URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 5. maja 1989	Št.: 11
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
79.	Spremembe in dopolnitve statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona
80.	Pravilnik o pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gor. Radgona
81.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Cven
82.	Ugotovitve in stališča k poročilu o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota v letu 1988
79
Na podlagi 82. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS štev. 13/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/87) ter po 4. in 50. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona je skupščina stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona na seji zbora uporabnikov in zbora, izvajalcev dne 18. 1. 1989 sprejela naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona
1.	člen
Spremeni se 6. člen statuta (Uradne objave štev. 4/88) tako da glasi:
Stanovanjsko skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo predsednik skupščine in tisti strokovni delavec upravnega organa, ki ga pooblasti skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti z omejitvijo, da sklepa vse pogodbe iz sredstev vzajemnosti po sklepu odbora za graditev in prenovo stanovanj in pogodbe iz sredstev solidarnosti po sklepu odbora za solidarnost in iz sredstev stanarin in najemnin po sklepu odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami.
Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za zastopanje.
2.	člen
V 19. členu se črta tretja alinea.
3.	člen
V 27. členu se črta prva alinea.
4.	člen
V 28. členu se črta prva alinea.
5.	člen
V 29. členu se črta prva alinea.
6.	člen
62.	člen se spremeni in glasi:
Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del se poveri upravnim organom Skupščine občine Gornja Radgona, v skladu s posebnim samoupravnim sporazumom.
7.	člen
Prvi odstavek 63. čl. se spremeni in glasi:
Upravni organi opravljajo za stanovanjsko skupnost zlasti naslednje naloge:
8.	člen
64.	čl. se spremeni in glasi:
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in upravnim organom opredeljuje SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
9.	člen
65.	člen se črta.
10.	člen
66.	člen se črta.
11.	člen.
67.	člen se črta.
12.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskega Vestnika.
G. Radgona, dne 19. I. 1989
Številka: 36-18/81
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Žare RUES. I. r.
80
Na podlagi 18., 37. in 79. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, štev. 31/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88) 41. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SRS, štev. 35/82) določil Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, štev. 15/81, 28/85, 37/88) določil Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona ter 19. čl. Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona, na seji dne 29. 3. 1989 sprejel
PRAVILNIK
0 pogojih in merilih za zagotavljanje družbene pomoči iz sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	'
S tem pravilnikom Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gor. Radgona (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) opredeljuje pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih, prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti, pogoje in merila za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih na katerih ima razpolagalno pravico ali pravico oddajanja stanovanjska skupnost in so namenjena upravičencem za pridobitev solidarnostnih stanovanj, pogoje in merila za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti.
2.	člen
S tem pravilnikom določa stanovanjska skupnost zlasti:
—	vire sredstev solidarnosti,
—	namene za katere se uporabljajo združena sredstva solidarnosti,
—	kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj,
—	stanovanjske standarde,
—	splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj,
—	postopek za dodelitev solidarnostnih stanovanj,
—	lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju,
—	izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti,
—	zamenjavo solidarnostnih stanovanj,
—	kategorije upravičencev za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti,
—	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti ter namene uporabe tega kredita.
—	sankcije za nenamensko porabo sredstev solidarnosti.
—	pristojnost odbora za solidarnost in odbora za gradnjo in prenove.
H. VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI
3. člen
Stanovanjska skupnost s tem pravilnikom opredeljene pravice zagotavlja iz naslednjih virov sredstev solidarnosti:
—	sredstev solidarnosti TOZD in delovnih skupnosti iz dohodka,
—	sredstev solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost.
—	sredstev lastne udeležbe upravičencev do stanovanj solidarnosti,
—	prostih sredstev odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov,
—	sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za razreševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV,
—	namenskih kreditnih sredstev temeljnih bank oz. posebnih poslovnih enot,
—	sredstev solidarnosti iz občin v katere se delavci dnevno vozijo na delo,
—	sredstev pridobljenih s prodaje solidarnostnih stanovanj,
—	sredstev pridobljenih z vplačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavi novejših stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji, — drugih namenskih sredstev.
III.	NAMENI ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA SOLIDARNOSTI
4. člen
Sredstva solidarnosti, ki se oblikujejo pri stanovanjski skupnosti v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona, se po tem pravilniku uporabljajo za naslednje namene:
—	za financiranje gradnje, nakupa in prenove solidarnostnih stanovanj,
—	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove .stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni lasti, nekaterih kategorij delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih družin z nižjimi dohodki opredeljenih v tem pravilniku,
—	za delno nadomeščanje stanarin,
—	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih,
—	za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank, oz. njihovih poslovnih enot, — za odliv sredstev solidarnosti iz sedežnih v domicilne občine za delavce, ki se dnevno vozijo na delo,
—	za kritje stroškov v zvezi z delovanjem delegatskega sistema, — za kritje stroškov za opravljanje strokovnih nalog in opravil, — za kritje drugih stroškov v zvezi s poslovanjem s sredstvi solidarnosti, za študije in raziskave s področja stanovanjskega gospodarstva.
Delež sredstev solidarnosti, ki se uporabi za posamezne namene, opredeljen je v prvem odstavku tega člena, določi skupščina skupnosti z letnim planom v skladu s planskimi akti.
IV.	KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
5. člen
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki in to:
—	delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti,
—	občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svojo stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih,
—	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja in sicer upokojenci, invalidi, borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani,
—	delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, umetniško ali drugo dejavnost in delovni ljudje, ki združujejo delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno ali drugo dejavnost.
Vse navedene kategorije upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje opredeljene s tem pravilnikom.
V. STANOVANJSKI STANDARDI
6.	člen
Stanovanjska skupnost bo pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj upoštevala naslednje standarde, ki ne bodo presegali naslednjih normativov:
Število družinskih članov	stanovanjska površina
1	do 32 m'
2	do 45 m2
3	do 58 m2
4	do 70 m2
Za vsakega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča do 15 m2.
Odstopanja od navedenih normativov so dovoljena le v izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje (tri generacije v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego in podobno).
Izjemoma se lahko od normativa odstopi tudi v primeru dodelitve starejšega stanovanja z manj funkcionalnimi površinami znotraj stanovanja.
Stanovanjska skupnost lahko pri dodeljevanju stanovanj od zgoraj določenih normativov odstopa v primeru, da ne more zagotoviti ustrezno velikega stanovanja.
7.	člen
Med družinske člane po tem pravilniku uvrščamo osebe, ki stalno stanujejo s prosilcem stanovanj oz. imetnikom stanovanjske pravice: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroke, posvojence, starše in posvojitelje prosilca oz. imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tiste, ki jih je prosilec oz. imetnik dolžan vzdrževati po zakonu in tiste, ki najmanj dve leti živijo s prosilcem oz. imetnikom v ekonomski skupnosti.
