35^30 \ 35130, Pravila za Ljudsko posojilnico registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. V Ljubljani 1897. JS a m o z a 1 o x t> a Ljudsko posojilnice. L Tvrdka, sedež in namen društva. § 1. Tvrdka zadruge se glasi: «Ljudska poso¬ jilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo® ali nemški: «Volkscredit, registrierte Genossenschaft mit unbeschrankter Haftung.. Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani. § 2. Zadruga ima namen, razmere svojih članov v nravnem in gmotnem oziru zboljšavati. v to svrho: a) dajati posojila in obrestovati hranilne vloge; b) dobivati v izvrševanje pod a) navedenega namena denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom. II. Zadružna denarna sredstva. § 3. Denarna sredstva so: a) zadružni deleži, b) hranilne vloge, c) vloge na tekoči račun, d) zadružna izposojila, e) rezervni zaklad, f) razpoložni zaklad, g) upravni prispevki. III. Začetek in nehanje zadružništva. 4. V zadrugo se sprejemajo osebe, katere se morejo vezati s pogodbami. Kdor želi vstopiti, mora se oglasiti pri načelstvu, katero dovoljuje ali pa odreka vstop. A sprejem zadružnika dobi še-le tedaj pravno moč, kadar je podpisal pismeno izjavo, da vstopi v zadrugo in da se je vpisal v imenik zadružnikov. § 5. Kdor ne izpolnjuje dolžnosti, v teh pravilih določenih, izgubi pravice zadružnika po sklepu načel- 4 stva, zlasti ako na škodo zadruge podkopava njen kredit in njeno dobro ime na kakoršenkoli način. Razun tega zgubi članstvo vsak član v nastopnih slučajih: a) ako je zaradi hudodelstva ali prestopka izgubil občinsko volilno pravico; b) če je prišel v konkurz ali sploh izgubil samostalno oskrbovanje svojega imetja; c) v slučaju smrti. Kdor želi izstopiti prostovoljno iz zadruge, mora naznaniti odpoved do konca novembra načelstvu pi¬ smeno in terjati od načelstva potrdilo odpoved: lz>., >p pa velja le s potekom tistega leta. Zadružni deleži izstopivših zadružnikov se izplačajo jeden mesec potem, ko odobri občni zbor dotični letni račun. IV. Zadružni deleži. § 6. Vsak zadružnik mora vplačati vsaj jeden zadružni delež in od načelstva določeno vpisnino (upravni prispevek). Zadružni deleži so dvojni: Glavni deleži po 100 gkl. in opravilni deleži po 2 gld. Vsakemu je svobodno, z dovoljenjem načel¬ stva založiti glavnih ali opravilnih deležev kolikor hoče. Vsak član pa mora imeti vsaj jeden opravilni delež. Založitev glavnih deležev pa zamore načelstvo le dovoljevati v posebni v to svrho določeni seji, katere se mora udeležiti vsaj tri četrtine članov; za veljavnost sklepa potreba je dvotretjinske večine navzočih udov načelstva. Deleži se imajo takoj pri vstopu v gotovini vplačati. V. Posojila. § 7. Posojila se dajo le zadružnikom, in sicer: a) na osebni kredit, b) na zastave. 5 § 8. Posojila na osebni kredit dovoljuje načelstvo proti dolžnemu pismu, menici ali pa na tekoči račun, in sicer le tedaj, če je zajamčena popolna varnost. Je li varnost zadostna, presoja načelstvo. Poroki morajo jamčiti nerazdelno (kot poroki in plačniki), § 9. Posojila na zastave se dajo: 1. ) na vrednostne listine, 2. ) na druge premičnine, 3. ) na hipoteke. § 10. Načelstvo določuje visokost obrestij od posojil z ozirom na razmere časa. Po določilu na¬ čelstva ima dolžnik od posojila tudi plačati primeren upravni prispevek. VI. Zaveza in razdelitev izgube in dobička. § 11. Zaveza zadružnikov je neomejena v zmišlu zakona z dnč 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim zakladom in s celim svojim imetjem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnostij zadruge zadostoval opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zaklad in drugo zadružno imetje, seže se na zadružne deleže, če pa ne bi vse to še pokrilo zavez zadruge, se daljša plačila razdelijo na posamezne zadružnike. Prikrajšani zadružni deleži se morajo takoj polno doplačati. § 12. Konec vsacega leta sestavi načelstvo po knjigah račun in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisuje: gotovina v denarji, vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo in nepremakljivo imetje zadruge in terjatve. Med pasiva se vpisujejo: zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred, zadružna izposojila (zadružni dolgovi) in rezervni zaklad. To kar sotane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta. § 13. čisti dobiček se porabi nastopno: Naj prej e se odračuni 10% na korist rezervnemu zakladu. 