391 Slovstvene stvari. Nekoliko besed o potni torbi gosp. prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice". V listu 13. „Novic" 1.1. izrekel sem željo, da bi g. profesor Erjavec, ki po Goriškem svetu manj znane besede nabira in v letopisih slov. Matiee priobčuje, našel trudaljubnih posnemavcev. Res, prekoristno bi bilo, ko bi tudi po drugih slovenskih, sosebno po goratih krajih, recimo po Rovtah, okoli Idrije, Vrhnike in drugod kdor ima Čas in veselje za to, zapisaval in razglašal besede, katere v slovenskih knjigah in no-vinah niso navadne. Ali če hočemo imeti kako korist odtod, moral bi jih — z ozirom na nezanesljivost gor-janskih ust — vsekakor poprej kdo raztolmačiti ter razodeti jim pravo podobo, kakor je to v gori omenjeni potni torbi največ sijajno izvedel g. Levstik, kateri vž glas slovenski etimologiji, kakor malokdo; in reči bi se Brnelo, da vprav etimologija je njegovo pravo področje, na katerem utegne slovenski stvari največ koristiti. Zadovoljiti bode se tukaj — to se v4 da — z večjo ali manjo izvestnostjo in vsake tmine o postanku te ali one besede nihče ne razjasni. Vsako besedo, bodi i neslovenske korenike, bilo bi zapisati in ogledano po etimologični strani vteloviti slovarju, naj se tam najde o potrebi kakega pojasnjenja, naj jo najde — ako nihče drugi — kak sodni tolmač, ki ga sosebno idiotizmi včasi utegnejo v največo zadrego spraviti. A predno se katera taka najdenka vvede v knjigo, v slovstvo, treba jo bode na vsako stran pretehtati, če se slovenščini res prilega, in če ji je res potrebna: recimo za kako odličico (nuanso), — da ne bi morebiti izpodrivala uže znane bolje in drugim slovanskim jezikom bližje besede. In ker sem tudi jaz — leta 1872 zarad bolehnosti bivajoč v Lomeh pri Črnem Vrhu (nekako v sredi med Idrijo, Ipavo in Logacem), kjer sem rojen, *) — zapisal nekaj takih besed, naj smem naj pred na dan s tem mojim res malim prispevkom. Pravijo Lomčani: Priklati živinče = zaklati bolno živinČe, katero bi itak poginilo, — da manj trpi. Les se z gore spravlja ali na val (izgvav), če se zavali po drči (drča = ŠRiefe), ali pa s konca, Če se paha. Hleniti nogo, verstauchen. Robaniti = ropotati. Raki j a = kol za vinsko trto. Rožanec = lesen podboj (gl. potno torbo). Setaviliti okoli = motoviliti, (potna torba go-lomišiti). Palina = pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi. Takišen = tiste sorte (vrste). Iver je, coll. n. = kar odletuje, ko se drevo posekava, a tesarski odpadki so trske. Grablje sestoje iz 1 o en j a (enega ali dvojnega), čeljusti, zob in grabljevišča. Mezgi, m k z g i (mezeg - zga, polugl.) = klinci vprečni med dogami, da je posoda trdneja; taka posoda se po tem imenuje zmezgčna (sic! od zmez-giti). Nabran ovratnik, couvrirt. Kučemajka, Jope. Ogrinjavka pri ženskih, Umhangtuch. Žensko oblačilo, če je s cela, ima: rokave, život in krilo. (Dalje prihodnjič.) *) Rojen bode tukaj najbrže* ta ali oni debelo podčrtal, Češ, da je slovnišk pogrešek. Gotovo si namreč, dragi Čitatelj, uže zapazil, da nekateri naših pisateljev zdaj več ne pišeje: ta je rojen, ta se je rodil tam in tam, ampak dosledno : porojen je, porodil se je. Stvar je res prevažna in tudi pretežka, da bi se kar tako pod zvezdico (sub asterisco) hotela rešiti. Samo toliko bodi rečeno tukaj, da — dokler bode Slovenec, kateri je tako srečen ter o gramatiki nič ne ve*, smel reči, n. pr.: To je pisano tega in tega dne, ta hruška je cepljena ta in ta čas, in nasproti, dokler bode sloveč slovničar smel zapisati: Drži se, kakor da je bil s varjen (at$ nmre er erma^nt roorben), — dotle bodem i jaz smel pisati: rojen sem, in ne porojen, kar je nesli-šano in nekako neznano. A da so glagoli: cepiti, pisati, svariti, imperfektivni, to trdneje stoji, negoli pri glagolu: roditi. P". 