Občinski center za socialno delo G. Radgona preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oz. ekonomski skupnosti z upravičencem.
VI. SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
•	8. člen
Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
—	da upravičenec in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z.njim v ekonomski skupnosti) in imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju, ali ni lastnik primernega vseljivega stanovanja oz. stanovanjske hiše, prav tako pa tudi ne osebe, ki z njim stalno stanujejo, upoštevaje 7. čl. tega pravilnika,
—	da ima upravičenec stalno bivališče na območju občine G. Radgona,
—	da upravičenec oz. njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,
—	da upravičenec oz. kateri izmed članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše ali premoženja večje vrednosti (vrednost premoženja presega 20 % vrednostni standardnega stanovanja)
—	da socialne razmere upravičenca oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni naupravi-čeno nezaposlen,
—	da upravičenec sam oz. z družino, ki se je na lastno željo vselil v manjše ali neprimerno stanovanje, živi v tem stanovanju vsaj dve leti pred natečajem,
—	da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakonec, starši, oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. stanovanjih.
9.	člen
Upravičenci za dodelitev solidarnostnega stanovanja morajo izpolnjevati še posebna pogoja, ki sta:
—	neprimernost stanovanja in
—	socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primerno:
—	če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne dosega standardov iz 6. čl. tega pravilnika,
—	če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, možnosti ogrevanja)
—	če gre za souporabo stanovanjskih prostorov,
—	. če je nefunkcionalno
Upravičenci izpolnjujejo socialne razmere kot poseben pogoj: — če stvarni mesečni dohodek na člana družine ne presega 50 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v letu pred razpisom
—	če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v letu pred razpisom,
—	če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70% čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v letu pred razpisom.
Za mlado družino po tretji alinei tretjega odstavka tega člena šteje družina, ki ima vsaj enega otroka, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let, oz. enoroditeljska družina.
Za upokojence, invalide in borce NOV, kmete borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane, ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja kolikor pridobivajo iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, namenjenih za stanovanjsko gradnjo.
Za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju.
VII. OSNOVE IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
10.	člen
Pri sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnost
nih stanovanj se upoštevajo naslednja merila:
—	ocena stanovanjskih razmer v katerih živi občan in njegova družina,
— socialno-materialni položaj in zdravstvene razmere občana in njegove družine,
—	druge osnove in merila
11.	člen
Stanovanjska skupnost uporablja za vrednotenje osnov in meril iz prejšnjega člena tega pravilnika sistem točkovanja, ki je sestavni del tega pravilnika.
12.	člen
Na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter tega pravilnika, stanovanjska skupnost obvesti upravičence za dodelitev solidarnostnih stanovanj z natečajem, katerega povzetek objavi v Pomurskem Vestniku.
Besedilo natečaja, ki ga oblikuje odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, seznani udeležence natečaj predvsem:
—	s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja,
—	z osnovnimi podatki, ki jih morajo posamezni upravičenci navesti v vlogi,
—	- z zadnjim dnem za zbiranje vlog od dneva objave natečaja, — z rokom za odstop vlog stanovanjskih skupnosti;
—	s potrdili, ki jih morajo upravičenci priložiti vlogi
Za oddajo stanovanj, ki so namenjena izključno za upokojence in borce NOV lahko komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in borcev NOV oblikujeta po potrebi samostojna razpisa.
13.	člen
Udeleženci natečaja, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, morajo vložiti v odprtem natečajnem roku vlogo, opremljeno s potrebnimi potrdili, na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Gornja Radgona in sicer:
—	delovni ljudje, ki združujejo delo v .temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih preko svoje organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti,
—	delavci, zaposleni pri občanih, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov preko združenja obrtnikov, — upokojenci preko društva upokojencev, — invalidi vseh stopenj preko društva invalidov
—	prejemniki stalne družbene denarne pomoči preko Občinskega centra za socialno delo,
—	ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo.
Organizacije združenega dela in druge organizacije oz. skupnosti odstopijo v roku, navedenem v natečaju, vloge udeležencev natečaja, odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti. Organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo predhodno ugotoviti upravičenost delavca oz. občana za dodelitev solidarnostnega stanovanja ter potrditi navedbe v vlogi.
14.	člen
Borci NOV, kmetje borci NOV in vojaški mirovni invalidi vložijo v odprtem natečajnem roku vlogo za dodelitev stanovanja na Občinski odbor ZZB NOV. Odbor ZZB NOV posreduje vloge, dopolnjene s stališčem, odbora, komisiji za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV.
15.	člen
Strokovna služba stanovanjske skupnosti občine G. Radgona prouči utemeljenost vlog, opremljenost z obveznimi potrdili ter razvrsti vloge po kategorijah upravičencev.
16.	člen
Udeleženci natečaja dokažejo upravičenost z naslednjimi dokumenti:
1.	Upravičenci iz 1. in 4. alinee 5. člena:
—	vloga za dodelitev solidarnostnega stanovanja,
—	s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine),
—	s potrdilom o dobi bivanja na območju občine in v stanovanju (izda upravni organ občine),
—	s potrdilom o letnem dohodku vseh družinskih članov,
—	s potrdilom o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (izda upravni organ občine).
—	z zdravniškim potrdilom o nosečnosti nad 4 mesece oz. o zdravstvenem stanju,
—	s potrdilom o delovni dobi.
2.	Upravičenci iz 2. in 3. alinee 5. člena:
—vloga za dodelitev solidarnostnega stanovanja,
—	s potrdilom o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine),
—	s potrdilom o letnih dohodkih vseh družinskih članov za preteklo leto,
—	s potrdilom o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV izda 00 ZZB NOV G, Radgona)
—	z dokazilom o stopnji invalidnosti.
Predložitev morebitnih dodatnih dokazil se lahko določi z razpisom.
17.	člen
Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti imenuje komisija
za ogled stanovanjskih in drugih razmer tistih udeležencev natečaja, ki izpolnjujejo pogoje po 8. in 9. čl. pravilnika.
Komisijo sestavljajo:
—	en član, delegat v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, predvsem član odbora za solidarnost,
—	en član, predstavnik občinskega centra za socialno delo ali predstavnik krajevne skupnosti, na območju katere se vrši ogled.
Za oglede razmer upokojencev in borcev NOV, ki ne izpolnjujejo pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja se določi komisija izmed članov pristojne komisije oz KO ZZB in društva upokojencev.
Komisija sestavi o svojih ugotovitvah zapisnik v dveh izvodih. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod se po opravljenem ogledu izroči udeležencu natečaja. Pri delu komisije sodeluje strokovna služba stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
18.	člen
V primeru, če komisija v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer prosilec živi ugotovi, da si je prosilec v času 2 let pred razpisom z namenom, da bi mu bilo stanovanje dodeljeno, namerno poslabšal stanovanjske razmere, lahko predlaga odboru za solidarnost, ta pa naprej zboru uporabnikov skupščine, da se pri točkovanju stanovanjskih razmer upoštevajo njegove predhodne stanovanjske razmere.
