39
Dr. Majda Hrženjak, 
Dr. Živa Humer, Mag. Mojca Frelih 
Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene 
in politične študije
Preseganje spolnih stereotipov 
v karierni orientaciji na področju 
izobraževanja, zdravja in 
socialnega varstva
Overcoming Gender Stereotypes in Career Guidance in the Field of 
Education, Health Care and Social Welfare
Izvleček
Problematičnost spolne segregacije v izobraževalnih in poklicnih izbirah mladih je na ravni politik in 
raziskovanja prepoznana predvsem na področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. V 
članku pa pozornost preusmerjamo na spolno segregiranost področij izobraževanja, zdravja in socialne-
ga varstva. Izhajamo iz teze, da so poklici na teh področjih kulturno obremenjeni s spolnimi stereotipi, 
da je to 'žensko delo', kar lahko predstavlja enega od razlogov, zakaj se fantje ne odločajo za te poklice. 
Članek predstavlja metodo kariernega svetovanja, ki smo jo oblikovali v mednarodnem projektu Fantje 
v skrbstvenih poklicih po nemškem in avstrijskem zgledu Dneva za fante. Fantom v zadnji triadi osnovne 
šole metoda omogoča izkustveno seznanjanje s feminiziranimi poklici na področjih izobraževanja, zdrav-
ja in socialnega varstva kot spolno nevtralnimi, družbeno pomembnimi in perspektivnimi za zaposlitev. 
Abstract
At the level of policies and research, the problem of gender segregation in young people’s choice of edu-
cation and career has been identifi ed mostly in the fi elds of science, technology, engineering and math-
ematics. Th is article focuses instead on gender segregation in the fi elds of education, health care and 
social welfare. It stems from the hypothesis that the professions in these fi elds are culturally burdened by 
gender stereotypes, e.g. ‘a woman’s job’ , which may be one reason why boys do not opt for these profes-
sions. Th e article presents a career counselling method developed under the international project Boys 
in Care, following the German and Austrian example of Boys’ Day. Th is method enables boys in the last 
triennium of elementary school to experience the feminized professions in the fi elds of education, health 
care and social welfare as gender-neutral, socially signifi cant and promising as regards employment. 
Ključne besede: 
spolna segregacija 
v izobraževalnih in 
poklicnih izbirah, 
spolni stereotipi, 
Dan za fante, 
karierno svetovanje.
Keywords: 
gender segregation 
in choice of 
education and 
career, gender 
stereotypes, 
Boys’ Day, career 
counselling.

Šolsko svetovalno delo  |  TEORIJA V PRAKSI
40
Strategije za preseganje spolnih stereotipov v izobraže-
valnih in poklicnih izbirah spodbujajo predvsem de-
kleta za izobraževanje na področjih znanosti, tehnolo-
gije, inženirstva in matematike, kar je zelo pomembno, 
saj so ta področja izrazito spolno segregirana. Po po-
datkih EIGE
1
 (2018) je v Sloveniji na teh področjih za-
poslenih približno 9 odstotkov de-
lovno aktivnih žensk v primerjavi s 
36 odstotki moških. Visoka spolna 
segregacija je tudi na področju iz-
obraževanja, zdravja in socialnega 
varstva, na katerih je zaposlenih 
približno 27 odstotkov delovno 
aktivnih žensk v primerjavi s 6 od-
stotki moških. V teh poklicih se 
fantje soočajo s spolnimi stereotipi, 
da je to »žensko delo«, vendar se v 
Sloveniji še niso uveljavile strategi-
je, ki bi fantom te poklice predstavile na spolno neste-
reotipen način in jih podprle v odločitvi zanje.
Aktualne raziskave spola se, med drugim, opirajo na 
etnometodološko perspektivo uprizarjanja spola (angl. 
