■







t




■


Drugo

berilo in slovnica

za

obče ljudske šole.

Tiskano brez premene kakor leta 1910.

Trdo vezano velja 70 vinarjev.

Na Dunaju.

V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.

1911.

Šolske knjige, v c. kr. zalogi šolskih knjig na svetlo dane,
se smejo prodajati samo  po ceni, ki je povedana na delni

strani.

Pridržujejo se vse pravice.

Netisnil Karel Gorišek na Dunaju. V.

3

Povesti, pesmi in pregovori.

1. Molitev.

Oče! z nami bodi,

Kaži pravi pot,

Ki do sreče vodi ;

Ti nam daj kreposti,

Da, kar sklene um,

V djanju naš pogum
Kaže brez slabosti.

S. Jenko.

2. Troji prijatelji.

Nekdo je imel tri prijatelje; dva je srčno ljubil,
za tretjega pa je malo maral. Nekega dne dobi povelje,
naj pride pred sodnika, ker je bil hudo, pa po krivem
zatožen. „Kateri izmed vas, 1,1  reče prijateljem, „pojde
z menoj za pričo? 11  Prvi prijatelj se začne izgovarjati,,
da ne utegne. Drugi ga spremi do vrat; tam pa se vrne,,
ker se zboji sodnika. Tretji prijatelj, na katerega se je
najmanj zanašal, šel je ž njim ter izpričal, da je zato-
ženec nedolžen.

Troje prijatelje ima človek na tem svetu. Kako*
se obnašajo na smrtno uro, kadar kliče sodnik na
sodbo? Denar, njegov najboljši prijatelj, zapusti ga prvi
in ne gre ž njim, še do mrtvaške jame ne. Znanci in

XI. 828 . i *

4

sorodniki spremijo človeka do groba ter se vrnejo domdv.
Tretji prijatelj so dobra dela; ona gredo s človekom do
sodnjega stola. Tu ga zagovarjajo in mu izprosijo usmi¬
ljenje. Po Herder-jn,

3. Zjutraj.

Solnce milo
Prisvetllo

Lčpo nam je črez gor6.
In zapeli
So veseli

Ptički svojo pesmicd.

Kak’ cvetice
In rosice

Že po travi se bliščč!
Cvetje klije,

Blago dlje,

č belice po njem šumč.

Vse raduje,
Oživljuje

Zjutraj se in omladi:
Tudi moje
Srce poje,

Stvarnika naj počasti 1

4. Drago kamenje.

Bogat človek v jutrovej deželi je nosil obleko,
v katero je bilo všito mnogo drazega kamenja.

Sreča ga ubožno oblečen človek, postojl in si ogleda
bogatina od nog do glave; potčm se mu prikloni do
tal ter se mu zahvali za drago kamenje.

5

„Prijatelj, u  reče mu prevzetnik, „čemu se mi za-
hvaljuješ? u  Ubožec pravi: „Dali ste mi priložnost, da
sem pogledal drage kamene; druzega užitka pa tudi
vi nimate od njih. Zastran vaših kamenov ni med nama
druzega razločka nego ta, da jih morate vi nositi, jaz
sem tega bremena prost. “

5. Zlate resnice.

Mladine najlepša lepota je ta:

Nedolžnost, ponižnost pa blAgost sreč.

Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo rastlo
staro drev<5.

česar se človek v mladosti uči,

To ga pogosto na starost redi.

Glava lenuhova vsak dan trja postaja.

Zdravo telo, najboljše blago;

Skazi se lahko, popravi težkč.

Pridne roke, veselo sreč

Ima rad Bog in tudi ljudjč.

A. M. Slomšek.

6. V slogi je moč.

Oče je imel sedem sinov, ki so se večkrat prepirali
med seboj ter zato tudi zanemarjali svoja dela. Nekateri
hudobneži so ta prepir obračali v svojo korist, da bi
sinove po očetovej smrti ob premoženje pripravili.

Zategadelj pokliče nekega dne starček vseh sedem
sinov k sebi, pokaže jim sedem trdo zvezanih palic ter
jim reče: „Sto Srebrnjakov dam tistemu izmed vas, ki
prelomi ta snopič palic.“

6

Sinovi napenjajo zaporedoma svoje moči ter po¬
skušajo prelomiti trdno povezane palice; pa zastonj
je bil ves njihov trud! Vsak reče: „Ljubi oče, to ni
nikakor mogoče. 11

„Pa vendar ni nič lažjega nego to/ 1  odgovori oče.
Razveže snopič ter prelomi vsako palico posebe brez
najmanjšega truda. „To se vč/ 1  rečejo sinovi, „tako je
pač lahko, — tako bi jih prelomil tudi vsak otrok/ 1

Na to dč oče: „Glejte, ravno tako, kakor s temi
palicami tukaj, je tudi z vami, ljubi moji sinovi! Dokler
boste složni med seboj, bodete lahko izhajali; nobeden
vas ne premaga. Ako pa boste nesložni, zgodi se vam,
kakor tem palicam/ 1

Sloga jaci, nesloga tlači. Po K. Šmidu.

7. Zadovoljni pastirček.

Mladi Božidar je svoje ovce pasel v lepej dolini
med zelenimi hribi; veselo si je žvižgal in prepeval.
Bilo je prav lepo pomladnje jutro. Kralj tiste dežele
pride po lovsko opravljen ravno v ta kraj lovit in
streljat zverino. Kralj pokliče veselega dečka k sebi,
rekoč: „Kaj si tako dobre volje, ljubček moj ?“ Pastirček
ne pozni kralja in mu odgovori: „Zakaj bi ne bil vesel
in dobre volje? Saj se še našemu svetlemu kralju ne
godi bolje, kakor meni!“ — „Kako bi to bilo? Povej
mi vsaj, kaj pa imaš tako dobrega ?“ vpraša ga kralj.

Deček začne pripovedovati, rekoč: „Solnce rumeno
na nebu meni ravno tako ljubeznivo sije, kakor našemu
kralju. Doline in hribje meni ravno tako lepo zelenč
in cveto, kakor našemu kralju. Svojih zdravih rok ne
bi dal za tisoč zlatov, ne svojih oči za vse kraljeve
gradove. Vrhu tega imam vsega dovolj, kar koli želim,

7

in še več, kot potrebujem. Vsak dan se najčm do sitega;
imam toliko oblačila, da se vsako nedeljo lahko pražnje
oblečem. Tudi zaslužim toliko denarja, kolikor mi ga
je treba. Zdaj pa recite, ali ima kralj več kot jaz?'

Kralj se mu prijazno nasmeje in pravi: „Prav go¬
voriš, blagi deček. Le bodi vedno tako veselega srca!
Gotova resnica je : Zadovoljnost j e prava  sreča.“

8. Prva skrb.

V nekem kraju sta bila dva kmeta. Imela sta mnogo
otrok. Jurij je bil bogat in ni hotel svojih otrok pošiljati
v šolo. Rekel je, da lahko brez Šole živč. Radi so
otroci ostali doma, pa tudi znali niso nič.

Marko je bil siromak; za otroke pa je skrbel.
Pridno jih je pošiljal v šolo. Kaplje vina si ne kupi ter
poleti hodi bos, da pozimi otroke obuje za šolo.

„Ljubi otroci , 11  dejal je Marko večkrat, „blaga
vam nimam dati; premoženja za menoj ne boste imeli;
le skrbno se učite in pridni bodite, Bog vas že pre¬
skrbi. Če boste pametni, boste tudi srečni . u  Tako je
tudi bilo.

Ta tj e so okradli Jurija in mu vzeli ves denar.
Dve leti potem je Jurij pogorel in od žalosti umrl.
Jurijevi otroci so ostali sirote. Imeli so gole roke in
prazno glavo.

Ko je Marko umrl, imeli so vsi Markovi svoj kos
kruha. Bogomil je bil kolar, Ivan kovač, Gregor dober
kmet; Anica je bila pridna dekla, Neža pa šivilja.
Vsem se je dobro godilo: dostikrat so Jurijevim kruha
dajali, A. M. Slomšek.

8

9. Mladini.

Glej, čebele trudoljubne
Mčd nabirajo po cvčtju,

Glej, jih, kak’ skrb6 za zimo
Vselej v gorkem že poletju!

Uči se od njih, mladina;

Skrbno delaj že v mladdsti,

Da imela srečne dneve
V poznej bodeš kdaj starosti!

F. Cimperman.

10. Bog pomaga.

Prebivavci v goratih krajih pozimi mnogo več trpč
nego prebivavci na ravnem. Visoko pod Ljubljeni je
stala na samem mala hiša, ki je bila naslonjena na
skalnato steno. Neko hudo zimo jo sneg popolnoma
zakrije in zamete. Uboga družina je bila tako rekoč za¬
kopana. Mala zaloga bornega živeža ji je kmalu pošlk;
smrt za lakoto je bila pred pragom. Gospodar naredi
skozi streho luknjo ter žalostno gleda, odkod bi dobil
pomoči; toda sneg je bil tako debel, da nihče ne more
k njemu, in on k nikomur. Vpije sicer na ves glas, pa
zastonj. Žena in otroci so že skoraj umirali za lakoto.
Bilo je že peti dan, odkar so pojedli zadnji grižljaj.
Kar se začuje pod streho ropot. Ko gre gospodar
gledat, kaj bi bilo, vidi divjo kozo, ki je črez skalo
skozi luknjo v strehi na strop padla in se ubila. S kozjim
mesom se je uboga družina živila tako dolgo, da je
nastalo južno vreme in jo rešilo iz strašnega zapbra.

11. Goreča voda.

Bil je deček, ki je kradel kakor sraka, kar mu je
bilo všeč, in kar je mogel vtekniti k sebi, dasl je dobro
vedel, da je greh. Nekdaj pride do apnenice in zmakne

9

nekaj kosov živega apna. Ker je imel že vse žepe
sd sadjem natlačene, skril ga je spredaj pod telovnik
za srajco. Kmalu potem sreda nekega tovariša, ki je
gnal dva konja na vodo. Kakor bi trenil, škodi tatic
na zadnjega konja, in šli so v skok proti vodi, katera
je tekla skozi vas. Konja gresta naravnost v vodo.
Tatid pa zdrkne in pade v vodo. Ker zna plavati, plava
nekoliko dalje, pa kmalu začne kridati na vse grlo: po¬
magajte! pomagajte! gorim! gorim! tt  Ljudj4 mislijo, da
se nepridni dedek le norčuje, ker vedo, da ne more goreti
v vodi. — Komaj se privleče dedek h kraju, ko pade ves
upehan na tla in obleži na pol mrtev. Njegov tovariš in
drugi ljudjd prihitd tja in vidijo, da ima nesrečni tatid
vso obleko in tudi kožo na prsih že sežgano in razjedeno
od apna. Mnogo je moral pretrpeti, predenje ozdravel.
Ljudjd so mu pa rekli: „Ne dotikaj se tega, kar ni
tvoje! Kar je tuje, peče, — vsaj na vesti, de ne drugjd! 11

12. Varčnost.

Iz nekega malega mesta je poslalo oblastvo nekaj
meščanov v bližnje vasi, da bi tudi tam kaj nabrali za
ubožne mestne pogorelce. Med potjo pridejo ti mestni
možjd na dvorišče nekega premožnega kmeta. Dobd ga
pred hlevom in slišijo, kako trdo krega svojega hlapca,
ker je bil ponoči konjske vrvi pustil na dežju in jih
ni bil spravil podstreho. „Ta gospodar je skop! 11  pra¬
vijo nekateri, „tukaj ne dobimo kaj prida. 11  „Poskusimo, u
pravijo drugi in gredd bliže.

Kmet prav prijazno sprejme tujce; ko stopijo
ž njim v hišo, povedd mu svojo ponižno prošnjo.
Zeld se začudijo, ko jim podeli prav rado voljno lep
dar v denarju in še zraven obljubi, da pripelje tudi
drv in živeža ubožnim pogorelcem v mesto. Meščani

10

mu povedo svoje misli, da jih je zeld genila njegova
radodarnost, in da se čudijo, posebno zat<5, ker so ga
ravno kar slišali kregati hlapca zaradi tako malovredne
reči. „ Ljubi moji prijatelji !“ odgovori jim kmet, „prav
zaradi tega, ker vedno lepo varujem svoje reči in
ker vidim tudi male neskrbnosti, sem toliko zmožen
in srečen, da morem kaj pomagati svojim ubožnim
sosedom/ 1

Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača.

13. Cena.

Vse, kar plava, vse, kar ldzi,
Vse, kar lčta, pčš hiti,

Zbčre se v presojevanje,

Pred se kliče može tri.

Meč naj prvi se ogldsi:

„Jaz sem gospoddr svetd;
Kdmor pridem, pot uglddim,
Vse pred mdno trepetd/'
Govori pero  modrostno:
„Tm6te ne trpim nikddr;

Um človčški razsvetljujem,

Uk in zndnje sta moj ddr/ 1
Zadnji reče pliig med njimi:
„Miren rijem pod zemljo;
Vendar svčt sem preobrazil;
Mir in srčča je z men<5 ! <f
Vse, kar plava, vse, kar ldzi,
Vse, kar lčta, pčš hiti,

Zdaj okrog se pliiga zbčre:
Pliigu  včnec podeli.

M. Vilhar.

11

14. Lažnivec.

Matijček je potoval z nekim kupcem v daljne kraje;
tamkaj se je navadil prav nesramno legati. Ko pride
domčv, vzamejo ga oče sč seboj v bližnje mesto, kjer
ni bil še nikoli. Po potu se pogovarjata o mnogih reččh,
kako je to in dno na svetu. Doide ju neki mesar z ve¬
likim psom. Matijček pogleda psa in reče očetu: „Videl
sem, že ne vem dobro kje, še desetkrat večjega psa,
nego je ta. Gotovo je bil večji od naj večjega konj a . 41  —
Oče, ki so precej vedeli, da se je sinek debelo zlegal,
pravijo na to: „Ta se ti je morebiti zdel malo prevelik;
pa vse je mogoče, ker v vsacem kraju se vidi kaj
posebnega in čudnega. Tudi tukaj,“ pravijo oče nalašč,
„ne daleč odtod, je čudovit most. Če gre črčzenj človek,
ki se je zlegal tisti dan, zlomi si gotovo nogo na njem.
Le naglo hodiva, kmalu bova tam ! 41  Matijček dobro
vč, kaj mu je, in se zelb prestraši. Vedno bolj in bolj
zaostaja in vpije za očetom: „Oče, kako sem vam že
pravil o tistem psu, da je bil tako velik kakor naš
konj ? To je res malo preveč, pa tako velik je bil vendar
kakor vol / 4  Oče pa tiho in vedno hitreje koračijo.
Matijček vpije zopet za očetom: „Ne hodite vendar
tako naglo, govoriva še o tistem psu. Pes ni bil ravno
tako velik kakor vol, večji pa je bil nego tele / 4  Prišla
sta že do mosta in treba je bilo iti črčzenj. Oče hočejo
naravnost črčzenj, pa Matijček jih prime za rokd, rekoč:
„Ljnbi oče! Počakajte še malo, preden greva črez most.
Tisti pes ni bil nič večji kakor so drugi psi / 1  Oče ga
potem trdo posvarč in pravijo: „Matijček! legati se
ne sme / 1

Po nemškem.