400 Slovstvene stvari. Nekoliko besed o potni torbi gosp. prof. Erjavca v letopisih ,,slov. Matice". (Dalje.) Ruha (rjuha ali ponjava) iz dveh pol ozkega domačega platna imenuje se samica, bodoč za enega človeka, a če se privzame še pol pole, imenuje se: pri-polj ena (pripoliti). Besedi: knjiga, svila vsak razume. Moke se v mlinu nekaj up rasi. Platno se zagosti, kadar se opere. Kozo na odstavo dati. Neko mesto se mi je tako določalo: Tam, kakor je tista smreka (nam. kjer). Njihen, -hna, -hno = Njihov, a, o. Es geht die Rede: takist(o) pregovarjajo ali pa to reči [== ht6 reči, namreč ljudje, a nikoli ne: te ali h te reči, in tako tudi: oni jedo in ne jede, kar bodi oblika gerundivna]. Prestopimo zdaj k potni torbi letopisov. Bodoč da so mi mladosti leta potekla po tistih lepih krajih, kodar je preizvrstni naš pisatelj besedi nabiral, znana mi je dobro polovica izrazov, ki jih nosi njegova potna torba, ter je mnogo njih najti tudi v mojem slovarji, tako, da si oba dajeta vzajemno poroštvo, na pr. brstno rasti (od žita), čveteriti, griža (ka-menita tla); mornik (veter); glota; izriniti se; izvešiti se (verdunsten) krčiti se (sich vveigern), pričehti (glatt zuschneiden), puhlica (prst); sikniti, sikati; poreu, štrk-niti, topot, uskočiti se, vrati, zvrati (Ackerwiesfleck), za-brekel, zanohtnica, zapečen, zaskočiti se, zubelj, žleb« niki in korci (Dachziegel) itd. Te in dokaj druzih izrazov ima uže moj slovar, a gosp. profesor jih je vzprijel v torbo, da jim s tem da boljo izkaznico v svet, ker človek mnogokrat res ne ve, bi li ali ne bi verjel slovarju. Tako na pr. stoji v mojem slovarji pod Veranlas-sung izraz: pri tka z mojim pristavkom: ,,angebl. in Reifnitz", in nekateri zdaj res v tem zmislu pišejo: v pritko biti, pritko dati. Vpraša se, je li res, da Ribni-Čan to besedo ima in o katerih prilikah jo rabi, in kaj mu pomeni prvotno in ne prenosno. Hrvato-Srbom pomeni pri tka (Vuk) samo Fisoienpflock, in prenosnega pomena pri njih menda nima ter bi jaz svetoval držati se samo in edino izraza povod, ki smo ga uže itak s Hrvati vred vzprijeli od Rusov. Nekatere besede iz Erjavčeve torbe prejdejo vsekakor v slovstvo kar jih še ni prešlo, ali so vsaj vredne, recimo: na črez, maličiti, mezda, globodaica, trapiti (češki), na klic (kantj priti, z lagotjo delati, izlasiti koga v delu, lehneti, matica (Original, tudi starosl.), mlezivo, napadljiv, neuslužen, obdan, obdanja, obraslek, obreči, očajati se, pocvetek, posladek, pretvarjati se, rad biti, skula (nam šola), svetovati koga, zahvaliti koga; trovati, trovilo (Gift) [izkazan ko je zdaj obstanek glagola: trovati, pritegnem tudi jaz, da se gegen-gifc dati lahko reče: razrovati, a Hrvatom utegne se vendar bolje prilegati: razotrovati] uteči se, utoliti, ve-gati se, na vegaiici biti, zadav, zavrči se (zametek), zletavost i. t. Prebliskniti se v prvotnem pomenu namesto: prejasniti ni potrebno, ali za izraz iz psihologije lucida intervalla zdi semeni kaj primerno: Kadar se duhoboi-nemu prebliskne, o preblisku ali prebliskih. Polastiti se (letop. 1875). Navedena uporaba: ,,Znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti" namiguje vendar na pojem: eigen, ter bode težko obveljalo, kar trdi g. Levstik, da last pomeni edino: Grundbesitz. Kolikor se jas spominjam, rekel bi ne samo gospodar pokazujoč na polje, nego tudi hlapec od svoje skrinje: ,,to je moja last". Pod besedo: obraseien stoji opomoja: „V Laščah se Narbe imenuje obrunek. — Po nekaki zmoti ima Cigale v terminologiji: obranek, die Narbe, kar je neresnično." Kaj v Laščah beseda obrunek pomeni, o tem meni sodba ne pnstoji, a pri nas doma pomeni izvestno viseč svet kraj njive, Ackerbo-schung; tudi Eisenbahnboschung bi imenovali pri nas obrunek, a jaz pišem to po Vuku: obronek, prim. tudi: ronek v potni torbi. V moji terminologiji stoji: Narbe, zarastica, obranek (Erj.). Po le tem zvračam jaz odgovornost na gosp. Erjavca, bodisi, da sem to besedo izpisal iz kake njegove knjige, česar se vendar nikakor ne morem domisliti, ali pa da je gosp Erjavec sam pripisal ta izraz v obliki: obranek ali obrunek, pregledujoč pred tiskom rokopis moj, katerega jaz takrat, ko sem na Dunaji poslednjo korekturo