6 Ostanek se razdeli kot dividenda na glavne, deleže. Toda ta dividenda ne sme presegati 5% deleža. Kar ostane po pokritju 5°/ 0 dividende, se razdeli tako, da pripade polovica rezervnemu, druga polovica pa razpoložnemu zakladu. Prvo polovico sme pa občni zbor po svoji previdnosti obrniti tudi za ustanovitev posebnih rezervnih zakladov, n. pr. za pokritje morebitnih izgub iz gotovih poslovnih strok, za obnov- Ijenje društvenega inventarja, za osiguranje 5% divi¬ dende v slučaju nedostatnosti dobička i. t. d. O porabi razpoložnega zaklada odločuje načelstvo. Zlasti se ima ta zaklad porabiti v dobrodelne in sploh koristne namene. Opravilni deleži se ne obrestujejo in ne dajo nikake dividende. VIL 0 razdružbi zadruge. „ § 14. Zadruga se razdruži: a) vsled sklepa občnega zbora, h) kadar se otvori konkurz na zadružni inietek in c) vsled ukaza upravne oblasti. § 15. V slučaju likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar, in čisto premoženje, kar ga ostane po po¬ kritju pasiv, izročiti knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani, da ga porabi po svoji previdnosti v dobro¬ delne namene ali pa za ustanovitev in podporo novega takega zavoda v Ljubljani, če pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali zadružni dolgovi, se ravna po določbi § 11. teh pravil. Ravno tako (§ 11.) se ravna tudi v slučaji konkurza. VIII. Uprava in vodstvo zadruge. § 16. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnikov. Njeni organi so: 1. ) načelstvo, 2. ) občni zbor in 3. ) nadzorstvo. 1. Načelstvo. § 17. Načelstvo obstoji iz dvanajst članov (iz načelnika in jednajst odbornikov), katere izvoli občni zbor za dobo treh let izmej posestnikov glavnih deležev. Njih legitimacija je zadevni volilni zapisnik občnega zbora. Vsako leto pred občnim zborom izstopijo štiri udje načelstva, za katere se ima na občnem zboru vršiti dopolnilna volitev. Izstopivši udje načelstva za- morejo zopet voljeni biti. Prvo in drugo leto določi izstopivše po načelniku vzdignjeni žreb. V nadaljnjih letih izstopijo vedno tisti, katerih triletna poslovna doba je potekla. Načelstvo izvoli iz svoje sredine načelnika z absolutno večino glasov. Če pri prvi volitvi ne doseže nihče absolutne večine, ima se vršiti ožja volitev mej onima, ki sta dosegla relativno naj večje število glasov, če se pri ožji volitvi glasovi jednako razdele, odločuje po najstarejšem odborniku vzdignjeni žreb. § 18. Udje načelstva se morajo po izvolitvi na¬ znaniti za vpis v zadružni register; v dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, kateri mora biti podpisan od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov. § 19. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravi¬ cami. katere mu določuje postava z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak., in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko. § 20. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih načelnik ali njegov namestnik predseduje in pri katerih morata biti navzoča vsaj še dva uda načelstva, da so sklepčne. Sklepa se z ve¬ čino glasov; pri jednakosti glasov odločuje pred¬ sednikovo mnenje. 