doing gender), ki spol razume ne kot predvsem biolo-
ško dejstvo, pač pa kot nenehno potekajoče prakse in 
procese uprizarjanja spola v konkretnih okoliščinah 
vsakdanjega življenja (West in Zimmerman 1987). Kot 
ugotavljajo na področju sociologije dela in spolov, je 
izbira poklica pomemben aspekt uprizarjanja spola 
vključno z uprizarjanjem moškosti in odnosov med 
spoli (Connell 1996; Colllinson in Hearn 2005). Otroci 
delajo prve izobraževalne izbire v puberteti, za to ob-
dobje pa so značilne močne spolne identifi kacije in di-
ferenciacije, kot pravi Kimmel (2009), lahko govorimo 
o »tabuju istosti« med fanti in dekleti. Zaradi spolnih 
stereotipov, da je skrbstveno delo »po naravi« »žensko« 
delo, se fantje soočajo z dvojnimi dvomi pri odločanju 
za te poklice. Na ravni spolne identitete z odločitvi-
jo za feminizirani poklic (npr. negovalec, medicinski 
tehnik, vzgojitelj v vrtcu) zmanjšajo svojo razliko do 
ženskosti in tvegajo nerazumevanje v svojih okoljih 
(Fisher 2006). Na ravni kompetenc pa se morajo, tako 
kot ženske v »moških« poklicih, posebej dokazovati, 
da kot moški lahko kvalitetno opravljajo to delo (Lehn 
2006; Lynch in Feely 2009). Dodaten odvračajoči de-
javnik je, da fantje nimajo vzornikov, ker so ti poklici 
večinoma upodobljeni z ženskimi 
liki in povezani z lastnostmi, kot 
so empatičnost, emocionalnost, 
odvisnost, afektivnost, občutlji-
vost, intimnost, ki jih stereotipno 
pripisujemo ženskam, medtem ko 
so moškim stereotipno pripisane 
nasprotne lastnosti racionalnosti, 
instrumentalnosti, neodvisnosti, 
javne sfere ipd. (Hanlon 2012; Ri-
eske idr. 2018). 
Spolno segregiran trg dela krepi stereotipe in družbena 
pričakovanja o ženskah in moških, to pa omejuje mla-
de ljudi, da bi se svobodno odločali za izobraževanje 
in poklic. Študije kažejo, da je sektorska spolna segre-
gacija pomemben dejavnik plačne vrzeli med moškimi 
in ženskami (Boll idr. 2016), hkrati pa nekatere avtorice 
(Acker 1991; Simpson 2009; Dill idr. 2016) izpostavlja-
jo, da se družbeno-ekonomski status poklica izboljša, 
ko se vanj vključi večje število moških. V starajočih se 
evropskih družbah nekateri poklici (npr. medicinska 
sestra/tehnik, negovalka/negovalec, socialna oskrboval-
ka/oskrbovalec) postajajo defi citarni (OECD 2020, str. 
34–40; Državni svet Republike Slovenije 2019, str. 5–9
2
), 
pri tem pa študije kažejo, da pomanjkanje delovne sile 
bolj prizadene spolno segregirane kot spolno nevtralne 
poklice (Williams 1995; Bettio in Verashchagina 2009). 
Vse to so razlogi, da je preseganje spolnih stereotipov 
pomemben družbeni cilj, h kateremu lahko prispeva 
spolno občutljiva karierna orientacija.
Primer dobre prakse spolno občutljive karierne ori-
entacije je Dan za fante, ki ga v Nemčiji in Avstriji 
1 European Institute for Gender Equality (EIGE) / Evropski inštitut za enakost spolov, https://eige.europa.eu/
2 V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije ocenjujejo, da je že pred epidemijo covida-19 pomanjkanje zdravstvenega in negovalnega ose-
bja v Sloveniji dosegalo od 20 do 25 % (približno 600 tehnikov/tehnic zdravstvene nege in 1.500 diplomiranih medicinskih sester in bratov 
v zdravstvenem sistemu, o velikem pomanjkanju negovalnega osebja poročajo tudi v domovih za starejše občane). Velik delež trenutno 
zaposlenih je starih 50 let in več ter se bodo v naslednjih letih upokojevali. V zadnjih dveh letih opažajo tudi naraščajoč odliv medicinskih 
sester in bratov, bolničarjev in bolničark, socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev v tujino in v druge poklice.
Spolno segregiran trg 
dela krepi stereotipe in 
družbena pričakovanja o 
ženskah in moških, to pa 
omejuje mlade ljudi, da bi 
se svobodno odločali za 
izobraževanje in poklic.

41
organizirajo že več kot desetletje na nacionalni ravni 
in predstavlja dopolnitev Dneva za dekleta, ki spod-
buja dekleta za izbiro poklicev na področjih znanosti, 
tehnologije, inženirstva in matematike (Holtermann 
2019, str. 102). Dan za fante omogoča zainteresiranim 
fantom raziskovati poklice na področju izobraževanja, 
zdravja in socialnega varstva ter spoznavanje moških 
vzornikov v teh poklicih. Fantje obiščejo vrtce, bolni-
šnice in domove za starejše ter se tako izkustveno sez-
nanijo z delom. Poleg tega sodelujejo v delavnicah, ki 
jih organizirajo šole s pomočjo zunanjih izvajalcev, ki 
obravnavajo spolne stereotipe, prevladujoče ideale in 
norme moškosti ter karierno in življenjsko načrtova-
nje. Evalvacije Dneva za fante kažejo na velik pomen 
izkustvenega informiranja o poklicih in pridobivanja 
informacij od moških vzornikov z individualnimi ali 
skupinskimi pogovori. Kažejo tudi, da je izkustveno 
informiranje o poklicih treba povezovati z refl eksijo o 
družbenih in individualnih spolnih stereotipih, o nor-
mah moškosti in alternativnih načinih, kako biti fant 
in moški (Scambor idr. 2019).
