Amu (uETO) XXV. (19) No. (štev.) 44
BUENOS AIRES
3. novembra 1968
MANILSKl SPORAZUM IN SKLEPI
Slovenska mladina ob dnevu svobode in slovenske zastave
Misli iz govora Jožeta Žaklja, predsednika Slovenskega katoliškega akademskega društva:
Današnja proslava je proslava enega od tistih velikih dni naše zgodóvine, v katerih se je odločala usoda našega naroda- 29. oktober ob koncu prve svetovne vojne je velik mejnik v naši zgodovini. Slovenski narod se je tedaj btre-sel tujega, habsburškega jarma, ki ga je težil skozi tisočletja. Zopet mu je posijala svoboda, o kateri je naš človek sanjal skozi dolga stoletja; kakor pravi pesnik Župančič v svojem slavospevu doktorju Evengelistu Kreku: „...in, mi smo hranili v svoji duši neskaljen pravice in svobode zlati sen, nam samim skrit, svetu zatrt, sijal je skozi burnih časov srd.“
Veliko je naše navdušenje ob tem prazniku. Srečni smo ob zavesti, da je bil v zgodovini dan, v katerem je slovenskemu narodu posijala svoboda, da si je zopet lahko sam izbral pot v bodočnost. Toda naše zadovoljstvo kpli misel na stanje, v katerem se nahaja naš narod danes. Vsi vemo, da je jar^m, ki ga sedaj teži, težji od onega, katerega se je otresel na dan, ki ga danes proslavljamo. Ponovno mu je bila odvzeta svoboda, tisti najosnovnejši dar, s katerim je božja Previdnost obdarila razumna bitja svojega stvarstva. Komunistična internacionala se je razlila tudi nad Slovenijo in jo neusmiljeno zgrabila s svojimi kremplji. Mi smo si ta dragoceni dar ohranili z odhodom v svet, oni doma pa ga pogrešajo že nad dvajset let- Danes, ko praznujemo dan osvobo-jenja, občutimo še prav posebno, koliko zlo je zadelo naš narod, ko mu je komunistična diktatura odvzela svobodo. Zato slovenska mladina, živeča v švo-bodnsm svetu, kliče po novem 29. oktobru, ki naj prinese našemu narodu doma dokončno in popolno svobodo, to se pravi, ga reši komunističnega suženjstva- Prepričani smo, da bo ta novi osvoboditveni dan, ko bo slovenska zemlja prosta, in ne bo več Damoklejevega meča nad vsakim svobodoljubnim Slovencem, prišel, in mi, mladi, bomo vse storili, da pride čimprej!
Poleg tega na danes prvič praznujemo tudi praznik našle narodne zastave.
Že v rednih življenjskih razmerah nekega naroda ima zastava globok pomen Je simbol vsega tistega, kar vsebujeta pojma narodnost in državljanstvo. Nam izseljencem pa je obenem tudi simbol izgubljene domovine- Je pričevalka preteklosti in glasnik sedanjosti- V tujem svetu nam je simbol Slovenstva, budilec | narodne zavesti in naše znamenje pred tujci. Od danes, ko je dobila svoj praznik, nam bo še bolj reprezentativna, kot pa nam je bila do sedaj. '
Narodni prazniki nimajo svojega pomena samo v tem, da so hvaležen spomin na važne dogodke v zgodovini, temveč tudi v tem, da v nas cbnove narodno zavest, da nas opomnijo na dejstvo, da je za narod treba skrbeti in delati, ga ljubiti in se zanj žrtvovati- Postavijo nam za zgled velikane naše preteklosti, katerim je bila ljubezen do naroda gonilna sila pri njihovih velikih dejanjih
Narodova preteklost se po narodnih praznikih projicira v sedanjost in nam govori o naših dolžnostih do naroda. Kliče nam: „Kakor so oni v preteklosti spoznali svoj čas in s svojim delom koristili narodu, tako morate tudi vi spoznati svoj čas in opraviti svojo nalogo, ki jo v razvoju zgodovine imate.“ To od nas zahteva preteklost in mi, mladi, sinovi današnje dobe, hočemo izpolniti nalogo, ki nam jo nalaga.
Postavljeni smo v prav poseben čas in v prav posebne okoliščine, v katerih je ta naloga znatno težja- Toda ne bomo zaradi tega omagali in odstopili od naših ciljev, ali morda počakali, da se okoliščine spremene. Ne! Prav v tem času in v teh okoliščinah hočemo delati za dobrobit naroda, iz katerega izhajamo- Obstoj mladinskih organizacij ni naključje, ampak premišljeno izbrana pot za uresničenje našega poslanstva, za izpopolnitev nalog, ki nam jih je božja Previdnost naklonila. Mladinske orsranizacije niso same sebi namen, temveč imajo svoj pomen v trm, da posredujejo mladini človečanske, versko-moralne in narodnostne vrednote-
,Na konferenci v Manili, ki so se je udeležili predsedniki ZDA, Južnega Vietnama, Južne Koreje, Filipinov, Tajske, Avstralije, Malajzije in Nove Zelandije, so sklenili, da bodo zavezniki umaknili svoje čete iz Južnega Vietnama v roku šestih mesecev, če bodo komunisti umaknili svoje oddelke, prenehali z infiltracijo in ustavili teror.
V	zadevni izjavi, ki je razdeljena na dva dela: prvi del govori o „ciljih svobode“, drugi del pa „o miru in napredku“ v Aziji in na tihomorskem področju, zavezniki nadalje ugotavljajo, da Hanoi „doslej ni pokazal nobenega znaka, da bi bil pripravljen za pogajanja za mir“ in zato ne pričakujejo takojšnjega pozitivnega odmeva od sovražnika.
V	delu o „ciljih svobode“ zavezniki izjavljajo, da nameravajo v prihodnosti zgraditi v južnovzhodni Aziji področje varnosti in napredka ter se z vsemi silami boriti proti lakoti, nepismenosti in boleznim.
Najvažnejša določila manilskega sporazumni osmerih držav so naslednja: 1. Z mednarodnim Rdečim križem se bodo sporazumele o izmenjavi vojnih ujetnikov in repatriaciji bolnih in ranjencev; 2. ustanovitev posvetovalnega organa o vietnamskih vojnih problemih in politiki, sestavljenega predvsem iz njihovih veleposlanikov v Saigonu. Zunanji ministri in predsedniki vlad se bodo sestajali po potrebi; 3- Skupno bodo podpisnice zasledovale cilje svobode v Vietnamu in na področju Azije in Tihega oceana; 3. Sporazumevale se bodo podpisnice 0 načelih, na katerih bodo sloneli njihovi uni na bodoči mir ih napredek na azijskem in tihomorskem področju.
Na zavezniško ponudbo o umiku vojaštva iz Vietnama sta Hanoi in Peking v nekaj dneh po konferenci negativno reagirala. Hanoi in Peking trdita, da zavezniki ponudbe ne jemljejo resno. | temveč, da je bila konferenca v Manili v resnici vojaška konferenca za razširitev vietnamske vojne še na druga področja v Aziji.
Iz Manile je Johnson odletel v Bangkok, v glavno mesto Tajske- Pred tem je na hitro in v popolni tajnosti obiskal vojaško oporišče Cam Ranh Bay v Južnem Vietnamu ter je bil od ameriških predsednikov, poleg Lincolna, edini, ki se je toliko približal področju vojaških operacij, odn- jih je neposredno obiskal.
V	Bangkoku je izjavil, da je ameriška vojaška moč „dovolj velika, da bo preprečila napadalcu njegov namen za-vojevanja Južnega Vietnama. Dokler Severni Vietnam ne bo umaknil svojih oddelkov, se bomo ustavljali napadu, ki
V	začetku oktobra je v Beogradu zasedal osrednji odbor ZKJ. Tokrat je bilo njegovo peto plenarno zborovanje-Kakor na zas°da-nih republiških partijskih osrednjih odborov, je bil tudi na sestanku osrednjega odbora ZKJ glavni razgovor preosnova partije in nastop nroti raznim „škodljivim vplivom“, ki hrome partijsko delo. V zvezi s tem je bilo sprejetih več ustreznih sklepov.
Glavni govor na zborovanju je imel Tito. Nastopil je proti tistim, ki jemljejo ugled partijskim funkcionarjem, ko iim očitaio razne privilegije.
V	nadaljnji izgradnji partije in komunističnega sistema po Titu komunisti ne smejo dopustiti, „da bi jih na tei poti ovirali razni elementi, nasprotniki njihovega sistema“. Tito je člane 'Todstva stranke opozarjal, da je poleg
Naša mladina danes živi v dveh sve^ tovih, ki se v njej stikata. Slovenski svet, s katerim se sreča doma v družici in skunnosti ter argentinskim, ameriškim, ali katerem koli, v katerem pre. Živi pretežno večino svojega časa.
Življenje iz dveh okolij ni lahka zadeva, ker zahteva od posameznika neprestanega uravncvešenja, neprestane asimilacije enega in drugega- To pa .velja ne le za narodnostno vprašanje, temveč za vsa ostala področia, na katerih pride mlađcs'nik v stik z zunanjim svetom- Toda. četudi živimo v okoliščinah, ki ras razdvajam, bomo vse storili, da dosežemo ravnovesje; tega pa' ne mislimo naiti v odstranitvi enega cd ebcb svetov, temveč v saojitvi obeh, ki
grozi Južnemu Vietnamu. To delam.) zato, ker vemo, da bodo komunisti odmrli vrata miru .samo takrat, ko bodo sami spoznali, da jim njihove vojaške operacije ne bodo uspele.“
Med svojim obiskom v malajzijski prestolnici Kuala Lumpur je Johnson doživel velike demonstracije proti sebi in proti vietnamski vojni ter je policija ubila enega izgrednika, 16 je bilo ranjenih, 171 pa aretiranih. Johnson je v Kuala Lumpur tudi izvedel za nov kitajski atomski poskus ter je opozoril Peking, da „morajo kitajski vodje vedeti, da ZDA more in bo preprečila sleherno atomsko nevarnost“. Nadalje je Johnson poudaril:: „Nacionalistično a-tomsko oboroževanje, je tragična zaideva, zlasti kadar ga zasledujejo nerazvite države. Milijoni ljudi v takih državah nimajo kruha ter so lačni, atomske bombe pa izdelujejo na račun tega kruha, ki jim ga primanjkuje. Mednarodna kontrola atomskega orožja in preprečevanje razširjanja atomske Oborožitve ho vsled tega vedno težja.“
Miroljubna Ritenska Se nima ničesar bati- Tudi ne potrebuje atomske bombe. Pričakuje lahko samo prijateljstvo . in sodelovanje vsega sveta. Razbrzdana Kitajska pa sme pričakovati od ostalega, sveta le čuječnost in pripravljenost- Vsa Azija se bo oddahnila, ko bo prišel dan, ko bo Kitajska v miru s sosedi in brez sumničenj in strahu, vsled katerih je sedaj izolirana cd ostalega sveta-“
Kot zadnjo, je Johnson na svojem potovanju obiskal Južno Korejo. V Seulu prestolnici te drždve, je imel razgovor s predsednikom čung Hi Parkom, kateri mu je predložil pet načrtov, med katerimi je najvažnejši za vso Azijo: ZDA naj spremenijo Južno Korejo v žit- i no .skladišče, iz katerega bo zagotov-1 ljena osnovna prehrana vsem azijskim narodom in tako preprečena lakota, j Drugi štirje Parkovi predlogi Johnsonu se tičejo izključno južnokorejskih pro-! blemov in sicer: ZDA naj podelijo Južni Koreji nadaljnjih 300 milijonov dolarjev posojila za izvedbo drugega petletnega načrta; ZDA mi j več kupujejo v Južni Koreji za svoje vojaške potrebe v Južnem Vietnamu, zlasti, ker pri tem sodeluje Južna Koreja s svojimi 45.000 vojaki; ameriška podjetja naj več investirajo v Južni Koreji. Doslej je svoj kanital vložilo v Južno Korejo 24 ameriških podjetij; ZDA naj zgradijo več termonuklearnih central v Južni Koreji.