8 O sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, katere podpiše predsednik in še jeden navzočih odbornikov. Svoje sklepe zglašuje načelstvo po potrebi z oznanili, v uradnici nabitimi. § 21. Načelstvo skrbi za redno opravljanje za¬ družnih opravil, posebno v teni, da se vodijo knjige po določbah trgovinskega prava, ter da se varno hrani denar in druge vrednostne listine. § 22. Načelstvo rešuje vložene prošnje za posojila v sejah in dovoljuje posojila. § 23. Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži nadzorstvu najpozneje osem dnij pred občnim zborom v pregled. Račun mora obsegati: 1. ) vse dohodke in stroške med letom, 2. ) posebni račun dobička in izgube, 3. ) bilanco o stanji zadružnega imetja koncem leta« § 24. Načelstvo zastopa zadrugo sodno in izven¬ sodno, vodi pravde, sklicuje občne zbore in določuje njih dnevni red. § 25. Načelnik vodi zadrugo in jo reprezentuje na zunaj; on sklicuje seje načelstva in izvršuje nač-1- stvene sklepe; on je tudi sam opravičen, zadrugo pred sodiščem zastopati; on podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza. On se ima prepričati vsaj vsake tri mesece o blagajnič- nem stanji in mora v slučaji kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno, ter načelstvu o tem poročati. § 26. Pouk, kako se ima opravljati blagajnični in uradni posel, sestavi načelstvo. Načelstvo imenuje za ta posel uradnike, določi njih delokrog in jim odmeri pri¬ merno plačo. Uradniki podrejeni so neposredno načelniku. § 27. če je načelnik začasno zadržan, opravlja njegove posle tisti ud načelstva, katerega določi sam načelnik. V slučaji stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega uda načelstva morajo se udje načelstva za čas do prihodnjega občnega zbora po sejnem sklepu nadopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva vpiše v zadružni register. § ‘28. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni ud načelstva, se more odstaviti vsaki čas sklepom občnega zbora. 2. Občni zbor. § 29. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu, in sicer do konca junija. Izvanredni občni zbor se skliče, če se načelstvu ali nadzorstvu potrebno zdi, ali če to od načelstva zahteva deseti del zadružnikov v posebni pismeni vlogi z izrečno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora razglasiti je 14 dnij preje v dnevniku « Slovenec«, izhajajočem v Ljubljani, po previdnosti načelstva tudi še v drugih listih. § 30. Predmeti sklepanja občnega zbora so: 1. ) izprememba pravil, 2. ) razdružba in likvidacija zadruge, 3. ) potrjenje letnega računa, 4. ) izvolitev načelstva in nadzorstva, 5. ) odstavljenje načelstva in nadzorstva. § 31. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 30. navedenih točkah. Za¬ družniki, ki se ne udeležijo osebno občnega zbora, zamorejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. A vsak zadružnik sme le jednega druzega zadružnika zastopati na občnem zboru. Občnemu zboru predseduje načelnik. § 32. Na občnem zboru ima vsak zadružnik jeden glas. Vsak glavni delež daje razun tega svojemu po¬ sestniku še deset glasov, toda več kot 50 glasov ne sme nihče imeti. § 33. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del vseh po § 32. izračunjenih glasov. 10 Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v treh tednih drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nadpolovično večino glasov; pri jednakosti glasov odločuje mnenje predsednikovo. Če gre za razdružbo zadruge, morata biti za¬ stopani najmanj dve tretjini zadružnikov in morajo glasovati najmanj tri četrtine navzočih za to, da se društvo razdraži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru nista zastopani dve tretjini zadružnikov, mora se v treh tednih sklicati drug občni zbor, v katerem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinkami glasov brez ozira na število udeležnikov. Glasuje se, kakor določi predsednik. O občnem zboru sestaviti je zapisnik, katerega podpiše predsednik in še dva zadružnika. Sklepe vsakega občnega zbora razglašuje načel¬ stvo z oznanili, v uradnici nabitimi. § 34. