0 UČNIH USPEHIH OSNOVNIH ŠOL OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V ŠOLSKEM LETU 1971/72 VELIKO ČASA NA POTI NAJBOLJŠA OSNOVNA SOLA KETTEJA IN MURNA - POPRAVNIH IZPITOV NI OPRAVILO 52 UČENCEV - ANGLEŠČINA IN MATEMATIKA ŠE VEDNO NAJBOU TRD OREH V preteklem šolskem letu so bUe v občini Moste 3 samostojne, 2 centralni in 11 podružničnOi šol. Vse te šole so imele 173 oddelkov, in sicer 105 oddelkov razredne in 68 oddelkov predmetne stopnje. V 13 oddelkih podružničnih šol - so bili učenci deležni nepopolnega ali kombiniranega pouka, to je 4,5 % vseh učencev v občini. Z vseh teh podružničnih šol obiskujejo učenci matično šolo po kon-čanem 4. razredu. Takšnih oddelkov ima največ osnovna šola Polje. Osnovno šolo Polje obiskuje 1.347 učencev, od tega se jih kar 265 vozi v šolo. Šola ima sicer organiziran prevoz učencev, kljub temu pa to dokaj negativno vpliva na učne uspehe, posebno zato, ker porabijo ti učenci veliko časa za dnevna potovanja v šolo in domov. 68,5 % teh učencev se vozi v šolo z avtobusi, 16,8 % s kolesi in 15,2 % z vlaki. Ti učenci so istočasno eden od vzrokov, da ima osnovna šola Polje najslabši učni uspeh v občini (94,8 %). Poleg drugega je še vedno živ pio-blem pouka na višji stopnji y dveh podružnicah (Janče in Križevska vas). S teh podružničnih šol ni mo goče prevažati učencev v matično šolo prav zaradi terenskih težav. Zato imajo učenci na teh šolah predmetni pouk, ki pa ne ustreza za-htevam osnovne *šole (kombiniran pouk na višji stopnji). Ta problem bi lahko uredlli le z internatsko ure-ditvijo ob matični šoli. Učni uspeh po popravnih izpitih v preteklem letu se je izboljšal v pri-merjavi s šolskim letom 1970/71 za 5 %, kar je kljub fežavam kar lep uspeh. Najbopi učni uspeh v občini je dosegla osnovna Šola Ketteja in Muma: na tej šoli je izdelalo 97,9 % učencev. Za njo so se zvrstile osnov-na šola Jožeta Moškriča s 97,5 %, šola Vide Pregaic s 96,9 %, Sostro s 96,3 % in Polje s 94,8 %. Na koncu preteklega šolskega leta je končalo razred brez negativne ocene 4.750 učencev, 47 učencev nižje stopnje je napredovalo z negativno oceno, 234 učencev je imelo popravne izpite. V junijskcm roku m izdelalo razieda 99 učencev. Od 234 uiencev, ki so imeli popravne izpite, se je k izpi-tom prijavilo 237 učencev, uspešno pa jih je opravilo 185 uČencev. Po-pravnih izpitov ni opravilo 52 učen-cev. Največ učencev je padlo iz angleJkega jezika (19), iz Matema-tike 21, zemljepisa in zgodovine jpo 14 itd. Učitelji v vseh šolah občme so učencem, ki so počasneje napre-dovali, po zakonu nudili dopolnilni pouk. Zanj so porabili 8.158 ur. Najved teh ur je Dilo na osnovni šoli Jožeta Moškriča (2.167), v 5. razre-dih zaradi prehoda z raziedne na predmetne stopnje. Na udence, ki so se prijavili na popravne izpite, je bilo porabljenih 458 ur; obiskalo jih je 230 učencev, ki so potem oprav-ljali popravne izpite iz enega ali dveh predmetov. V preteklem šol-dcem letu so učiteljski kolektivi po-svetili več skibi tudi nadarjenim učencem in zarye organizirali 726 ur dodatnega pouka iz matematike, angleščina in materinščine. Te ure dodatnega pouka je obiskovalo kar 328 učencev. Osip v osnovni šoli je še vedno odprt problem - tudi v občini Moste. Iz leta v leto se sicer zmanj-šuje, vendai je to zmanjševanje zelo počasno. V preteklem letu je osmi razred končalo le 80,8 % te genera-cge - osip je bfl torej 19,2 %. Ti učenci so končali svojo učno obvez-nost v 5., 6. ali 7. razredu. Največ jih je končalo obveznost v 7. raz- 1969/70 1971 uspeh osip uspeh 94,9% 19,5% 91,4% Vzroki za osip učencev so zelo kompleksni in so objektivne in subjektivne narave. Obe vrsti vzro-kov se zelo medsebojno prepletafa in kot ceiota vplivata na vzgojno-iz-obraževalne rezultate učencev. V prvi vrsti je.treba izboljšati učne me-tode in hitreje prehajati od frontal-nih oblik dela k skupnim in indi-vidualnim; to je že dokaj dobro do-seženo pri pouku matematike v 1. razredu osnovne šole. Sedaj uvajamo MOM V 2. razred in vsako naslednje šolsko leto bo tako v naslednjem razredu. Odprava subjektivnih vzro-kov učnih uspehov je odvisna v ptvi vrsti od šole in učiteljskega kolek-tiva, objektivni vzroki pa od ustano-vite^a. Male šole bodo tudi zelo pozitiv-no vplivale na zmanjšanje osipa, zla-sti če bomo omogočili Jolam, da v redu (80 učencev). Ce osip primer-jamo s preteklimi šolskimi leti, lah-ko ugotovimo, da se postopoma zmanjšuje. To je razvidno iz nasled-nje razpredelnice: )/71 1971/72 osip uspeh osip 20,7 % 96,7 % 19,2 % malo šolo zajamejo vse 6-letne otro-kc v to pripravo na redno šolo. Delo teh šol bo bistveno uspešnejše, če bomo omogočili podaljšanje pripra-ve teh otrok za pouk od dosedanjih 70 na lOOurletno. Poleg teh je še veliko drugih de-javnikov, ki bi lahko pozitivno vpli-vali na izboljšanje učnih uspehov (izboljJanje učnega načrta, objektiv-nejše ocenjevanje, kvalitetnejše po-daljšano bivanje, boljše prostovoljne dejavnosti itd.). Vse to zahteva pa od ustanovitelja tudi več sredstev. Pri vsem tem pa je še vedno zelo važen dejavnik učitelj, ki se moia sproti usposabljati in svoje znanje nenehno vsestransko izpopolnjevati. Zavod za šolstvo že oiganizita razne seminarje in aktive ter usposablja učitelje za te naloge. Poročilo sestavil: VESELIN PERlC ped. svet.