19.	člen
V primeru dajanja neresničnih podatkov ogledni komisiji se takšen prosilec na predlog le-te izključi iz nadaljnjega postopka s sklepom odbora za solidarnost. Zoper sklep so možna pravna sredstva, kakor zoper listo pričakovalcev stanovanj.
20.	člen
Po opravljenem komisijskem ogledu stanovanjskih in drugih razmer odbor za solidarnost prouči vloge vseh udeležencev natečaja in mnenja organizacij iz 13. čl. tega pravilnika k posameznim vlogam ter komisijske zapisnike s točkovanjem stanovanjskih in drugih razmer udeležencev natečaja.
Odbor zavrne tiste vloge, ki niso opremljene z ustreznimi potrdi- . li, kakor tudi vloge, ki so glede na določila natečaja pomanjkljive, in vloge, ki so dospele po natečajnem roku.
Odbor pri tem delu sodeluje z Občinsko skupnostjo socialnega varstva, organizacijami združenega dela in drugimi organi in skupnostmi ter občinskim centrom za socialno delo.
21.	člen
Odbor najkasneje v roku 60 dni po končanem natečaju sestavi listo pričakovalcev solidarnostnih stanovanj in jo posreduje vsem udeležencem natečaja skupaj s pravnim poukom.
Prav tako odbor sestavi še ločeno listo upravičencev izmed upokojencev in borcev NOB za stanovanja, ki so namenjena izključno za upokojence in borce NOB ter jo skupaj s pravnim poukom posreduje vsem udeležencem natečaja. Pri enakem številu točk ima prednost upravičenec, ki ima nižji dohodek na družinskega člana, ki dalj časa živi v neustreznem stanovanju ali, ki ima več nedoletnih otrok.
Ugovor zoper listo pričakovalcev je možno dati v 15 dneh od prejema pismenega odpravka na zbor uporabnikov.
22.	člen
Zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti obravnava in sprejme dokončen sklep o listi pričakovalcev solidarnostnih stanovanj.
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončno potrditvijo liste na podlagi dokumentiranega predloga odbora posamezne udeležence vključi ali izključi iz prednostne liste.
23.	člen
Po dokončni potrditvi liste pričakovalcev solidarnostnih stanovanj na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se le-ta objavi na oglasni deski stanovanjske skupnosti.
S sprejeto listo oz. s sklepom zbora uporabnikov samoupravna stanovanjska skupnost seznani vse udeležence razpisa.
24.	člen
Po sprejemu dokončnega sklepa o listi pričakovalcev solidarnostnih stanovanj na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti odbor za solidarnost določi konkretno dodelitev razpoložljivih solidarnostnih stanovanj upravičencem po listi, glede na pripadajoči stanovanjski standard.
25.	člen
Lista, potrjena na seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se lahko spremeni izjemoma v primeru, ko so pogoji, ki so bili odločilni za uvrstitev na prednostno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. V takem primeru pripravi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti nov predlog, o katerem dokončno odloči zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
26.	člen ’
Lista se praviloma sprejema za eno leto in velja do sprejema naslednje liste. Po sklepu zbora uporabnikov pa se natečaj lahko razpiše tudi za daljše obdobje.
27.	člen
Upravičenec do solidarnostnega stanovanja pridobi na podlagi potrjene liste in na podlagi pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja, ki jo izda odbor za solidarnost, stanovanjsko pravico na soli-, darnostnem stanovanju.
28.	člen
Pri dodelitvi solidarnostnega stanovanja se upošteva:
—	vrstni red upravičenca,
—	število članov družine,
—	struktura razpoložljivih stanovanj.
Zoper odločbo o dodelitvi stanovanja lahko vloži v 15 dneh od dneva, ko je bila vročena odločba o dodelitvi stanovanja ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tisti, ki je z odločbo določen za imetnika stanovanjske pravice ter vsak, kdor meni, da je kršen njegov interes.
29.	člen
Imetnik stanovanjske pravice se je dolžan v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe vseliti v stanovanje. O preklicu odločbe, s katero je bila dodeljena stanovanjska pravica, sprejme ustrezen sklep odbor za solidarnost. Zoper sklep lahko prizadeta stranka vloži ugovor v 15 dneh od vročitve, na zbor uporabnikov.
30.	člen
Stanovanjska skupnost dodeljuje upravičencem po prednostni listi tudi stanovanja, ki se izpraznijo v času veljavnosti prednostne liste in nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost, v kolikor se ne dodeljuje po drugem splošnem aktu.
IX. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
31.	člen
Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju mora prispevati lastno udeležbo.
Višina lastne udeležbe je odvisna od vrednosti stanovanja in socialno materialnega stanja upravičenca.
32.	člen
Lastno udeležbo mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja plačati pred vselitvijo oz. preselitvijo.
33.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ni dolžan prispevati:
—	upravičenec, ki je po veljavni lestvici družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SR Slovenije oproščen plačila lastne udeležbe,
— zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico po smrti zakonca oz. osebe, s katero je živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza oz. po razvezi zakonske zveže ali prenehanju'dalj časa trajajoče življenjske skupnosti,
—	upravičenec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz solidarnostnega stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanja in v drugih podobnih primerih,
—	občan, ki se preseli iz večjega v manjše stanovanje, ki ustreza standardni površini, določeni s tem pravilnikom,
—	otroci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, in tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati po zakonu, če so z imetnikom stanovanjske pravice stanovali do njegove smrti.
34.	člen
V primerih, ko družina živi v težkih socialno materialnih razmerah, lahko odbor za solidarnost upravičenca do solidarnostnega stanovanja v celoti ali delno oprosti plačila lastne udeležbe ali odobri obročno odplačilo lastne udeležbe. Tak sklep lahko odbor sprejme na podlagi mnenja in predloga Centra za socialno delo.
Šteje se da so materialne razmere upravičenca oz. njegove družine težke v naslednjih primerih:
—	upravičenost do stalne družbene pomoči,
—	daljša bolezen izkazana s potrdilom pristojnega zdravstvenega zavoda,
—	invalidnost ali duševna prizadetost,
—	nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti,
—	ogroženost zaradi pojavov, ki zahtevajo stalno tujo pomoč.
35.	člen
Kdor se preseli v večje oz. večvredno stanovanje, plača lastno udeležbo samo od razlike v vrednosti prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja.
36.	člen
Lastna udeležba se izračuna v odstotku od vrednosti stanovanja. Za izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se upošteva veljavna lestvica iz družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje.družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
37.	člen
V odločbi o dodelitvi stanovanja se določi znesek lastne udeležbe. V primeru, da odbor za solidarnost odobri upravičencu obročno odplačilo lastne udeležbe, mora biti navedeno število obrokov, v primeru oprostitve, pa razlogi za oprostitev plačila lastne udeležbe.
