109                  .        , _ ,i
Prirodopisno - natoroznansko polje.
Rogač.
Rogač (Lucanus cervus, HirschkSfer) je najveSji domači hrost. Dolg je po pet do oseni oenti-metrov in je zgoraj' kostanjeve, drugače pa črne barve. Od-likuje se posebno z velicimi goreiijimi Beljnsti, ki so pri samcn viličaste in podobne  rogovju.
Bog&č ima dolge, Sešljaste tipalnice, ki so v sredi kolenčasto pregnjene. Glavo ima široko, četverovoglato, ki je veSja od vratnega SSita. — Ta hrost prebiva T hmtovji in s« živf od soka hrastovih mladik, katere nagrizne z močnimi gorenjimi čeljusti. Jajca iznese v gnjila hrastova debla, kjer živi črvu podobua lifiinka kacih 6 let do popolnega razvitka. Eogači so ze!6 različae selikosti. Mnogo uianjSa je samica, ki ima kratke čeljusti in majbeno glavo. — Hrosti bo žuželke ki imajo po štiri krila, katerih so prednja trda, roženasta in ne-prozorna; a zadnja (prava krila) so kožnata, večjidel z žilicami preuirežena in prozorna. Vsak hrost ima na glavi oži, tipalnice in usta. Oči so navaduo velike, tipalnice zeli razliCne. Hrostova usta obstoje iz gorenje in dolenje ustaice in iz gorenjih in dolenjili čeljusti. Ka spodnjej čeljusti in ua spodnjej uatui se vidijo šekratki, tipalnicampodobni organi, tako imeuovaue pipaike (Taster). Od treh prsnih obročkov je prvi največji in prosto gibek, inienuje se vratai ščit. Druga dva prsna obročka, kakor tudi zadek pokri?ajo pokrovke. — Hiostove ličinke so žrvaste, nekatere imajo na prvih treb telesnib obrockih noge (ogrci), druge so breznrfge. Hrosti se deb5 po številu čleuov na stopalu t petočlene, raznočlene, čTeteročlene in tročlene hroste.
P t i c e.
Kdo bi jili ne imel rad teh ljubih stvarie, ki zuajo tako lepo peti! Že gnezdo, v katerem ptifiica prvič zagleda beli dan, kako kpo, kako čudno je I Otroci stegajo mke po niehkej posteljci, zakritej med zeleuioi Ustjem, ki jo je naprdvila uiateriua ljubezen in katero varuje Ijubezen. A mož obstaja pred ujim in čudi se, pieinUljuje in čuti, da božja sapa diha povsod. — Od nekdaj so se ptice prikupile človeškemu srcu: prosto ljudstvo je slavi t neštevilnih pesuih. Pa kako bi človek ne imel veselja s ptico ? Poglčj jo, kako prosto vzdiguje glavico na tenkem in gibičneni viatu; prsi se pogumuo dvigajo proti vetru. Koliko lepote je na fljenein oblaeilu! Kako so barve čiste ia svitle!   Kako uinuo so izbrane, da razveseljujejo eloveku oW!
110
Pa najčudnejše je, k&ko znajo ptifiice lžtati in peti. Bazpnč perotničiee in vzdigne se k višku, da je okrt ue doseže več, da je uh6 komaj še čuje in zopat se spušča doli od oblakoT ua všjico. In kakor bi truda ne poznala, Tzdigne se zopet in sfrči v bližnji grm ; popravi svoje perjo, očedi, kar je treba, in na novo začne peti in vliva svoje notranje življenje v mične gla-sove. V petji leže ti(?je skrhnosti, v njih glasn se izrazuje zadovoljnost, ljubezen, hrepeneDJe, radost in žalost, pa tudi strah in jeza.
Ptičje življenje je podoba brezskrbnega veselja io neutrudljivega gibanja. . Zdaj leta ptica od grma do grma, zdaj poje na kakej veji, ali pa napravlja guezdo, ali iSSe hrane za svoje mlade; ves dan imi opraviti in zjutraj na vse zgodaj se že čedi in priprarlja za novi dan. Pa le v logn živf ptica avojej natori primerno življenje ; tukaj je njeao prebivališče; prostora mora imeti za sč brez konca in meje: ptioa je za log ustvarjena.                     j. susfan.
Rastline in svitloba.
Da žival mcre živeti in raaUina rasti, treba je obema zraka, vlage in gorkote ; a to še ni dosti; treba je obema tudi še s v i 11 o b e. Brez navadiie solnčne svitJobe nobeua rastlina ne izhaja dobro, in tudi živali nimajo ftvrstega niti dolzega življenja. Rastline, katere v senci rast6, blčde so, ne cvet<5, in če tudi katera v cvet požene, nima sadii. Cvrsta rast, lep zelen list, krasen cret, prijetna vcmjava je le na rastlinah, ki rast6 na solnenej svitlobi. Kako hUio je zelje, katero jeseni zasad6 v temno klet, a ko ga apomladi presadč na solnčni vrt, kmalu zafine poganjati krepko zeleujad, ter požene živ rumen cvet, ki nam rodi seuie. Li kroinpir, če dolgo leži v kleti, zainJ poganjati blžde in vele kalf; a čc je kako okno blizu, skozi katero prihaja soln&a svitloba, takrtj spenja in steguje kali, vzdignje se k višku ob steni in v okno rije z vršički, kamor ga vabi svitloba.