tudi brez ro- 401 kopisa delal, uže poldrugo leto nisem več videl ter se je v tem res lahko pokradla kaka zmota. Ni mi pa znano, če se ta rokopis Še hrani. Pri besedi : obrtalo stoji pristavek, da bi utegnila služiti za Betrieb, na pr. železnca je v obrtalu. Jaz ne bi nikakor temu pritrdil. Uže način govorjenja ali dikcije tega ne dopušča. To je namreč smešnica, ime, ki se neporednemu otroku zdeva; ti si pravo obrtalo, kakor tudi: budalo, zijalo. Za Betrieb je najbolje, kjer ne zadostuje: posel, reči: vršba (v polnem zmislu: delovršba); Betriebs-Direktion, vršbeno ali vršbe ravnateljstvo; fabrika dela, vrši delo. Glagol vršiti za betreiben, au^uben je Jugoslovenom vsilila potreba in nekoliko uzakonil običaj. V terminologiji stoji po nasvetu gosp. prof. Stritarja: vršilo, nego ta izraz je sosebno za to manj primeren, ker mu je pridevnik: vrši len dvozmislen. Kar se tiče izraza: pčča za Gram, rekel bi jaz, da bi uže vendar bolje bilo vzprijeti naravnoat staro-slovenski pečal namesto te moteče peče; a iz tega, če se kje še govori: peča, nikakor ne ide, da bi umotvoru, kakoršen je Tugomer , ne bilo v izgubo pisanje toliko nepotrebnega, kolikor neznanega in motljivega: peči se, jaz se pečem za: bekiimmert sein. Besedo: razvedati se (—ved—) [torej z jatom], rabljeno o zvirajoeih se otrocih (prim. Metliško: prene-vedati se) spremlja ta opomnja: ,,Jednako se govori : odvesti, odvčdati in zvesti, zvedati, kar oboje znači: an Mana bringen. Obe ti besedi ve obilo nad polovico Kranjcev, a g. Cigale se ju vendar še nekako nejevoljno brani/4 Perfektivni glagol: zvesti, prevesti v tem zmislu pozna tudi moj slovar (gl. absetzen , samo da se ondi res pogrešno piše: izvesti), ter sem jaz eno ali drugo, moreb ti tudi: odvesti, katerikrat uže zapisal. Ali kar se tiče oblike: zvedati, odvedati, — po kateri bi se skupini glagolski: vesti, ve dem (ducere) in pa vem, vedeti (scire) v V. vrsti stekali veno, — moram priznati, da spadam jaz med drugo šibkejšo polovico Kranjcev, katera teh besed ne vč, in vprav za to se jih nejevoljno branim ter sem nejeveren Tomaž. Niti mi more ta nevednost biti sramotna. Naj pogledam v katero koli gramatiko, bodi staroslovensko, bodi slovensko, rusko ali drugo; vsaka me napotuje na ene in iste oblike: vedem, vodim, — vajam. Tako učita na pr. i Metelko (str, 126) in Navratil (das Zeitwort str. 42) tam , kjer razpravljata, kako si glagoli prebirajo vrste ali razrede. A ko bi torej jaz tudi za trdno vedel, da se kje govori: odvedati, zvedati v tem zmislu, imel bi to za nepravilnost in ne bi se je drznil nikoli zapisati, kajti: odvedati poje mojemu ušesu takisto čudno, neznano, kakor če bi rekel: odnesati namesto: odnašati. Na mojem domu se tako ne sliši, in po spoštovanem vse vere vrednem gospodu zvedel sem od človeka Dolenjca, kateri o gramatiki nič ne ve, da ondod, kamor je on zahajal, živa duša tako ne govori, ampak da se sli^i: „Po vseh sejmih je prevejal konja, pa ga vendar ni zvel". Po moji sodbi stoji tukaj e namesto pravilnega a. Tudi jaz sem v narodu — da pripletem resnično anekdoto slovničarsko — slišal glagolsko obliko nalo-ž a vat i, a ne pišem je. Bilo je pa tako. Mlad pastir (doma v Lomeh) je rekel hlapcu: ^Mislim, da pojdejo naložavat seno"; ali hlapec ga je pokaral, rekoč: ,,Se govoriti ne znaš; mi pravimo: nakladat'. Namesto: sovra, Langwiede, pisal bi jaz svora z ozirom na hrvatsko: svora in češko: rozvora. (Konec prihodnjič.) 408 Slovstvene stvari. Nekoliko besed o potni torbi gosp. prof. Erjavca v letopisih „slov. Matice". (Konec.) Rekel sem s početka , da naj se beseda (in tako tudi besedna oblika), katere ne potrebujemo, katera bi nam toraj bila več na škodo, nego na korist, v slovar počivat dene. Tak miren počitek prisodil bi jaz sosebno obliki: Trebe, ki jo — po svedočbi potne torbe — govore Podkrnei. Ali le škoda; da je uže ušla ia torbe ter pišejo nekateri: trebe, drugi: trbe ali trbej, še drugi začno morebiti po Krellu pisati: trebi. O tej stvari sodim jaz