38.	člen
Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, štejemo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki.
39.	člen
Na podlagi odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja sklene stanovanjska skupnost G. Radgona z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo.
Denarna sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja se plačujejo na posebnem računu sredstev solidarnosti stanovanjske skupnosti občine.
Lastna udeležba za solidarnostna stanovanja se bodo vrnila vplačnikom po 10 letih od dneva vplačila in to v enkratnem znesku s 3 % obrestno mero.	„„ „
40.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva predaje stanovanja.
X. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
41.	člen
V	primerih požara, povodnji, drugih naravnih in podobnih nesreč se lahko dodeli prizadetim solidarnostno stanovanje za določen čas ali nedoločen čas. O upravičenosti izjemnega reševanja stanovanjskih vprašanj odloča odbor za solidarnost in pri tem upošteva:
—	ali prosilec izpolnjuje vse splošne in posebne pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja,
—	mnenje oz. priporočila Centra za socialno delo,
—	okoliščine, ki narekujejo izjemno reševanje stanovanjskega vprašanja.
Dokončno rešitev izjemnega reševanja stanovanjskih vprašanj sprejema zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
XI. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
42.	člen
Pri zamenjavah solidarnostnih stanovanj, je potrebno upoštevati načelo, da sklada solidarnostnih stanovanj zaradi zamenjave solidarnostnih stanovanj ne smemo okrniti.
43.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, ki želi zamenjati solidarnostno stanovanje mora vložiti vlogo za zamenjavo. V vlogi mora navesti:
—	svoje podatke in podatke o družinskih članih oz. članih skupnega gospodinjstva,
—	podatke o stanovanju, ki ga želi zamenjati in stanovanju, ki ga želi dobiti za zamenjavo,
—	druge podatke, ki so bistvenega pomena za odločanje.
Vlogi mora priložiti odločbo o dodelitvi stanovanja.
44.	člen
Zamenjave solidarnostnih stanovanj in soglasja k zamenjavi solidarnostnega stanovanja z drugim družbenim stanovanjem daje odbor za solidarnost.
45.	člen
Odbor za solidarnost lahko odobri zamenjavo solidarnostnih stanovanj zlasti naslednjim prosilcem:
—	ostarelim in bolnim občanom oz. njihovim družinam zaradi zdravstvenih razlogov,
—	občanu in njegovi družini, ki živi v izredno težkih gmotnih razmerah, z namenom, da se jim omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino in obratovalnimi stroški,
—	občanom, ki imajo nadstandardno stanovanje za manjše solidarnostno stanovanje,
—	družinam, ki jim je sedanje solidarnostno stanovanje zaradi povečanja števila družinskih članov postalo premajhno.
Vse zamenjave morajo biti izvedene po postopku, določenem z zakonom o stanovanjskih razmerjih.
XII. KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI
46.	člen
Upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti so organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in v skladu z njim združujejo sredstva oz. jim je plačevanje prispevka začasno ali delno odloženo,
da imajo v svojih samoupravnih splošnih aktih osnove in merila za dodeljevanje stanovanj, pridobljenih s pomočjo kredita iz sred štev solidarnosti, usklajena s tem pravilnikom,
—	da zagotovijo najmanj 20 % lastnih sredstev.
47.	člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti lahko pridobijo kredit iz sredstev solidarnosti za gradnjo, nakup ali prenovo družbenega stanovanja.
Tako pridobljeno družbeno stanovanje mora organizacija združenega deia oz. delovna skupnost dodeliti svojim delavcem z nižjimi dohodki, ki izpolnjujejo splošne pogoje za dodelitev solidarnostnih stanovanj, opredeljene v tem pravilniku in pogoje, opredeljene v samoupravnem splošnem aktu organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, upoštevaje pri tem tudi kriterij delovne uspešnosti.
48.	člen
Organizacija združenega dela oz. delovna skupnost, ki pridobi kredit iz sredstev solidarnosti, ne more tako pridobljenega stanovanja do poplačila kredita odsvojiti brez soglasja Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona.
Organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost mora tako pridobljeno stanovanje trajno namenjati svojim delavcem z nižjimi dohodki, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
49.	člen
Upravičenci za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti so tudi delavci, delovni ljudje in občani ter njihove družine z nižjimi dohodki in sicer:
— mlade družine,
—	mladi strokovnjaki,
—	občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje,
—	družine z večjim številom otrok.
50.	člen
Pri opredelitvi upravičencev do kreditov iz sredstev solidarnosti iz prejšnjega člena tega pravilnika se upoštevajo naslednja merila:
a)	za mlade družine štejejo:
—	mlada zakonca, kjer ni nobeden od zakoncev star več kot 30 let,
—	mlada družina z vsaj enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni star več kot 30 let.
—	samohranilka oz. samohranilec, ki ni stara oz. star več kot 30. let,
b)	za mlade strokovnjake štejejo delavci, ki lahko največ pripomorejo k razvoju organizacije združenega dela in ki izpolnjujejo kriterije in merila opredeljene v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti za pridobitev tega naziva, predvsem strokovnjaki z visoko izobrazbo,
c)	za občane oz. družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje štejejo podnajemniki in sostanovalci in občani, ki imajo premajhno družbeno stanovanje in sicer, če glede na površinske standarde zasedajo nestandardno stanovanje,
d)	za družine z večjim številom otrok štejejo družine s tremi ali več nepreskrbljenimi otroci, kjer sta oba zakonca zaposlena.
51.	člen
Upravičenci iz 49. čl. lahko pridobijo iz sredstev solidarnosti kredit za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni lasti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, katerega površina presega 50 m2,
-	da imajo zagotovljeno lastno udeležbo najmanj v višini 20 % vrednosti standardnega stanovanja
—	če dohodek na družinskega člana ne presega 70 % povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred razpisom.
da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze v kolikor gre za novogradnjo, razen v primerih gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše,
—	da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, v kolikor gre za nakup stanovanja in
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, Če prenavljajo stanovanje, oz.stanovanjsko hišo.
52.	člen
Kredit, ki ga lahko dobi upravičenec iz 49. čl. tega pravilnika za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 40 % od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja oz. 50% za nakup stanovanja v etažni lastnini.
Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj.
Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti kredit le za standardno stanovanje po 6. čl. tega pravilnika, največ pa do površine 90 m2.
53.	člen
Skupna vsota kreditov, ki jih dobi prosilec ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja 80%
pri zadružni gradnji 75 %
pri gradnji individualne stanovanjske hiše in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60 % predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2.