12

15. Sirota Jerica.

Hvaležni otroci svojih staršev ne pozabijo tudi po
smrti. Tak zgled nam daje Jerica. Jerica je imela še¬
le devet let, ko jej umrjeta oče in mati. Zapustila sta
jo popolnoma s&mo brez premoženja na svetu. Kar sta
si bila prihranila, to so jima pobrala huda leta in
bolezen. Namesto imovine sta jej zapustila obilo zlatih
naukov, po katerih naj bi se ravnala, da je ne zapusti
Bog, ki je najboljši oče ubogih sirot.

Ker Jerica ni imela sorodnikov, ki bi bili skrbeli
zanjo, živela je od milostinj dobrih ljudi. V velikih
svojih nadlogah vendar ni nikoli dolžila svojih staršev,
marveč molila je vsak dan zanje. Na njihov grob je
zasadila zalih cvetic, iz katerih je pozneje spletla dva
lepa venca ter ju obesila na leseni križ. Sklenila je
potem vselej svoje nežne ročice in prav srčno molila za
svoje pokojne starše.

To njeno lepo dejanje je bilo Bogu dopadljivo. Zat6
je pa tudi Bog ni zapustil. Neka bogata gosp&, ki jo
je večkrat opazovala na skrivnem, usmili se je. Mislila
si je: To je pač dobra deklica, ki svoje starše tudi po
smrti ljubi, in vredna je, da jo vzamem za hčerko.
Ker nimam nobenega svojih, bode mi ona gotovo rada
stregla na moje stare dni. Upam, da mi ne bode
nehvaležna, ker se spominja svojih staršev, ki jej niso
prav nič zapustili.

Še tisti dan se posvetuje bogata gospa z ondotnim
gospodom župnikom in kmalu potem vzame Jerico za
svojo hčerko. Tu se je Jerici prav dobro godilo. Bila
je pa zat<5 svojej dobrotnici iz srca vdana; ljubila in
spoštovala jo je kakor svojo mater. Mnogo let ste živeli
skupaj v najlepšej složnosti. Na smrtnej postelji pa je

13

bogata gospa volila vse svoje premoženje Jerici, ki jej
je ves čas tako pridno in lepo stregla. Lahko je živela
zdaj Jerica brez skrbi, ker je imela toliko, da jej ni
bilo treba skrbeti za vsakdanji kruh in obleko.

Kdor starše ljubi in rad jih im&,

Že tukaj na svetu Bog srečo mu d&.

F. Gros.

16. Mati.

Dete revno, dete malo,

Kdaj mi bodeš poplačalo
Vse, kar z&te skrbna mati
Mogla sem in bom prestati?

Na rokkh sem te nosila,

V bolečinah te zdravila,

Z&te noč in dan skrbčla,
Z4te sem in bom živela.

Postelj kolikrat postlala,
Zibel tvojo sem zib&la,
Pesem ti zapela sladko,

Da zaspalo si črez kratko;

Čraz-te se po tem nagnila,
Srčno sem Boga prosila:
Oče, hudega ga brani,

Meni, sebi ga ohrani!

Dete malo in ubožno,

Bodi pridno in pobožno.

S tem skrbi mi boš plačalo,
Dete revno, tede malo!

S. Jenko.

14

17. Povračuj liudo z dobrim.

Oče Miklavž so sedeli zvečer pod lipo, ravno ko
se je hladila večerja. Okoli njih je bilo troje obrok.
Pogosto so oče svoje otroke učili, da večerja človeku
takrat najbolje diši, kadar je poprej kaj dobrega storil,
in pa, da človek ne spi nikoli mehkeje, kakor kadar
ga hvali dobra vest. „Kaj ste danes dobrega storili ?“
vprašajo oče otroke. „Jaz sem dala svoj košček kruha
ubogej deklici, ki je šla davi lačna mimo nas v šolo, a
pravi Barbka. — Jurče, njen brat, reče: „Jaz sem v šolo
gredč videl vrata na sosedov zelnik odprta in svinje
v škodi. Hitro sem jih izgnal in vrata zaprl/ 1  „Kaj pa
ti, Štefan? vprašajo oče. Štefan molči, potem pa vendar
odgovori počasi: „Saj ste nas učili, oče, da se ne smemo
hvaliti, ker Bog vč naša dobra dela/ 4  „Res je tako!
pravijo oče, „pa meni le povčj; naj slišita tudi bratec
in sestra, kaj si storil dobrega/ 1  — „Ko sem šel danes
iz šole,“ pripoveduje Štefan, „lotil se me je sosedov
Tonče in me je tepel. Pripelje se nekdo mimo in na¬
žene potepuha. Ta skoči naglo črez plot ter si izvine
nogo. Nič več ni mogel stopiti na noge in silno je
vpil. Vzdignil sem ga in na rami nesel dom<5v.“

„Glejte, ljubi otroci, to je najboljše delo, tudi so¬
vražnikom dobro storiti/ 1  dejali so oče.

18. Drago zeljce.

Dve dekli, Marijana in Urša, ste šli v mesto na
trg. Vsaka je nesla težek jčrbas na glavi. Marijana vso
pot godrnjš, in zdihuje; Urša pa je vesela in se smeje.
Marijana pravi: „Kako se moreš smejati in tako dobre
volje biti? Tvoj jčrbas je tako težak kakor moj, in ti
nisi močnejša od mene/ 1

IB

Urša odgovori: „Priložila sem v jčrbas neko skrivno
zčljce in komaj čutim, da kaj nesem. Stdri tudi ti tako !“
„Joj,“ pravi Marijana, „to zeljce je gotovo zeld
drago! Rada bi si tudi jaz ž njim olajšala svoje breme:
povej mi, ljuba moja, kako se imenuje to zeljce? Urša
odgovori: „To drago zeljce, ki lajša vse težave in jih
dela prijetne, imenuje se potrpežljivost/ 1

Po K. Šmidu.

19. Večerno solnce.

Kak’ Ičpo se solnce ozira,

Zahaja in jemlje slovd!

Že žarek za žarkom umira,

Zapiistilo skoraj nas bo.

Za gore visoke se skriva,

Se malo ozira se zdaj;

Že v senci dolina počiva,

Že s hladom odeva se gaj.

Vse spravlja se mirno počivat,

Potihnejo trudne stvari:

Počitka potrebnega vživat,

Tud’ dtrok utrujen zaspi!

Slomšek.

20. Bodi prijazen in postrežljiv!

V nekej vasi na Laškem sta bila oče in mati, ki
sta imela sina Feliksa po imenu. Bil je razumen deček;
ker je pa bil zelo ubog, moral je svinje pasti. Starši
so ga lepo učili, kakd naj bo z vsemi ljudmi lepo pri¬
jazen, in da naj rad postreže in pomaga, komur more.
Drugi otroci v vasi pa so ga zaničevali, dražili in se
nespodobno vedli.

16

Ko neki dan Feliks pase svojo čredo, pride mimo
Častitljiv menili in nagovori pastirje, da bi mu kateri
pokazal pot skozi dobravo. Ali ker je bilo grdo vreme,
pravijo sirovi otroci drug za drugim: „Jaz ne grem ! u
Feliks pa prijazno pristopi, lepo pozdravi meniha in se
mu ponudi za vodnika.

Gredč menih s Feliksom mnogo govori in vidi, da
je prav priden in razumen deček. Pelje ga sč seboj v
samostan in ga z dovoljenjem njegovih stdrsev vzame
v svoj red.

Feliks se je dobro učil in je kmalu prekosil vse
svoje sobrate in tovariše. Zategadelj pa ni bil ošaben,
temveč je ostal vedno ponižen, priljuden in postrežljiv.
Vsi so ga spoštovali in radi imeli. Povzdigoval se je
od časti do časti, dokler ni bil cel<5 škof in potčm
kardinal.

Ko so umrli tedanji papež, bil je Feliks enoglasno
izvoljen za papeža.

21. Spodobno se obnašaj!

Dober otrok se mora vselej in povsod spodobno in
priljudno obnašati.

Gledati mora, da drugim dela veselje. Kdor sč
svojim vedenjem kaže, da ljubi in spoštuje druge ljudi,
ta se vede spodobno in priljudno. Ako se pa hočeš
spodobno in priljudno vesti, moraš si dobro zapo-
mneti to:

Vsako jutro si umij obraz in roke s hladno vodo.
Poravnaj si lasč, oččdi črevlje in osnaži svojo obleko.
Umazan in raztrgan ne hodi med ljudi.

Pri jedi ne govdri mnogo in ne rabi roke, kjer
si moreš pomagati z žlico, vilicami ali z nožem. Ne

17

naslanjaj se na mizo in ne oziraj se, kadar ješ in piješ;
tudi cmokati ni spodobno. Ne jej požrešno in ne izbiraj
si najboljših jedi. Piisti drugim poprej jedi jemati.

Govbri počasi in razumno, da te vsak lahko ume.
Ne imej roke, kape ali kaj druzega pred usti, kadar
govoriš; glej v obličje ljudbm, s katerimi govoriš. Govori
pa z usti, ne z rokami.

Kadar je potreba, rad govori, pa ne sezaj drugim
v besedo; vselej poprej premisli, kaj porečeš. Kadar
ne veš kaj dobrega in lepega govoriti, pa mblči.

Hodi, stoj in sčdi ravno. Kadar hodiš, ne mahaj
preveč z rokami, in kadar stojiš ali sediš, ne skrivaj
rok v obleko. Kadar koga srečaš, pozdravi ga prijazno
in reci: Dobro jutro! Dober dan! Dober veččr! Lahko
noč! Bog daj srečo i. t. d.

Nikoli se ne skrivaj! Človek se že na poti spoznd,
koliko veljš,.

Nikdar se pred ljudmi ne praskaj po glavi ali
životu; ne grizi si nohtov in ne trebi si ust in nosil.
To se studi drugim.

Ne posmeliuj se drugim, tudi ne nagajaj nikomur
in ne draži nikogar. Vhruj se razpora in besedovanja.
Bodi miroljuben in postrežljiv. Če greš s kom imenit-
nejšim, daj mu hoditi na desnej strani, sam pa ostani
na levej in ne stopaj predenj.

Ogiblji se vseh prepirljivih, nevednih in nespo¬
dobnih ljudi.

Ako te kdb česa popraša, povej prijazno, če veš
m če smeš; ako ne veš ali ne smeš, spodobno se iz¬
govori ah pa mdlči. Legati ne smeš nikoli! Tudi ne
vpij in ne razgrajaj po poti. Takb delajo siroveži.

Kadar prideš v tujo hišo, odkrij se, pozdravi do¬
mače, kakor je spodobno, in razumno povdj, česa bi rad.

Drugo berilo. XI. 828. 2

18

Ako pa greš v kako imenitnejšo hišo, osnaži si
oblivalo, odkrij se, potrkaj lahko na vrata in če se ti
oglasč, stopi spodobno in počasi v izbo, prikloni se
prijazno in razločno povej, kaj hočeš. Klobuka, plašča
in drugih takih reči ne odlagaj, in tudi sesti ne smeš,
dokler ti ne rek6.

Kadar kdo imeniten pride k tebi v hišo, pozdravi
ga ter ponudi mu sedež. Kadar odhaja, spremi ga, in
če je zvečer, posveti mu tudi.

Ako hoče kdo kaj imeti od tebe, prijazno mu
postrezi, če mu moreš; ako pa ne, pravično se izgovčri.
Ne jezi in ne žali nikogar.

Ako bi rad kaj imel od drugih, moraš lepo in
spodobno prositi in se tudi zahvaliti, kadar si dobil.

Eavnaj se vselej po pametnih in omikanih ljudčh;
robatih in sirovih nikdar ne posnemaj.

Česar prav ne storiš prvič, pa drugič popravi; vadi
se poštene šege.

32. Pregovori.

Ne prodajaj kože, dokler medved tiči v brlogu.
Kadar mačke ni domd, miši plešejo.

Krava pri gobcu molze.

Boljše hranjeno jajce, kot sneden vol.

Bog že vč, zakaj kozi rog odbije.

Vrana vrani ne izkljuje oči.

Jabolko ne pade daleč od jablane.

Kopriva ne pozebe.

Ni vse zlato, kar se sveti.

Stara navada, železna srajca.

— 19

23. Bog je pravičen.

Mlademu človeku, ki se je vozil po cesti, splašijo
se konji; voz se zvrne, in ubogi Človek si tako hudo
poškoduje nogo, da so mu jo morali odrezati.

V bolezni ga obišče prijatelj; miluje ga zaradi tolike
nesreče. Mrmrš, zoper Boga, rekoč: „To ni po pravici,
da Bog dopušča tolike nadloge nad ubogega človeka ! 44
Bolnik mu reče: „Prijatelj, glej, da se ne pregrešiš
zoper Boga! Ravno s to nogo, ki sem si jo zlomil,
udaril sem v mladosti in pehnil skozi vrata svojo mater,
ki je na to bridko zajokala, milo pogledala k nebu
ter globoko vzdihnila. Ta njen vzdihljaj je uslišal, njene
solze je videl pravični in vsevideči Bog ter me je zdaj
tako hudo kaznjeval . 44

Otroci! Zapišite si v srce zapoved božjo, ki pravi:
„Spoštiij očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti
bo dobro na zemlji ! 41  Iz „Vrtc“-a.

24. Pošten beraček

Nekega imenitnega gospoda v Rimu poprosi ubog
deček milostinje. „Nimam drobiža , 44  pravi gospod. Deček
pa se ponudi, da bi tudi rad šel menjat denar. Gospod
se mu posmeje zaradi te čudne ponudbe, dš, mu cekin,
gre dalje in ne misli, da bi kdaj še videl tega dečka.
Ali za nekoliko časa ga doteče deček in prinese izme¬
njani denar. Gospod se zelč začudi in je vesel pošte¬
nega dečka; deček pa ne umč, kako bi moglo to kaj
čudnega biti. „Saj nisem nič več storil, nego to, kar
sem obljubil,“ pravi deček: „in tako mora vsak storiti.
Še na smrtnej postelji so mi pokojni oče rekli: Izpolni,

kar obljubiš! to je pot k poštenosti; če boš pošten, ne

2 *

20

bo se ti slabo godilo.“ Gospodu je bil deček tako všeč,
da mu podari ves izmenjani denar; ko še zvč, da je
res ubog, ter da ima bolno mater, d& ga učiti. Tako
si je deček kmalu služil svoj kruh.

25. Bodi usmiljen!

Lukec in Primož gresta neko jutro skupaj v šolo.
Vsak ima kos kruha za kosilce v roki. Sreča ju uboga
žena z majhnim otrokom v naročju. „Oj, ljubi deček!“
pravi žena Primožu, „daj vendar mojemu lačnemu
otroku malo kruha; danes ni še nič jedel.

„Sam sem lačen,“ pravi Primož ter otepa in jč
svoj kos kruha dalje.

Lukec pa ni storil tako. Tudi on bi bil lahko po¬
jedel svoj kos; pa ker je ubogi otrok jokal tako milo,
d& mu takoj ves svoj kruh in se veseli, ko vidi, kako
otrok veselo vzame in uživa košček kruha.

„Bog ti plačaj! ljubi, dobri otrok!“ pravi Lukcu
mati ubozega otroka. Lukec pa gre vesel po svojem
potu dalje.

