičo in Nina. Slovenec drugi v Črni gori V soboto smo tekmovalci odšli na Jejevico, kjer smo izvedli dve seriji in pol, netekmo-valce pa je Zoki s pinzgauerjem vozil na bližnja vzletišča, kjer so uživali v vožnji, čudovitih pogledih in nenazadnje kulinariki. Tudi v nedeljo je vreme krojilo tekmovanje in za las smo izpeljali četrto serijo in zaključili tekmovanje. Po petnajsti uri se je vreme stabiliziralo in večina je opravila zelo lep polet iz Balja. Zvečer je sledila podelitev v restavraciji pri jezeru ob podpori beograjskega benda, sestavljenega iz samih akademskih glasbenikov. Zmagovalec svetovnega pokala Montenegro je postal Srb Goran Djurkovič s 4 cm, drugi je bil naš šampijon Matjaž Sluga z 10 cm, tretji pa aktualni evropski prvak Dejan Valek prav tako iz Srbije. Pri ženskah je zmagala Tamara Kostič (Srbija), pred Edino Szabone (Madžarska) in Mar-keto Tomaškovo (Češka). Albanija v živo V ponedeljek zgodaj zjutraj smo se selili proti naslednjemu cilju: Albaniji. Pot nas je vodila mimo Skadarskega jezera proti Draču, kjer smo iskali klil, kjer se leti ob morju, vendar dostopa nismo našli, pa tudi smer vetra ni bila ugodna. Obala Albanije je sicer lepa, a žal na določenih mestih kar onesnažena, predvsem jo 'onesnažujejo' novi objekti, ki rastejo kot gobe po dežju. Vsi smo se spraševali, kakšna mora biti poletna sezona glede na takšno infrastrukturo. Pojdite pogledat in sporočite! Prispemo v Vloro, kjer ekipa iz prvega kombija že opravi prvi trening let (tekmovalci), rekreativci pa si privežejo dušo ob panoramskem poletu. Namestimo se v hotel in okoliške apartmaje, snedemo večerjo in prijetno utrujeni zaspimo, nekateri pa hop v mesto. Albania Open, kakor se imenuje tekmovanje, velja za eno bolje organiziranih tekmovanj v natančnem pristajanju. Na letošnjem je sodelovalo kar 116 tekmovalcev iz 14 držav. t*#SiN6 Na Albania Open se pristaja na plaži. Tekmovanje poteka že 17 let zapored, organizator pa res dobro poskrbi za organizacijo in nagrade. Mogoče le malce šepa organiziranost pri prilagajanju vremenu, vendar je to treba vzeti v zakup, saj smo le na Balkanu. V sredo se je tekmovanje začelo. Vožnja z vojaškimi kamioni na vzletišče traja 45 minut in je zelo zanimiva, saj ob vožnji res spoznaš Albanijo v živo. Od mestnega vrveža, neurejenih cest z velikanskimi luknjami do gradbišč, ki se nikoli ne zaključijo, višje proti vzletišču pa pastirji z ogromnimi čredami ovac in koz ter potepuški psi. Navdušeni nad avanturo Tekmovalni pogoji so zanimivi, nekateri bi rekli enostavni (sam se ne strinjam), saj na plaži, kjer se pristaja, piha rahel veter z morja, ki je res laminaren, tako da so bili rezultati res natančni in vsak pristanek, slabši od 5 centimetrov, je pomenil slab rezultat. Dva dni nam je krojil pogoje veter, saj je postajal vse močnejši, na vzletišču je to pomenilo bočni ali celo malo hrbtni veter jakosti 5 m/s, kar je bilo že na meji regularnosti (beri: varnosti). Tako smo do sobote naredili tri serije in skoraj končali četrto, ki jo je veter 'odpihnil', saj je na vzletišču ostalo 35 tekmovalcev. Naši rekreativci so si v petek ogledali in super leteli nad Dhermijem, kjer jih je navdušila (še) neokrnjena narava. Končni rezultati so dali zmagovalca, ki je za glavno nagrado dobil padalo OZONE po izbiri, pa še lepo finančno nagrado. Zmagovalec je bil Mile Jovanovski, Makedonec, znan mnogim Slovencem, ki s svojima sinovoma Martinom in Borjanom označuje Makedonijo na svetovnem padalskem zemljevidu tako v preletih kot v natančnem pristajanju. Drugo mesto sta si delila naša tekmovalca Jaka Gorenc in