54.	člen
Za lastno udeležbo se šteje privarčevani denar dokazan s hranilno vlogo, namensko posojilo na privarčevani ali vezan denar, vloženo delo in druga dokazljiva vlaganja prosilca v stanovanjski objekt.
55.	člen
Prosilec, ki zaseda nestandardno družbeno stanovanje ima pravico do kredita iz sredstev solidarnosti, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje in ga praznega predal najpozneje v dveh letih po pridobitvi posojila.
Rok, v katerem je prosilec dolžan izprazniti družbeno stanovanje, se lahko v upravičenih primerih podaljša. O podaljšanju roka za izpraznitev odloča odbor za gradnjo in prenovo in pri tem upošteva predvsem:
—	višino dodeljenega kredita,
—	materialne možnosti prosilca in njegovih družinskih članov, — socialne in zdravstvene razmere prosilca in njegovih družinskih članov.
V	primeru iz prvega odstavka tega člena skleneta stanovanjska skupnost in prosilec pogodbo s katero določita medsebojne pravice in obveznosti.
V	primeru, da prosilec ne izprazni družbenega stanovanja v roku, ki je določen v prvem odstavku tega člena, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj in v celoti v plačilo.
XIII. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV KREDITOV IN VIŠINA ODOBRENEGA KREDITA
56.	člen
Stanovanjska skupnost razpiše enkrat letno natečaj za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti za gradnjo, nakup in prenovo družbenih stanovanj in gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v osebni lasti.
Besedilo natečaja se objavi v pomurskem glasilu »Vestnik.«
57.	člen
Besedilo natečaja mora vsebovati:
—	opredelitev upravičencev za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti,
—	pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za pridobitev kreditov,
—	višino zahtevanih lastnih sredstev,
—	osnovne podatke, ki jih morajo upravičenci navesti v vlogi,
—	dokumentacijo, ki jo je treba priložiti,
—	rok in mesto zbiranja vlog,
—	obseg sredstev za posamezne namene kreditiranja, — dobo za vračilo kredita in obrestno mero.
58.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti vsako leto ob sprejemu letnega plana oz. pred razpisom določi višino sredstev za posamezne namene kreditiranja.
59.	člen
Po izteku razpisnega roka odbor za gradnjo in prenovo pregleda prispele vloge in imenuje ustrezno število komisij za oglede gradbenega stanja objektov in stanovanjskih razmer.
Komisijo sestavljata najmanj dva člana. O ogledih se sestavijo zapisniki.
60.	člen
Upravičenost posameznih prosilcev kredita ugotavlja odbor za gradnjo in prenovo.
Odbor za gradnjo in prenovo pri odločanju o višini kredita za upravičence iz 49. čl. tega pravilnika upošteva ugotovljeno izpolnjevanje pogojev prosilcev kredita in morebitne spremembe materialnih in socialnih razmer, nastalih v dobi pridobivanja kredita.
Na podlagi določil natečaja in tega pravilnika odbor dodeli upravičencem pripadajoči znesek kredita, za katerega izda strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti sklep o dodelitvi kredita.
61.	člen
Prosilci, ki menijo, da so bile kršene njihove pravice pri razdelitvi kreditov lahko v 15 dneh po prejemu pismenega odpravka sklepa vložijo ugovor na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona.
62.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno in to v začetku leta določi ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi kredita za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
63.	člčn
Višina odobrenega kredita organizacijam združenega dela ali delovni skupnostim je odvisna od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zapo slenega v SR Sloveniji v preteklem letu in se znesek pripadajočega kredita izračunava po naslednji tabeli:
Če je bil povprečni mesečni OD na zaposlenega v OZD v primerjavi s povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu
Potem pripada OZD kredit v naslednjem odstotku od predračunske vrednosti stanovanja
do 70 %	85%
od 70 %—90 %	75%
od 90 %-100 %	70%
od 100 %-115 %	65%
od 115 %-120 %	60%
nad 120 %	55%
Končna višina dodeljenega kredita je odvisna od razpoložljivih sredstev.
Prednost pri pridobitvi kredita imajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki namenjajo 60 % sredstev namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev za gradnjo oz. nakup stanovanj v družbeni lastnini.
64.	člen
Višina odobrenega kredita upravičencem iz 49. čl. tega pravilnika je odvisna od povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družine v preteklem letu v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
Če znaša povprečni mesečni dohodek v primerjavi s povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu %	Pripada za gradnjo ali prenovo individualne stanovanjske hiše kredit v % od	cene stand, stanov, ali od prenove največ do %	Pripada upravičencem za gradnjo v okviru zadružne gradnje kredit v % od vrednosti stand, stanov. največ do %	Pripada upravičencem kredit za nakup etažnega stanovanja največ do %
do 50	40	45	50
od 50-60	30	35	40
od 60—70	20	25	30
Končna višina dodeljenega kredita je odvisna od višine razpoložljivih sredstev za posamezne namene kreditiranja.
65.	člen
Krediti za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti in osebni lasti se dajejo največ za dobo 10 let.
Organizacije vračajo kredite v polletnih anuitetah, ostali upravičenci pa v mesečnih obrokih.
Odobreni krediti se obrestujejo po obrestni meri, ki zagotavlja pokrivanje stroškov poslovanja in po polovični revalorizacijski meri oziroma stopnji.
66.	člen
Organizacijam združenega dela, ki poslujejo z izgubo se lahko odloži odplačevanje kredita za čas dokler poslujejo z izgubo. O odlogu odplačila odloča odbor za gradnjo in prenovo.
67.	člen
Upravičencem iz 49. člena tega pravilnika se lahko dopusti odlog odplačevanja kredita najdalj za dobo 5 let. O odlogu odplačevanja kredita odloča odbor za planiranje in pri tem upošteva zlasti: — višino osebnega dohodka,
— spremenjene socialne in materialne razmere v družini.
Vrednost danega kredita se v času mirovanja revalorizira.
68.	člen
Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi kredita sklene upravičenec, ki mu je bil kredit odobren z banko posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
69.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost in Ljubljanska banka Pomurska banka s posebnim sporazumom dogovorita posle, ki jih banka opravlja v zvezi s kreditiranjem iz sredstev solidarnosti ter medsebojne pravice in obveznosti.
70.	člen
Za tehniko poslovanja in določil, ki jih ta pravilnik ne opredeljuje, se smiselno uporabljajo določila splošnih aktov banke za kreditiranje stanovanjske gradnje.
XIV SANKCIJE NA NENAMENSKO UPORABO KREDITA
71.	člen
Odbor za gradnjo in prenovo ima pravico zahtevati od organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, ki je pridobila kredit po tem pravilniku, vse potrebne samoupravne splošne akte m druge do
kumente iz katerih je razvidno ali delavec, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, pridobljeno s pomočjo kredita iz sredstev solidarnosti, izpolnjuje pogoje za pridobitev stanovanja.