Kar smo siromaku dobrega storili,

To nebeškemu Bogil smo podelili.

26. Kam in kje?

„Kam drži na desno cesta,

Kam drži na levo pot?

Mož! povejte mi po skušnji:

Kje se lože ognem zmot?

„„Pot, ki vidiš jo na pravo,

Te privede v mesta kras;

Steza, ki drži na levo,

Te pripelje v prosto vds.

21

Če nameriš jo na mesto,

Kras zidovja najdeš hiš;
če se pa na vas obrneš,

Tam nasprotno vse dobiš. 1111

„Kam torej se naj obrnem.

Ali v mesto se podam ?

Ali naj se v vAs napotim,

Srečo boljšo kje im&m? 11

„„Vidiš, to ti je enako;

Kakor se obnašal boš;

Lahko v mestu, lahko v vasi
Boš, če hočeš, srečen mož. 1111

M. Valjavec.

27. Vsem se ne more ustreči.

Mlinar in njegov sin ženeta v bližnje mesto osla
na prodaj.

Med potjo ju sreča kmetic na konju in jima reče:
„Pač nista pametna, da vama osel prazen gre, in nobe¬
den vaju ne sede nanj/ 1

Mlinar takoj posadi sina na osla.

Malo potem srečata voznika, ki pravi: „Ti n er 6 dni
mladenič! Ali te ni sram, da ti jezdiš, tvoj stari oče
pa mora hoditi peš? 11  Sin skoči brž raz osla in pusti,
da oče sedejo nanj.

Komaj sta pa malo naprej šla po peščenej cesti,
sreča ju kmetica, ki je nesla poln jčrbas sadja na
glavi, in reče: „To je neusmiljen oče, ki tako široko
sedi na oslu, sin pa mora po pesku brusiti nogč.

Na to vzame mlinar še sina k sebi na osla.

»Oj, ubogo živinče! gotovo mora poginiti pod
toliko težo/ 1  zakriči ovčar, ki je ovce pasel ob poti.

22

Zdaj stopita oba raz osla, in sin reče očetu:

„Kaj hočeva storiti zdaj z oslom, da ustreževa
ljudčm? 1 '

Mlinar odgovori: „Zdaj lahko vidiš, moj sin, da
vsem ljudem ne moreš nikdar ustreči/ 4

Po Kr. Šmidu.

28. Pregovori.

Sloga je od Boga.
človek obrača, Bog obrne.

Sreča je opotočna.

Denar ima polžek rep.

Čas je denar.

Od besedi se nihče ne zredi.

Dela, ki ga danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri.
Potrpljenje prebije železne duri.

Nesreča nikoli ne praznuje.

Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja.

Po storjenem delu se sladko počiva.

Laž ima kratke noge.

Vsak pometaj pred svojim pragom.

Kakršna setev, takšna žetev.

Kdor rad potrpi, ta si rože sadi.

Človek kaže v mladosti, kaj bo v starosti.

Vsak je svoje sreče kovač.

Kdor dolgo izbira, dobi izbirek.

Lastna hvala, cena mala.

23  -

29. Prazen strah.

Milka se prebudi ponoči; zdi se jej, kakor da bi
kdo trkal na vrata. Skloni se v postelji ter prav tenko
posluša. Zopet prav močno zaropoče. Milka od strahii
komaj diha. Črez nekoliko časa zopet prav dolgo ropoče.
Deklica se spomni, da je teta bolna; misli si, da je
umrla in prišla slovo jemat, kakor je slišala praviti.
Vsa plašna smukne pod odejo ter vso noč od strahd ne
zatisne očesa. Kaj pa je bilo? Pes je sedel na pragu,
obiral se ter trkal z gležnjem po vratih. Ko se je
zdanilo, gre Milka iz sobe in najde psa na pragu.

30. Sreče dom.

Kdor kol’ pod milim nebom živi,

Vsakdo si srečen biti želi;

Cesar na tronu, kmetič na polji,

Prosi od Boga sreče po volji :

Tud’ jaz je iščem križem svetA:

Kje nek’ prebiva, kje je domA?

Tam, kjer cvetice krasno cveto,

Mislim, da sreči venec pletb;

Solnce pa rev’ce ves dan pripeka,

K6sec jim slednjič glav’ce poseka;

Koder pa smrtna kosa kosi,

Sreče ni prave, jok se glasi.

Z vrta na polje grem je iskat;

Tam se raduje kmetič bogkt;

On si obilno žetev obeta,

Sreča pšenice venec mu spleta;

Toča prihruje, žito zdrobi,

Sreča, veselje z njive zbeži.

24

Ptice vesele, zelen je gaj,

Mislim, tu ima sreča svoj raj;

Zima prikima, ptice zbežijo,

Hribci pod mrzlim snegom ležijo;

Glasa veselja čuti ni več,

Gaj le žaluje, sreča je preč.

Kje neki ima sreča svoj dom?

Kdo mi povč, kje našel jo bom?

V čistem le srcu ona kraljuje,

Srce nedolžno razveseljuje;

Sreča prebiva sredi srcA,

V srcu poštenem ti je dom&.

J. Virk.

25

človeško truplo, jed in pijača.

31. Zdravi udje.

Jože, črevljarski pomagač, je popotoval po deželi.
Neki dan pride ves truden in spehan h gostilnici. Ukaže
si prinesti kozarec piva in kos črnega kruha. Ni mu
bilo kaj po volji, da je moral peš hoditi, in da si ni
mogel privoščiti kaj boljšega.

Kmalu za njim pridrdrd lepa gosposka kočija,
v katerej je sedel premožen mož visocega stami. D&
si prinesti mrzle pečenke in najboljšega vina. Vse to
použije v kočiji.

Jože ga prav zavidno pogleduje in si misli: Ko
bi se pač tudi meni godilo tako! Tujec to zapazi in
reče Jožetu: „Ali bi morda rad menjal z menoj ?“  —
„Zakaj ne? pravi Jože nepremišljeno, „le stopite,
gospod, iz kočije in dajte mi vse, kar imate; tudi jaz
vam dam, kar imam / 4  Tujec ukaže svojemu strežniku,
naj ga vzdigne iz kočije. Ali, žalosten pogled! Njegove
noge so vse mrtvoudne; ne more ne stati ne stopati,
temveč strežnik ga mora držati tako dolgo, da mu pri¬
nesejo bergle, na katere se je opiral.

„Ali te zdaj še mika, da bi menjal z menoj ? 41
vpraša tujec Jožeta. „Bog me vdruj tega , 44  pravi pre¬
strašen Jože; „moje noge so mi ljubše, kot sto in sto
konjskih. Tudi rajši jem črn kruh in lahko poskočim.

26

kot pa da bi imel pečenko in vino, in bi me morali
drugi voditi, kakor otroka. Z Bogom, gospod!

S temi besedami se Jože poslovi in vstane, da bi
odšel. „Prav govoriš/ 1  reče tujec; „ako bi mi ti mogel
dati svoje zdrave noge, dal bi ti jaz zanje voz, lepe
konje, denar in vse, kar imam. Ubog pa zdrav človek
je srečnejši, kot bogat hromeč/ 1

32. Čuti.

Oči pod čelom so nam okna, da gledamo ter se
veselimo mnogih lepih stvari. Oko je okroglo, kakor
jagoda. V sredi očesa je neko leči podobno zrnce, ki
je čisto in prozorno. Oči so plemenit in kaj občuten
ud našega telesa. Modri stvarnik jih je zato postavil
v koščene jamice, ogrnil jih zgoraj in spodaj z vejicami,
ter jim dal obrvi za streho, da bi jim ne škodoval
vroči pot s čela. Oči je treba varovati; ne berite torej
v mraku, ne na solncu ali v takem kraju, kjer se
preveč blišči. Predrobno delo in predolgo napenjanje
oslabi oči ter prisili nositi naočnike. Če tekočina izteče
iz očesa, človek oslepi. Slepec je velik ubožec.

Ušesa so sluhu dvojna stranska vrata. Lepo so okro-
žena kakor polževa hišica, po katerej glas zadoni na
notranjo, bobnu podobno kožico, da slišimo. Preblizu
uščs streljati in pokati, ni zdravo. Nekateri otroci že
na svet pridejo gluhi; taki pozneje tudi ne morejo
govoriti, ker ne slišijo, kako govorč drugi. Gluhonemi
so ubogi siromaki na svetu. Velik, velik božji dar je uho.

Nos sredi lica je čuvaj, ki voha in sodi, česar oko
ne more, če kaka stvar diši ali smrdi. Nos nam tudi
pomaga razločneje govoriti. Premočno dišeče cvetice
in druge take dišave so škodljive; po njih boli glava.

27

Usta so poglavitna vrata, skozi katera gre sapa
in živež v človeka. Jezik presoja in povč, kaj je dobro,
kaj ni. Okus nam naznanja, kaj je sladko in grenko,
kislo ali žarko. Če jezik ni cist, ni tudi pravega okusa,
in jed se ne prilega.

Ako je človek zdrav, čuti po vsem životu s čutni-
carni (živci). Čutimo mrzlo in toplo, mehko in trdo,
golo in kosmato; le nolitjč, lasjč in kosti ne čutijo.
Najtanje čutimo na koncčh prstov.

33. Kaj imam.

Očesi dve im&m, ki bistro gledate svetlo, zdaj
zemljo, zdaj lepo nebo, da lahko vse poznam. Oči pre¬
ljub so božji dar; le greha gledati nikar!

Ušesi dve im&m; kar ljuba mati rečejo, kar dobri
oče vprašajo, odgovor hitro dam. Ušesa so mi božji
dar, le greh poslušati nik/ir.

Im&ni še jezik od Bogd, da lahko pojem, govorim,
potčžim se in zakričim, kjer je kaj hudega. Obrača
pridno jezik se, opravljati, legati ne!

Imam i roki dve; na vsaki prstov pet, da morem
pisat’, kaj prijet’; prav zdravi ste obč. Z rokami delam,
ne igr&m, da vedno jesti kaj imčm.

A. M. Slomšek.

34. Zdihljaji slepca.

Le enkrat bi videl, ko solnce gor gre,

Bi videl, ko luna, ko zvezde bliščč;

A trna me zagrinja, zastonj je pomoč:
Kaj dan je, ne vem jaz, obdaje me noč.
Le enkrat bi videl rad sinje neb6,

Planino zeleno in belo goro.

28

Le enkrat bi videl oblak nad seboj,

Bi vprašal ga glasno, če joče z menoj.

Le enkrat bi videl dolino in gaj,

Oh blagor, veselje, kdor vidi ta raj.

Cvetic ogledaval bi pisani cvčt,

Strup zame imajo, za druge vse mčd.

Le enkrat bi videl soseda oči,

Bi vprašal v očesih, kar srce taji.

Svet z&me ni stvarjen, le grob si želim,

Tam v grobu resnico in srečo dobim.

M. Vilhar.

85. Najplemenitejše dišave.

Nekega kneza je na izprehodu ujela ploha; hitro
stopi v kmetsko hišo sušit se. Otroci so sedeli za mizo,
pred njimi je stala skleda polna močnika. Vsem je bil
v slast; jčli so, da je bilo veselje. Bili so pa tudi čvrsti
in lepi, kakor kri in mleko.

„Kako je vendar mogoče ,“  vpraša knez mater, „da
otroci tako prosto jed s takim veseljem zajemajo ter
da so pri tem vendar tako lepega lica?“

Mati odgovori: „To dela troje dišav, katere jim
devam v jedilo. Najpoprej si morajo otroci kosilo za¬
služiti, potem jim pred kosilom ne dam ničesa, da
lačni pridejo k mizi, a naposled jih privadim še zado¬
voljnosti s tem, da jim ne dajem nobenih slaščic . u

Po K. Šmid-u.

0. 'poc^zttjzna -miza.

■afo && M


29

0-ce .  • v  /ry/a j/zle/e/iei

K •_/

Ktr&ntl


vijte, jfleivntfte


■ena

30

37. Pot do kruha.

Oj kmet, v&š-li do kruha pot?

Veš-li, kje poln dobi se sod?

Plug in motika vesta, kje,

Če vprašaš, ti povesta že.

Pa rano vstani: nezasphn
Rabdtaj, dokler sije dan;

Skrbno si obdeluj polj<§,

Okoplji v nogradu trsjti

Pomladni hlad, poletni znoj
Naj bode spremljevavec tvoj;

Na levo, desno ne pogltij
In stopaj brez mirti naprej.

In ko se leto jeseni,

Na njivi kruhek ti zori;

In ko se poslovi jesčn,

Bo sladko vince dar ti nj4n.

R. Ledinski

38. Uganka.

Na ognju pražena,

Na mlinu zdrobljena,
Z vodo polita,

31

Kaj rada pita
Sem črna kuhana;

Rad me imdš;

Al’ me poznaš?

A. M. Slomšek.

39. Kravar.

Neki deček je pasel kravo na trati blizu sadnega
vrta. Ko pogleda kvišku, vidi nekaj lepo rdečih in
zrelih črešenj. Zel6 ga mikajo. Pusti torej kravo samo
in spleza na drevo. Krava pa gre s pašnika, pride
skozi odprto leso na vrt, žrč cvetice in zelišča prav po
svojej volji; mnogo pomandrd in pohodi. Ko deček
to vidi, raztogoti se hudo; skoči z drevesa, vzame
palico ter roti in pretepa kravo prav neusmiljeno. Kar
pristopijo k njemu njegov oče, ki so gledali vse to.
Ostro ga posvarč in pravijo: „Kdo je bolj zaslužil tepen
biti, ti ali žival, katera ne vč, kaj je prav ali neprav?
Ali nisi tudi ti tako po svojej želji ravnal in živino
pustil, ko bi ti jo bilo varovati? In zdaj si tako ne¬
usmiljen ter se ne spominjaš svojega pregreška! a

Dečka je bilo zel6 sram očeta.

40. Hruška.

St&ri oče Vrban so sedeli pred svojo hišo v senci
pod hruško. Njihovi vnuki kramljajo tam okoli, jedč
hruške in ne morejo nikoli zadosti prehvaliti sladkega
sadja.

Stari oče jim rekč: Naj povčm, ljubi moji, kako
je to drevo sem prišlo. Pred več kot petdeset leti je
bil tukaj še prazen prostor, in tu, kjer smo zdaj in kjer
stoji to drevo, tožil sem nekdaj sosedu svojo revščino.

32

Dejal sem, da bi bil zadovoljen, ako bi imel le sto gol¬
dinarjev svojih. — Sosed, moder mož, pa mi pravi:
„To je prav lahko, ako le hočeš začeti. Glej, na tem
mestu, kjer stojiš, je še več kot sto goldinarjev skritih;
poskusi jih dobiti! ‘ — Jaz sem bil takrat še mlad, ne¬
izkušen in sem precej tisti večer tukaj izkopal globoko
jamo, toda našel nisem ne enega krajcarja. To mi je
zelč mrzčlo. Ko sosed zagleda zjutraj jamo, smeje se
mi prav debelo in pravi: „Ti si vendar brezumen!
jaz nisem mislil tako. Dam pa ti mlado hruško, vs&di
jo v to izkopano jamo, in za nekaj let se ti prikažejo
denarji . u  Vzel sem in vsadil mlado drevesce, zrastla
je ta lepa hruška. Sladko sadje, katero mi je dajalo
drevo že nekaj let, prineslo mi je že več kot sto gol¬
dinarjev, in še vedno mi prinaša prav obilne obresti.