Matjaž Ferarič, Matjaž Sluga pa je zasedel četrto mesto. Zvečer je sledila podelitev in zaključek v velikem slogu ter 17 ur dolga poti proti Sloveniji, kjer nas je spet pričakal dež. Večina nas je bila nad odpravo navdušena in že pripravljamo naslednjo avanturo po Balkanu, o kateri boste pravi čas obveščeni, da se nam pridružite. P.S: Še Damjanovi rezultati: svetovni pokal Črna Gora: 10. Damjan Čretnik (213 točk); Albania Open: 8. Damjan Čretnik (9 točk). Kronika 1 Stran pripravil Denis Kresnik BENCINSKI SERVIS STRANICE! NAROČILO KURILNEGA OLJA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 MINI MARKETING D.0.0. VANDALIZEM V ŠENTJURJU Športni park postaja zbirna točka vandalov. Šentjur. Policija se sooča s povečanjem vandalizma v centru mesta. » Piše: Denis Kresnik Vandalizem je vsako namerno dejanje, ki povzroči skrunjenje ali uničenje strukture oziroma simbola. Trend tega se po besedah predsednika Mestne skupnosti Šentjur, Jureta Raztočnika, veča. Na udaru sta pešpot ob Pesnici in Športni park Šentjur. Neodgovome-žem so namreč napoti koši za smeti, Kazni za vandalizem Kazni za takšno početje se obravnavajo v Zakonu o varstvu reda in miru, delno pa tudi v kazenskem zakoniku. Zagrožene globe v znesku se gibljejo od okoli 100 do približno 420 evrov. Za hujše primere vandalizma pa je zagrožena tudi zaporna kazen od 2 do 5 let. Na tem mestu je nekoč stal koš za smeti. Poleg košev se vandali spravljajo še na lesene klopi ter z grafiti 'okrasijo' kakšno garažo. klopce, športni objekti... »Večina ljudi se trudi, da bi bil Šentjur lep in urejen kraj, peščica posameznikov pa dela ravno nasprotno,« pojasnjuje Raztočnik. Poudaril je tudi, da je bil lansko leto Zgornji trg razglašen za najlepše trško jedro v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije. Številka intervencij enaka kot lani Za več informacij smo se obrnili na Policijsko postajo Šentjur. Pomočnik komandirja Simon Veber je pojasnil, da vandalizem ni nov pojav v današnji družbi, res pa je, da so primeri tovrstnega početja včasih bolj, včasih pa manj pogosti. Primeri vandalizma v Šentjurju niso skoncentrirani le na mesto Šentjur, temveč je posamične primere zaznati po celotnem območju Policijske postaje Šentjur. Šentjurski policisti so letos obravnavali 15 takšnih dejanj, kar je enako kot v letu poprej. V zvezi s preprečevanjem tovrstnega odklonskega početja občasno opravljajo tudi opazovalno službo, predvsem na lokacijah, kjer je tovrstna problematika zaznana. V Šentjurju je to Športni park, kjer se v večernem času zadržujejo mladostniki. Policija svetuje Za preprečevanje tovrstne problematike lahko največ stori družba kot celota. Prav tako lahko k preprečevanju ali zmanjšanju te problematike pripomorejo tudi lastniki. Na primer tako, da se kraji, kjer prihaja do vandalizma, ustrezno osvetlijo, da se v okviru zakonskih možnosti poskrbi za videonadzorni sistem, kar storilce odvrača od nesprejemljivega početja. Vendar pa na žalost tovrstni ukrepi zahtevajo dodatna finančna sredstva. Zaradi tega se mnogi ne odločijo za dodatne ukrepe, ki bi lahko pripomogli k varovanju lastnine, ter upajo, da njihova lastnina ne bo postala žrtev vandalov, s tem pa del svoje odgovornosti za varnost lastnine prelagajo na druge. ZNAN OBRAZ Služba mu pomeni tudi zadovoljstvo Rok Gajšek zase pravi, da je optimističen in trmast škorpijon, ki ne mara zahrbtnih ljudi. Kljub temu pa vedno rad priskoči na pomoč tistemu, ki jo potrebuje. Rok natančneje prihaja iz Gorice pri Slivnici. Po izobrazbi je tehnik zdravstvene nege, katero je pridobil na Srednji zdravstveni šoli