V okviru mednarodnega projekta Fantje v skrbstvenih 
poklicih smo na Mirovnem inštitutu v šolskem letu 
2018/19 oblikovali in v štirih osnovnih šolah pilotno 
preizkusili krajšo različico avstrijskega in nemškega 
modela Dneva za fante, ki smo ga poimenovali Fantje 
zmoremo. 
Organizacijo dogodka Fantje zmoremo, ki je v dogovoru 
s šolami trajal približno tri šolske ure in je potekal med 
poukom, smo začeli z identifi kacijo zainteresirane šole 
in vzgojno-izobraževalne ali socialnovarstvene organi-
zacije, npr. vrtca ali doma starejših v neposredni bližini 
šole. S šolsko svetovalno delavko in vodstvom vrtca ali 
doma starejših smo uskladili termine in vsebino. Šol-
ska svetovalna delavka je v sedmih, osmih in devetih 
razredih k sodelovanju povabila fante, ki bi jih zanimali 
poklici (pomočnika) vzgojitelja, negovalca ali medi-
cinskega tehnika, in pridobila soglasja njihovih star-
šev.
3
 Dogodek smo začeli v šoli s krajšim pogovorom 
o skrbstvenih poklicih ter motivacijah in pričakovanjih 
fantov. Potem smo se skupaj odpravili na obisk v bližnji 
vrtec ali dom starejših, kjer nas je sprejelo vodstvo in 
en ali več moških, ki delujejo v poklicih (pomočnika) 
vzgojitelja v vrtcu, negovalca ali medicinskega tehnika v 
domu starejših občanov. Ogledali smo si video predsta-
vitve, kako poteka delo v teh ustanovah, razkazali so 
nam prostore, v vrtcih so nam omogočili tudi izvajanje 
skupnih dejavnosti z otroki (igra, risanje, praznovanje 
rojstnega dne). Temu so sledili pogovori med fanti in v 
ustanovah zaposlenimi moškimi, v katerih so se objek-
tivne informacije o poklicu prepletale z osebnimi zgod-
bami zaposlenih moških o tem, zakaj so se odločili za 
ta poklic, o njihovih izobraževalnih in poklicnih poteh 
in iskanjih, pozitivnih in negativnih izkušnjah pri delu, 
pa tudi o tem, kako so se vključili v pretežno »ženski 
kolektiv« in premagovali spolne stereotipe. Fantje so 
imeli priložnost postavljati vprašanja in se informirati o 
delovnih razmerah, izobraževanju, praksi, višini plače, 
delovnem času, o tem, ali je delo zanimivo, ali je težko 
ipd. Na koncu so fantje izpolnili kratek vprašalnik, v 
katerem so refl ektirali dogodek in zaposlitve v vrtcu ali 
domu starejših. Njihovi odzivi so bili pozitivni, pa tudi 
realistični, med drugim so zapisali: 
Preseganje spolnih stereotipov v karierni orientaciji na področju izobraževanja, zdravja in socialnega varstva
3 V štirih pilotnih preizkusih so sodelovale štiri šole (tri iz Ljubljane in ena iz okolice Ljubljane), dva vrtca in dom starejših občanov v Lju-
bljani ter dom starejših občanov iz okolice Ljubljane. Skupno se je dveh obiskov v vrtcih in izkustvenega informiranja o poklicu (pomočni-
ka) vzgojitelja udeležilo 19 fantov, dveh obiskov domov za starejše občane in informiranja o poklicih negovalca, medicinskega tehnika in 
socialnega delavca pa 12 fantov.  