Nisem še pozabil znanega pregovora, tudi vi si ga
zapomnite, ki pravi:

„Jablane, hruške in druge cepč
Cčpi v mladosti za stare zobč!‘ l

41. Skrb za zdravje.

Zdravo telč je najboljše blago na zemlji. Nekateri
premalo premislijo, kolik dar in kolika dobrota je
zdravje. Mnogo ljudi se pokvari že v mladih letih, da
so ves čas življenja nadložni, ali pa morajo prezgodaj
iti pod črno zemljo, zat6 ker se niso varovali in so
neredno živeli.

Kdor hoče za zdravje skrbeti, naj se ravnd po
teh pravilih:

Bodi zmčren v jedi in pijači. Ne jej in ne nij
nikoli več, kakor potrebuješ za življenje. Ne jčj tudi
nikoli nezrelega sadja in nobenih jagod, gob in drugih
zelišč, katerih ne poznaš; mnogo stvari je ze!6 strupenih.

33

Vroč nikoli ne pij. Nobena močna pijača, naj si
bo pivo ali vino, ni za mladino. Posebno pa je žganje
strup vsacemu človeku.

Ne prehlajaj se. Če ti je vroče in se potiš, ne slači
se in ne hodi v tak kraj, kjer sapa piše. Nezdravo je
spomladi in jeseni ležati na mokrej ali hladnej zemlji.

Pozimi prehitro iti z mraza na toplo je zelč
nevarno. Kdor ozčbe, ne sme iti za peč.

Bodi v vseh reččh čeden in snažen. Snaga je
prijateljica ljubemu zdravju. Ako hočeš imeti svetle
oči, zdrava ušesa in zdrave zobe, glavo in noge, le
pridno jih umivaj.

42. Kruh in voda.

O času velike draginje je prišel Jernej, ubog
deček, s planine doli v bližnjo vas ter prosil kruha
po hišah bogatih ljudi. Lovro, sin bogatih staršev,
sedi ravno pred hišo z velikim kosom kruha v roki.
„Daj tudi meni košček kruha, zelč sem lačen. “ Ali
Lovro je bil trdosrčen in mu mrzlo odgovori: „Poberi
se, zate nimam kruha. “

Črez leto in dan pride Lovro na planino iskat iz¬
gubljenih koz. Dolgo je hodil in plazil se po skalovju
in pečinah. Solnce je strašno pripekalo, in on je že oma¬
goval od žeje, pa nikjer ni mogel najti studenca.

Zagleda v senci pod drevesom sedečega ubozega
dečka Jerneja, ki je ovce pasel ter imel poln vrč vode
poleg sebe. „Daj mi malo piti,“ reče Lovro, „strašno
me žeja. Ali Jernej mu odgovori: „Le pojdi naprej!
zate nimam vode/ 1

Zdaj se spomni Lovro, da tudi on nekdaj ni hotel
grižljaja kruha dati ubozemu Jerneju. Solze ga oblij<5

Drugo berilo. XI. 823 . 3

34

ter prosi Jerneja odpuščenja. Jernej mu podA vrč
z vodo in reče: „Nisem tako trdosrčen, da bi ti ne
privoščil požirka hladne vode; le napotiti sem te hotel,
da bi spoznal svoj pregrešek ter izkusil, kako hudo je
človeku, ako česa pogreša/ 1

Lovro se napije in pravi: „B6g ti povrni to kapljo

vode stoterno že tukaj na zemlji in kdaj tam v nebesih/ 1

Po K. Šmid-u.

43. Strupene jagode.

Janezek najde v hosti grmič z lepimi črnimi jago¬
dami. To so lepe črešnje, misli si. Utrga jagodo in jo
pozoblje. Ker se mu je zdela sladka in dobra, pozoblje
jih še več. Pa kmalu čuti, da mu ni dobro. Začne se
mu v glavi vrtčti, oči so mu nekako temne, da prav
ne vidi, in ves je omamljen.

To namreč niso bile črešnje, ampak strupčne jagode.
Komaj je prilezel dom (iv. DomA odkritosrčno povč, kje
je bil in kaj je storil. Urno mu dadč toliko mlačnega
mleka in sirotke piti, da je hudo bljuval; glavo pa mu
zmivajo z mrzlo vodo. Komaj je tedaj še smrti odšel :
le počasi je ozdravel.

44. Bog skrbi za vse.

Na zemlji miške najti ni,

Da nima svoje mamice,

Ki ji prinese skorjice,

Da rev’ca stradala ne bč;

Tud’ ji postelje postelj’co:

Bog ljubi pač za vse skrbi.

Pod nebom tudi ptice ni,

Da nima svoje suknjiče,

35

Prav lepe, tople, pernate,

Ki greje ptičico gorko,

Da hudi mraz je vzel ne bč,

Jo Oče mili oskrbi.

Na zemlji vsej črvička ni,

Da bi ne našel kapljice,

Da žejen je napije se;

On najde dosti živeža
In lakote še ne poznš,,

Nebeški Oče zanj skrbi.

Pod solncem stvarce take ni,

Naj še tako ti mala bo,

Da Bog bi ne skrbel za njo,

On vsaki svojo hišico,

On vsaki svojo postelj’co
V ljubezni svoji priskrbi.

Glej, dete moje, tudi ti
Očeta dobrega im&š;

Labkč se njemu v roko daš,

Lahko se njega veseliš,

Ker v božjih rokah ti živiš;

Bog Oče zate tud’ skrbi.

A. M. Slomšek.

3 *

36

Dom.

45. Hiša.

Veseli so se igrali otroci na cesti. Kar pribuči
veter ter jih razkropi na vse strani. Kako dobro je
bilo, da so otroci poznali kraj, kamor veter ni mogel
za njimi. Nn, zdaj le razgrajaj, kolikor se ti ljubi, stari
razgrajač! Ne bojimo se te, ne; tukaj v hiši pri očetu
in materi smo v varnem zavetju ter gledamo skozi
zaprto okno, kako se jeziš zunaj po cesti, po polju in
po vrtčh. Ha, ha, kako ropotdš z vrati in okni! A vse
zastonj, v hišo ne prideš, dobro smo se zaprli; za to
je napravil ključalničar ključe in ključalnice.

Veter videc, da ne more v hišo k otročičem, da
bi jim obrnil nekoliko miz in stolov, potegne gori na
streho, mlati in razbija po strešnih opekah, pogleda
skozi lino v podstrešje ter pobriše naravnost v dimnik,
kjer se buččč izprehaja doli in gori. To je bila godba,
kakršne niste slišali še nikoli. Ako bi ne bil dimnik
tako dolg, gotovo bi bil stari razsaj&č pobrisal tudi
v kuhinjo. To bi bilo zanj ! V kuhinji je bilo vse polno
skled in skledic, loncev, starih in novih, velikih in
majhnih, kozic, ponev in drugih takih stvari. Kako
prijetno bi se dalo ropotati s temi rečmi!

A nikjer ni mogel veter napraviti kake škode trdno
zidanej hiši. Doli v klet se mu ne poljubi; pogledal

37

je samo skozi ključalnico, a zdelo se mu je ondi pre-
temno in predolgočasno. Notri so stali veliki sodi in
velike kadi, ki se ne dado lahko prevračati, kakor bi
se njemu ljubilo. Tam v kotu je korun in repa v ve¬
likih kupih, s katerimi se tudi ne d4 igrati, kakor bi
rad. Prijetneje se mu torej zdi zunaj na dvorišču. Tu
je začel v kolo vrteti slamnate bilke, listje in kurje perje,
da je bilo veselje gledati, kako je plesalo. Potem odide
skozi odprta vrata v skedenj; še vrabcem v gnezdih ni
dal mini.

V hleve na dvorišču pa ni mogel. V prvem hlevu
so stali lepi konjiči, ki so zobali rumeni oves iz lesenih
jasli. V drugem hlevu so ležale lepe kravice na mehkem
ležišču, prežvekujoč sladko senč. Takoj zraven, v tretjem
hlevu so bili debeli in tolsti prašiči, in za njimi velik
hlev, poln lepih, belih ov&c, ki so prišle ravno s paš¬
nika domov; za veter jim je bilo toliko mari, kakor
konjem, kravam in prašičem. To ga je zelč jezilo; pre¬
kucnil je še pred skednjem stari koš in potem je ves
zelen od jeze popihal domčv. Kje stoji njegova hiša,
tega vam povedati ne znam, pa me tudi malo briga!
ker sem vesel, da morem v hiši stanovati, ki me varuje
vetra in hudega vremena. V hiši so pa moji preljubi
starši, ki mi daj6 jesti in piti, pa tudi mehko posteljico,
v katerej sladko in mirno spim. Iz „Vrtc“-a.

46. Lastovkam.

Lastovke, oj Bog vas »primi,

Ko po dolgej, ostrej zimi
Priletele ste nazaj
V mirni naš planinski raj!

Ve pomladi ste znanivke,

Dobre sreče ste nosivke:

38

Kjer si doni postavite,

Srečo tja pripravite!

Gostoljuben strop je moj:

Gnezda svoja nanj pripnite!

Tu valite, th gojite
Srečonosni z&rod svoj.

Skrbno jaz vam branil bom
Nežni rod in mali dom;

Nikdo vas se ne dotakne,

In mladičev vam nikdč
Z rbko kruto ne izmakne,
čuval jaz jih bom zvesto.

h  „Zvon“-a.

47. Korist goveje živine.

Najkoristniša in najpotrebniša je človeku goveja
živina. Vol vleče plug in brano ter vozi poljske pri¬
delke dombv. Krava daje okusno mleko, iz katerega
delamo maslo in sir. Z gnojem gnoji poljedelec svoje
njive in vinbgrade. Kdo ne pozn& tečne govedine in
teletine? Volovske, kravje in telečje kože se strojijo
v usnje, iz katerega delamo obuvalo. Z dlako se na¬
devajo sedla; iz rogov in parkljev dela strugar glav¬
nike, gumbe in druge reči. Iz loja ulivajo sveče in
pripravljajo milo; sč sežganimi kostmi se čisti slador.
Tako nam govedo, živo in mrtvo, donaša obilo koristi.

48. Konj.

Konj je najlepša domača žival. Ima veliko, a lepo
glavo z živimi očmi in kratkimi, pokonci stoječimi,
jako gibkimi ušesi. Dolgi, stisnjeni vrat mu lepša lahko
kodrasta griva. Zalito truplo krije kratka in gladka
dlaka, rep pa je z dolgo žimo porasten. Noge so tanke,

39

ali pri vsem tem vendar možne in skočne; s kopitom
bije ob zemljo, da podkov iskre kuje o trdem kremenu.
Po barvi dlake se imenujejo konji: belec, sivec, kosta-
njevec, ijavec, vranec, lisec i. t. d.

Že v starodavnih časih je človek konja ukrotil in
ga vzel v službo. Dandanes je kot domača žival skoro
po vsem svetu razprostranjen; v nekaterih deželah pa
se pasejo velike črede podivjanih k6nj. Žrebe je jako
živa in Segava žival; vedno bi skakalo in se igralo.

Konj daje človeku premnogotero korist: rabijo ga
za ježo in za vožnjo. Ker je zelč razumen in pomnjiv,
naučiš ga lahko marsičesa, ako ga izlepa nagovarjaš in
sploh lepo ravnaš ž njim. Če pa nad njim vpiješ ali
ga celo tepeš, bode zastonj tvoj trud. Svojega gospo¬
darja dobro p o zn A in precej vč, če je kdo drug sčdel
nanj, ali na vozu kdo drug vzel vojke v roke.

Konj je pa tudi pogumen in srčen. Mimo stoji
v bitvi, kjer topovi pokajo, trobente donč in bobni
ropotajo. Ko začuje stanoviti glas, veselja zarezgetA
in zdirja z jezdecem proti sovražniku. Pri vsej po¬
gumnosti, ki jo kaže konj v bitvi v društvu s človekom,
je vendar sam ob sebi jako plašljiv; najmanja stvar
ga utegne splašiti tako, da se zdrzne in zbeži, ako ga
precej ne vzdrži in ne pomiri močna roka.

Griva, žima, koža in kosti so za marsikatero rabo;
tudi meso je užitno, če tudi ljudjč za konjsko meso
ne marajo posebno.

49. Koliko stoji žrebe?

Na zelenem pašniku se je pasla kobila. Veselo je
skakalo okoli nje mlado žrebe. Volk to videč pristopi
in vpraša kobilo, ne bi li mu hotela prodati žrebeta,
in koliko ga ceni.

40

„Zakaj ne bi!“ odgovori kobila, „rada ti prodam
žrebe, a cena mu je zapisana spodaj na kopitu moje
desne noge. Ako znaš brati, poglej spodaj na moje
kopito! 41  „Uččn sem in znam brati,” 4  odgovori volk.
Kobila privzdigne nogo. Volk stopi bliže, da bi bral,
kaj je zapisanega na kobilinem kopitu. Ali v tem tre-
notku ga udari kobila s kopitom tako nemilo v glavo,
da se mu vse zasveti pred očmi, in da kakor mrtev
pade na tla. Po Grimm-u.

50. Ovca.

Ovco si je človek udomačil že v starih časih, ker
je jako koristna, pohlevna in potrpežljiva žival. Oven
se včasih sicer brani sč svojima rogovoma, ako sta mu
zrastla; a kmalu mu upade pogum. Sploh so ovce
plahe in neumne; en sam pes jih lahko strahuje po
sto in še več. če se užgč ovčja staja, ovce ne bežč iz
nje; le z največjo silo jih je mogoče izvleči iz dima
in plamena. Če morejo, zopet nazaj pobegnejo v ogenj.
Kar stori oven vodnik, to storč za njim vse po redu;
naj se on prekucne v globok prepad, vse bodo poskakale
za njim. Kokoš brani piščeta; ovca pa se ne upa
postaviti v bran za svoje jagnje. — Pameten pastir ne
pase svoje črede po mokrotnih krajih, ampak po suhih
hribih in prisojnih rebrih; močvirnati pašniki so ovcam
škodljivi.

Od ovce se rabi vsaka, tudi najmanjša stvar. Naj večjo
korist ima človek od ovčje volne, iz katere se predč, pletč
in tko vsakovrstne pletenine in tkanine. Iz sladkega
mleka se dela okusen sir, meso pa daje tečno pečenko. Loj
se rabi za sveče in milo. Iz raznih odpadkov kuhajo klej,
iz črev sučejo strune. Ustrojena ovčja koža je za mehke
rokavice in druge reči, krzno pa za kožuhe in kučme.