Celje. V poklicu tehnika zdravstvene nege in hkrati reševalca uživa, saj rad pomaga in dela z ljudmi. Vseeno pa pravi, da je v Sloveniji veliko medicinskega kadra preobremenjenega, saj bi marsikje potrebovali več medicinskih sester in tehnikov. Poklic je zanj finančna varnost, izziv, odgovornost in vsakodnevno učenje. Ker pa dela v urejenem delovnem kolektivu s krasnimi sodelavci, mu je služba tudi zadovoljstvo. Vsaka intervencija mu pusti svoj pečat, vedno pa si želi, da bi se končala pozitivno. V prostem času se rad posveti svoji glasbeni karieri. Je namreč član ansambla Vžig, pri katerem poje in igra kitaro. Rad igra košarko in redno obiskuje fitnes. V svoji prihodnosti se vidi z družino in poklicem, ki ga rad opravlja. Njegov življenjski vzornik je mama, ima pa tudi življenjski moto, ki se glasi: Življenje je izziv - sprejmi ga! Roku vsaka intervencija pusti svoj pečat, iz vsake pa se nekaj novega nauči. MINI KRIMI Najdbe odtujenih predmetov Šentjur, 17. maj - Policisti so bili obveščeni o stojnici, ki naj bi izvirala iz kaznivega dejanja. Policisti so opravili ogled omenjene lesene stojnice ter ugotoviti, da dejansko izvira iz kaznivega dejanja na območju PP Domžale. Stojnica je bila zasežena ter vrnjena lastniku. Šentjur, 23. maj - Pri preiskovanju kaznivega dejanja tatvine štirikolesnika so policisti prišli do podatka, kje se omenjeno odtujeno štirikolo nahaja. Štirikolo je bilo zaseženo, zoper storilca pa bodo na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali kazensko ovadbo. Kršitev javnega reda in miru Šentjur, 19. maj - Šentjurski policisti so bili obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v Šentjurju, ko je občanka v fasado sosedove hiše metala jajca in blato ter pri tem poškodovala tudi stekla na oknu. O dogajanju bodo policisti obvestili tožilstvo v Celju ter center za socialno delo. Na udaru delovni stroji Jakob, 18. maj - Neznanec je v času od 15. maja dalje odtujil motor s starejše kosilnice, ki jo je oškodovanec imel shranjeno v Jakobu. O tatvini so policisti obvestili tožilstvo. Žagaj pri Ponikvi, 21. maj - Izpod nadstreška je neznanec odtujil samohodno kosilnico. Policisti zbirajo obvestila o storilcu ter bodo zoper njega podali kazensko ovadbo. Cerovec, 23. maj - Policisti so bili obveščeni o tatvini nafte in delov delovnega stroja bagra, ki je bil dalj časa parkiran v Cerovcu. Storilci so z omenjenim dejanjem oškodovali lastnika za okoli 3750 €. Policisti zbirajo obvestila o storilcu, zoper katerega bodo podali kazensko ovadbo. K Janša v Šentjurju V ponedeljek, 20. maja, v večernih urah so šentjurski socialdemokrati pred občino organizirali množično podpisovanje podpore za uvedbo večinskega volilnega sistema. Na prireditvi, ki je potekala v sproščenem vzdušju, igral je Specter sound iz Hruševca, nastopili sta mladi šentjurski pevki Polona in Laura, zapel je tudi ženski pevski zbor, seje zbralo okrog 200 udeležencev. Med njimi so bili tudi župan Malovrh in predsednika LDS in Združene liste, Artnak in Erjavec. Ni pa bilo na prizorišču videti funkcionarjev koalicijskih SKD in SLS, kar je bilo kar manjše presenečenje. Osrednji gost večera je bil predsednik SDS Janez Janša. Šentjurske novice, 28. 5.1996 Kabelska TV na predzadnji postaji Povest o šentjurskem televizijskem kabelskem sistemu (v nadaljevanju KATV) se vleče kot kurja čreva. Osem let je tega, kar j e Srečko Jerovšek oziroma njegova firma Yess electronic položil kable in kmalu nato tudi začel pošiljati po naših domovih signale za preko 20 TV kanalov, a je njegov sistem še vedno črna gradnja, brez slehernih dovoljenj, kljub astronomskim ce- nam pa v rdečih številkah. S 1.300 DEM (in še nekaj več) priključ-nine smo menda naj dražji v vsej državi, lanska podražitev mesečne naročnine za skoraj 100 % (okrog 20 DEM), ki je izbila sodu dno, pa je tudi menda bila v cenovni špici. Ob vsem tem se občinski možje delajo, kot da jih KATV prav nič ne briga. Šentjurske novice, 22. 