72.	člen
V primeru, da se pred pravnomočnostjo odločbe o dodelitvi stanovanja ugotovi, da organizacija združenega dela oz. delovna skupnost svojih aktov o dodelitvi stanovanja nima usklajenih s tem pravilnikom ter da v svojih aktih hima opredeljenega kriterija delovnega prispevka, stanovanjska skupnost izpodbija odločbo o dodelitvi stanovanja pri sodišču združenega dela ter predlaga začasno odredbo s katero se zadrži vselitev v stanovanje.
73.	člen
Stanovanjska skupnost razdre kreditno pogodbo z organizacijo združenega dela oz. delovno skupnostjo, ki je po tem pravilniku pridobila kredit iz sredstev solidarnosti, stanovanja pridobljenega na ta način pa ni namenila svojemu delavcu, ki izpolnjuje splošne pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
74.	člen
V kolikor se ugotovi, da upravičenec iz 49. čl. tega pravilnika ni bil upravičen do dodelitve kredita iz sredstev solidarnosti oz. kredita ni namensko uporabil, stanovanjska skupnost razdre kreditno pogodbo, kreditojemalec pa je dolžan celotno vsoto kredita takoj vrniti s pripadajočimi obrestmi.
XV. PRISTOJNOSTI ODBORA ZA SOLIDARNOST IN ODBORA ZA GRADNJO IN PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ
75.	člen
Odbor za solidarnost je pristojen, da obravnava in sklepa zlasti o naslednjih zadevah:
—	zagotavlja, da se pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj upoštevajo sprejeti stanovanjski standardi,
—	oblikuje besedilo natečaja za dodelitev solidarnostnih stanovanj in objavi natečaj;
—	oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda in ga predloži zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti,
—	skrbi, da se solidarnostna stanovanja dodeljujejo po vrstnem redu, v skladu s sprejetim prednostnim vrstnim redom,
—	sklepa o višini lastne udeležbe ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju,
—	sklepa o delni ali celotni oprostitvi plačila lastne udeležbe in o odložitvi plačila lastne udeležbe,
—	vrši zamenjave solidarnostnih stanovanj in daje soglasja za zamenjave,
—	 zboru uporabnikov predlaga izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj,
—	obravnava in sklepa o drugih zadevah v zvezi z izvajanjem tega pravilnika za katere meni, da je to potrebno, ali mu to naloži skupščina stanovanjske skupnosti in so opredeljena v statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti.
76.	člen
Odbor za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini je po tem pravilniku pristojen, da obravnava in sklepa zlasti o naslednjih zadevah:
—	oblikuje predlog za delitev sredstev solidarnosti za posamezne namene uporabe,
—	predlaga pogoje razpisa natečaja in objavi natečaj,
—	odloča o dodeljevanju kreditov organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim,
—	odloča o dodeljevanju kreditov mladim družinam, mladim strokovnjakom, občanom in družinam, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje z večjim številom otrok,
' — odloča o’ uporabi sankcij po tem pravilniku.
X	VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
77.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati vsa določila Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine G. Radgona, ter določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gor. Radgona.
78.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po enakem postopku, kot je bil sprejet pravilnik.
79.	člen
Postopki, začeti pred sprejemom tega pravilnika se končajo po pravilih in normativih, ki so veljavni ob začetku postopka.
80.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine G. Radgona in se
začne uporabljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 025-9/89
Datum: marec 1989
Predsednik zbora uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona Ludvik ROŠKAR, 1. r.
OSNOVE IN MERILA IZ 11. ČLENA PRAVILNIKA:
L STANOVANJSKE RAZMERE
A. Stanovanjski status
a)	Prosilec nima stanovanja (z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za potrebe staršev oz. sorodnikov ali je podstanovalec) ter prosilec stanuje v prostorih, ki se po stanovanjskih standardih ne štejejo za stanovanje (provizorij, baraka)	150 točk
b)	prosilec je imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanova-
nju (neprimernost stanovanja se ugotovi po merilih pod B) 70 točk
B. Neprimernost stanovanjskih razmer		
1. Stanovanjska površina glede na število družinskih članov — do 4m2	na osebo		80 točk
— nad 4 do 6 m2	na osebo	70 točk
— nad 6 do 8 m2	na osebo	60 točk
— nad 8 do 10 m2	na osebo	50 točk
— nad 10 do 12 m2	na osebo	40 točk
.— nad 12 do 14 m2	na osebo	35 točk
— nad 14 do 16 m2	na osebo	30 točk
— nad 16 m2	na osebo	0 točk
2.	Sanitarni pogoji a) ni možnosti priključka vodovoda (uporaba deževnice, drugo)	14 točk	
— ni vodovoda v zgradbi (na dvorišču)	10 točk	
— ni vodovoda v stanovanju (v zgradbi) b)	stanovanje nima stranišča (je izven zgradbe) —	stanovanje nima stranišča (je v zgradbi) —	stranišče v souporabi —	stanovanje nima kopalnice —	kopalnica v souporabi c)	stanovanje nima kuhinje —	kuhinja v souporabi —	stanovanje nima kleti oz. drvarnice Opomba: souporaba se točkuje, kadra uporabniki niso družinski člani.		5	točk 8	točk 4 točke 2	točki 4	točke 1 točka 5	točk 2	točki 1 točka
3.	Kvaliteta in funkcionalnost stanovanja
a)	vlažnost stanovanja	4 točke
—	delna v enem prostoru	4 točke
—	delna v vseh prostorih	6 točk
popolna v celotni zgradbi oz. stanovanju '	12 točk
b)	lega stanovanja
—	kletno stanovanje (nivo podov je več kot 1 m pod nivojem zemljišča)	12 točk
—	stanovanje na podstrešju ali v podpritličju (ni
primerne toplotne izolacije)	6 točk
c)	praktičnost stanovanja
—	visoki stropovi (nad 3 m)	2 točki
—	vhod v posamezne prostore (stanovanjske) je iz hodnika, ki je v souporabi (več nosilcev stano-
vanjske pravice)	4 točke
—	vhod v posamezne stanovanjske prostore ali
sobe je iz dvorišča brez vetrolova	5 točk
—	slaba toplotna izolacija	2	točki
—	slaba sončnost (majhna okna ali okna na se-
verni strani)	2	točki
—	onesnažen zrak (prah in podobno)	3	točke
—	ropot	2	točki
L Vzdrževanje stanovanjskih prostorov (odnos stanovalca do stanovanjskih prostorov)
a)	stanovanjski prostori so dobro vzdrževani	10 točk
b)	stanovanje je urejeno in čisto	20 točk
5.	Bivalni pogoji
Prosilcu, katerega otroci koristijo isti spalni prostor s starši ali spijo skupaj z njimi v enem prostoru, pripada naslednje število točk:
— mladoletniki nad 14 let različnih spolov morajo spati skupaj s starši oz. drugimi odraslimi člani gospodinjstva	20 točk
— mladoletnik ali več mladoletnikov nad 14 let spi skupaj s starši ali drugimi člani družinskega gospodinjstva	10 točk
mladoletniki nad 14 let različnih spolov spijo v enem prostoru ali mladoletniki nad 7 do 14 let
spijo skupaj s starši	10 točk
—- zaradi premajhne spalnice
a) otrok spi v kuhinji	3 točke
b) mladoletnik spi v kuhinji	6 točk
6.	Doba bivanja v neustreznih stanovanjskih razmerah
Za vsako leto bivanja v neustreznih stanovanjskih razmerah se število točk poveča za 5, vendar največ skupaj	50 točk
Bivanje v neustreznih stanovanjskih razmerah se upošteva: — za samske ob nastopu okoliščin, ki so povzročile neustrezne stanovanjske razmere oz. polnoletnosti,
— za družine oz. zakonca od časa bivanja oz. poroke.