41

51. Krava, konj, ovca in pes.

Konj, krava in ovca se začnč nekega dne prepirati,
kdo izmed njih je človeku najkoristnejši. Krava pravi:
„Jaz mu dajem sladkega mleka, okusnega sira in si¬
rovega masla. 4<  Konj reče: „Jaz mu vozim težki voz,
dirjam in nosim jezdeca hitro kakor veter po širocem
svetu. Ovca opominja: „Jaz hodim gola, da oblečem
in obujem svojega gospodarja / 1  V tem pristopi gospo¬
darjev pes. Vsi trije ga zaničljivo pogledajo. Kmalu
pride tudi gospodar in psa prav prijazno pogladi. Ko
ovca, krava in konj to vidiio, jamejo nevoljno mrmrati.
Konj vpraša gospodarja: „Čemu se psu tako dobrikaš?
Ali nismo zaslužili mi tvoje ljubezni bolj, nego ta
malovredna žival? Gospodar pa psa še bolj prijazno
k sebi pritisne in reče: „Ne tako! Pes mi je edinega
sina srečno potegnil iz vode; kako bi ga torej mogel
pozabiti! u

52 .  Pes.

Pes je edina domača žival, ki hodi za človekom
po vsem svetu. Postave je zelo različne. Vsi psi imajo
ostre zobč.

Pes je bolj podnevna žival, dasi je tudi ponoči
živ in buden, ako je treba. Njegovo spanje je lahko
in kratko: zbudi se o najmanjšem šumu. če mu je
vroče, moli jezik iz gobca in hrope. Med čuti mu je
voh najbolji.

Glavna lastnost vsacega psa je zvestoba. Zatč je
pa tudi človeku med vsemi živalmi najljubši tovariš.
Domači pes mu čuva hišo, ovčarski čredo, lovski pes
hodi ž njim na lov. V nevarnosti brani gospodarja,
zanj se bori do zadnjega diha.

42

Gospodarja poznA po glasu, po hoji in sledu in
um6 njegovo besedo. Kako je pazljiv, kadar pričakuje
kakega povelja! Kako je vesel, ko sme iti z gospo¬
darjem, kako klavrn, ko mora ostati doma! Psov
ne smeš dražiti, kajti razkačeni radi grizejo. Strašna
pasja bolezen je steklina. Stekel pes je nevaren živalim
in ljudem. Najbolje znamenje, da je pes zdrav, je mrzel
in moker nos.

53. Prašič.

Prašič je sicer na slabem glasu, da je nesnažen;
vendar je koristna domača žival. V jedčh ni nikakor
izbirčen. V vsakej luži išče živalskih in rastlinskih
ostankov. Iščočemu živeža dobro služi rilec za tipanje
in prerivanje.

Prašič ima štiri suhe noge. Na vsakej nogi ima
dva večja parklja, po katerih stopa, in više dva manja,
ki se pri hoji ne dotikata tal. Namesto dlake ima šče¬
tine, ki so po hrbtu daljše in trše. Pod kožo, ki se
imenuje tudi bohovka, ima debelo mast.

Divji prašič je močnejši od domačega. — Njegovi
trirobati, zakrivljeni očnjaki, čak&ni po imenu, so ne¬
varno orožje. Jeseni, kadar je veliko želoda in žini,
odebelč divji prašiči. Lovč jih zaradi okusnega mesa
in ker na polju delajo veliko škodo. — Požrešen kakor
divji je tudi domači prašič. Včasih požrč celo mladiče.
Prigodilo se je že tudi, da je svinja otroku odgrizla
roko, ali mu spačila obraz.

Divji prašič živi v družbi po vlažnih gozdnih
krajih, kjer si išče korenin, želoda in ogrcev. Več¬
krat se uleže v močvirje, da se hladi. Samcu pravimo
mrjasec, samici svinja, mladiču pa pujsek ali kočej. —

43

Domači prašič koristi gospodarstvu več ko divji. Mast,
meso in čreva so v korist, koža daje usnje za marsi¬
katero rabo. Iz ščetin se izdelujejo čopiči, ščeti, omela
in drugo enako orodje.

54. Koza.

Koza je ubogim za kravo. Redč jo ne tolikanj
zaradi mesd, kolikor zaradi mleka in kože. Kozje mleko
ima nekak poseben okus, vendar je prav zdravo; kozji
sir sploh hvalijo; kozletina je mehka in tečna. Iz kozje
kože napravljamo usnje za različno rabo. Rogovi so za
strugarske izdelke.

Koze, posebno pa kozliči so vesele živali. Po
grobljah, pečinah in po zidovju plezajo lahkotno in
varno. Koza ima tudi svoje muhe. Danes teka povsod
za teboj, jutri pa sili vedno v hlev, če tudi jo kličeš,
kolikor ti drago. Zlobna pa vendar ni. Kozli se včasih
hudo trkajo med seboj. Močni so, da cel 6 moža poderč.
Koza tudi ni boječa. Ako ji pes pride nenadoma na¬
sproti, ne ustraši se ga; ustavi se mu, in varovati se
mora pes, das ga ne sune pod rebra.

Nekatere koze so rogate. Kozlom zrastejo včasih
rogovi nad sedemdeset centimetrov dolgi.

Koza jč listje skoro vseh rastlin; izbira si vedno
najbolje. Mladike in brstovi se ji nikdar ne morejo
dosti skriti; gozdar ji torej ni prijatelj. Sama trava
ji ni po volji; listnato zelišče, detelja, grašica in grah
ji bolj tekne. Pozimi ji polagajo tudi seno, krompir,
korenje, repo. Nesnažno krmo koza le povoha, potem
pa pusti. Sploh ljubi ta žival snažnost in čist zrak;
zatč hira v zaduhlem zraku.

44

55. Mačka.

Mačko imamo pri hiši, da lovi miši in podgane.
Včasih sedi po nro pred mišjo luknjico; ko se prikaže
neprevidna miška, zgrabi jo v skoku. Kadar je dobre
volje, po igr A se še nekaj časa z ubogo miško; izpušča
jo in zopet ujema. Mačka je gibčna in snažna, po¬
gosto si oblizuje mehko dlako s hrapavim jezikom.
Ljudčm se kaj rada prilizuje. Stiska se k nam, grbanči
hrbet in gode všečno, če ji gladimo tanko dlako.
Vendar ji ni upati; razdražena renči, pa tudi grize in
praska. Na nogah ima namreč ostre kremplje. Ž njimi
se spenja, pleza in praska. More jih pa tudi skrčiti in
pod kožo skriti; zato hodi tako tiho. Mačka tudi po¬
noči dobro vidi, ker se ji podolgasta očesna punčica
razširi v temi. Svoje mlade mačka zelč ljubi; skrbno
jih všruje in tudi mačku prikriva. Požrl bi jih, ko
bi jih našel. Izpregledajo pa mladiči Še le deveti dan.
Ker je mačka jako sladkosnedna, sili v mlečnico;
včasih si pa poišče tudi kako klobaso.

56. Miš.

Miš je navadno sivkasta. So pa tudi bele miši
rdečih oči, katere imajo ljudjč za kratek čas. Miš
ima dolg, skoro popolnoma gol rep. Oprijemlje se
ž njim, kadar pleza na kako šibko stvar. Vitko truplo
ji je pokrito z mehko in kratko dlako. Ušesa so
h glavi pritisnjena.

Miš živi po luknjah in zakotjih. Nič' ni varno
pred njenimi ostrimi zobci. Po kletčh in hramih gloda
kruh in žito, slanino in maslo in kar kaj druzega
najde. Mnogo stvari, katerih ne jč, zgrize in ogloje

45

samo iz objesti. Ona pregloda lesene stene in cel6
zidovje; zato je nadležna in škodljiva.

Pravo njeno življenje se začenja z nočjo. V hiši,
kjer ni mačke, vso noč ni mini. Miši tekajo in se pre¬
ganjajo po izbah, škrabljajo in cvilijo za stenami, da
človek ne more spati. Nastavljamo jim torej pasti.

57. Puran.

Puran je čuden, godrnjav ptič. Najmanjša stvar,
na pr. srep pogled, zlasti pa rdeča barva ga utegne
tako razdražiti, da kakor besen tudi v človeka skoči.
Kadar je jezen, skrči vrat, našopiri rep in brusi raz¬
pete perotnice po tleh. Kri mu sili v glavo; glasno
kavdrajčč se nosi mastito in mogočno.

Puran dobro hodi in hitro beži s krili na pol raz¬
petimi, leti pa slabo — in to le v največjej sili.

Pura znese spomladi 20—30 jajec in vali skoraj
mesec dni. Mladi purančki so jako občutljivi: mraz in
mokrota jim škoduje v prvej mladosti, da jih mnogo
pogine. Radi se pasejo po travnikih in po polju, kjer
razen trave in zrnja pobirajo tudi malo golazen. Všeč
jim je vsaka piča, najbolj jim ugaja menda koruza.

Med vso perotnino ima puran najokusnejše in naj-
prhkejše meso; ako je dobro opitan, tehta do 10 kilo¬
gramov.

58. Gos.

Gos ljubi vodo, v katerej plava in roni; zatb ima
plavno pečico na nogah. Najlepše na njej je vitki vrat,
ki se zvija kakor kača.

Z drugo perotnino se gosi ne družijo rade. Malo¬
kdaj so tihe, posebno v družbi ne, vedno čebljajo.

46

Včasih začnč na vse grlo gagati in zvihrajo naprej
z razprostrtimi krili in iztegnjenim vratom.

V zrak se gos redkokdaj vzdigne. Gredč se ziblje
s celim telesom. Speč vtakne glavo pod krilo ter stoji
na enej nogi, ali pa postransko leži.

Gos vali štiri tedne. Mladiči zapustč gnezdo, kakor
hitro se izvalč. Proti mrazu so jako občutljivi. Pokriti
so z mehkim puhom. Od gosi dobivamo dobro pečenko
in mehko pčrje za pčrnice. Nekdaj so z gosjim peresom
tudi pisali.

59. Domači golob.

Med domačo perotnino se sme golob imenovati
človekov ljubljenec. Golob je ljubezniva, krotka in nežna
ptica, ki ljubi družbo. Vse njegovo bitje in življenje je
miroljubno, preprosto in nedolžno. — Svojo hišico —
golobnjak — ljubi črez vse. O požaru prestrašen ob¬
letava svoj dom, dokler osmojen sam ne pade v ogenj.
Ako ujetega v tuj kraj odneseš in zopet izpustiš, najde
črez hribe in doline pot do svojega pravega doma. Za¬
radi te lastnosti in odlične hitrosti v letanju so pošiljali
v starih časih po golobih pisma in poročila v daljne
kraje.

Po obleki je golob različen. Ta ima nežno čepico,
drugi pečico, tretji čedno ovratnico. Kako čedno sto¬
pajo in taplj&jo po belem pesku, kako se jim vedno
žari rdečkasto oko! Potem pa zletijo gibčno in lahko
na streho. Tu se kljunčkajo, grlijo, igrajo ter si na
vsakovrsten način delajo kratek čas.

Golobica izvali 3—6 krat na leto po dva slepa
in kilava mladiča. Stara jih pitata sč zrnjem, katero
popred zmehčata v gubancu. V štirih tednih so godni.
Njih meso je nežno in okusno.

47

Sploh se misli, da delajo golobje po setvah mnogo
škode. Ne more se reci, da bi ne pobrali tam pa tam
kacega zrnca, vendar se večinoma hranijo le s plevelovim
semenom, zlasti grašico.

Med zverinami in pticami ujedami ima golob mnogo
sovražnikov.

60. Vrabec.

Ni ga kraja v našej domovini, kjer bi ne bilo
vrabca, tega povsod znanega, zvitega in predrznega
paglavca. Najbolj mu godijo kraji, kjer na dobro ob¬
delanem polju strn bogato obrodi. Tudi po cesti se
klati, kakor poreden pAglavec, valja se po prahu ter
se vedno prepira sč svojimi tovariši. Za temne gozde
in visoke gore ne mara.

Barve je sivo rjavkaste. Samec se loči od samice
po črnem grlu in belem pasu prek perotnic. Kljun mu
je kratek in čvrst. Na vsakej nogi ima po tri kratke
prste s kratkimi krempeljci.

Vrabec ostane vse leto pri nas. Pozimi se mu
včasih slabo godi. Pa on si vč tudi v tem hudem času
pomagati. V skednjih brska po plevah; v hlevu pazi
na hlapca, ko konjem polaga: okoli kuretine in go¬
lobov se potika, da jim zmakne nekoliko živeža; še
celč, kadar voznik konjem ovsa nasuje pred krčmo,
pride vrabec, da dobi svoj delež. Kadar so črešnje zrele,
mora vrabec imeti prve. — Samica znese 5—8 zelen¬
kastih jajčec; valita pa ob&. Početkom citata mladiče
sč samim mrčesom, zlasti gosenicami. Če pomislimo,
da vrabec vali dvakrat ali trikrat na leto, lahko vi¬
dimo, koliko pokonča škodljive golazni. — Zatorej je
zaslužil, da mu pozimi, ko se mu slabo godi, privo¬
ščimo nekoliko zrnec prosa ali pa skorjico kruha.

48  —

61.  Sraka in pavje perje.

Pravijo, da je bila nabrala sraka pavjega pčrja,
katero se sveti kakor čisto zlato, kadar ga solnce ob¬
sije. Olišpa in našopiri se ž njim ter gre tako našemurjena
ošabno mimo srak, svojih tovarišic; vsa napihnjena jih
še pogleda ne, temveč se prevzetno pomeša s pavi.
Pavi hitro spoznajo svojino, izrujejo tujki pavje pčrje
in jo zaženč na pol golo tja, od koder se je bila priklatila.
Vsa osramotena in okljuvana se privleče med svoje
sestre; pa tudi srake jo začnč črtiti, kljuvati in pre¬
ganjati takč, da sirota izgubi še .svoje pčrje; povsod
zavržena naposled nikamor ne vč.

Prevzetnost se povsod spotika
In sramota se za njč pomika.

62.  Na vrtu.

Po vrtu sem hodil,
Cvetice sem bral,
Otrokom najlepše
Za vence daj&l.

In vence spletčli
So mične, lepč,

In listih zraven
Besede sladkč.

O mila nedolžnost,

Ti sladko živiš!

In rožic minljivih
Se ti veseliš.

Nedolžne ročice,

In čisto sreč,

Te rož’ce so tiste,

Ki tebe zlatč.

A. Praprotnik.

63.  Rožici.

Bodi mi zdrava.
Rožica zala!

V tihej samoti
Skriva te vrt.

K tvojim vonjavam,
Rajskim dišavam,

V solnčnih je žarkih
Pot mi odprt.

49

Cvetje rdeče
Veter razmeče,
Tebe in mene
Čas zaduši.

Torej bod’ zdrava,
Rožica zala!

Dokler še sije

Rajska pomlad.

A. Umek.

64. Cvetice.

Bogoljub se na vrtu pred rožnim grmom ustavi
in reče svojima setricama: „Pač je roža najlepša cve¬
tica! 1  Marica zavrne: „Saj je lilija prav tako lepa
kakor roža. Meni ti dve cvetici najbolj dopodate, vse
druge niso nič vredne.“ Anica pa reče: „Kaj še! Vijo¬
lice so najlepše! Ali jih nismo spomladi trgali najraje ? u

Mati, ki so slišali ta razgovor, rek.6: „ Vse tri
cvetice, o katerih se pogovarjate, so lepe podobe po¬
nižnosti. Bela lilija je podoba nedolžnosti, in rdeča
roža nas spominja dobrote src4 ter nam pravi: srce
vaše naj plamti od ljubezni do predobrega nebeškega
Očeta/ 1

Ponižnost, nedolžnost, dobrota srcš,

Med vsemi bogastvi Še največ veljA

Po K. Šmidu.