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, da se o njih poroča v prihodnjem občnem zboru. 3. Nadzorstvo. § 35. Nadzorstvo obstoji iz petero članov, katere izvoli občni zbor za edno leto; izvoliti se sme vsak zadružnik, če ni član načelstva. Nadzorstvo izvoli iz svoje sredine predsednika in druge poslovnike in določi svoj poslovni red. Sklepa se z navadno (absolutno) večino glasov. Predsednik se udeležuje glasovanja in pri jednakosti glasov obvelja tisto mnenje, kateremu se je on pridružil. Da je nadzorstvo sklepčno, morajo biti vsi člani vabljeni k seji in se iste vsaj trije ude¬ ležiti. Seje sklicuje predsednik. O seji napraviti je zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči. Delokrog nadzorstva je isti, katerega določata §§ 24. in 25. zak. z dne 9. aprila 1873., št. 70 drž. zak. 11 IX. Hranilne vloge. § 36. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, je li ud zadruge ali ne. Obresti se računijo od prvega dneva vlaganju sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga. Načelstvo sme do¬ voliti izjeme. Pri računanju obrestij se ulomki krajcarjev ne jemljejo v poštev. Obrestujejo se samo goldinarji, ne pa tudi prebitek v krajcarjih. § 37. Obresti od vloženega kapitala zapadejo konec decembra vsakega leta v plačilo in se od tega, časa dalje lahko vzdignejo. Nevzdignjene obresti se smatrajo kot nova vloga ‘in z 31. decembrom prištejejo glavnici. § 38. Vložnik prejme od zadruge hranilno knji¬ žico, v kateri se vloga potrjuje po dveh udih načelstva ali pa v to od načelstva določenih uradnikih. Podpisi vseh udov načelstva in k podpisu opravičenih urad¬ nikov morajo biti v uradnici na lahko vidnem mestu mej uradnimi urami razpostavljeni. Hranilne knjižice se morejo glasiti na vsakoršna imena in dokazujejo lastninsko pravico. Kdor prinese knjižico, temu se izplača vloga, razun v slučaji sodnij- ske prepovedi, potem razun slučajev: 1. ) če je vpeljana amortizacija dotične knjižice, 2. ) če vlagatelj odločno zahteva, da se izplačajo vloge njemu samemu, ali njegovemu pooblaščencu ali kaki drugi določeni osebij ta izjema pa velja le tedaj, če je po zadrugi zaznamovana v hra¬ nilni knjižici in v zadružni knjigi za vloge. § 39. Hranilne vloge se v slučaju vzdignjenja (vračila) morajo odpovedati načelstvu po določbah, katere morajo biti razglašene po oznanilih, nabitih v uradnici. Od dnč preteka odpovednega roka dalje preneha obrestovanje odpovedane vloge. 12 X. Tekoči račun. § 40. Ljudska posojilnica sprejema od svojih udov denar in daje svojim udom posojila na tekoči račun po posebnih določilih, katera sestavi načelstvo. XI. Razsoj evanj e prepirov. § 41. Prepire iz zadružnega razmerja, bodisi med zadružniki, ali pa med zadružniki in načelstvom, razsoja nadzorstvo. Dotičnemu posvetovanju nadzorstva sme prisostvovati načelnik ali njegov namestnik ali pa od načelnika odposlani zadružni uradnik s posve¬ tovalnim glasom in je tedaj kraj in čas zadevne seje nadzorstva načelstvu pravočasno naznaniti. Zoper razsodbo nadzorstva dopusti j iva je pritožba na občni zbor, ki razsoja konečno in neprizivno. To pritožbo vložiti je v 14. dneh potem, ko se je razsodba pritožniku naznanila bila, pri predsedniku nadzorstva. Če zoper razsodbo nadzorstva ni pritožbe, po¬ stane ta razsodba nespodbojno pravokrepna. Prehodna določba. Dosedanje načelstvo ima nalog, izposlovati re- gistrovanje novih pravil, do kojega ostanejo s< ra pravila z dne 23. februvarja 1896 v veljavi. Takoj po registrovanju novih pravil sklicati jo občni zbor, da se izvoli novo načelstvo in nadzorstvo. V Ljubljani, dne 10. januvarja 1897. Ta pravila so vpisana, v zadružni register glasom odloka c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani z dne 9. marca 1897, št. 2040. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Ljubljana.