5. 2001 Posredoval je informacijski pooblaščenec Zgodba okrog OZRK Šentjurje ganizaciji dela 'po domače', več ali manj znana: v Šentjurskih OZRK se na našo zahtevo ni novicah od združenja zahtevamo odzval, smo pa prejeli dopis RKS, finančna poročila za leta 2003, kjer so obrazložili razloge, zakaj 2004 in 2005, ker menimo, da gre ne želijo posredovati poročila. Na za informacijo javnega značaja, še koncu je poročilo terjala Nataša posebej, ker obstajajo informacije, Pirc Musar, da se v šentjurski humanitarni or- Šentjurske novice, 23. 5. 2006 Modni Trend osvojil Planino, kmalu tudi drugod Boljša ponudba RAZŠIRITEV PRODAJNIH POVRŠIN MARKETA DRAMLJE Zaradi premajhnih prodorov samopostrežne trgovine v Dramljah, jc bilo v zadnjih letih vse težje zadovoljiti krajane tega kraja z osnovno preskrbo. V želji, da In z bolj. lali ponudbo z osnovnimi živilskimi artikli, smo v aprilu izvrtili adaptacijo murke ta. Vsa dela so bila opravljena v glavnem v popoldanskem in notnem času, tako da je trgovina tudi v tem času z manjšimi motnjami normalno delovala. Z izvrieno adaptacijo sc je prodajni prostor za živila jtovečal za 100%. Posebno pozornost »mo namenili oddelku za sadje in zele- njavo, oddelku za kruh in pecivo in oddelku mesa in delikatese. Trk stilni oddelek jc ostal v enakem ob »egii kol pred adaptacijo, zmanjšan je le oddelek tehničnega blaga, ven dar smo prepričani, da bodo krajani tudi na tem oddelku kljub zmanjšanemu obsegu lahko našli vse. kar normalno potrebujejo. Načrt o ratiiritvi bifeja pa zaradi finančnih težav v tej fazi ni bil realiziran in ostane prioritetna naloga zn prihodnje leto. Našteli bi lahko te vrsto izdelkov, ki so novost v tej poslovalnici, vendar bi priporočali kupcem, da sc sprehodijo med naloženimi policami in si izberejo blago po lastni želji in potrebah. Planinski grad je bil na finalni večer evrovizijske popevke prizorišče revije modnih dodatkov z naslovom Trend, ki sta jo pripravili domačinki Mateja Bobek in Nina Škoberne, ki sta dmžno stopili na podjetniško pot v svetu mode, ki se ga lotevata na poseben način. Nit, ki se prepleta skozi njuno ustvarjanje, zaznamujejo barve s svojim pomenom in frekvenco. Pri izdelavi dodatkov uporabljata izključno naravni material, izdelki pa premorejo posebno energijo, ki jim jo avtorici vdahneta s sproščanjem. Večer je zaključila britanska pevka Shirlie Roden, znana tudi kot zvočna terapevtka, ki jo je na Planino povabila Mateja. Šentjurske novice, 25. 5. 2011 POVABLJENI K RAZMIŠLJANJU Za dobrosrčen in prijazen kraj ter občino Šentjur Piše: Dr. Nejc Jelen, vodja projekta Mi smo ZA STRPNOST!, podpredsednik Društva Ekse-na in vodja Inštituta Eksena v Izobraževalnem centru Eksena Verjetno se vsi prebivalci naše občine strinjamo, da si želimo živeti v prijetnem in človeku prijaznem okolju, kjer negujemo strpnost, dobrososedske odnose, sodelovanje, složnost in sožitje na vseh ravneh našega bivanja. Prav ta dimenzija globine medsebojne človeške topline je namreč tista, ki daje kraju in prostoru, kjer živimo, največji pečat. Zelo živo se spominjam mese- prestolnica, sam pa sem prihajal iz Slovenije, ki je resnici na ljubo nihče ni poznal. Najsi sem se srečeval ali družil z mimoidočimi na