Ako jasnega zgcdnjega jutra stopimo na pisan traraik, ko še solnce ne sije, vidimo cvetice, ki imajo priklonjune pisane glavice; kopaprisije rnmeno solace čez goro, odpirajo se cvetice druga za drugo, girijo svoje ude in vr-šičke, in kakor se pomiče solnce po nebu, tako se tudi one obradajo po njem. Zjutraj so vse obrnene proti vzhodu, a z vefera gledajo vse na zabod, da se v večernern hladu, ko svitlobe več ni, zopet zapirajo.
Zat6 se po senčnatib krajih ue smejo sadeži in drevesa saditi, ter če drugo drugeinu senco dela, mora se izrčdčiti, drevesom se morajo preobile Teje odrezati, a pri trsih, ko se js grozdje že nekoliko odebelilo, treba je prazne ter nepotrebne mladike odstraniti, da se senea odpravi in sad tščnejSi iu iileinenitejši postaja.
Strupene rastline.
Velika trobelika (Cictita vir6sa, grosser Wa9serschierling) raste ob potokih, mlakah, rekah, močvirjih in vMnih krajili. Iraa debelo, mesnato, kroglasto, svitlo-rujavo, znotraj predalčasto votlo koreniko, ki ima v sebi zel6 strupen, močno dised, rumeakast sok, ki se na zrakn porudeči. R višku sto-je5e, večkrat preko 1 uieter risoko steblo je okroglo, pri ttIiu včjasto In golo, kakor vsa rastlina. Liati so trojno-pernati, cvetje je belo T velikib, gosto
111
sostavljenih kolnilih. CvetiS meseca julija. Ta rastlina je strupena in zel6 nevarna. Že samo izlilapovanjo te rastline naredf ora6tico. Ljudjč so se otrovali (ostrupili) že posebno mnogokrat z njeno repi podobno, sladko in niočno dišečo koreniko.
Jako strnpena rastlina je ttidi pikasti niišjek (C6nium uiaculatum, gefleckter Schierling), ki raste povsod za mejami po senčnih krajih, kraj plotov in po neobdelanih prostorii. lma po Va do 1 meter visoko, kosmato steblo, ki je votlo in s teinnomdečimi pikami poauto. Tžmnozeleni listi so gladki, trojuo-pernati, listki sc suličasti ia globoko p6rna3to nacepljeni ter imajo bel lasek na konci vsacega zobca. Cvšti ao majheni in beli v srednje velieih kobulih. 1'a rastiina cvete ineseea j\ilija \a avgusta. Vsa rastliua, ako jo med prsti zmanemo smrdi neprijetno po miših. Od tod njono imi ui išjek.
Mala trobelika ali pasji peteršilj (AetMsa Cyuapium, Garten-schierling) ima belkasto, drobno, koželjasto, jednoletno koreniko in k viSkn stoječa, blizu do 1 meter visoka, okrogla, z vso rastlino vred gola stebla. Listi so temno-zeleni, na spodujej strani svitli, dvojno- in trojno-pernati 2 ozkimi, pčrnasto nacepljenimi listki. Beli cvoti stoje v sestavljenih kobulih, ki nimajo ogrinjala; a kobulčki imajo trolista in navzdol visoča ogrinjalca. Cvetfe meseea julija in avgusta. Pasji peteršilj je omaruno strupeca rastlina, ki raste pogostoma po vrtih, grobljab in v plot^h. Pravemn peterSilju je zcltf podoben, posebno v svojili spodnjih listib. Razločuje se pa v tem od DJega, da so listi pasjega peteršilja temnozeleui, ki diš6, ako se zmanejo, po fiesnu.
Strup imenovauih i"astlin je suirtno uevaren iu naredl om^tico, želodcno vnetico, slabo spanje i. t, d.                                                                j. Katmk.
Klepetec.
(Basen.)
Na hruški pred Martiačevini skednjem je stal klepetec, ki ga je veter poprijemal za peroti iii ga gonil, cla se je daleč ua okoli aliSalo njegovo klepetaaje.
Popotnik, ki še nikoli ni videl klepetca, postoji pred hruško in 6ud&6 se, gleda to prečudno stvar aa bruški. — »Eaj not korenjak sem, ter vredeu, da se mi svet čudi," zaklepece niu ošabni klepetec na uh6. nRadbiznaI, kje mi najdeš enaeega! Ne bojim se viharja, da-sipodiladije kakor orehovo lupino po morji, mefcaj6č jUi ob skalovje, m podiraj6č uajmočnejša drevesa s korenino iz zemlje, meni vse to niC mar, smejem se mn v pest, naj se tudi jerf in togoti, ter z zobmi Skriplje od jeze na mene, vse to me nič ne briga, kerjaz sera klepetec pred Martinčevim skednjem na njegovej staroj hruškL — A to še \se ui6 ui, da se ae bojim viharja, nego poshišaj me dalje, tudi solncase ne bojim; to neurano rumeno kroglo, ki mi tako nesramno sije v lice, ako me jeza popade, zgrabim z viSine, ter jo treščim ob tla, da ae razleti na kosce, potlej tiidi ueb6 vzdignem iz njegovih tečajev, ter je vržeuinatla, daserazbije v črepinje, katere naj si otroci pober6 ter nes6 domov, da ae igrajo ž njimi, Ko vse to naredim, potlej — — — " zdajci preneha veter pihati in brbljajoci klepetec — uimilkne.                          ^