X/

65. (Be^Ge-Ca in* ovca.

-mer/

ee-^e/ef  < 5 %^/ -mt jhe- jfri-a-ti-žm.

>  Drugo berilo. XI. 823.

50


a/- na

n/n “

■«9

f(

*z '/zal me cefreiei

n/jca m/

f*

fJ  o/eve/a imam.

v

/e/e/z Kaf'ieif 'tn/iZetJa: ^oj/Za jfia
^'e vezni

/f/me/ et/^eti&iz.  * J}  0v
vec^a /a/ierfniea, /vit &i mi $ in izzove
&e&rfle. 0nea mn /tye itzfi/z izaizze^ ii
•/e ti/z/Za 6ii/ /n/a mi ^e j/ia
^inize/nn/Za m /ali&Zne^ia n/č/z/Ze
tiZh/i. (/nea mi^e napvec^a /n/ainiea
met/ ZZiva/ni

/a^e nn/n-n ■ia/ / ea//mei )  Zi ee/e/z

a m/ nnea

me

51

66. Rjavi hrošč.

Rjavi hrošč ali navadni keber, katerega vsi prav
dobro poznate, spada med one živali, ki jih imenujemo
žuželke. Rjavi hrošč se prikaže konec aprila meseca
ali v začetku maja, t. j. ob času, ko večinoma poganja
že vse naše drevje. Otroci imajo tega hrošča kaj radi.

Truplo je črne barve; na zadku pa vidimo sedem
roženastih, črnih, belopikastih obročkov. Gornja krila
so trda, rdečerjava; pod temi ste pa zopet dve mre¬
žasti, prozorni krili, s katerima leta. Na glavi ima dve
rjavi tipalnici, ki imate na odebeljenem koncu šopek
mahalčastih listkov. Nog ima šest z ostrimi krempeljci,
s katerimi se poprijemlje in okleplje po drevesnem listju.
Podnevi sedi največ po drevesnem listju ali mladikah
prav mirno, kakor bi spal, ter ga lahko pobereš in
otreseš; zvečer pa glasno brenčč sb  svojimi tovariši okolo
roji. — Ta hrošč je največji sovražnik kmetijstvu, ker
nam objeda drevesno listje, cvetje in mlado sadje. Tako
naredi veliko škodo, posebno ako se pokaže v velikih
tropah, kar se navadno zgodi vsako četrto leto.

Hrošči se sicer kmalu zopet izgub č v zemljo, od
koder so prišli, ležejo jajca in potem poginejo. Iz jajčec
se pa v 4—6 tednih izležejo črvom podobne ličinke ali
ogrci (podjčdi), ki se redč s koreninami različnih rastlin
in so zelč požrešni. Ti ogrci prerij ej o zemljo na vse
strani in ponavljajo to jako škodljivo delo po 3—4 leta.
Naposled so podobni 6 cm  dolgim, rumenkasto belim,
členastim črvom, ki imajo na prvih treh obročkih po
3 pare nog. Na koncu četrtega poletja se zarijejo skoraj
dva metra globoko pod zemljo, zavijejo se v mešičke
in na pomlad se potem prikažejo kot popolni hrošči.
Po tem menda lahko umete, zakaj se uprav vsako četrto

4 *

52

leto prikaže toliko hroščev. — Otroci! ako želite, da
boste imeli jeseni kaj sadja, spravite se že zgodaj nad
tega sovražnika in pokončujte ga, kolikor morete in
znate. Zjutraj zgodaj in zvečer v hladu marljivo otre¬
sajte drevje, in hrošči vam bodo cepali kakor orehi na
ruho ali plahto, katero ste razgrnili pod drevo. Vse
take hrošče, poberite potem v kako vrečo in poparite
jih s kropom, da poginejo.

Ogrci ali podjčdi se pa še najlaže zatirajo, ako
se zemlja marljivo prekopava. Na ta način se ta mrčes
spravi na površje, in vrane, kavke, škrjanci in razni
drugi ptiči jih pozobljejo. Največ jih pa pohrusta krt
pod zemljo.

67. Glogov iDelin.

Glogov belin je neizmerno škodljiv metulj. Pokaže
se konci maja. Včasih jih sedi po več sto skupaj okoli
cestnih mlak ali pa na drevju. Iz obilnih rumenih
j a j č e c, katera leže metulj sadnim drevesom na listje,
izvalč se sredi julija male gosčnice.  Takčj začnb
svoje škodljivo delo: noč in dan žr6 nežno listje. Ker
gosenice do jeseni niso dorastle, zbero se na vejah, pri-
predejo z gostim zapredkom oglodano in suho listje
k vejam in prezimujejo v teh mešičkih.

Ko na pomlad listje zopet poganja, zbudč se tudi
gosenice in jamejo iznova žreti. Oglodajo listje in cvetje
do golega in pokončajo sadjarju ves up.

Dorasla gosenica je nad dva centimetra dolga,
modro-siva, na hrbtu črna z dvema rumenima progama
po sredi trupla. Vrhu tega je še črno in belo kosmata.

Ko sadno drevje odcvete, zabubijo se gosenice.
Robata, zelenkasta in črnopikasta buba  se obesi sč
zadkom na vejo ali deblo. Črez 14 dni predere metulj

53

svoj zavitek in izpusti nekoliko kapelj nekega rde¬
čega soka.

Metulj ima štiri enako velika, zaokrožena, belo-
prašnata krila s črnimi žilami. Na glavi mu stojč
dolge, betičaste tipalnice, debele oči in zavit rilček. Orni
zadek je ozek, tako tudi oprsje. — Glogov belin se
najlaže pokončuje, ako pozimi obiramo in sežigamo
njegove mešičke, ali pa če zatiramo jajca in mlade
gosenice, dokler se še niso razlezle iz gnezda.

Z glogovim belinom je soroden drug škodljivec,
namreč kapusov belin.  Njegova gosenica obira
zelje in enake rastline do golega rebrovja.

68. Kuhinjski ščurek.

Kuhinjski ščurek ali Žohar je ponočna, povsod raz
širjena žuželka. Ščurki prebivajo po hišah, najrajši
v kuhinjah, posebno pri pekarjih, v krčmah in gostil¬
nicah, kjer se pogosto nahajajo jedilni ostanki. Podnevi
tičč na kupih v zidnih razpokah ali pod podom. Po¬
noči pa, ko je ogenj ugasnil in utrnila se luč, pridejo iz
svojih kotov ter se razkropč tiho po mizah in omarah.
Tu oglodajo vse, kar je količkaj užitnega; lotijo se celo
usnja, obleke in platna. Tam pa tam utone kak ščurek
v mleku ali v juhi, da se nam še bolj studi do njega.

Ta gnusna živalca more cel6 14 dni stradati in je
sploh trdnega življenja, žejo pa le težko pretrpi.

Ščurke preganjajo s kropom ali jih kadč z žveplom.

Tudi jež jim je hud sovražnik.

69. Črešnja.

črešnja se sme prištevati največjim sadnim drevesom.
Debelo deblo ima v zemlji krepke korenine, po katerih
jemlje del živeža v sč. Iz razpbk rjavo-belega lubja

54

se cedi črešnjeva smola. Košat vrh se dviga visoko
proti nebu. Spomladi požene drevo iz popkov listje in
cvetje. Kako krasno ga je takrat gledati v snežnobelej
obleki! Po cvetju šumč marljive čebele, ki nabirajo
sladki med. — Izmed vseh dreves je crešnjevo prvo,
katero nas razveseljuje sb  svojim sladkim sadjem. Črešnje
so početkom zelene, dozorevši pa ordečč ali očrnč ter
so prav okusne in sočnate. V sredi imajo koščico, v njej
pa jedrce, iz katerega novo drevo zraste, če se vsadi.
Ako hočemo imeti plemenit sad, moramo mlado drevo
cepiti ali oplemeniti.

70. Besedna uganka.

Cela treh zlogov beseda
Vlada in skrbno pregleda,
Kar se'pri hiši rodi,

Kar se na polju stori.

Zadnjega zlogov odstavim
Ter pred oči ti postavim
Višjega imena osobo,
Hišnega reda podobo.

Bodi pa tudi hvaležen,
Kadar si tega deležen,

Kar ti le tretji za sč
S črkami tremi povč.

55

Polje, gozd in gora.

71. Pomlad.

Minila je mrzla zima, vrnila se je prijetna pomlad
ali vigred. Solnce sije prijetneje in gorke j e. Sever je
potihnil, jug piha, led se taja in sneg kopni. Polje in
travnik se odeva s h  zeleno, pisano obleko. Drevje zeleni
in cvete. Prijetne sapice šumljajo po mladih perescih.

Kmet orje in seje; po vinogradih delajo kopači.
Otroci se solncijo in skačejo po zelenej trati. Pastirji
gonijo živinico na pašo ter majijo piščali.

v

Skrjanček se že zgodaj vrti v zraku ter drobi vesele
pesmi: v grmovju prepeva slavček; iz gozda se glasi
kukavica in drugi veseli gozdni prebivavci. Po cvetju
, šumč čebelice. Povsod je vse živo in veselo.

In ti, mladina? Pomlad tvojega veselega življenja
ti skoraj mine! Mlada leta so zlata in draga leta. Zdaj
imaš čas, da se naučiš mnogo lepega in koristnega.
Vestno porabi zlati čas svoje mladosti ter ne žabi
besed, ki pravijo:

Odide nam kmalu poml&d in polčtje,

Osuje prehitro mladosti se cvetje;

Oj skrbi, mladina, za cvetje lepč,

Da sadja obilo prineslo ti bo!

56

72. Pomladanska.

Prir6da je spala,
Pa zopet je vstala
In prišla je zala,
Preljuba pomlad.

Okrog veselice
Nam delajo ptice,
Im mlade cvetice
Olepšajo vse.

Neb6 nam pričuje,
In svet oznanjuje:
Bog oče kraljuje
V ljubezni crez nas.

73. Cvetice.

Poglejte, kako cvetice krasno in milo cveto! Kako
so različne po barvi! Kako je prijeten in krepčalen
njih duh!

Jutranja rosa jih budi in oživlja; čebele pribrenčč
in si nabirajo sladčlce iz njih. Tudi otroci pritekč in
si spletajo vence.

Na vrtu sejemo cvetice; na polju pa rastejo same
brez naše strežbe. Cvetice so pomladne, poletne in
jesenske; pa tudi pozimi cveto nekatere rastline, ako
jih obvarujemo mraza.

Sneg komaj skopni, že se prikažejo lepi beli •
zvončki in oznanjajo veselo vigred. Vsak pomladanski
dan prinaša novih cvetic. Zvončkom se pridružijo
visoke ovčice, modre vijolice, kalužnice in velikonoč¬
nice ; po vrtih se razcvetb tulipani, hijacinte in zlatice.
Pozneje najdeš v gozdnej senci dišeče šmarnice, na polju
tribarvne sirotice, ob potokih potočnice, med žitom
modrice in divji mak, po vrtih pa rože, lilije, klinčnice
in resčdico. Proti jeseni nam kažejo solnčnice, georgine
in nebne iskrice svojega cvetja kras.

57  -

Kdo prešteje cvetice, katerim Bog daje cvesti
vsako leto?

Nekatere cvetice nas razveseljujejo z lepo barvo,
druge s prijetnim duhom, zopet druge z obojim. Mar¬
sikatera diši prav prijetno, pa je vendar preprosto
oblečena. Vse nam pa kažejo, kako neskončno moder
je ljubi Bog, ki očetovsko skrbi za vse stvari, za naj¬
manjšo, kakor za naj večjo.

74. Kukavica.

Vsakdo je že slišal veselo ptico, ki nam oznanja
prijetno pomlad. Že sredi meseca aprila vpije kukavica
svoj glasni „kukd“, da se iz gozda razlega črez polje
do vasi in mesta. Ako si pa hočemo ogledati to pevko,
zbeži nam z drevesa na drevo, iz grma v grm. Le
malokdaj zagledamo to plašno ptico.

Kukavica je gibka in tanka ptica golobove veli¬
kosti. Zgoraj je pepelasta, po trebuhu belkasta in
povprek črno marogasta. Rep je dolg, kljun lahko
zakrivljen. Na rumenih nogah ima štiri prste; zunanji
se d4 obračati naprej in nazaj.

Kukavica prebiva v zelenem gozdu: vsako drevo
ji je hiša, slčherni grm stanica. Za družbo ne mara.
Samotna leta ves božji dan z naglimi perotmi po svojem
domovju. Vsak par ima svoj okraj, v katerem ne trpi
druzega. Kakor se oglasi kak pritepenec, takoj prileti
domačin in ga zapodi.

Kukavica je jako požrešna. Od zgodnje zore do
poznega mraka si išče gosenic, žužkov, metuljev in
mušic; posebno so ji po godu tiste kosmate gosenice,
katerih ne marajo druge ptice. Goseničine dlake se
prijemajo njenega želodca, da je včasih znotraj ves

58

kosmat kakor kožuh. Po svojej požrešnosti in nenasit¬
nosti je kukavica jako koristna.

Kadar začnejo drugi ptiči gnezda delati, kukavica
le počiva in jih gleda ter jim „kuka“ za kratek čas.
— Taščice, penice, pastiričice, palčki in druge ptice
znašajo jajčka v narejena gnezda in hodijo še kakega
črvička iskat, preden jamejo valiti. V tem pa kukavica
tiho prifrči po grmovju in si ogleda tuje gnezdo. Če
ji je po volji, znese vanje hitro svoje jajce in odleti.

Za nekaj dni znese v drugo gnezdo zopet eno jajce
in tako dalje kakih pet ali šest. Drobni ptički se vra¬
čajo na gnezdo; ne zapazijo tujega jajca. Usedejo se
in skrbno valč. Izvalč se mlade ptičice in ž njimi vred
tudi debeloglava kukavica. Stari pridno donašajo črvič¬
kov in polnijo vedno odprte kljunčke. Toda mlada
kukavica je največja, pa tudi sitna in nesramna;
zmerom čvrči in hoče vse sama požreti. Manje bratce
izpodjeda tako, da hirajo in pešajo. Kadar pa odraste
lakomi podvrženec, da mu gnezdo prihaja premajhno,
pomeče jih celo iz njega. Zato navadno najdemo samo
kukavico v gnezdu; redkokdaj se more zraven nje
odgojiti domači zarod.

Godna kukavica se ne zmeni več za mačeho, dasi
ta še nekoliko dni leta za pastorko in ji skrbi za hrano.

Tako kukavica z nehvaležnostjo plačuje rediteljema
skrbi in težave.

75. Spomladi v gozdu.

Tiho, tiho, le počasi,

Da stopinja se ne gl&si;
Tam v zatišju v grmu, glej,
V krilu varnem gostih vej,

59

Gnezdece drobno je skrito,

Meni samemu očito.

In iz njega, glej, ljubo
Gleda drobna mi glavica!

O ne boj se, drobna ptica!

Kaj trepeče ti oko!

Kdk bi moral človek biti.

Da bi mogel ti kaliti
Tiho srečo, ljuba stvar?

•O ne boj se me nikar!

Mila tebi sreča bodi,

Rod veselo svoj izvodi,

Da vaš zbor poletni dan
V gozdu peval bo glas&n. J o s. Stritar.