Iz Južne Koreje je nato Johnson od' letel nazaj v Washington in tako zaključil svoje 40 000 km dolgo potovanje po sedmih azijskih državah in Avstraliji.
njej „tu še zunanji sovražnik, ki vztrajno deluje. Ker misli, da zdaj ni službe državne varnosti in da so ugodne razmere, si prizadeva ustvariti svoja oporišča ali ss vsaj dokopati do nekaterih podatkov, s katerimi bi utegnil jutri napasti in b’atiti našo državo. Zato moramo biti budni“-
Gled* parti’skih formacij po obratih je Tito naglasil, da mora biti intenzivnejše njihovo idejno delo- Dejal je tudi, „da so pogostna spedtikanja glede tega, kaj je dejal Marx“, toda takim odgovarja, da bi „dandanašnji tudi Marx marsikaj dodal svojim trditvam in kategorijam, ker takrat ni bilo mogoče videti tega, kar obstaja danes“.
Preosnovo partije so narekovale po Titovi ugotovitvi nezdrave razmere v vodstvu stranke same, „kjer smo si v
obogatila in nas naredila vredna člane človeške družbe, zveste narodu, kateremu pripadamo, obenem pa lojalne do naroda, med katerim živimo.
Danes, ob praznovanju slovenskega narodnega praznika, ko nam srce kipi od navdušenja in smo se zbrali tu. da nrimerno .proslavimo ta naš praznik, v imenu slovenske mladine izrekam pri-znanie in hvaležnost vsem tistim, ki so omo~očili oni 29. oktober; nadalje obljubljam spoštovanje in zvestobo naši narodni zastavi; obenem pa dvigam prošnjo k B"gu, da bi čimprej naklonil svobodo naši zasužnjeni domovini, da bo lahko ves narod praznoval svoj narodni praznik in bo tildi tam v domovini svobodno zaplapolala naša neomadeževana narodna zastava.
Tito poziva na boj proti „deformacijam“ v ZK3
fnVih. 'ki v sami partiji rujejo proti
majhnem krogu razdelili funkcije. Marku (Aleksandru Rankoviču, op. p.) smo dali veliko: kadrovski sektor, službo državne varnosti, sodstvo, tožilstvo in drugo, ker smo mu popolnoma zaupali. V tem je bila naša krivda,“ je priznal Tito. V taki sestavi vodstva se je potem začel tudi kult osebnosti. Tito priznava, da v začetku ni „posvečal veliko pozornosti tem zgodbam o ‘nasledstvu’, pozneje je pa uvidel, da bi to utegnilo biti nevarno z-a našo socialistično skupnost“. Pri tem je pa Tito zatrjeval, da nimajo ;prav tisti, ki vso odgovornost za sedanje stanje v partiji hočejo naprtiti Rankoviču „in drugim, ki so dobili lekcijo, bodisi, da je to res alj ne. So tudi drugi krivci, od katerih bodo eni še naprej rovarili“, česar se jim pa po Titovem pozivu „ne sme dovoljti“.
Bodeči odnos partije do Rankcviča je Tito označil takole: „Kar se tiče Rankoviča in drugih, ki so dobili nauk, je na njih, da s svojim vedenjem sedaj
pokažejo, ali so nosili in ali bodo nosili zastavo raznih negativnih pojavov- Če se bo to potrdilo, potem jim seveda tega ne bomo pustili-“
Po Titovem predlogu so vodstvo partije preosnovali v tem smislu, da je bil sestavljen nov izvršni odbor iz mlajših ljudi in predsedstvo partije. Tako vodstvo bo obstajalo do prihodnjega strankinega .kongresa- Če ss bo obneslo, bo ostalo, če ne, ga bodo ipa zamenjali z drugo preosnovo.
Za tiste, ki mislijo, da je pod komunisti možna demokratizacija življenja in razmer in da v to smer vodi tudi sedanji razvoj stvari v domovini, je pa važno naslednje Titovo opozorilo:
„Smo revolucionarna partija in še zmeraj smo v revolucionarni fazi našega razvoja- V' takšni fazi imamo seveda pravico uporabiti vsa potrebna sredstva, da bi zagotovili pravilno smer našega socialističnega razvoja.“
IZ TEDNA
■'p
Zahodnonemški kancler Ludvik Erhard je komaj nekaj let potem, ko je v vodstvu nemške vlade in kršcansio-demokratske stranke zamenjal starega in preizkušenega državnika ter politika Adenauerja, krščansko demokratsko stranko privedel v zelo nevaren položaj. Po izstopu štirih članov svobodne liberalne stranke iz vladne koalicije. Erhardova vlada v parlamentu nima več večine. Drug političen udarec je Erhardu zadal senat, ko je soglasno zavrnil njegov proračunski predlog za leto 1967- če si Erhard v parlamenta ne bo zagotovil večine, bo moral prej ali slej odstopiti in prepustiti mesto drugi osebnosti kršč. demokratske stranke.
De Gaulle je imel prejšnji teden znova tiskovno konferenco ali bolje dolg samogovor, v katerem je solil pamet Amerikancem glede Azije, Nemcem o Evropi, Francoze pa prepričeval, da jim še nikdar ni bilo tako dobro, kot jim je sedaj pod njim. Glede Vietnama je Amerikance pozival, naj ga zapuste, ker vojaške zmage ne bodo dosegli, kakor je tudi severni Vietnam ne bo. Tudi naj takoj prenehajo bombardirati severni Vietnam, ker da „Francija ne more gledati, kako velika država bombardira majhno državo“.
V ZDA bodo imeli 8. novembra vo-
V TEDEN
litve. Volili bodo 435 poslancev, 35 senatorjev in 35 guvernerjev.
V	Venezueli je v glavnem mestu države Miranda Los Teques dne 30. t-m. skupina vojakov poskušala vojaški prevrat, ki se je !Pa izjalovil-
V	Italiji sta kongresa socialdemokratske in socialistične stranke odobrila združitev obeh strank- Delegati obeli bivših strank so nato na nedeljskem kongresu dne 30- oktobra odobrili listino o združitvi obeh socialističnih strank. Za predsednika enotne italijanske socialistične stranke je bil izvoljen Pietro Nenni. V svojem govoru je napadal komuniste, poudarjal nalogo socialistov, da zgrade socialistično družbo na osnovah svobode in demokracije, nadaljnje sodelovanje stranke v Morovi vladi pa je vezal za pogoj, da se stranka ne odpoveduje boju proti kapitalizmu in proti komunizmu, da naj kršč. demokrati izvedejo napovedane socialne reforme, po volitvah si pa nova socialistična stranka pridržuje pravico, da ostane še naprej v sedanji vladni koaliciji ali pa bo skušala sama sestaviti vlado.
V	Španiji je skupina anarhistov pripravljala ugrabitev ameriškega veleposlanika ter raznih ameriških vojaških osebnosti v tej državi. Policija je pravočasno prišla na sled tej akciji ter je v zaroto zapletene anarhiste zaprla.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Predsednik republike med časnikarji
Predsednik republike grab Ongania je v soboto, 29. oktobra, sprejel predstavnike listov, radijskih in televizijskih postaj iz notranjosti republike ter jim odgovarjal na postavljena vprašanja.
Iz odgovorov predsednika republike izhaja, da je naraščanje cen živilom samo posledica slabega gospodarskega položaja ter napak, ki so bile napravljene v gospodarstvu. Edini način, da se zaustavi nadaljnje naraščanje cen je povečanje proizvodnje. Vlada bo za zaustavitev inflacije izdala vrsto odločnih ukrepov, ker je njen namen zagotoviti delovnemu ljudstvu ustaljene plače, ki naj bodo tako visoke, da bodo ljudje lahko v miru in brez skrbi živeli. Eden od prvih ukrepov proti inflaciji bo radikalno znižanje primanjkljaja v državnem proračunu.
V govoru 7. novembra ba predsednik republike grab Ongania naipovedal vrste prvih odredb za ozdravitev gospodarskega življenja. Važna bo njegova napoved glede ureditve vprašanja argentinskih železnic, ki so znano rak rana v argentinskem državnem proračunu zaradi ogromne izgube, s katerimi delajo- Za obnovo gospodarstva in za izvedbo velikih javnih del, tako zlasti graditve elektrarn ter industrijskih podje tij v notranjosti države, je zaželen inozemski kapital, za katerega bodo dana vsa zagotovila za njegovo varno naložbo. Vlada pa seveda računa tudi na pome,.' domačega kapitala, ki ga bodo z’a. sti dali na razpolago varčevalci s svojimi hranilnimi vlogami.