II. MATERIALNI POLOŽAJ
Prosilcu na dohodek na člana gospodinjstva v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v preteklem letu pripada na
slednje število točk:
- do 25 %	27 točk
- nad 25-30 %	24 točk
-nad 30-35 %	21 točk
-nad 35-40 %	18 točk
- nad 40-45 %	15 točk
-	nad 45-50 %	12 točk
-	nad 50-55 %	9 točk
-	nad 55-60 %	6 točk
—	nad 60—65 %	3	točke
—	nad 65—70 %	1	točka
-	nad 70 %	0 točk
a) Ocena socialnih razmer v družini na podlagi mnenj krajevnih skupnosti, DO Center za socialno delo in ogledne komisije — največ do	20 točk.
I	II. DRUŽINSKO STANJE
Upravičencu pripada glede na število družinskih članov naslednje
število točk:
—	samski	2	točki
—	2	člana družine	7 točk
—	3	člani družine (otrok do 5 let)	8 točk
—	3	člani družine (otrok nad 5 let)	10 točk
—	4	člani družine (otroka do 5 let)	14 točk
—	4	člani družine (otroka nad 5 let)	20 točk
in za vsakega nadaljnjega člana družine se doda	5 točk
—	upokojenec	5 točk
—	samohranilcu dodatno	5 točk
(za edinega hranilca se šteje roditelj, ki s svojimi sredstvi sam preživlja otroka, do katerega ga veže preživninska obveznost. Edini hranilec je upravičen do točk le tedaj, če izrabi vse pravne možnosti za uveljavitev preživnine in drugih prejemkov za otroka).
I	V. ZDRAVSTVENO STANJE
—	bolezen, ki je težje ozdravljiva 1 član družine	10 točk
—	bolezen, ki je težje ozdravljiva več družinskih članov, duševna obolelost družinskega člana ali invalidnost do
60 %	20 točk
—	prosilec ali član družine boluje za boleznijo, na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje	12 točk
—	upravičenec je invalid in uporablja ortopedske pripomočke	50 točk
—	upravičenec je vojaški ali morivni vojaški invalid 15 točk (za dokazilo o zdravstvenem stanju mora upravičenec predložiti potrdilo zdravnika — specialista oz. ustrezne zdravniške komisije).
V	. DELOVNA DOBA
Upravičencu pripada:
—	do	5 let	5	točk
—	od	5 do 10 let	7	točk
—	od	10 do	15	let	9	točk
—	od	15 do	20	let	11	točk
—	od	20 do	25	let	13	točk
—	nad 25 let	15 točk
(za družinske upokojence se upošteva čas zaposlitve upokojenca; po katerem prejema družinsko pokojnino. V primeru zaposlitve obeh zakoncev, se šteje čas zaposlitve tistega zakonca, katerega delovna doba je daljša. Upošteva se delovna doba ki jo bo upravičenec v tekočem letu dopolnil).
VI.	UDELEŽBA V NOB ALI INTERNACIJA	
a)	Nosilcem spomenic 1941, narodnim herojem in španskim borcem	12 točk
b)	ostalim udeležencem NOB: — od leta 1941	10 točk
	— od leta 1942	8 točk
	— od leta 1943	6 točk
	— od leta 1944	4 točke
	— od leta 1945	2 točki
PREDSEDNIK
ZBORA UPORABNIKOV Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona Ludvik ROŠKAR. I. r.
81
Na osnovi 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85 in 48/86, 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 26. člena statuta KS Cven je skupščina Krajevne skupnosti Cven na seji, dne 24. 4. 1989 po predhodni odločitvi na zborih delovnih ljudi in občanov v naseljih KS Cven sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Cven.
1.	člen
Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Cven, ki zajema naselja Cven, Mota in Krapje.
Referendum bo dne 28. 5. 1989 v gasilskih domovih v posameznih vaseh, v času od 7. do 19. ure.
2.	člen
S krajevnim samoprispevkom bo zbranih 820,000.000 din, ki bodo uporabljeni za naslednje namene-:
—	1,20 % zbranih sredstev za adaptacijo zadružnega doma na Cvenu,
—	0,80 % za sofinanciranje delovanja društev, DPO in DO, za vzdrževanje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov, za sofinanciranje funkcionalne dejavnosti KS, za ureditev avtobusnih postajališč, za. vzdrževanje krajevnih asfaltiranih cestnih površin.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let, in sicer od 1.8. 1989 do 31. 7. 1994.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče v KS Cven, in sicer v denarju v naslednji višini:
2 % od OD zaposlenih
22 % od katastrskega dohodka
1.5 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
2 % od dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost
2 % od povprečnega OD v SRS za preteklo leto za delavce, ki so na začasnem delu v tujini, a imajo stalno prebivališče na območju KS Cven.
5.	člen
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani KS Cven, ki so vpisani v .splošni volilni imenik, in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
7.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
Krajevna skupnost
Cven
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 28. 5. 1989, o uvedbi krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Cven, to je naselja Cven, Mota in Krapje, ki se uporabi za:
—	1,20% zbranih sredstev za adaptacijo zadružnega doma na Cvenu,
—	0,80% za sofinanciranje delovanja društev, DPO in DO,
za vzdrževanje krajevnih cest in drugih komunalnih objektov, za sofinanciranje funkcionalne dejavnosti KS, za ureditev avtobusnih postajališč, za vzdrževanje krajevnih asfaltiranih cestnih površin.
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1.8. 1989 do 31 7 1999.
Višina krajevnega samoprispevka v denarju bo znašala:
2 % od zaposlenih
22 % od katastrskega dohodka
1,5 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom
2	% od dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtno dejavnost
2	% od povprečnega OD v SRS za preteklo leto za delavce, ki so na začasnem delu v tujini, a imajo stalno prebivališče na območju KS Cven.