76. Krt.

Pod zemljo gospodari mnogo obrekovani in hudo
zatirani krt. Dolžijo ga ljudjč, da je zanikaren tihotapec,
da grize korenine sadežem, ki morajo potem usekniti.
A svet pogosto krivično sodi. Tudi krtu se godi krivica.
Res je, da rije po zemlji in dela nevšečne krtine po
travnikih. Pomisliti pa gre, da tako rahljanje zemlji
ni na kvar ; krtine pa se lahko poravnajo z grabljami.
Včasih ga sicer zatečemo pri usehlih rastlinah, a le
zato, ker je tu hrustal bramorje in ogrce, ki so pod-
grizovali korenine. Zatorej je nespametno preganjati krta.

Krt nima uhljev; tudi oči ni videti. Ima jih pa ven¬
dar, le majhne so in v dlaki skrite. Noge so kratke in
slabe; prednji Če tudi kratki, vendar močni, lopatasti
in na stran obrnjeni.'Rep je kratek in tanek. Črna dlaka
ni dolga, pa gosta ter se izpreminja malo na modro.

Krt ima neizrečeno dober nos in tanek sluh: tudi
je čudovito uren, posebno pod zemljo. Z rilcem rahljd

60

zemljo, z lopatastima nogama koplje, z glavo in tilni¬
kom pa peM prst pred seboj, dokler je ne izmeče na
vrh. Njegova hišica je prav umetno izdelana in sč
slamo ali senom nastlana. Od tod so na vse strani
napeljani rovi, da po njih hodi na lov.

77. Škrjanec.

Škrjanec nam prvi oznanja zaželeno vigred. Kako
veselo doni njegova pesem, ki jo neprestano drobi vzdi¬
gujoč se više in više! Pevaje spušča se tudi počasi na
zemljo, odreže pesem in kakor kamen pade na njivo.

Po obleki je škrjanec nekoliko podoben vrabcu,
po truplu je pa večji in zajetnejši.

Po hrbtu je prsteno rjavkast, spodaj pa belkast.
Kljun je raven in koničast. Na zadnjem prstu ima dolg
krempelj kakor ostrogo. Škrjanec gnezdi dvakrat na
leto in sicer na tlčh. Preprosto gnezdo si napravi
v plitvej jamici, v katero položi po štiri ali pet zama-
zano-belih, rjavo-pikastih jajec. V 14 dneh izvalč se
mladiči, ki zgodaj silijo iz gnezda.

Škrjanec živi ob črvih in žuželkah, hrani se pa
tudi sč semenjem. Sovražnikov ima dosti: podlasica,
dehor in jež zasledujejo njegova jajca ter zalezujejo
mladiče. Najhujši sovražnik pa mu je človek, ki ga
lovi zaradi okusnega mesa. S tem pa si človek dela
veliko škodo; kajti nobena ptica ne pobere po polju
toliko mrčesa kakor škrjanec.

78. Deček in ptica.

Ljubi deček, prosim te,
Phsti moje gnezdece!
Ptički notri so mladi,
Revni so in še nagi.

Revčekov usmili se
In ne bodi blizu tje;
Pela bom ti pesmico,
Če me vslišiš ptičico.

61

Ne preblizu, deček moj, Videl gnezdece bi rad
Strah bi bil pogled jim tvoj; Drobnih ptičkov deček mlad;
V strašili bi negodni A ker prosi ga tako,

Tvojih črnih se oči. On od daleč zre samb.

Starka v gnezdece zleti,

Da svoj mladi rod godi;

Dečku starka hvalo vč,

Da je vslišal prošnjo njč. T. J.

79. Martinček ali gaščarica.

Pomlad se bliža. Na prekopnjah že trobijo rumene
trobentice, tudi beli zvončki zvonč na čast bližajoči se
pomladi. Solnce sije prijazno in dobrodejno na zemljo
in nas vabi vun iz tesne hiše. Napotimo se proti staremu
gradu! Ko si tam pod zidom hočemo utrgati šopek
cvetic, zasumi nekaj v suhem listju pod našimi nogami.
Nebo tč se zganemo. Zagledamo pa pred seboj na kamenu
pčd dolgo živalco svetlih 0Č1, zleknjenega trupla in dol-
zega repka na štirih šibkih nožicah. Ko spoznamo ne¬
dolžnega martinčka,  sramujemo se skoraj svoje straš¬
ljivosti. Ujamemo si ga. Res se zvija in jezljh z mehkim,
razcepljenim jezičkom; vendar komaj čutimo drobne
zobke. Bolečina je manjša, nego ko bi nas pičil komar.

Kako je gladek, po vsem životu z luskami pokrit!
Obleka mu je lepo pisana, po hrbtu pa ima jasno-rjavo
progo. Z 6 b ima mnogo, a vendar je velik strašljivec.
Komaj da se loti kakega pajka, žužka ali črvička.

Martinček prebiva povsod na suhih in toplih me¬
stih, v razpokanih zidovjih, po grobljah, med kamenjem,
listjem in travo. Tu ima svojo luknjico, od katere se
nikdar ne upa daleč. V svojej hiši ždi o slabem vre¬
menu in prespi dolgo zimo. Ko nastane mrzlotno vreme,

62

zamaši si vhod v stanovanje, zaspi in otrpne. Spo¬
mladi se prebudi in izleze dremoten iz luknje. Na toplem
solncu je v malo urah zopet stari, živahni in okretni
martinček. Urno smuka od kamena do kamena. Pogo-
stoma izgubi rep; to je še sreča, da mu zraste drug.

Spomladi se martinček levi, to je, sleče staro,
oguljeno obleko in dobi novo.

Gaščarica znese po 5 do 10 okroglih, belih in
mehkih jajec v mah ali v kako mravljišče. V enem
mesecu se izležejo mladi ter so od prvega trenotka
prepuščeni sami sebi. Že prvi dan tekajo okoli in se
sploh obnašajo kakor stari.

Neveden in objesten človek po krivici preganja to
nedolžno živalco.

80. Rega.

Rega je po hrbtu jasno zelena, po trebuhu belkasta
žabica. Od očesa do zadnjih nog ji seza po boku rjava
proga. Pri regetanju se samcu napihne na grlu velik
mehur, za tako majhnega godca nespodobno veliko
orodje. Kratko, golo truplo stoji na štirih nogah; vsak
prstec se končh v ploščnato blazinico. S pomočjo teh
kepic se more žival oprijemati in skakati po prav glad¬
kih stvarčh.

Rega preživi vse poletje na grmovju, drevju ali
po travnikih: ondod se ji ni bati hudih sovražnic, ptic
plavaric. Skakljajoč po listju lovi muhe, metuljčke in
druge žuželke. Obtičč ji na jeziku kakor na limanici.
Z drevja se pogosto oglaša: rega, rega, rega! Najraje
poje zvečer, posebno pred dežjem in v soparini
pred kako nevihto. Zato veljd navadno za dobrega vre¬
menskega preroka. Pravijo, da sč svojim regljanjem dež
naznanja; vendar ji ni zmerom verjeti.

63

Jeseni zapusti listnate kraje, poišče si vodo in se za
zimo zakoplje v blato.

V vigredi se prebudi iz zimskega spanja, zleze
na suho in uživa dolgo pogrešano slast solnčnih žarkov.
Samice jamejo zdaj polagati mnogo jajec v vodo. Žabja
jajca so grahove debelosti; sluzna lupina oklepa črno
zrno. Iz jajčka izleze čudna, ribici podobna živalca.
Široke glavice se drži precej dolg repek, nog pa nima.
To črnemu podkovnemu žreblju enako živalco imenu¬
jemo paglavec.  Po stoječih vodah jih je včasih vse
polno. Po malem zrastejo p/iglavcu noge, najprej zadnje,
potem sprednje. Rep se krči in naposled popolnoma
izgine: žabica je gotova. Mlade rege zapuste vodo in
se razgubč po hostah ali pa splezajo na drevje.

Rego imajo ljudjč pogostoma v široki steklenici.
Notri vlijo malo vode, postavijo majhno lestvico in
kako zeleno bilko. V takej ječi živi rega po več let,,
ako ima le dosti živih muh.

81. Poletje.

Minila je prijetna pomlad, nastopa gorko poletje.
Nebo je čisto in jasno, vročina pritiska, solnce pripeka
od dneva do dneva huje. Žito na polju rumeni, črešnje
na vrtu rdeče, listje na drevju temni, cvetice na trati
obešajo glavice pod pekočimi žarki. Ljudjč in živali in
vsaka stvar rada počiva v senci košatega drevja. Več¬
krat neb6 otemni, bliska se in grmi, pohleven dež napoji
suhotno zemljo. Piš spet mine, burja potihne, vse lepše
raste in cvete in obeta obilo pridelka. Sč srpom in
vozom odrine kmet na polje, da spravi nebeški blago-
dar. Hvaležen obrne okč proti nebesom in se zahvali
za obilico nebeških darov.

Da bi le tudi seme, ki je vsajeno v vaša mlada
srca, doneslo obilo čvrstega in zdravega klasja!

64

82. Žitno klasje.

Neki kmet je šel sč svojim sinom Andrejčkorn na
polje pogledat, ali žito skoraj dozori.

„Oče, kako je to , 41  vpraša Andrejček, „da se ne¬
kaj klasja tako nizko k tlom pripogiba, nekatero pa
stoji tako lepo pokonci? Ali klasje, ki se pripogiba,
ni dobro? 4 '

Oče utrgajo dvoje klasov ter rečejo: „Glej! ta
klas, ki je bil ponižno pripognjen, je poln najlepšega
zrnja; ta pa, ki se je držal ošabno pokonci, je ves
snetljiv in prazen . 41

Kdor sam sebe povišuje,

Prazno glavo oznanjuje. Po K. šmid-u.

83. Na polju.

Po ravnem polju se sprehajam.

Ko žito mlado v klasje grč;

Vesel škrjanec žvrgolčva,

Eadostno bije mi sreč.

Na polju so cvetice krasne,

Po njih čebele med bero;

Nad mano pa nebd je jasno,

In solce sije mi ljubč.

Krog mene poje sladke pčsmi
Vesela druščina ljudi,

Ki z mano se poml&di nove
Iz vsega srca veseli.

Zarčs si lepa, pčmlad mila,

Al’, oj, le kratek tvoj je cvčt!

Ti komaj cvetje nam pokažeš,

Pa naglo nam ga vzameš spet!

Fr. Cimperman.

65

84. Vran ali krokar.

Krokar je naj večji izmed ptičev tega rodil. Ves je
črn. Perje se mn nekoliko izpreminja; kljun je izbočen
in močAn. Moder je in prekanjen, proti človeku pa
oprezen in nezaupen.

Živi po samotnih gozdih, brez družbe, vedno le
sam za sč. Le pozimi ga včasih glad prisili, da se
približa človeškemu stanovanju. Letati zna izvrstno; po
uro in uro plava po zraku, in ni opaziti, da bi genil
s perotnicama. Druge ptice ga ne trpč; vrane in kavke
ga celd srdito napadajo.

Krokar je škodljiva ptica. Razen mrhovine, miši
in razne golazni žrč ptiče in manjše četveronožce.
Lovci ga po pravici močno preganjajo kot najhujšega
sovražnika drobnih ptičev in divjačine.

Gnezdo si naredi na visokem drevesu ali na pečini,
Mladiči so nenasitni. Stara sta ves dan na lovu, da
zmoreta dosti hrane. Mladič iz gnezda vzet se hitro
udomači ter postane krotak in prav kratkočasen. Na¬
uči se posnemati razne glasove in celč besede izgovar¬
jati. Svetle reči krokar krade in odnaša.

8.5. Modri škorec.

Vročega poletja so se posušili vsi studenci in potoki.
Nikjer ni bilo kapljice vode. Ta velika nadloga zadene
tudi škorca. Žejen je bil, da je siromak že komaj dihal.
V tej velikej zadregi najde steklenico, v katerej je bilo
nekaj vode. Hitro vtakne kljun v steklenico; pa joj —
stekleničen vrat je preozek, škorec ne more s kljunom do
vode. Kaj mu je storiti? Steklenico je hotel preklju-
vati, pa steklo je pretrdo. Zdaj jo hoče prekucniti, pa

Drugo berilo. XI. 82fe. 5

66

steklenica je pretežka. — Kaj stori torej žejni škorec?
Vč si pomagati modra glavica. Peska nabira in drobnih
kamenčkov ter jili meče skozi ozko grlo v steklenico.
Kmalu ze začne voda vzdigovati više in više, kolikor
več kamenčkov pade v steklenico. Naposled se prikaže
voda pri stekleničnem vratu, in škorec se je napije.

86. Kanja.

Požrešne poljske in gozdne miši nimajo razen sove
hujšega sovražnika, ki bi jih znal tako trebiti, kakor
kanja. Ves dan kroži nad poljem, gozdom, ali pa
sedi sredi polja, bodi si na kakem drevesu, ali na
groblji ali pa na mejniku. Njeno bistro okd razgleda
vso okolico; njeno tanko uho ne presliši ničesa. Po¬
sebno rada preži na miši; zaradi tega ji po nekaterih
krajih pravijo tudi mišur. Lovi pa tudi kače ter cel6
strupenega gada ustrahuje in požrč. Kako pa navadno
človek plačuje kanji to dobro delo?

Ta koristna ujeda je zgoraj rjava, po prsih in po
trebuhu pa rjavo-lisasta, ali pa po dolgem progasta.
Rep je pepelast, kljun črnikast, nogi pa ste rumeni.
Gl Asi se skoro kakor mačka mijavkaje.

Kanja prebiva pri nas povsod na porobju večjih
gozdov in leta odtod na polje in senožeti. Gnezdo si
postavi v gozdu na visoko drevo.

87. Pastir.

Jaz sem gore sin,
Bivam vrh planin;
Ljubim svčbodo,
Dole in goro.

Solnce me budi,
Lipa me hladi,
Rožice ljubb
Meni tu cvet/).

67

Bele junčeke
Pasem sem ter tj e,
Ptičice z meno
Pesmice pojo!

Jačje vrh gorč
Bije mi sreč.

V mirnej bajtici
Spavam brez skrbi.

Tukaj dan in noč
Bivam vriskajoč:
Gora je moj dom,
Z&njo živel bom.

Lep je božji svet,
Gora mu je cvet;

Jaz sem gore sin,

Bivam vrh planin.

M. Vilhar.

88. Bezeg*.

Oče in sin sta na vrtu in trebita sadno drevje.
Med sadnimi drevesi je rastel tudi velik bezeg in sin
pravi očetu: „Posekajva ta bezeg, da bo drugo sadno
drevje bolje rastlo; čemu je ta grm tukaj? — Oče od-
majejo z glavo in pravijo: Bog v Aru j, da bi bezeg po¬
sekala ! To drevesce raste prav pohlevno, in če tudi ne
rodi sadja, kakor drugo sadno drevje, vendar nam mnogo
koristi. Vse od bezga: listje, cvetje, jagode in les je
veliko vredno. Neki zdravnik je rekel: Kadar greš mimo
bezga, odkrij se mu! Hotel je menda reči: Včruj ga,
ker ti mnogo koristi. Zelena kožica, ki jo ima bezeg
znotraj, in mlado listje ti pomaga, ako te glava boli
in je polagaš na čelo. Bezgovo cvetje daje dober čaj
ali kuhano vodo v takih boleznih, ki pridejo po pre-
hlajenju, ker se po njem človek spoti. Iz bezgovih
jagod se napravi vkuhan sok, ki je prav dobro zdravilo
v mnogih boleznih. Mlado bezgovo cvetje je ocvrto
z jajci dobra jed. Sč sokom bezgovih jagod rdečijo vino.
Nekateri delajo iz bezgovih jagod prav dobro pijačo.