Glede dobe, katero naj bi prebila sedanja vlada na oblasti, je bil predsednik jasen, ko je zatrdil, da si vlada ni postavila nobenih rokov, pač pa cilje, ki jih mora doseči in ki jih bo po njegovi izjavi tudi dosegla. Tudi glede or-
ganiziranja političnega življenja v državi so bile napovedi predsednikove nedvoumne, kajti dejal je, da se bo politično življenje v republiki obnovilo z organizacijo političnih strank na povsem novih osnovah in to v popolni svobodi, v redu in varnosti-
Predsednik republike je tudi tokrat poudarjal, da vlada argentinske revolucije hoče imeti svoboden tisk, ki se zaveda svojega poslanstva in svojih dolžnosti. Zato je konstruktivna kritika zaželena. Priznal pa je, da so v državi tudi listi, ki se svojih nalog in dolžnosti .ne zavedajo. Odgovarjal je dalje na vsa vprašanja, ki se tičejo šolskih, gospodarskih, socialnih, zdravstvenih razmer v posameznih provincah ter o-menjal ukrepe, ki jih je vlada že izdala za zboljšanje razmer. Npr. glede pobijanja jetike v provinci Jujuy.
V tem pogledu bo važno prvo zasedanje guvernerjev argentinskih provinc, ■ki se bo začelo prihodnji torek v Buenos Airesu in bo prikazano stanje posameznih provinc ter njihove potrebe na vseh področjih. Vse to so pa že priprave za začetek izvajanja splošnega državnega načrta za gospodarski razvoj celotnega državnega področja.
Obisk ameriških astronavtov
Prejšnji teden sta se mudila v Argentini na obisku ameriška astronavta Neil Armstrong in Richard F. Gordon. Na letališču v Bs. Airesu so jim argentinske oblasti ter ljudstvo priredile navdušen sprejem. Ameriška astronauta sta časnikarjem odgovarjala na razna vprašanja na tiskovni konferenci, bila na raznih sestankih znanstvenih ustanov, bila na sprejeta tudi pri predsedniku republike, kateremu sta izročila osebno pismo ameriškega predsednika Johnsona ter tudi slike tistih argentinskih provinc, ki sta jih fotografirala med svojim poletom no vsemirju.
Proslava praznika slovenske svobode in dneva slovenske zastave
V sovražnike 'z oblakov rodu naj našga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke
si spone, ki jih še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
Slovenski demokratski izseljenci v Buenos Airesu so v soboto, 29. oktobra, slovesno proslavili slovenski narodni praznik 29. oktober kot spomin na tisti zgodovinski dan leta 1918, ko so padle zadnje vezi, ki so, slovenski narod še vklepale v avstro-madžarsko sužnost.
Proslava rojstnega dne slovenske svobode je letos zadobila še poseben pomen. Po odredbi Narodnega odbora za Slovenijo je bil ta dan proglašen tudi za dan slovenske narodne zastave. V 'bodoče bodo tako demokratski Slovenci v domovini in ;po vsem svetu dne 29. oktobra vsako leto počastili slovensko narodno zastavo kot simbol slovenske narodnosti in državnosti.
Proslava je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Kot lansko leto so bili tudi letos nanjo povabljeni odborniki Vseh organizacij, domov in ustanov slovenske politične (emigracije, slovenski dušni pastirji, ki delujejo med Slovenci, vzgojitelji slovenske mladine, predavatelji in kulturni ustvarjalci.
SV. DARITEV ZA ZASLUŽNE SLOVENSKE 1VIOŽE
Pred slovesno proslavo narodnega praznika in dneva slovenske Zastave je bila v Slovenski kapeli sv. maša za vse tiste slovenske može in žene, ki so se v zgodovini slovenskega naroda zanj žrtvovali, zanj delali, se borili za nje-1 govo svobodo, zanjo darovali tudi svoja življenja, za tiste, ki so omogočali njegov duhovni vzpon, njegovo kulturno, gospodarsko in socialno rast. Imel jo je msgr. Anton Orehar, direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. V cerkvenem govoru je razvijal lepe misli o nalogah in dolžnostih slovenskega človeka zlasti razumnika do svojega naroda.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA V DVORANI
Dvorana-v Slovenski hiši, v kateri je bila slavnostna akademija v počastitev slovenskega narodnega praznika, in v kateri je bila prebrana tudi odredba Narodnega odbora za Slovenijo o proglasitvijo. oktobra tudi za dan slovenske narodne zastave, je bila lepo okrašena. Na obeh straneh ob odru sta bili pripeti argentinska in slovenska zastava. Prav tako na o-dru samem, na obeh straneh dvorane so pa visele slovenske zastave- 'Na balkonu je bil pripet velik slovenski grb.
V dvorani je bilo postavljenih šest dolgih miz, pogrnjenih z belimi prti. Vse so bile okrašene s slovenskimi zastavicami in s cvetjem v posodah, ovitih s slovenskimi trakovi.
Ko je bilo v kapeli končano cerkveno opravilo, so na proslavo povabljeni slovenski javni delavci in delavke posedli okoli miz. V slavnostnem vzdušju so čakali na začetek akademije.
Ob napovedani uri je stopil na oder tajnik Narodnega odbora za Slovenijo
g. Miloš Stare
ter je kot predsednik pripravljalnega odbora naslovil na vse topel pozdrav. Vsi navzoči so vstali ter zapeli argentinsko državno himno in z njo začeli proslavo slovenskega narodnega praznika in dneva slovenske zastave. Z navdušenjem so tudi odobrili odpošiljate»’ pozdravnega pisma predsedniku republike gralu. Juanu Onganiji.
G. Miloš Stare je ipo uvodnih po- ; zdravnih besedah v imenu Narodnega | odbora za Slovenijo izrekel zahvalo vsem slovenskih duhovnikom, ki skrbijo za versko življenje med izseljenci v Argentini in' vzgajajo mladino v verskem in narodnem duhu- Dalje je izrekel zahvalo odbornikom vseh organizacij, domov in ustanov za njihovo požrtvovalna delo; posebno pozornost, združeno z zahvalo, je posvetil vzgojiteljem slovenske mladine v šolskih tečajih in. mladinskih organizacijah. Izrekel je zahvalo vsem predavateljem, vsem kulturnim ustvarjalcem, ki bogatijo slovensko kulturo v svetu in dvigajo, ugled našega naroda.
Vsem je zaklical, da se bliža čas, ko jim bo mogla tudi svobodna domovina dati zaslužno priznanje.
Nato je g. Stare govoril o pomenu narodnega praznika- Iz njegovega govora posnemamo tele misli:
29.	oktober ni uspeh dela enega samega čl-oveka ali skupine ljudi. To je delo stotin in stotin javnih delavcev skozi desetletja, ki so ob sodelovanju naroda pripravljali ta zgodovinski dan. Od Franceta Prešerna in svetniškega škofa Slomška, ki ga lahko imenujemo rešitelja slovenskega jezika, preko vseh tistih, ki so doprinašali žrtve po ječah
in bojiščih in bili preganjani ter zaničevani, -ker so se žrtvovali, 'da zlomijo okove suženjstva, v katerih jih je držala črnožolta habsburška monarhija, ko jim je odrekala 'pravico do jezika, do narodnosti, do svobode. Storila je vse, kar je bilo v njeni moči, da bi Slovence kot narod natrla.
29. oktober leta 1918 pa je dan zmagoslavja malega slovenskega naroda, Id je bil dolgotrajno borbo z mogočnim avstrijskim imperijem in izšel kot zmagovalec. Veličine tega 'dogodka in tega dne. ne more nihče zmanjšati, pomembnosti tega našega narodnega praznika ne more nihče zamegliti. To je bil resnično dan svobode, ki so ga Slovenci dosegli, ker so svojo borbo oprli na tri osnove- imeli so pred seboj jasen cilj, t- j. zračenje avstrijskih okov; bili so pripravljeni na brezmejne žrtve in v zasledovanju tega cilja so bili enotni. 29-oktober je dokaz, kaj zmore tudi majhen narod, ,če je v borbi požrtvovalen, enoten in ima, jasen cilj pred seboj-
l eta 1918 med nami ni bilo izdajalca, ki bi rušil enotnost, ali zasledoval dr,naučen cilj, kakor zlomljenje suženjskih okovov. Ravno nasprotje temu je bilo leto 1941. To leto je tudi našlo Slovence enotne in pripravljene na žrtve v borbi za svobodo. Nismo klonih okupatorju in nismo imeli naprodaj svoje časti, ker smo verovali, da bo svoboda zopet prišla. Toda- pojavil se je izdajalski komunizem, ki je zlomil naso enotnost in namesto cilja slovenske svobode postavil cilj: strahovlado mednarodnega komunizma.
Slovenski narod je bil znova vkovan v verige in tragedija, ki jo je prinesel komunizem, še ni končana-
Nato je g- Stare govoril o našem odnosu do domovine in o nalogah, ki nam jih nalaga razvoj v domovini.
Po končanem govoru je g. Stare prebral, razglas Narodnega odbora, v katerem slovesno odreja, da je narodni praznik 29. oktobra tudi dan slovenske zastave.
Ta razglas Narodnega odbora so navzoči pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Nato je g. Stare prebral še poseben poziv Narodnegà odbora in v njem vključenih političnih strank na ^ vse ostale organizacije, skupine in društva, na vse rojake in somišljenike k sodelovanju, da z združenimi močmi pomagamo domovini, da bi našla najboljšo pot za miren prehod v demokratično državno in družbeno ureditev-
Zbrani nosilci slovenskega javnega in kulturnega življenja so izvajanja tajnika INO Stareta in proglas NO za slovenski narodni praznik sprejeli z navdušenim odobravanjem ter so ga potrdili z dolgotrajnim ploskanjem.
Predsednik Slovenskega katoliškega akademskega društva
g. Jože Žakelj
je bil naslednji govornik. Na slavnostni akademiji je govoril v imenu svobodne slovenske mladine- Njegova tehtna izvajanja so žela splošno odobravanje. Objavljamo jih na uvodnem mestu.
O nastanku in pomenu slovenske narodne zastave je govoril vseuč- profesor, tpesnik in publicist
g. dr. Tine Debeljak
Govornik se je v svojem govoru najprej obrnil na udeležence kot na majhen „slovenski parlament“, kakor so bili lani ob tej priliki imenovani, kajti oni naj predstavljajo vse aktivne javne, socialne in' organizatorske delavce med slovenskimi skupinami v velikem Buenos Airesu. Zato je prav, da se prav pred tem forumom začne novi slovenski narodni praznik Dan slovenske zastavo, ki ga je dekretiral Narodni odbor. Govornik označi NO kot politično predstavništvo demokratičnih Slovencev v zamejstvu, ker pomeni sporazum vseh dosedanjih političnih strank v exilu-Dokler ne bo nove politične pregrupa-cije in svobodnih volitev, mora NO veljati za političnega predstavnika Slovencev in kot takemu priznavamo pravico izdajati dekrete, kot je najnovejši o Dnevu slovenske zastave. Izpolnitvi tega, veljaj današnji dan.