pločniku, policisti, profesorji, vratarji, natakarji, študenti in številnimi drugimi, vedno so mi bili pripravljeni prijazno pomagati. Navzlic strahoti, ki je pretresla to mesto, ki bi njegove prebivalce zlahka pospremila na pot jeze in nestrpnosti, ali veličini te me- ... Če to zmorejo v mestu, ki kar prekipeva od drugačnosti, različnosti in pisanosti jezikov, kultur, življenjskih slogov, filozofskih nazorov in stilov, potem to zmoremo tudi v Šentjurju, kjer ta raznolikost skorajda ne obstaja. cev, ki sem jih med doktorskim študijem preživel na Manhattnu v New Yorku. Bilo je le nekaj let po grozovitih terorističnih napadih na newyorška dvojčka, ki so v mestu pustili trajne posledice. Na postajah podzemne železnice so še vedno vladali strogi varnostni ukrepi in pogled na policiste, ki so bili do zob oboroženi z avtomatskimi puškami, ni bil nič kaj prijeten. A vendar sem bil nad prebivalci tega metropolitanskega polotoka, ki je srce velikega jabolka, kot domačini ljubkovalno pravijo svojemu mestu, zelo prijetno presenečen. Njihova odprtost, prijaznost in toplina so me ganili. Kljub temu da v tem svetovljanskem betonskem mravljišču, nagnetenem z mogočnimi stavbami in vrtoglavimi stolpnicami, živi kar 1,6 milijona ljudi, ki so vseh možnih narodnosti, verstev, prepričanj in nazorov, je povsod vladal občutek povezanosti in pripadnosti mestu, kjer so živeli. Kot tujec sem bil povsod sprejet in od domačinov nikoli nisem doživel arogantnega ali izključevalnega odziva, čeprav so izhajali iz mesta, ki mu pravijo svetovna tropole, ki bi jih lahko navdala z vzvišenostjo, sem od Newyor-čanov znova in znova doživljal prijaznost in toplino, ki je nisem pričakoval. Ta človeška dimenzija prebivalcev Nevv Yorka to mesto dela še toliko bolj veličastno in tega ne more nadomestiti nobeno bogastvo, stopnja razvoja ali blišč. Če to zmorejo v mestu, ki kar prekipeva od drugačnosti, različnosti in pisanosti jezikov, kultur, življenjskih slogov, filozofskih nazorov in stilov, potem to zmoremo tudi v Šentjurju, kjer ta raznolikost skorajda ne obstaja. V Društvu Eksena smo zato pripravili prav posebno kampanjo 'Za dobrosrčen in prijazen kraj ter občino Šentjur', s katero želimo spodbuditi vse naše dobronamerne in poštene sokrajane, da v našem prelepem kraju in občini še bolj negujemo dobro voljo, prijateljstvo, medsebojno spoštovanje, sodelovanje in prijaznost drug do drugega. Konec koncev so mesto ljudje, ki tam živijo - zakaj si našega ne bi naredili kar najbolj dobrosrčnega in toplega? Družabno »Rad Imam srednje zapečen steak, ne maram pa govedine po radiu. Želim si leteti visoko, a na svojih nastopih Imam rajši nižje odre.« BUt 1 Družabne dogodke beleži DENIS KRESNIK. Tom Costa, komik in pisec m ŠENTJURSKIH 5 Gustav Ipavec spet v Šentjurju Luka Žerjav zadnji dve leti na Šentjur-jevem upodablja nekdanjega župana dr. Gustava Ipavca. Njegovo podobo poleg obleke krasijo tudi brki, ki si jih pusti zrasti samo za to priložnost. Kako dolgo rastejo brki? Brki za vlogo Gustava Ipavca so rasli približno mesec dni. Ampak so rasli sočasno z brado in so brki postali šele na dan prireditve. Kaj potem naredite z njimi? Ponavadi jih obrijem še isti večer, ko jih ne potrebujem več. Kaj na brke pravijo domači in v službi? Podobi Gustava lepo pristoje, k osebni niti ne. Boljši polovici niso všeč, tudi sam nisem pretirano navdušen. V službi me niso niti videli z brki. Kako je biti v koži Ipavca? Vsekakor zanimiva izkušnja, ki terja nekaj priprav, a je dober odziv obiskovalcev tudi dobra popotnica za naprej. Mogoče se lažje vživim v vlogo, ker sem v