Fantje iz OŠ Božidarja Jakca na obisku v Domu starejših 
občanov Ljubljana Šiška

Šolsko svetovalno delo  |  TEORIJA V PRAKSI
42
»To je težko delo. Res ga moraš imeti 
rad, če želiš opravljati to delo.« »Zdi 
se, da so moški zadovoljni v tem pok-
licu in da ga radi opravljajo. Hkrati 
pa morajo biti zelo usposobljeni.« 
»Ljudje te imajo radi, če opravljaš 
to delo.« »Zanimivo, mogoče težko, 
ampak ti veliko da.« »Nisem vedel, 
da je tako malo vzgojiteljev.« »Moje 
mnenje o delu v vrtcu je dobro, saj 
si vedno zaposlen in zaseden z ot-
roki.« »Poklic mi je zdaj veliko bolj 
zanimiv in je bil zelo dobro pred-
stavljen.« »Zelo dinamičen, igriv in 
poln izkušenj.« »Zdaj si bolje pred-
stavljam delo. Vidim, da lahko tudi 
moški opravljajo ženski poklic.«
Opazili so, da mora biti oseba za 
opravljanje teh poklicev empatična 
in pogumna, imeti dobre komuni-
kacijske veščine in željo pomagati ljudem, da je potreb-
na potrpežljivost, da se je treba pogovarjati z ljudmi o 
njihovih težavah, pa tudi, da ti poklici vključujejo na-
porno fi zično delo in veliko gibanja.
Vodstva vrtcev in domov za sta-
rejše ter zaposleni moški so brez 
izjeme pristopili k sodelovanju 
z navdušenjem do približevanja 
skrbstvenih poklicev fantom, saj 
si tudi sami želijo, da bi bilo v de-
lovnih kolektivih več moških. Do-
godek Fantje zmoremo je v vseh 
okoljih in med vsemi sodelujoči-
mi ustvaril izjemno pozitiven vtis, 
seveda pa je mogoče predvidevati, 
da bi fantje pokazali manj zanima-
nja za sodelovanje, če dogodek ne 
bi bil organiziran v času pouka. 
Kljub temu na podlagi teh izku-
šenj ocenjujemo, da so se v skupini 
fantov, ki se je udeležila informa-
tivnih dogodkov Fantje zmoremo, 
potrdile izkušnje iz avstrijskega in 
nemškega projekta Dnevi za fante, 
da naj spolno občutljiva karierna orientacija za fante, 
ki se zanimajo za poklice na področju izobraževanja, 
zdravja in socialnega varstva, odpira možnosti za izku-
stveno seznanjanje s feminiziranimi poklici, srečanje z 
moškimi zgledi in predstavitev teh poklicev kot spolno 
nevtralnih, družbeno pomembnih in perspektivnih za 
zaposlitev. K taki redefi niciji, konkretno poklica vzgo-
jitelja v vrtcu, ki se z deležem nekoliko nad 3 odstot-
ki moških uvršča med najbolj feminizirane poklice v 
Sloveniji (Hrženjak 2020), lahko prispevata tudi dva 
video pogovora, ki smo ju ustvarili v projektu Fantje v 
skrbstvenih poklicih.
Luka Isak, vzgojitelj v vrtcu Najdihojca (Slovenija) 
https://www.boys-in-care.eu/fi leadmin/user_upload/
BiC_video_intervju.mp4
Jacopo Reali, vzgojitelj v vrtcu Biglia (Italija) – s podna-
pisi
https://www.boys-in-care.eu/si/orodja.html 

Fantje iz OŠ Spodnja Šiška na obisku v vrtcu Najdihojca 
(enota Čenča)
V skupini fantov, ki se je 
udeležila informativnih 
dogodkov Fantje zmoremo, 
so se potrdile izkušnje iz 
avstrijskega in nemškega 
projekta Dnevi za fante, 
da naj spolno občutljiva 
karierna orientacija za 
fante odpira možnosti za 
izkustveno seznanjanje 
s feminiziranimi poklici, 
sre čanje z moškimi zgledi 
in predstavitev teh poklicev 
kot spolno nevtralnih, 
družbeno pomembnih in 
perspektivnih za zaposlitev.

43
Viri in literatura
Acker, J. (1991). Hierarchies, Jobs, Bodies: A Th eory of Gendered Organizations. V: Lorber, J., Farrell, S. A. (ur.), Th e Social Construction of 
Gender. London: Sage, str. 162–179.
Bettio, F., Verashchagina, A. (2009). Gender Segregation in the Labour Market: Root Causes, Implications and Policy Responses in the EU. 
Dostopno na: http://library.mpib-berlin.mpg.de/toc/z2009_2654.pdf (15. 1. 2021).
Boll, Ch., Leppin, J., Rossen, A., Wolf, A. (2016). Magnitude and Impact Factors of the Gender Pay Gap in EU Countries. Dostopno na: 
https://www.hwwi.org/fi leadmin/hwwi/Publikationen/Publikationen_PDFs_2016/Magnitude_And_Impact_Factors.pdf (15. 1. 2021).