V svojem govoru je nato povezal dan slovenske osvoboditve iz 1- 1918 z Dnevom slovenske zastave, ki imata veliko skupnega ter izhajata iz istega vira: Svoboda naroda in njen simbol — zastava. Poudarjal je slovenski pomen teh proslav, ki dajejo prednost 29. oktobru pred 1. decembrom, kajti — narod je nad državo in njenimi mejami, kar je
važno poudariti predvsem v zamejstvu-Koliko med nami tu že ni več državljanov matične države? Kolikim med nami je država sama odvzela državljan-' stvo ? Toda kljub temu so ostali Slovenci, živi udje celotnosti slovenskega naroda, ki „ni mu meja“. Na vseh kon- j tinsontih žive Slovenci in vse njih, ki so , slovenske krvi, povezuje slovenska za- j stava v enoto. Prav zamejstvo ima pred- : nost v tem, da proslavlja Dan slovenske zastava, ker ono hrani neomadeže-vano podobo te zastave, ne pa domovina, kjer so jo ponižali na simbol režima, ene same stranke, ki priznava rdečo zvezdo. Ta zvezda predstavlja samo Slovence v matični državi (kolikor jih!), ne veže pa zamejskih Slovencev in zato ni izraz slovenskega naroda v celoti. To celotnost naroda predstavlja zastava, kakor so jo zamislili pred sto leci naši predniki, in kakor bi radi, da bi jó naši potomci hranili z ljubeznijo in spoštovanjem.
Govornik je nato označil pomen za-stave sploh: kot cerkvenega bandera, kot znamenje narodnosti in kot znak. državnosti. Kaj je nam slovenska tro- j bojnica bila v preteklosti?
Podal je nato zgodovino slovense trobojnice, ki je tesno povezana z idejo j Zedinjene Slovenije 1. 1848- Najprej jej bil zemljevid slovenskega ozemlja (Kozler), nato ideja politične zaokroženosti tega ozemlja (Kraljestvo Slovenija pri Majarju in Cigaletu), in nato simbol te Zedinjene Slovenije ■—• zastava. Opisoval je, kako sta Kozler in Globočnik vzela slovenske barve z grba kranjske ! dežele (belo ozadje, modri orel, rdeč j kljun in kremplji ter polja v polmesecu ! v imenovanih barvah) in kako se je vnel „boj za barve“, ko so nemški stanovi hoteli, da bi Slovenci prevzeli njih barve: „rumeno-modro-rdeče“, kar je veljalo Slovencem za nemškutarske barve. Spor je šel do cesarja, ki je v revolucionarnem letu sprejel — deželne slovenske barve. V Ljubljani so tedaj Slovenci v zmagi nad nemškutarji praznovali z velikim veseljem, tudi z baklami. To je bil dan rojstva slovenske zastave.
Od tedaj je slovenska zastava — trobojnica, predstavljala simbol narodnosti. Toda tik pred našim' izhodom iz domovine, je prevzemala že funkcijo simbola državnosti- V tistem maju 1945 je Narodni odbor preskrbel že državni grb Slovenije, napisal njeno himno, ustvarii Slovensko narodno vojsko s slovensko zastavo ter 3. maja tudi razglasil Državo Slovenijo, ki se kot taka lahko svobodno odločuje za povezave s Sosedi in se je tedaj odločila za konfederacijo v Jugoslaviji. Slovenska zastava je postala tedaj simbol te državnosti. S ta>io zastavo smo šli v svet in tako vihra pred nami narodni in državni simbol.
V zaključku je govornik določil pomen zastave v sedanjih dneh v zamejstvu. Zlasti s pomenom na mladino. 'Nam starejšim naj pomeni zastava tisti Aronov drog iz Biblije, v katerega je
Dr. France Prešeren, Zdravica
Oh pogrebu prelata dr. Bliimla v Celovcu
Ob pogrebu prelata dr. Blumela v ■
Celovcu. Pokojni prelat je zaradi zve- j stobe svojemu slovenskemu narodu ve-j liko pretrpel- Toda slovensko ljudstvo | mu je zvestobo povrnilo. Na zadnji po- j ti so ga spremili v veličastnem spre- j vodu — tri četrtine ljudi so bile iste j krvi kot on — Slovenci-
Zaradi razmer tik po prvi svetovni vojni je pokojni prelat nadaljeval bo- : goslovne študije v Mariboru, jih dokončal v Ljubljani in bil posvečen v Celovcu. Toda ipo posvetitvi zanj zaradi takratnih političnih razmer ni bilo mesta v domači škofiji: odšel je na lastno pest na Dunaj, kjer je koristno izrabil svojo „brezposelnost". Po doseženih dok
;
toratih je končno le dobil mesto na Koroškem. Leta 1933 so ga celo povabili za profesorja na dunajsko teološko fakulteto. Pa so se spet pojavile intrige in preprečile njegovo nastavitev. Ob prelatovem pogrebu Se je ponovno pokazalo, da so Slovenci na Koroškem še vedno narod druge vrste. Pogrebna maša je bila latinska, berilo, evangelij in pogrebne molitve pa v nemščini! Škof Ko.estner jo sicer napravil „velik“ napredek: v slovenščini je zmolil en Očenaš pa se je seveda prej opravičil, če mu govori tudi nekaj slovenskih stavkov. Pogrebne molitve v nemščini pa je opravičil z utemeljitvijo, češ da vsi razumejo nemško.
slednji, ki je vanj uprl oči, ozdravil od kačjega pika: tako naj nam bo zastava lek proti odpadu in v zdravje (Domovina, ti si kakor zdravje!) Mladina pa naj se od našega spoštovanja in ljubezni uči spoštovanja teh barv, ki predstavljajo nam in ujej našo preteklost, sedanjost in bodočnost, življenje naroda, 'ki nosi slovensko ime. Tudi če je državljan druge države, katere zastava bo tej mladini sveta, naj ji bo ljuba tudi naša. Predstavlja naj ji vse, kar je v zvezi s slovenstvom. S tem da njeno vsebino vnaša v nove svetove, izraža zvestobo slovenstvu in se povezuje notranje z njim. Slovenska zastava naj tudi tej mladini bo še desetletja in desetletja, iz roda v rod v ponos: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos.“ Če bomo tako vzgojili svoje potomce, bomo storili. veliko. In slovenska zastava naj ima pri tem najvidnejšo vlogo. In kadarkoli bom videl slovensko trobojnico na prsih človeka, bom vedel, da je „naše gore list“, čeprav vržen z viharjem preko oceana, in pozdravil ga bom z besedami pesnika:
Mavrica na tri pramence:
Bog poživi vse Slovence !“
Ta govornikov poziv in pozdrav so sprejeli v dvorani zbrani rojaki s toplim odobravanjem in ploskanjem 'ter se tako zàhvalili slavnostnemu govorniku za njegova leipa izvajanja-
Zadnjo točko slavnostne akademije je imelo Slovensko gledališče. Režiser tega gledališča
g. Maks Borštnik
je učinkovito postavil na oder najnovejšo, prav za dan proglasitve dneva slovenske zastave napisano mogočno pesnitev Deklamacija o slovenski zastavi pesnika Jeremija Kalina.
Odrska scena je nudila izredno lepo sliko. Na desni strani odra sta bila v narodnih nošah gdč- Marjana Hribarjeva ter Bogo Rozina. Velika slovenska zastava je počivala v naročju gdč. Hribarjeve. G- Bogo Rozina je bil ob njeni
strani kot odločen čuvar slovenske narodne svetinje. Na. levi strani odra ter v ozadju so bili razporejeni gospodični Terezika Marnova in Marjanca Homov-čeva ter g. Tone Mizerit, ki so izmenoma, z vsem občutjem ter narodnim' zanosom podajali pesnikovo besedilo.
Pesnitev je izzvenela v mogočen pozdrav in poziv:
Ljubezen, čast in slavo
dajmo vsmu, ka.r v tej mavrici njeni je:
Boj načiih dedov, smrt očetov, sinov
bodočnost !
Naša vedna vsepričujočnost.
Ovijaj naša srca, plapolaj čez naše
glave:
Slovenska zastava!
Zastava Slave:
V tem trenutku se je dvignilo slovensko dekle v narodni noši, slovensko zastavo, ki jo je ves čas imela v svojem naročju, so vsi nato dvignili visoko-
Izredno močan je bil odrski učinek ■k,o je nato na odru slovenska zastava vihrala, kakor bi bila pripeta na visokem mlaju, med tem, ko je vsa dvorana pela slovensko narodno himno.
Slovenskemu gledališču, zlasti pa njegovemu režiserju g- Maksu Borštniku, so bili vsi za ta prelepi prizor u srca hvaležni. Vsem bo ostal v neizbrisnem spominu. Zlasti slovenski mladini, ki je letos prvič videla tako mogočno poveličano slovensko narodno zastavo.
PRIJATELJSKA VEČERJA
Po končani slavnostni akademiji je bila za vse pripravljena prijateljska ve. čerja. Potekla je v sicer prazničnem, toda nad vse toplem slovenskem vzdušju in razpoloženju, ki je povezovalo slovenske ljudi raznih svetovnih nazorov in političnih strank. K temu je prav gotovo. dosti pripomogla organizacija celotne prireditve, za kar ima nemalo zaslug član pripravljalnega odbora g. Robert Petrieek, ki si je na vso moč prizadeval, da bi proslava narodnega praznika čim lepše uspela.