Zgornjem trgu dobesedno odraščal in so mi stavbe in ljudje tudi sicer blizu. Kaj je najlepše pri tej upodobitvi? Da ne gre za norčav, bebav lik, ampak za intelektualca in strokovnjaka na različnih področjih, ki je mnogo prispeval k razvoju mesta. Za kratek cas ie opazovanje i obiskal tudi župan občine Šentjur, mag. Marko Diaci.' (28) Družabno Šentjurski čebelarji praznovali 110 let Opazovali prehod Merkurja Na lep sončen dan so člani Astronomskega društva Kosci organizirali opazovanje prehoda Merkurja pred Soncem. Ploščad pred Občino Šentjur kje bila polna teleskopov in naprav, sko-j zi katere so obiskovalci lahko opazo-I vali prehod. Skupina osnovnošolcev iz f šentj urske občine pa je obiskovalcem z veseljem razložila ta redek pojav. Naslednji prehod Merkurja bo viden šele leta 2019. Šentjurski čebelarji so naodru mm* tudi zapeli. -M V Ipavčevem kulturnem centru je potekala slavnostna akademija ob 110. obletnici delovanja Čebelarskega društva Šentjur. Med prisotnimi je bil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč. Članom čebelarskega društva so podelili značke zvestobe ter priznanja za dolgoletno delo. Na od m pa je ob spremljavi Jasmine Levičar na citrah zapel Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev. V času prireditve je v avli bilo na ogled tudi nekaj pripomočkov čebelarstva. V Z najnovejšo tehnologijo je bilo potrebno ravnati previdno. *- Nekatera oprema stane tudi več tisočakov. "A Obiskovalcem so osnovnošolci z veseljem razložili pojav. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur Program je s svojim igranjem na citre popestrila tudi Jasmina Levičar. Čebelarji imajo tudi svoj podmladek, saj v šolah in vrtcih organiziralo čebelarske krožke. Predstavitev knjige je ob Sliv- Predstavitev knjige Korajžnice edbidviiev m ijigc jc uu liško jezero privabila veliko « radovednežev. Na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru je potekala predstavitev nove knjige Korajžnice. Avtor knjige je mož mnogih obrazov, komik in pisec Tomaž Košto-maj> bolj znan pod imenom Tom Costo. Korajžnice je njegova druga knjiga, saj je lani izdal svojo prvo - Poberi se. Za °dlično in izbrano glasbo je poskrbel Tobija Hudnik trio, program pa je s svojimi komičnimi vložki popestril Tom Costo. Obiskovalce je s svojo glasbo zabaval Tobija Hudnik trio. slovenski ljudski inštrument harmonika. Tom Costo pravi, da želi leteti visoko, a ima na svojih nastopih rad nižje odre. Ljudski pevci so dvorano Ipavčevega kulturnega centra napolnili do zadnjega sedeža. Jesenskega cvetja Ljudski pevci so do zadnjega sedeža napolnili veliko dvorano Ipavčevega kulturnega centra. Na uro in pol dolgem koncertu so obiskovalci prisluhnili Mladinski skupini Terca, ljudskima godcema Vikiju in Ivanu iz Paridola, Ljudskim pevcem Globoko, sestram Jakob Gregorače ve ter domačim pevcem Jesensko cvetje. Slednjim je JSKD podelil srebrne in bronaste jubilejne Maroltove značke. Podelila jih je Marija Rataj, na koncertu pa je bil prisoten tudi župan občine Šentjur, mag. Marko Diaci. gumici @ Svetujemo CENEJE NA POT Do Ljubljane že za 4 evre KRES NA NO C ? A M N A slivniško jeiero sobota 25*6 od 18.00 , pnVODNl MOŽ OTROŠKE ANIMACIJE, rKe.iu. vremena bo prireditev v KU ■ slabega vremena Povprečne cene prevozov iz Šentjurja Do Ljubljane lahko 's prevozi', kot pogovorno rečejo uporabniki spletnega portala Prevoz.org, pridemo že za 4 evre, čeprav smo opazili tudi oglase, ki zahtevajo 5 evrov finančne protiusluge za prevoz do prestolnice. Do Maribora nas Šentjurčani zapeljejo za 3 do 4 evre, do Rogaške Slatine pa za samo 3 