GJede oprostitve plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena zakona o samoprispevku (Ur. list št. 35/85).
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
8.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu KS Cven št. 5193.0-842-029-82037. Razporejala se bodo na podlagi programa dela in finančnega načrta, ki ga vsako leto sprejme skupščina KS Cven.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet KS Cven, ki bo o tem vsako leto poročal skupščini KS Cven ter delovnim ljudem in občanom KS Cven.
10.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin Številka: 1/6-89/1
Datum: 24. 4. 1989
Predsednik skupščine KS
Cven:
Stanko RUS, I. r.
82
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (LJradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. marca 1989 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 13. aprila 1989 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA k poročilu o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini Murska Sobota v letu 1988
Zbori občinske skupščine so na sejah dne 30. marca 1989 in 13. aprila 1989 obravnavali Poročilo o izvajanju referendumskega programa za obdobje 1986—1990 v občini M. Sobota v letu 1988, ki ga je pripravil Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa. Na osnovi poročila, ugotovitev, stališč in priporočil odbora, ugotovitev in stališč izvršnega sveta občinske skupščine ter predlogov in mnenj iz razprav na zborih občinske skupščine so zbori sprejeli naslednje
Ugotovitve in stališča:
1.	Skupščina občine sprejema poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju izgradnje osnovnošolskih objektov v letu 1988 in ugotavlja, da je bil iz referendumskih sredstev odplačan kredit za večnamensko telovadnico in izdelana vsa potrebna investicijska dokumentacija ter projekt za dograditev in adaptacijo Osnovne šole Bakovci. V projektu prikazana površina novogradnje je usklajena in le neznatno odstopa od predvidene površine novogradnje po referendumskem programu.
Nadalje se ugotavlja, da bo dograditev Oš Bakovci zaradi pomanjkanja finančnih sredstev potekala v dveh fazah. V I. fazi bodo zgrajene in adaptirane določene učilnice, v II. fazi pa bo zgrajena telovadnica s pripadajočimi spremljajočimi prostori. K izgradnji L faze se bo pristopilo v marcu 1989. ,
Za izvajanje referendumskega programa na področju izgradnje osnovnošolskih objektov v letih 1986—1988 se ugotavlja, daje bila v letu 1986 opravljena dograditev Osnovne šole Prekmurske brigade kot prenešena obveznost iz prejšnjega referendumskega programa, v letu 1987 zgrajena večnamenska telovadnica pri Osnovni šoli E. Kardelj in v letu 1988 odplačan kredit za večnamensko telovadnico ter pripravljena investicijsko-tehnična dokumentacija za gradnjo OŠ Bakovci.
Z izgradnjo I. faze pri OŠ Bakovci v letu 1989 in predvideno nadzidavo OŠ Kuzma v letu 1990, bodo do konca referendumskega obdobja zgrajeni 3 objekti, ki predstavljajo v celotni vrednosti referendumskega programa okoli 62 %. Gradnjo vseh ostalih objektov iz referendumskega programa bo treba prenesti v naslednji referendumski program.
Zbori občinske skupščine ocenjujejo, da prihaja na področju izgradnje osnovnošolskih objektov do občutnega zaostajanja v izvajanju referendumskega programa med drugim iz naslednjih vzrokov: zaradi izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, ni prišlo do predvidenega združevanja sredstev v OZD za večnamensko telovadnico in nižji je prispevek KS od načrtovanega in deloma zaradi hitre rasti gradbenih cen, ki so porasle hitreje kot prihodki.
Ob prisotnih virih in pridobljenih sredstvih, ki so bila racionalno porabljena je bilo možno program realizirati le v prej omenjenem obsegu.
Na osnovi predhodnih ugotovitev in ocen izvajanja referendumskega programa so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča:
—	Občinska izobraževalna skupnost mora v II. polletju 1989 poskrbeti za izdelavo investicijske dokumentacije ter projekta za nadzidavo Osnovne šole Kuzma in do konca leta 1989 zagotovitfiz referendumskih sredstev ustrezna sredstva ter na tej osnovi pridobiti sredstva vzajemnosti za manj razvita in obmejna območja pri Republiški izobraževalni skupnosti. K nadzidavi OŠ Kuzma je treba pristopiti v letu 1990.
—	Glede ha to, da je pri pripravi referendumskega programa bil načrtovan ustrezen delež sofinanciranja krajevnih skupnosti, skupščina predlaga Krajevni skupnosti Bakovci, da ta zagotovi ustrezen delež sredstev pri sofinanciranju gradnje I. faze Osnovne šole glede na svoje materialne možnosti.
Enak princip sofinanciranja naj se uporablja tudi pri ostalih krajevnih skupnostih.
—	Daje se pobuda Občinski izobraževalni, skupnosti in Občinski skupnosti za ceste, da proučita možnost drugačne delitve samoprispevka v okviru posameznega koledarskega leta zaradi boljše realizacije izgradnje osnovnošolskih objektov.
—	Zbori občinske skupščine ponovno predlagajo Občinski izobraževalni skupnosti, da prouči možnost sofinanciranja izgradnje vseh osnovnošolskih učnih prostorov iz republiških virov. V zvezi s tem naj povzamejo ustrezne aktivnosti tudi organi skupščine občine in DPO v občini.
—	Pri pripravi referendumskega programa za naslednje srednjeročno obdobje je potrebno konkretno opredeliti prispevek sofinanciranja krajevnih skupnosti za izgradnjo osnovnošolskih objektov.
2.	Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o izvajanju referendumskega programa na področju modernizacije cest za leto 1988 in ugotavljajo, da je bil načrtovani program v celoti realiziran.
Prav tako se ugotavlja, da je v treh letih izvajanja referendumskega programa realizirano 85 % načrtovanega programa za petletno referendumsko obdobje. Ocenjuje se, da bo referendumski program modernizacije cest v celoti^ realiziran v letu 1989.
V skladu s predlogom zborov občinske skupščine z zasedanja z dne 21. aprila 1988, da naj odbor ugotovi odgovornost izvajalca del za nekvalitetno izvedbo modernizacije cest G. Črnci—Fikšinci, skupščina občine na osnovi poročila predstavnika Občinske skupnosti za ceste ugotavlja, da je izvajalec del CP Maribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota saniral stanje na omenjeni cesti. V letošnjem letu pa bo pred potekom garancijskega roka ponovno pregledal omenjeno cesto in odpravil vse morebitne ugotovljene poškodbe.
3.	Zbori občinske skupščine nalagajo Občinski izobraževalni skupnosti in Občinski skupnosti za ceste ter vsem sodelujočim pri izvajanju referendumskega programa, da tudi v prihodnje poskrbijo za kvalitetno izvedbo del in racionalno ter učinkovito porabo referendumskih in vseh ostalih sredstev.
Številka: 009-1/89-1
V M. Soboti, dne 13. aprila 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER I r