■■,■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
iiiaimiiiiiiiiiHinimiHiiiUH
To Gheonovo dramo so igrali že pred štirinajstimi leti v dvorani na Rio Bambi in je že takrat vžgala s svojo vsebino, pa tudi z igro, dasi je marsikdo ni videl, ker so istočasno odigrali na drugem odru Schillerjevo Marijo Stuart. Igranje dveh dobrih, prav odličnih predstav je bilo bolj nesrečen slučaj kot kakšno hoteno nagajanje dveh konkurenčnih ansamblov. Wang g. Marijana Willemparta in zli duh g. Maksa Borštnika sta že takrat zelo ugajala poleg C. Maikeža in g. L. Rezlja, dočim so ostale vloge bile pred 14 leti v igri drugih igravcev kot letos. Kdo je bil takrat scenograf, se ne spominjam več, opremili so sceno pač tudi sodelavci igravcev, a obleke so bile izposojene in maske je ustvaril tujec. Zdaj je bil scenograf g. Frido Beznik, obleke so izdelale po zamisli scenografa Beznika gospe Matilda Furlan, Marija Jeločnikova in Ljudmila Hribar; maske pa tudi igravci Slovenskega-gledališča, kar je vsekakor velik prispevek. Režijo je imel tokrat g. Maks Borštnik, g. Frido Beznik je igral očata misijonarja, kar oboje je bilo pred štirinajstimi leti v rokah g. N. Jeloč-nika- V čem se je sedanja režija razlikovala od nekdanje Jeločnikove, ne morem zgolj po spominu ugotavljati; vsekakor je bila Borštnikova zelo vestno izdelana, kar je bila tudi Jeločnikova. Kakor pa je bila zdaj igra g. Beznika bolj naravna kot nekoč Jeločnikova. tako je bila Beznikova scena zdaj malo ( manj naravna, lahko bi rekli, bolj eks-
presivna, vidna skozi prozorne krajinske kulise, sicer naslikane v nepretrganih tkaninah, človek se je tako spomnil prostornega postavljanja oseb v slikah Mihe Maleša in tudi v slikah Bare Remec in ta način prozornosti scene ima na vsak način nekaj svojskega na sebi-
Za to predstavo je izšla 2. številka Gledališkega lista, ki prinaša precej poročil o vsebini Treh modrosti starega Wanga Henrija Gheona, o njegovi dramatizaciji resničnega dogodka, manj ali nič pa o sceni in o vlogah obeh pismoukov, kar izgleda, da je tudi ekspresionistični formalni element- Poročevalec je gledal predstavo v soboto, 22. 10., ko j s bila precej slabše obiskana kot ponovitev v nedeljo, 23. oktobra- (Ponovljena je bila še 31- oktobra.) Obenem z vodstvom Slovenskega gledališča se mora tudi on izdelovavcem scene, oblek in mask zahvaliti za vzorno Opravljeno delo, a tudi inspicijentu, tehničnemu vodji in zlasti manipulantu z lučjo, kaiti vse to je brezhibno funkcioniralo, še-petavke pa sploh slišal ni. Maske so bile zelo dobre, dasi igravci svojih slovenskih obrazov niso mogli povsem skriti pod kitajskimi črtami in lasuljami.
Najtežje so gledavci čakali včasih pogosto nastopajočega g. Marijana Willemparta, ki zadnja leta že precej dolgo ni več igral. Ta naš najodličnejši igravec ni ničesar izgubil na svoji igravski potenci in je gledavce s svijo igro Wanga naravnost fasciniral, k če-
mur je znatno pomagal njegov odrski jezik. Gotovo govorim v . imenu vsen gledavcev, če izrazim željo, da bi se še večkrat pokazal na odru Slovenskega gledališča. — Zelo dober je bil tudi g. Miha Gaser v vlogi čang Fu Tanga. — G. Frida Beznika kot očeta misijonarja sem že omenil; njegova evropska preproščina je lep kontrast h kitajski nare-1 jeni vljudnosti. — Gg. Ciril Jan in Tone Mizerit sta bila vzorna Wangova učen-ca‘ G- Maks Borštnik je bil 'pravi ki* tajski zli duh, precej drugačen od za-padnjaškega hudiča, bolj nabrit in vselej prisoten, kada ga je bilo najmanj treba. — Gg. Ciril Markež in Lojze Re-zelj sta .bila vestna pismouka, držeč si medseboj ravnotežje, da ni nobeden izstopil. — če omenim še ljudstvo in ueence, ki so sicer v programu imensko navedeni, moram poudariti, da jih je režiser smotrno postavil v sceno, vsak se je pa svoje vloge tudi dobro zavedel, saj so bili med njimi preizkušeni igravci in novi upi Slovenskega gledališča.
Smatram, da so Tri modrosti starega Wanga letošnja zaključna predstava. Slovenskemu gledališču so po Narodovem blagru pa Lisici in grozdju pomenile lepo „v tretje gre rado“, tokrat v že precej izpopolnjeni, dasi ne še po polnoma dovršeni dvorani, a tudi dru god, tako letos do zdaj posebno v La-nusu in v Carapaehayu kaže, da zgledi Slovenskega gledališča vlečejo in da je odrska umetnost poleg pevske res slovenska narodna umetniška strast.
,	• M- Marolt
Tri modrosti starega Wanga
Brienos Aires. 3- novembra 1966
SVOBODNA SLOVENIJA
Staran 3
/rfWKrtf
H2S
Na letošnji 12. mednarodni poletni vinski razstavi v Ljubljani je bilo razstavljenih v ocenjevanje 1-600 vzorcev vin. Med njimi so bili razen vzorcev slovenskih, hrvatskih in srbskih vin 703 vzorci vin iz 21 inozemskih držav. Od 1600 vzorcev je 19 vzorcev dobilo bronaste medalje, 591 srebrne in 347 zlate. Največ zlatih medalj so dobila zahodno nemška vina in sicer 76, jugoslovanska vina so glede zlatih medalj-na drugem mestu (65). Za najboljše vino letošnje razstave je bilo priznano špansko vino Lagrima Deliciosa, za drugo avstralsko vino Swet Red, za tretje ipa renpki rizling mariborskega vinskega podjetja Vinag.
Umrli so. V Ljubljani: Štefan Vino-vrški, Ana Mlinarič roj. Vidovič, Avgust
j Vrečko, Marija Parzer roj. Rosulnik, Vida Vončina roj. Kaučič, Jože Pave, študent strojništva, Franc Tomšič, Marija Serpan roj. Pogačnik, Franc Beline, trafikant v p-, Jožefa Lindič roj. Urankar, upok., Franc Jeras, upok., Marija Knific, Anton Saje, upok. in Anton Trček, lovski čuvaj v Zg. Jezerškem, Matilda Vudler v Celju, Alojz Smrekar v Hrušici pri Jezerskem, Rud: Strehovec, upravitelj osnovne šole v Mengšu, Robert Renier, poslovodja v Krškem, Ina Mrak, poštna uradnica v n- v št- Jerneju, Ivan Rojc, avtoprevoznik v Cerknem, Leopoldina Grandovec roj. Stare v Dobu, Ivanka. Prešern roj. Bajželj v Radovljici, Frančiška Ovsenar v Tržiču, Mihael Lenardič, učitelj v p. v Rojskem, in Andrej Puc, v komercialist v p. na Rakeku.
S L O V 'E N C I V
BUENOS AIRES Proslava Kristusa Kralja
Kakor vsako leto so Slovenci iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa tudi letos svečano proslavili praznik Kristusa Kralja. Napolnili so dvorano v Slovenski hiši prav do zadnjega kotička. Na oder, kjer je bil pripravljen oltar, je stopil akademik Jože Žakelj, ki je v kratkem pozdravnem nagovoru napovedal program proslave- Pred sv. mašo je bil kot uvod glasben del pod naslovom Kristus Kralj v glasbi. Reproducirana glasba klasičnih mojstrov -je pripravila leipo vzdušje za sveto daritev. Sveto mašo so koncelebrirali direktor dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Oro-har ter dr. Alojzij Starc in Jure Rode. Maša je bila recitirana, vmes pa so verniki peli prazniku primerne pesmi. Govor med sv. mašo je imel msgr. Orehar, ki je ob liku Kristusa Kralja nakazal, kakšno bodi naše delo in življenje.
Takoj p0. maši je bil kratek pevski nastop. Pevski zbor Gallus je pod vodstvom dr. Julija 'Savellija zapel Tom-čevo „Novo pesem poje stvarstvo“, Sattnerjevo „Tvoji smo, Srce kraljevo“ in Händlovo „Alelujo“.
Nastop slovenskega rojaka
Simfonični orkester zvezne policije v Buenos Airesu je imel koncert v soboto, 29. oktobra, ob 22, na katerem so med drugim izvajali Koncert No. 1, Op. 23 Čajkovskega, v katerem je solistični de! odigral na klavirju znani' slovenski pianist g. Anton.Soler-Biljenski. žel jo toplo priznanje.
Osebne novice
Na fakulteti eksaktnih ved buenos-aireške univerze je dokončala študij kemije gdč- Meta Debeljak. Diplomirala je v petek 9- oktobra. Znanci in prijateiji iz Slovenskega kat. akad. društva se vesele tega njenega uspeha, ji iskreno čestitajo in ji žele mnogo uspehov in
ARGENTINI
sreče tudi v bodočnosti. Čestitam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija.
T Andrej Mlečnih. Na svojem domu v San Martinu je 26- .oktobra t. 1. umrl rojak Andrej Mle.čnik, rojen 5. 2. 1906 v Dornberku pri Gorici v Vipavski dolini. Kakor mnogo Slovencev je moral tudi o,n zapustiti rodno Vipavsko in je prišel 1929 v Argentino. Ves čas je bi! zaposlen v raznih stavbeniških podjetjih. V San Martinu si je zgradil prijeten dom. Pred meseci je moral iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Bil je operiran na žolčniku v bolnišnici Alvear. 'Vendar ni bilo pomoči, po vrnitvi na dom ga je zavratna bolezen bolj in boij slabela, dokler ga ni smrt rešila trpljenja- Za njim žalujejo žena Gizela roj. Keber s hčerko Marto, brat Franc in sestra Ivanka, v domovini pa še več bratov in sorodnikov. Naj mu bo lahka argentinska zemlja, njegovim sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
ADROGUE
Pri Starihovih v Adrogueju je imel tuk. slovenski šolski tečaj Frana Erjavca v soboto, 29- oktobra, lepo materinsko proslavo. Navzočih je bilo okoli 20 otrok in 15 mater. Materinsko proslavo je Začel g. Rudolf Drnovšek z govorom, v katerem je prikazal vso veličino matere. Sledila je kratka akademija, za katero je napisal besedilo pisatelj g. dr. Branko Rozman, v Nemčiji, s čemer je izpričal, da svojih ljudi v Adrogueju še ni pozabil ter da je z njimi duhovno še vedno povezan.
Po proslavi je bila čajanka in pogostitev otrok.
Občni zbm• društva Zedinjena Slovenija v Rnenos Airesu
Bil je v nedeljo, 23. oktobra, dopol-, dne. Pred njim je bila v Slovenski ka-, peli maša za žive in mrtve člane društva.