evre. Najcenejši oglas za prevoz iz Šentjurja, ki je bil v času našega vpogleda na voljo na portalu za prevoze, je bil oglas za prevoz do Celja za 1 evro. Vsekakor je tovrstno potovanje cenejše kot avtobusni prevoz, vendar pa mogoče ne ponuja toliko zasebnosti. Štoparji (iskalci prevoza) in pobiralci štoparjev (ponudniki prevoza), ki potujejo v isto smer, se na portalu Prevoz.org najdejo in si delijo stroške prevoza. Prevozi. Spletna stran Prevoz.org je pomoč za koordinacijo prevozov, tako za iskalce kot tudi za ponudnike prevozov. Spletni portal je namenjen vsem, ki si želijo deliti stroške za prevoz. » Piše: Tomaž Pritekelj Spletna stran Prevoz.org je namenjen vsem, ki iščejo prevoz ali ga želijo deliti. Prevoz pa ni omejen samo na slovenski prostor, temveč lahko na spletnem portalu najdemo prevoze tudi v tuje države, kot so Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Švica, Hrvaška in celo Velika Britanija. Uredimo si lahko zelo ugoden prevoz, v kolikor imamo možnost potovanje načrtovati vnaprej. Tako lahko na primer iz Šentjurja do Ljubljane pridemo že za 4 evre. Kako deluje? Ponudniki prevozov so ponavadi tisti, ki se odpravljajo na daljšo pot in bi si radi potovanje poživili z družbo in klepetom ali pa iščejo nekoga, s katerim bi si razdelili stroške za gorivo. Brezplačno se lahko prijavijo na spletni portal Prevoz.org in tam vpišejo oglas za ponudbo prevoza, ki vsebuje ceno in relacijo prevoza. Iskalec prevoza pa na spletnem portalu Prevoz.org vpiše relacijo iskanega prevoza in datum ter tako dobi prikaz vseh prevozov za določeni datum na iskani relaciji. Iskalec prevozov se lahko tako odloča med različnimi prevozi glede na ceno in primeren čas potovanja. Zavarovanje in varnost V primeru, da želite nuditi prevoz, priporočamo, da imate urejeno zavarovanje odgovornosti do sopotnikov v lastnem vozilu, da se izognete težavam v primeru povzročitve prometne nesreče. V primeru, daje povzročitelj prometne nesreče voznik drugega avtomobila, pa se škoda krije iz obveznega zavarovanja odgovornosti v cestnem prometu. Priporočamo, da v vozilo ne sprejemate vidno vinjenega ali drugače sumljivega sopotnika. To prav tako velja za iskalce prevozov, katerim odločno odsvetujemo, da vstopajo v vozilo vidno vinjenih voznikov. Legitimno Pred petimi leti seje spletni portal Prevoz.org spoprijel z obtožbami in presojo spornosti oglaševanja prevozov na spletni strani v povezavi z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Direktorat za trg dela in zaposlovanje pojasnjuje, da deljenje zaseb- nih prevozov, ki jih tako ali tako opravimo za svoje osebne potrebe, ne predstavlja dela na črno. Prav tako se kot delo na črno ne smatra porazdelitev stroškov prevoza in cestnin med sopotnike. Matej iz Šentjurja Po telefonu smo se pogovarjali z Matejem iz Šentjurja, ki večkrat objavi oglas za prevoz na portalu Prevoz.org. »Oglas objavim takrat, ko se sam odpravim na pot v Ljubljano. Tam namreč študiram in se trikrat tedensko vozim na predavanja.« Matej pravi, da objavi oglas predvsem zaradi delitve stroškov goriva. Večinoma z njim potujejo prijemi in zgovorni pomiki, ki mu, priznava, krajšajo čas med vožnjo. Ko smo ga povprašali, ali ga je strah sprejemati tujce v svoj avto, Matej to zanika, saj slabe izkušnje še ni imel. Izstopajoča je bila samo ta, ko seje z njim peljal Francoz, ki ni govoril slovensko. Prevoz mu je plačal in naročil njegov slovenski prijatelj. Na pametne telefone si lahko namestimo tudi aplikacijo Prevoz, s pomočjo katere lahko preverimo razpoložljivost prevozov od kjerkoli. Zdravje CELJSKE LEKARNE