Connell, R. W . (1996). Teaching the Boys: New Research on Masculinity, and Gender Strategies for Schools. Teachers College Record, let. 98, 
št. 2, str. 206–235. 
Collinson, D. L., Hearn, J. (2005). Men and Masculinities in Work, Organizations and Management. V: Kimmel, M., Hearn, J., Connell, R. 
(ur.), Th e Handbook of Studies on Men and Masculinities. Th ousand Oaks: Sage, str. 289–310.
Dill, S., Price-Glynn, K. in Rakovski, C. (2016). Does the 'Glass Escalator' Compensate for the Devaluation of Care Work Occupations? Th e 
Careers of Men in Low- and Middle-Skilled Health Care Jobs. Gender and Society, let. 30, št.,2, str. 334–360. 
Državni svet Republike Slovenije. (2019). Zagotavljanje dovoljšnega števila ustreznih kadrov v zdravstveni in babiški negi v Republiki Slo-
veniji. Dostopno na: https://uploads.publishwall.si/pdfs_2/drzavnisvet/content/2019/12/10/ds_etc_nujnost_zagotavljanja_kadrov_za_zdra-
vstvo_2019_zapisnik.pdf (15. 1. 2021).
Evropski inštitut za enakost spolov. (2018). Study and Work in the EU: Set Apart by Gender Review of the Implementation of the Beijing 
Platform for Action in the EU Member States. Dostopno na: https://eige.europa.eu/rdc/eige-publications/study-and-work-eu-set-apart-gen-
der-report (15. 1. 2021).
Fisher, D. (2006). General Introduction: Men in Childcare – Why So Few? V: Varanka, J., Närhinen, A., Siukola, R. (ur.), Men in Gender 
Equality. Towards Progressive Policies. Conference Report. Helsinki: Ministry of Social Aff airs and Health, str. 96–98.
Hanlon, N. (2012). Masculinities, Care and Equality: Identity and Nurture in Men’s Lives. Hampshire: Palgrave Macmillan. 
Holtermann, D. (ur.). (2019). Fantje v skrbstvenih poklicih. Opolnomočenje fantov za izbiro skrbstvenih poklicev. Priročnik za učiteljice in 
učitelje ter karierne svetovalce in svetovalke za spolno občutljivo poklicno svetovanje. Dostopno na: https://www.mirovni-institut.si/wp-
-content/uploads/2017/10/boys-in-care_prirocnik_SLO.pdf (15. 1. 2021).
Hrženjak, M. (2020). »Saj veš, ni enostavno enega človeka previt.« Moški v skrbstvenih poklicih. Dostopno na: https://www.alternator.
science/sl/avtorji/majda-hrzenjak/ (15. 1. 2021).
Kimmel, M. (2009). Guyland. Th e Perilous World Where Boys Become Men. Mew Y ork: Harper Collins.
Lehn, S. (2006). Cheat the Stereotypes – On Gender and Counselling. V: Varanka, J., Närhinen, A., Siukola, R. (ur.), Men in Gender Equality. 
Towards Progressive Policies. Conference Report. Helsinki: Ministry of Social Aff airs and Health, str. 99–101. 
Lynch, K., Feely, M. (2009). Gender and Education (and Employment). Gendered Imperatives and their Implications for Women and Men. 
European Commission: DG Education and Culture.
OECD (2020). Who Cares? Attracting and Retaining Care Workers for the Elderly. OECD Health Policy Studies. Pariz: OECD Publishing. 
Rieske, V . T., Täubrich, M., Holtermann, D. (2018). Review of Existing Learning Materials and Support Actions for Boys in Care in Ger-
many. Dostopno na: https://www.boys-in-care.eu/fi leadmin/BIC/Germany/Boys_in_Care_Report_Germany_ENG.pdf (15. 1. 2021).
Scambor, E., Jauk, D., Gärtner, M., Bernacchi, E. (2019). Caring Masculinities in Action: Teaching Beyond and Against the Gender-Segrega-
ted Labour Market. V: Magaraggia, S., Maurer, G., Schmidbaur, M. (ur.), Feminist Perspectives on Teaching Masculinities. Learning Beyond 
Stereotypes. London: Routledge, str. 59–77.
Simpson, R. (2009). Men in Caring Occupations. Doing Gender Diff erently. Hampshire: Palgrave Macmillan.
West, C., Zimmerman, D. H. (1987). Doing Gender. Gender and Society let. 1, št. 2, str. 125–151.
Williams, L. Ch. (1995). Still a Man’s World: Men Who Do Women’s Work. Berkeley: University of California Press.
Preseganje spolnih stereotipov v karierni orientaciji na področju izobraževanja, zdravja in socialnega varstva