Letno zborovanje je začel predsednik društva Božo Fink s pozdravnim nagovorom in opozorilom, „da čas še vedno terja od nas zvestobo na tisti poti, ki smo jo pred 21 leti nastopili. Tega se. nam je treba neprestano spominjati. V j zadnjem času slišimo besede ali smo priče dejanj, iki kažejo na odklon od i naše poti. Tega ali onega -morejo zbe-j gati napačna tolmačenja koncilskih j sklepov, nekateri se uklanjajo pobudam, j ki ne prihajajo iz poštenih virov. Ponekod pronicajo med nas ideje o mehki | liniji, o dialogu v praktičnih stvareh javnega življenja, celo o sožitju in so- j delovanju. A vendar je komunizem še vedno v jedru zmoten in kot pojav naj- j večja nevarnost današnjega časa. Zato | ne moremo v sodelovanje s komunisti niti takrat ne, kadar vabijo k skupnemu reševanju narodnega problema. Odkla- ; njamo vsako popuščanje in smo budni, ob vsakem nastopu, ki bi mogel pome- j niti posreden, a zato še nevarnejši po- i
I
seg komunizma v naše emigrantsko življenje.“
Po izvršenih formalnostih so udeleženci občnega zbora odobrili odpošilja-tev pozdravnih pisem predsedniku republike gralu Juanu Onganiji in buenos-aireškemu nadškofu kardinalu dr. Ca-ggianu. Predsedniku Narodnega odbora sa Slovenijo dr. M. Kreku so društveni člani poslani pozdrav z naslednjo obljubo:
Spoštovani gospo-d predsednik,
Člani društva Zedinjena Slovenija, zbrani na 20. rednem letnem občnem zboru, Vam pošiljajo iskrene pozdrave. V trenutku, -ki je za bodočo sreča slovenskega naroda odločilne važnosti, Vam zagotavljajo, da ohranjajo zvestobo idejam poslanstva politične emigracije in zavračajo namere, ki hočejo emigracijo razkrojiti in zavesti-
S tem zagotovilom vam. želijo uspeh pri Vašem prizadevanju in Vam izražajo spoštovanje-“
Sledila so poročila tajnika Vilka Cu- j dermana, blagajnika Marijana Lobode
V soboto, 5. novembra, ob 2Q.3Q PROSLAVA SLOV. NARODNEGA PRAZNIKA. IN DNEVA SLOVENSKE ZASTAVE
v Slovenshem domu v San Mortimi
socialnega referenta Ignacija Groharja, mladinskega referenta Aleksandra Majhna, vzgojno-športske referentinje ge. Marjane Marn in končno društvenega predsednika Boža Finka.
Iz poročil je razvidno, da ima društvo 1124 članov; pri zavarovalnici Minerva je zavarovanih 740 članov, ki imajo poravnane članske prispevke. Skoro ena petina članstva je v zaostanku s plačilom članarine. Društvo bi mood 500 članov s polno članarino in 624 družinskih članov in članov iz Mendo-ze, je pa prejelo samo 477.000 pesov-Socialni fond je imel 167.612 pesov dohodkov, izplačal pa je podpor v znesku 121.485 pesov. Učiteljski svet pri društvu šteje 64 članov, šolskih tečajev je letos 15, katere obiskuje 694 otrok, iz vzgojno športnega referata je razvidno prizadevanje za organiziranje, slovenske mladine zlasti naraščaja ter priprava za razne! nastope. Poročilo društvenega predsednika ,se je nanašalo na stike z oblastmi, na zunanje prireditve, na delo v korist članom, na odnose r. organizacijami slovenske skupno,s+; na srednješolski tečaj in na notranjo organizacijo-
Po debati o poročilih odbornikov so udeleženci občnega zbora na predlog člana nadzornega odbora notarja g. Al. Šonca izglasovali razrešnico s pohvalo, nakar je bila z aklamacijo sprejeta lista društvenega odbora ter so bili izvoljeni: predsednik Božo Fink, za člane odbora pa: Vilko Cuderman, dr. Jože Dobovšek, Ignacij Grohar, Ljudmila Hribar, Jože Jonke, Ruda Jurčec, Ivan Klemenčič, Marijan Loboda, Janez Lužovec, Aleksander Majhen, Marjana Marn, Joža Markež, Stane Mehle, Jože Miklič, msgr. Anton Orehar, Jože Poznič, Alojzij Selan, Božo Stariha, Lojze žužek in Stane' žužek;
Namestniki: Milan Magister, Rudolf Smersu, Beno Tičar, Janko žebre;
Nadzorni odbor: Franc Pernišek, A-lojzij Šonc in Franc Lobnik.
Razsodišče: Dr- Leopold Eiletz, dr-Celestin Jelenec in dr. Alojzij Voršič.
V nadaljnjem poteku občnega zbora je bila Sprejeta sprememba društvenih nravi! v tem smislu, da se poslovna doba zaključuje dne 31. decembra vsako leto. Zvišana je bila tudi članarina od 60 na 80,pesov z veljavnostjo od 1. januarja 1967.
Občnega zbora se je osebno udeležilo 60 članov, s pooblastili je pa bilo zastopanih 16 članov.
T>o občnem zboru je novoizvoljeni
Stanko Oberžan, Robert Petriček, Rezelj, Valentin
Vsalz teden ena
NAŠ JEZIK
Naš ježih ■— dragocena dota najžlahtnejši nebeški dar, največja vseh dobrot dobrota, ki nam jo božji da Vladar.
V	njem radostno 'prepeva duši, v njem toži žalostno srce, kar, čuti, misli in. izkuša, človeku človek v njem pove.
Z besedo Stvarnika časimo, z njo dvignemo se do neba. Zatorej jezik svoj ljubimo', hvalimo za ta dar Boga.
* H B K B ■■ ■ ■■■ KBB ■■■*
OBVESTILA
Sobota, 5. novembra:
V	slovenskem domu v San Martinu
ob 20.30 vsenarodna proslava narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave. Svečana akademija. Med drugim je na sporedu uprizoritev Prešernove Lepe Vide.
XIII. kulturni večer SKA ob 7 pri
Bullrichu, Sarandi 41. Predaval bo msgr. Anton Orehar o Cerkvi v modernem svetu (shema XIII).
V	Slovenski vasi v domu martinovanje ob 19.
Nedelja, 6. novembra:
Na Pristavi v Castelarju 14. mladinski dan.
Sobota, 12. novembra:
V	Slovenski hiši ob 19 sestanek članov SKADa s predavanjem g. dr. Mirka Gogale o Veri in znanosti, 3. del.
V	Slomškovem domu ob 20 prosvetni večer pod naslovom „Hodil po zemlji sem naši“. Predaval bo g. prof. Božo Bajuk iz Mendoze. Barvne slike bo spremljala slovenska pesem.
V	Slovenskem domu v San Martinu martinovanje s sodelovanjem orkestra Plarika-Edelweiss.
Nedelja, 13. novembra:
Občni zbor Slomškovega doma ol
10 dopoldne. Na istem kraju družinsko popoldne. Ob 17 pa gasilska veselica. Igra orkester Planika.
V	Castelarju na Pristavi 2. družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, nato roditeljski sestanek in skupno kosilo.
V	Slovenski vasi obletnica blagoslovitve cerkve in 10-letnica slovenskega dušnega pastirstva. Ob 10 cerkveni del, opoldne kosilo, ob 15 kulturni in družabni del.
■odbor imel sejo, na kateri so bile funkcije izvršnega odbora razdeljene takole: predsednik Božidar Fink, I. podpredsednik in referent za šolstvo Aleksander Majhen, II. podpredsednik Robert Petriček, tajnik Valentin Selan, blagajnik Joža Markež, gospodar Ivan Klemenčič, referent za mladinsko skrbstvo Stane žužek, referent za socialno pomoč Ignacij Grohar, za prireditve in prosvetno službo Alojzij Rezelj, za notranjo organizacijo Vilko Cuderman in za zunanje zveze ter publikacije Jože, Poznič-
Janez Jalen
18
Trop brez zvoncev
POTtlt
Razšli so se vsi dobre volje. Petra ; je Vencelj pridelil glavarju, sam pa jej spremljal gospoda kanonika. Mehak sneg je dušil korak. Vse naokrog je postalo tiho, kakor bi ne bilo žive duše v Ščavnici, le sjiodaj nekje je zacvilil pes. Najbrž je bil preveč nepočakan, pa ga je izmed gonjačev kdo strahoval- r
Glavar in Peter sta obstala na dokaj odprti stečini. Skozi obletele krone redkega bukovja so vsenaokrog blestele v prvem zimskem soncu zasnežene go-, re. Z drevja se je pričelo usipati ivje. | Iz dimnikov po vaseh se je dvigal dim naravnost proti nebu- Dan je bil brezvetrn in za lov kakor nalašč.
Z vrha Ščavnice se je mogočno oglasil Venceljnov rog. Globoko ob Savi se je odzval Strgar. Tomaž pa je stal na sredi Češniškega polja. Sunkoma je zatrobil na rog „tra, tra, tra,“ da je gonjače in pse kar samo vzdignilo v pogon. Visok zravnan, kakor vojskovodja, ki je poslal svojo vojsko v napad, je privzdignil daljnogled k očem. Poiskal je Hribarjevega Petra. Kar -dobro se mu je zdelo, da je prav njegovega ne-saka, čeprav še novinca, izbral Vencelj za spremljevalca glavarju. „In fant se na stojišču dobro drži, kakor je videti. Se bo naredil, se bo; v moji in Ven-celjnovi šoli.“
„Fit, fit, fit, fiuu, fiuu, fiuu,“ so vzdolž vsega pobočja požvižgavali gonjači psom in jih izpod-bujali, naj pridno iščejo.
„Pok,“ je odjeknila prva puška. Streljal je glavar. Tomaž je videl, ka-
ko je Peter pobral lisjaka: „Seveda. Izmuznil bi se bil rad, prevejanec, pa je bil že prepozen.“
Pod Senožetmi so se oglasili psi-: Dvignili so zajca. Tekel je po planji naravnost proti vrhu- V sredi hriba nekje so psi izsledili srnjake. Proti koritom so zalajali dvojni hkrati. Poprej i gluha Ščavnica se je sprevrgla v en sam vrisk, v divje tekanje sem in tja, v smrten strah in krvoločno odprte pa- j sje gobce. Vmes so pokale puške. To- ! maž je slišal pasji lajež kot oddaljeno zvonenje, ki je pa znova naraščalo in upadalo, dokler ni popolnoma utihnilo in so rogovi razglasili konec prvega pogona in sklicali lovce, gonjače in pse na vrh Senožeti. Hribarjev Peter je prinesel z glavarjem lisjaka in zajca. Tudi drugi so uplenili dokaj divjadi. Celo srnjak je bil vmes- Vencelj je bil s prvim pogonom kar zadovoljen.
Po kratkem oddihu in okrepčilu so se gonjači in lovci spet znašli. Glavarju je Vencelj določil stojišče na spodnji1 skali pod Rudnico. Dolgo sta čakala s Petrom, preden so se oglasili rogovi. Psi so gonili na vse strani, le proti njima ni hotela priteči nobena živad. V senci je postajalo obema že mraz, na sonce se pa nista smela premakniti zavoljo svoje in drugih lovcev varnosti Vsega naveličana sta že težko čakala, kdaj Vencelj odtrobi pogon: „Saj tako nič ne bo “
„Hov, hov, hov,“ se je nizko pod njima oglasil Črt. Skozi grmovje je v rahlem diru pritekla težka in rejena
srna. Peter jo je prepoznal za staro jalovko, ki se je že dolgo znala umikati j ■odstrelu. „Streljajte!“ mu je šepetaje ušlo, kakor bi mu ne bilo smelo. Počil je strel in se gromovito razlegel po Jzgarjih. Peter je bil počenil in videl pod oblakom po smodniku zaudarjajočega doma, da je srna padla in spet vstala in v diru zbežala navzdol proti polju: „Zadeta je,“ je ugotovil Peter. „Stopite za njo, da predaleč ne zaide in da je psi ne načno,“ je ukazal glavar.
Na strelu je Peter koj opazil po snegu razpršeno dlako in tudi že sve-tlordečo penasto kri. Po sledi je počasi pribevskal Črt. Lovec je psa ujel in ga otvezal na vrvico. Počasi sta šla za srno. Krvave lise v belem snegu so jima kazale pot-
Peter se je kar začudil, da ni našel srne ob robu gozda. Pogledal je mimo leskovih grmpv po sledi naprej in videl, da leži srna za ipol streljaja daleč od Tkalčevega stoga. „Mrtva bo,“ je sodil, pa je vendar pripravil puško za strel in se počasi bližal. Srna je bila pa še živa, le vstati ni mogla. Dvignila je glavo ih s široko odprtimi očmi pogledala psa in človeka. Črt je priskočil in jo prijel za noge. V smrtnem strahu je srna trikrat zapovrstjo nresunliivo kriknila. Peter je potegnil iz nožnice lovski mož ‘in urno pokleknil v sneg. Prijel je z levico zastrelieno srno spredaj za glavo tik pred očmi. ji nategnil vrat in jo z desno zabodel v zatilnik. Srna se je stresla in obležala mrtva-
„Le kako moreš biti tak."
Naglo, kakor bi ga bil zbodel s šivanko se je Peter obrnil proti Tkalčevemu stogu- Ob brani, obdevani do polo-
vice .s turščino, je stala Tkalčeva Jerca in nejevoljna gledala Petra.
„O, Jerček!“ Peter je bil presenečen. Šel je k dekletu: „Kaj pa ti delaš tukaj ?“
„Po turščično slamo za živino sem prišla. Kaj ne vidiš samotnic? Ves čas te izpod stoga opazujem. Ti pa seveda nič ne vidiš, ko si zaverovan v samo moritev.“ Jerca je mrko gledala lovca.
„Jaz ? se je čudil Peter. „Zastreljeno živad je vendar treba čimprej rešiti trpljenja.“
„O seveda,“ je oporekala Jerca- „Najprej se ji je treba približati s psom in nožem in jo pripraviti v najhujšo grozo. Še sedaj slišim krik smrtnega strahu.“
„Res bolj prav bi bilo, da sem zdaleč streljal,“ je priznal Peter.
„Zakaj pa nisi?“
„Kako sem mogel vedeti, da me opazuješ.“
„Takooooo —“ je zategnila Jerca: „Zavoljo mene bi prizanesel, zavoljo živali pa ne.“
„Ne bodi vendar otročja- Je bilo tudi tako prav.“ Peter kar ni mogel razumeti dekletovega razburjenja- „To je j vendar moj poklic.“
I „Najlepši ravno ni. .Sicer pa meni j nič mar.“ Jerca se je obrnila in pričela j nakladati turščino.
j „Naj ti malo pomagam,“ se je po . nudil Peter.
:	„Ne- Imaš še sedaj krvavo roko.“
i „Kakor hočeš-“ Peter se je obrnil, j „Kdo se bo prerekal,“ je rekel sam zase. j Jerca pa je ujela njegove besede in I prisekano odgovorila: „Se tudi treba ni.“
V Tkalčevem stogu pod Izgarji je šumela turščina, za pol streljaja daleč je pa Hribarjev Peter iztrebljal ustreljeno jalovko.
Rogovi so odtrobili pogon. Po str mini navzdol je prišel okrajni glava»-.
Sam je prinesel lisjaka in zajca. Prav takrat je Jerca pretegnila samotnice. Na Petra in glavarja se še ozrla m. Glavarju'se je čudno zdelo, ko je vendar po gazi videl, da je bil lovec prej pri dekletu. „Kaj sta se mar kaj sporekla?“ je vprašal.
„Nekaj sè je vtikala v lov, pa ü nisem mogel dati prav.“
„Brhk0; dekle pa je,“ je gledal glavar na Jerco.
„Je. Pa muhasto tudi,“ je bil Peter kratkih besedi.
Uplenjeno srno je Peter glavarju zanesel v bližnje župnišče v Srednji vasi. Gospod kanonik in Vencelj sta že čakala. Glavar se je Petru dobro izkazal.
Zadnjega pogona okrog miz v gostilni se Peter ni udeležil- Odšel je domov, se preoblekel in skuhah Pa ni imel obstanka. Odšel je v gore.
Vrh. Klanca se je ozrl na Rudnico, in Izgarje in Tkalčev stog. „Naj nikar ne misli Jerca —“ je spregovoril polglasno. Če bi ga kdo vprašal, česa naj Tkalčeva Jerca nikar ne misli, bi pa ne vedel povedati.
Še je sonce osvetljevalo gore naokrog- Jezero pod njim je pa nad nasu-tinami za Krajem že zamrzovalo. Nad nezamrzlim pa se je preletavala jata divjih rac.
DRUGO LETO ‘
Široka svatba
Vas ob Mostnici se je vznemirila, kakor bi spet zažarela pred kratkim ugasla peč, iki je topila železo, ali če bi se bilo pod Hudičevim mostom prebudilo staro kladivo, ki je že davno obmolknilo. Nad sto hiš je prisluhnilo* harmoniki in bronastim zvoncem. Mimo cerkve sv. Pavla so privriskali Češnjani in se ustavili na vrhu klanca. Pripeljali so se k Čudniku po Franckine bale.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POČITNIŠKI DOM
v Cordobskih gorah bo za družine odprt od 12. januarja do konca februarja-Kdor si želi oddiha v gorskem zraku, ■naj se javi priporočeno čim prej na naslov: Hanželič Rudolf, San Esteban, 'Sierras de Cordoba. Družine naj javijo število, in starost otrok ter če žele eno ali več sob- Neprijavljeni in ne vnaprej sprejeti ne bodo dobili prostora, pa naj prinesejo s seboj še toliko priporočil. — Nadrobnejša pojasnila daje po dobroti Dušnopastirska pisarna.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Članice in člane Zedinjene Slovenije obveščamo, da bo zavarovalnica sprejemala prijave za osnovno zavarovalnino 'brez izjave o zdravstvenem stahju samo do konca tekočega koledarskega leta. Zato ne bodo mogli biti zavarovani tisti člani, ki bi poravnali svoje članske obveznosti s katerimi so v zaostanku, šele v letu 1967 in bi njihovo zdravstveno «tanje na bilo zadovoljivo.
DAROVALI SO
G- Emil Cof je namesto cvetja na grob svojih staršev v domovini daroval za Socialni sklad Zedinjene Slovenije 2-000— pesov.
Peta počitniška kolonija. Ker je še
nekaj mest praznih podaljšujemo prijave do 15- novembra pod istimi pogoji kakor doslej. Kolonijo bo spremljala tudi učiteljica gdč. Majda Tomažin.
LAGO HOTEL
VILLA RUMIPAL - CORDOBA Calamuchita
potrebuje za turistično sezono od začetka decembra do konca marca naslednje osebje: izučenega kuharja, 2 postrežnici, 2 delavca. Lahko sta ena ali dve slovenski družini. Ponudbe poslati priporočeno na gornji naslov
JAVNI NOTAR
Francisco Eanl Cascante
Escribano Puhlico
Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E- 35-8827
„HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI,"|
je naslov izredno leraega večera. V bajni', svet pod Triglavom nas bo popeljal g. | prof. Božidar Bajuk iz Mendoze. Barvne ! slike bo spremljala pesem in beseda mojstrov slovenskega jezika. Na prireditev vabimo vse, zlasti pa še našo študirajočo mladino — srednješolce.
Večer bo v soboto, 12. novembra, ob 1 20 v družabnem salonu Slomškovega doma. PRIDITE!
VELIKE OLAJŠAVE ZA PRIDOBITEV ARGENTINSKEGA DRŽAVLJANSTVA
Simon Raj er
uradni prevajalec
Uruguay 743, 5. nadstr., pis. 506 9—12 15—18
Naš dom v San Susta
V soboto 19. t. m- bo v Našem domu v San Justu v sklopu prireditev ob 10. obletnici za vse članice in člane
SLAVNOSTNA
VEČERJA
Nato bo prijetna zabava ob zvokih domačih harmonikarjev. Prijavo je treba sporočiti do nedelje 13. t- m. v Našem domu. Vse članice in člani in člani lepo vabljeni.
NAŠ DOM
*
♦	VEND©
^muebles para comedor estilo vienés
❖
♦	T. E. 64-6263	♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»J
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!

ZA DENAR JE TREBA TRPETI. ZATO GA NALOŽITE TAM, KJER BO NA VARNEM. SLOVENSKI HRANILNICI JE V 12 LETIH OBSTOJA ŽE STOTINE ROJAKOV ZAUPALO MILIJONE HRANILNIH VLOG. TUDI VAM NE BO ŽAL, AKO JIH BOSTE POSNEMALI. URADNE URE V NAŠI PISARNI BME. MITRE 97, RAMOS MEJIA, T. E. 658-6574, OB SOBOTAH OD 76 DO 20 IN OB TORKIH OD 18 DO 20
Slovenska Pristava v Castelarju
■
vabi vse okoliške družine na
2. DRUŽINSKO NEDELJO
■
13- novembra 1966	:
■
■
lopoldne ob 9- uri skupna sv. maša, • po maši za starše „Roditeljski se- • tanek“, po sestanku skupno kosilo : in prosta zabava.
■
Šolska mladina iz San Justa vabi •
a
vse starše na
.. a.
MATERINSKO
PROSLAVO j
»
nedeljo dne 13. novembra ob 15,30 j v prostorih Našega doma-
a
Sodelujeta mladinski organizaciji :
V NEDELJO, 13. NOVEMBRA, VABLJENI V SLOVENSKO VAS
kjer bo
OBLETNICA BLAGOSLOVITVE CERKVE MARIJE KRALJICE
in
DESETLETNICA REDNEGA DUŠNEGA PASTIRSTVA V SLOVENSKI VASI
Program: ob 10 sv. maša za žive in mrtve dobrotnike z govorom dir. msgr. Antona Oreharja ob 12 opoldansko okrepčilo
ob 15: Pozdrav Mariji .— simbolična vaja otrok Šopek Mariji — otroci Pesem Mariji — otroški zbor Spominski govor laika Narodne pesmi — otroški zbor Venček narodnih — mešani pevski zbor Družabni del: prosta zabava (srečolov, razne družabne igre) ob zvokih slovenske glasbe in dobri postrežbi
Z nastopom mraka predvajanje dokumentarnega filma o blagoslovitvi cerkve.
ZOBOZDRAVNIŠKI
KONSULTORIJ
Br. Spelea Jažina por. Bowhyj
c. Monte 269 — Wilde
sprejema od ponedeljka do petka od 15,30—20,30 ali po dogovoru T. E. 207-4369
—■—■»»«■■»■■»■■n ****** WMiMMiinMui mm m mm*mt
j Ur. FRANC KNAVS
ODVETNIK
i La valle 1290, p. 12, of. 2, Capital
S	T. E. 35-2271
»
Uradne ure od 17—20 ■ (Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
ESÌ.OVENIA libre
Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración:
Ramon	Falcon 4158, Buenos Air« T. E. 69-9503 Argentina
O OZffl	FRANQUEOPAGADO
ih r - K Z 2	Concesión N* 5775
o W c ?» O'®	Concesión N* 3224
<°	TARIFA REDUCIDA
Bogintro Nacional d« la Propilèo!	
Intelectual No. 910.387	
Naročnina Svobodne Slovenije za let* 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri poli» ljanju po pošti doplačilo $ 100,—■. Z* ZDA in Kanado: 12 dolarjev za poüjja» nje t letalsko pošto, in 8 dolarjev ■■ pošiljanje z navadno pošto. Tallereg Gräficos Vilko S- R.L-, Estad** Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721S
S D O	S F Z
14. MLADINSKI DAN
6. NOVEMBRA NA PRISTAVI
Spored:
O 8.30 tekmovanje v odbojki za pokal BOŽO—TOMAŽ
•	12— sveta maša
•	kesile
•	15.— dviganje zastav
—	pozdrav predsednika SFZ in predsednice SDO
—	delitev pokalov športnih dni
—	nastopi: naraščajnice, dekleta, fantje
—	zadnja tekma odbojke za pokal BOŽO—TOMAŽ
Na tej prireditvi sodeluje vsa slovenska mladina iz Buenos Airesa
Vsi ste iskreno vabljeni!
Slovenski dom v San Martina
vabi vse rojake in rojakinje na veselo
MARTINOVANJE
ki bo v soboto, 12. novembra, zvečer
Mara orkester Planika - Edelweiss
(bivši Moulin Rouge)
Prijetne urice boste preživeli v nedeljo, 13. novembra, popoldne v Slomškovem domu, kjer bo
GASILSKA VESELICA
Pričetek ob 17.
Igra znani orkester „PLANIKA“
Ob vsakem vremenu!
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da nas je po kratki, a hudi bolezni zapustil dne 26. oktobra t- 1- naš dobri mož, oče in brat, gospod
Andrej MIečnik
Pokopali smo ga na pokopališču v San Martinu.
Vsem
San Martin, Dornberk
o v blag spomin-
Gizela roj. K --Mr, žena, s hčerko' Marto, brat Franc in sestra Ivanka; v domovini: bratje Pepi, Angel in Ivan
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je po hudem trpljenju zapustil naš brat, svak in stric, gospod
Andrej Mlečnih
Priporočamo ga vsem v spomin in molitev.
Ivanka Sejko, sestra z možem Francem ter hčerkama Lidijo in Delijo
Villa Ballester
NAŠI	Urejuje: MARTIN MIZERIT
M L A D 11\11 Let°in št 22
MAJDINO KOSILO
Za hišo je prijazno dvorišče, na katerem se igrajo otroci. Tudi Majda je med njimi. Vsi so zaverovani v igro in komaj vedo, kaj se godi okrog njih.
Pa se oglasi iz hiše Majdina mama: „Majda!“ — Majda ne sliši nič .— to se pravi: noče slišati. Spet pokliče mama, glasneje: „Majda!" Majda pa — kakor da je gluha. — „Majda, pridi! V trgovino je treba!“ Sedaj se Majda le ogiasi, nejevoljno: „Saj grem, no!“ Pa ni šla in ker je mama ni več poklicala, je pozabila na njo.
Mama odloži šivanje. „Aha! Zdaj bo pa nekaj hudega!“ si, misli kdo. Pa ni bilo! Mama je šla sama v trgovino in nakupila vse potrebno.
Poldan Zvoni. Majda to dobro sliši. Pa tudi ko bi ne: želodček jo opominja, da, je čas kosila. Res priteče v kuhinjo.
„Oh, mama, tdko sem lačna,!“ se dobrika, m suče okrog mame. Mama pa nič — kakor da jo ne sliši. Pripravlja mizo za kosilo. Samo za štiri, pa jih je vseh skupaj pet! Malo začudeno gleda Majda in vse se ji zdi nekam sumljivo. Pa že pridejo drugi domov: ata in Stefan z dela, Molči iz šele. Sedejo za mizo in molijo.
„Hej, kje1 bo pa Majda jedla?“ vpraša ata začuden, ko vidi, da za Majdo ni ne krožnika, ne žlice. Pa se oglasi mama: „Tam, kjer se je igrala ves dopoldan!“ in pove, kako je bila Majda „pridna“.
„A tako? Prav! Prav!“ je ata zadovoljen z mamino odločbo.
Majda se „kisa“, se ozira po krožnikih in požira sline —- a vse nič ne pomaga. Ostala je brez trosila.
Kazen je bila huda in grenka, a pomagala je le. Mama ve to prav dobro!
Simon Gregorčič:
NASA ZVEZDA
Zvezda m;la je migljala in naš rod vodila, je; lepše nam ta zvezda zala, nego vse svetila je.
Toda, oh, za goro vtone, skrije se za temni gaj; svetle vprašam milijone:
„Vrne li se še kedaj?“
A molče zvezdice jasne, odgovora ne vedo, dol z neba višave jasne nčmo na vprašalen zro.
Pridi, zvezda naša, pridi, jasr\e v Pan vpri oči, naj moj dom te zopet vidi, zlata zvezda srečnih dni!
Esaver Meško
Zgodba o lilljak
Živel je v davnih dneh vitez.
Bil je vrl junak, a tako trde glave, da si prav ničesar ni mogel zapomniti-Pač je bil vrl in neustrašen jezdec kakor malokak sovrstnik po letih in časti. Najbolj divjega kenja je zasedel brez! strahu. Tudi meč je znal sukati, da mu ; daleč nackoli r;i bil noben vitez kos. Bal se ni nobenega sovražnika, nobenega j klativiteza in pocestnega roparja, no-j bene divje živali, niti medvedov ne, ki so v tistih časih še živeli v naših krajih, i
zaraslih na gosto in vsepoviprek s temnimi stoletnimi gozdovi.
Vrl vitez je bil, neustrašen in drzen; a eno mu je delalo neizrekljive težave: učenje! Ničesar si ni mogel zapomniti, še vsakdanjih molitvic ne; ne očenaša, ne angelskega pozdravljanja. Tega si je zapomnil le prvi dve besedici: „Ave Maria — Zdrava, Marija!“
A teh besedic si ni vtisnil le v spomin, globoko v srce si ju je vpisal in vtisnil. Z vsem dobrim, pobožnim srcem je ljubil Marijo, kraljico in zaščitnico vitezov. Kamor koli je šel, koder koli je jezdil, vedno in povsod je mislil na Marijo; venomer jo je častil in pozdravljal, bodisi v mislih, bodisi z besedami: „Ave, Maria — Zdrava, Marija!“
Zelo težko mu je bilo večkrat pri srcu. Lotevala se ga je nemirna skrb, kaj bo na drugem svetu z njim, ker nič moliti ne zna-
V takih hipih se je zatekel v grajsko kapelico. Pokleknil je pred oltar, na ka- , ferem je kraljevala dragocena podoba j nebeške Kraljice; poln ponižnosti in za. i upanje?'-ji je govoril: „Glej, presveta j Mati božja in predobra moja Mati, tako j z vsem srcem Te ljubim* iker si nam 1 rodila preljubega Jezuščka. Skrbi me pa to in me teži. ker ne znam k tebi tako moliti, kakor molijo drugi. Toliko lepih molitvic tebi na čast znajo, a jaz si jih ne morem zapomniti. Sama veš to. Veš pa tudi, da te iz srca ljubim. Prosim te, mogočna gospa, vzemi za dobrota to mojo ljubezen in pesluhni mi-
lostno vsaj v ta kratki pozdrav, ko sem se ga z božjo in tvojo pomočjo vendarle naučil: „Ave, Maria — Zdrava, Marija!“ (Dalje prihodnjič) PISAN DROBIŽ Besedne uganke
* Če bereš me naprej, sem ml čna jed; če bereš me nazaj, sem mlečna jed;
Brez ključka je zaklenjeno, čez goro je namenjeno; vsak lahko ve, komu in kam, kako in kaj, pa eden sam. Mavrica na tri pramence —
Bog poživi vse Slovence!
Zamenjalnica
...Z r žival, ki ne ve, kaj je prah; .. s š norednim otrokom strah.
NAMESTO PREGOVOROV Simon Gregorčič
Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja,; bi zrl, kako en krov prostran čez dom se ves razpenja.
Naš prapor bi na krcv pripel, dom blagoslovil bi vesel:
„Bog živi vse Slovene pod hišo strehe ene!“
Rešene uganko iz 21. številke To pa ni težko ! : Knjiga. — Oii. — Boš znal? : oblak, blato, laket, Atene, kotel. — Pa še ena: leto, meseci, tedni dnevi, ure.