„Nisem vedel / 1  pravi sin, „da je bezeg tako ko¬
ristno drevesce: odsehdob ga bodem bolje čislal in
tudi bolje oskrboval, da bode prav lepč rastlo.

5 *

68

89. Lepi hrast.

Pod košatim hrastom je neko nedeljo sedel kmet
sč svojim sinkom. Trije praznično oblečeni možjč pri¬
dejo po cesti ter se približajo hrastu.

Tu obstojč čudeč se velikanskemu drevesu. Prvi
reče: „To je zarčs lep hrast! Da bi se dal v oglje
sežgati, mnogo bi se moglo izkupiti iz njega . 11

„Prav praviš, ogljar , 11  reče mu kmet.

Drugi vzklikne: „Ko bi imel skorjo od tega dre¬
vesa, lahko bi si napravil obilo čresla.‘ £

Kmet reče: „Res je sicer, kar ti meniš, stroj  ar.
Ako bi pa drevesu olupil skorjo, moralo bi se posušiti.
Skoda bi ga bilo ! 11

Tretji govori: „Kako je hrast poln čvrstih plodov!
Kako bi se tl prilegli mojim prašičem! Kako bi jim
šel ta žir v slast ! 11

Kmet pravi: „Kadar želod dozori, pridi po njega,
mesar;  lahko se zmeniva . 11

Ko so bili možjč odšli, vpraša sinek očeta: „Oče,
ali že delj časa poznate tč možč ? 11

Oče odgovorč: „Danes sem jih videl prvikrat/ —
„Kako pa veste, da je prvi ogljar, drugi strojar, tretji
pa mesar ? 11  vpraša deček. „Saj se jim ne poznA po
prazničnej obleki . 11

Oče velč: „Po obleki jih res nisem spoznal, dobro
pa po njih govorjenju. Vsakdo rad govori o tem, s čirnur

se bavi; najraje pa o tem, česar mu je polno sreč . 11

Po K. Šmid-u.

90. Vode.

Voda je velik dar božji. Kako okrepčA in oživi
žejnega človeka! Z vodo si kuhamo jedila; z vodo se
umivamo, kopamo, peremo; voda nas tudi ozdravlja

69

mnogih bolezni. Z vodo belimo platno, z vodo gasimo
ogenj; z vodo zalivamo vrte, da nam rasto zelišča:
voda nam goni mline ter nosi plave in ladje. Zato se
ljudje tam naseljavajo, koder je dovolj vode. V vodi
živi brez števila živali, največjih in najmanjših. Čista
voda je prozorna kakor steklo. Čista voda nima nika¬
kršnega okusa, niti duha; ona je tudi brezbarvna.
Kadar se voda segreje, izpremem se v soparo. Sopara
je lahka ter se vzdiguje kvišku; iz sopdr se v hlad-
nejšej višini naredč oblaki.

O mrazu zledenč vse male vode; izvirki in stu¬
denci ne zmrznejo, ker priteka njihova voda iz globo¬
čine; v globočini pa je kakor v kleti topleje.

Snežnica in dežnica se po malem izgublja v rahlo
zemljo. Tu in tam se je nabere toliko, da zopet odteka
iz zemlje. Takej izpod zemlje izvirajočej vodi se pravi
studenec,  vrelec ali vir. Ali ste že slišali o zdravilnih
vrelcih ali toplicah?  Studenci se zbirajo v potoke,
ti pa v reke ter veletoke. Po manj  ali bolj globokih
strugah  podč svoje valove proti morju  ali v kako
jčzero.

Kjer se voda izteka v kakovo drugo reko, v jezero,
v morje, tam je njen izliv.

Morska voda je slana.

V mlakah, ribnikih, močvirjih in jezerih imamo
stoječo  vodo.

91. Postrv.

Ob bistrem potoku se otroci igrajo in gledajo ribe,
ki po vodi švigajo sem ter tjk. Glej! zdaj se je riba
pognala iznad vodč ter hlastnila po muhi.

Ta riba je bila postrv.  Kako je lepa! Luske se ji
bliščč kakor srebro. Po hrbtu je zelenkasta, po strančh

70

rumenkasta, spodaj pa bela. Ob straneh je posuta z mno ¬
gimi rdečimi ali črnikastimi pičicami.

Postrv ima osem plavut in močno zobovje. Hrani
se z vodnimi žužki in z muhami; včasih pa zgrabi
tudi kako manjšo ribico.

Po godu so jej samo mrzle, bistre studenčine in
hitro tekoči gorski potoki. Čim bolj je voda senčnata,
tem temnejša tudi prihaja postrv.

Ona dobro vidi in tanko sliši; zato jo je težko ujeti.

Zaradi okusnega mesa se drago plačuje.

92. Ščuka.

Ščuka se povsod udomači. Lužaste vode jej ugajajo
tako, kakor bistre reke in jezera. Plava jako spretno.
Kakor puščica šviga po vodi, vedno na plen prežčč.
V požrešnosti prekosi vse sladkovodne ribe. Kar je
volk na suhem, to je ščuka v vodi — nenasitna roparica.
Slastno žrč vse, kar se d& ujeti: žabe, miši, kače, ribe,
še druge ščuke pred njo niso varne. Celč za kopajočim
se človekom je že hlastnila.

Ena sama velika ščuka napravi v ribniku, zlasti
med krapi, veliko škodo. Zat6 hranijo ščuke v posebnih
ribnikih. Dorastla ščuka je včasih po 1 —V k vri  dolga
in 20—25 leg  težka. Njeno meso se jako ceni.

93. Jesen.

Žito na polju je požeto. Hruške, jabolka in drugo
sadje je dozorelo. Kosci kosijo in spravljajo otavo.
Pridni gospodarji sejejo ozimino. Planšarji ženč živino
s planin in rovt. Po vinskih goricah se razlega veselo
petje trgačev. Po skrivnih stezah lazi lovec za brez-

71

skrbno divjačino. Lastovke in druge selivke jemljejo od
nas slovo ter se napravljajo v toplejše kraje. Mrzla
sapa brije po strniščo. Slana pobeli hribe in doline;
drevje, se osiplje; spravljajo se zadnji pridelki. Vse
življenje potihne v naravi; vsaka pridna stvar se je
oskrbela za zimo.

Ne mudi se, človek, niti ti: tndi tebi se prej ali
slej približa zima tvojega življenja.

94. Zajec.

Ako greš zveččr, ko je vse tiho in mirno, na polje,
videl boš boječega zajca. Postčj malo in opaziij tega
n  strahopetcaL Prepričaš se, da vendar ni tako nenmen,

* ■ L  . , , , , . ’

/W  kakor se misli o njem. ±5og mu je dal dolge m urne
noge, da se hitro umakne vsakej nevarnosti, ki mu
preti. Najmanjši šum, ako le martinček ali kaka miška
švigne po suhem listju, zapodi ga v beg, da brusi petč,
kakor bi ga sam veter nesel. Zato tudi jesčni iz gozda
rad pobegne na polje, da ga padajoče listje preveč ne
straši. Malokatera žival se more ponašati s tako tankim
sluhom kakor zajec; pa tudi še dosti dobro voha,
samo vid mu nič kaj posebno ne služi. V hrib teče
bolje nego s hriba; v nevarnosti gre tndi v vodo in
prav dobro plava.

Med divjačino je zajec najbolj znana žival; lovci
ga hudo preganjajo. Kadar mu gre za kožo, je oprezen
in prekanjen, kakor malokatera druga žival. On
namreč nikoli ne beži pred sovražnikom naravnost
v svoje ležišče, temveč teče nekaj časa dalje, potlej
skače sem ter tja na desno in na levo; naposled skoči
z velikim skokom v kotlino. V begu rad postojl,
potreplje z nogo, ogledava se za sovražnikom, postavi
se tudi na zadnje noge in prevrača ušesa. Večkrat

72

se prav trdo pi’ihuli k zemlji, pusti pse in lovce
mimo ter tako prekani svoje preganjavce. Ako ga
človek dobi živega v roke, grize in praska, brca in
veka, kakor majhno dete. Deževnega in sneženega vre¬
mena zajci nimajo radi; o lepem vremenu se pa igrajo
med seboj.

Zajci se hitro plodč in zato včasih škodo delajo.
Zajka ima po štirikrat na leto mlade. Mladici takčj
izpregledajo in potem ves čas svojega življenja ne zapro
oči, tudi ne, kadar spč.

Na mlade zajčke preži mačka, kuna, podl&sica, pes,
volk, orel, sova in tudi krokar; celo stari zajec daje
mladičem zaušnice in jih često neusmiljeno naklesti.
Zajčje mesd je jako tečno in okusno. Iz dlake delajo
klobuke, iz kož strojijo tanko usnje.

95. Srna.

Brna je kaj brhka in ljubezniva. Milo jo je gledati,
kakor koli se gane, naj stoji ali leži, naj muli travo,
naj se plaho ozira ali na urnih nogah beži v goščavo.

Srna je blizu kozje velikosti. Tanke in visoke noge
nosijo lepo zrastlo truplo. Malo glavico oživljajo velike,
prijazne oči. Srnjaku dobro pristoji kratko, rogovilasto
rogovje. Gosta in kratka dlaka se menja, kakor nanese
letni čas: poleti je rjava, pozimi sivkasta, na trebuhu
zmerom jasnejša. Mlade srne so lisaste.

Hitra je kakor strela. Predrzno skače črez široke rove
in prek visokih plotov; spretno se spenja po strmem
skalovju.

Srna prebiva pri nas po vseh večjih gozdih, vendar
mnogo rajše po listnatih nego po jelovih ; tudi ji je gora
milejša od ravnine. Poleti se pase po višavah, kjer

73

izbira mlada in sočna zelišča in brstje; na zimo pa
se omika v nižave. Nizki, močvirnati kraji ji ne ugajajo.

Srna je vesela, družna žival; navadno vodi srnjak
svojo rodovino, namreč dve ali tri srne sč zadnjimi mla¬
diči. Mlade so prav prijetne in krotke. Človeka se takč
privadijo, da več ne gredč od njega. Srnjak pa na¬
vadno ostane divji, držo vit in potuhnjen.

Sme streljajo zaradi mesd, kože, dlake in rogov.
Tudi volkovi, divje mačke, risi, lisice in celč kune jih
davijo in koljejo.

96. Krompir.

Ni ga menda med ljudmi človeka, ki bi ne poznal
krompirja. Vsak ga pozn& in čisla, naj ga že imenuje
krompir, koritu ali podzemljico. Krompir je kruh
ubogim, pa tudi gospoda ga jč rada.

Korun raste povsod, kjer koli je obnebje vsaj ne¬
koliko ugodno; le zgodnji mraz mu škoduje.

On raste skoro v vsakej zemlji, najljubša pa mu
je glinasta. Posebno obilo rodi na novinah in na
požganem mahovju.

Sadč pa ali celi krompir ali kosce. Prideluje se
tudi iz semena, ki se nahaja v jagodah na deblu vi¬
sečih; vendar je posevanje počasno in nezanesljivo.

Krompir ima zdaj bel, zdaj rdečkast, včasih mo¬
drikast cvet; tudi gomolj je različne barve.

Kadar zraste do pedi, treba ga je osipati. Meseca
julija dozori zgodnji krompir. Nezreli škoduje zdravju.
Na velem zelišču se spoznd, da je čas izkopati ga. Po
nekod ga izorjejo z oralom, po drugod ga kopljejo
z motiko. Otroci pa pomagajo pobirati. Že na njivi se
razmeče po velikosti in barvi, nabere v vreče ter izvozi
domdv.

74

Ko je suh, spravlja se v kleti, da ne zmrzne pozimi.
Korun je ljudem in živini v živež; napravlja pa se iz
njega tudi žganje, škrob ali močič i. t. d.

Odkar se sadi ta prekoristni gomolj, še ni bilo
nikoli v vsej Evropi naenkrat lakote.

97. Mali.

Tam iz razpoklin mogočnega skalovja, izpod ka¬
terega šumljž bister potoček, dvigajo se majhne, zelene
rastline. Sicer so brez cvetja, vendar imajo še pravo
listje. Imenujemo jih mah.

Mah brani skalovite gozde pekočega solnca in silnih
vetrov. Ako bi mah ne pokrival visokih gor, kmalu
bi se popolnem izsušile, in nič zelenega hi se ne vi¬
delo na njih. Kakor morska goba, tako se mah napije
mokrote iz podnebja, da potem napaja ž njo druge
rastline. Mah ne raste posamezno, ampak v velikih,
gostih rušah in blazinah skupaj. Mah najdeš povsod,
posebno po mrzlejih krajih in po visokih gorah, po
vlažnih, senčnatih gozdih in kraj potokov. Še celč po
zidovju, po strehah, po drevju i. t. d. raste mah.

Če tudi je prav majhna in neznatna rastlina, vendar
ni brez vse koristi. Ne samo to, da je potreben za
ohranjenje vlage, za narejanje prsti in šote, rabimo ga
tudi za nasteljo, za mehka ležišča in blazine. Z mahom
mašimo razpoke pri oknih, na čolnih in ladjah.

Po travnikih in po drevju pa mah škodo dela;
zat6 ga moramo tam trebiti.

98. Drobtine.

Plčsen ni nič drugega, nego mnogo združenih gobic,
ki se kot belkast ali črno-zelenkast prah po malem
prijemljejo kruha, sira, lesa, zidovja in drugih stvari.

75

Drevesna goba raste po starem drevju, najČešče
na votlih vrbah; kuha se v lugu, potlej pa stolče.
Tobakarji jo rabijo, da si ž njo krešejo ogenj. Dobra
je tudi za rane, da se kri ustavi.

99. Zima.

Drevje je izgubilo svojo lepoto in stoji golo. Drobni
ptiči so utihnili; mnogo jih je odletelo v tuje kraje.
Nekatere živali spč, drugim je zrastla bolj gosta odeja.
Vse je žalostno in tiho. Sneg pokriva široko zemljo,
ostri vetrovi brijejo, vode zmrzujejo. Solnce pozno vzhaja
in zgodaj zahaja. Kmet dela in popravlja orodje, seka
les in cepi drva; predice sučejo kolovrate; stari ljudje
in otroci pa sedč za pečjč. Narava počiva in nabira
novih moči za prihodnjo pomlad. Zima pa ima tudi
svoje posebno veselje.

Otroci! naglo vam teče zlati čas prijetnih mladih
dni. Hitro vam mine dan, mesec, mine vam leto za letom.

Naj vam mladost ne izgine brez dobička v morje
neskončne večnosti!

100. Jež in lisica.

Bila je huda zima, da je drevje pokalo. Vsaka zver
se stiska v svoj koteč. Medved počiva v svojem brlogu,
zajec čepi pod grmom, in lisica v votlini obira kosti,
ki si jih je nanosila od daleč; le ubogi jež sč svojo
bodečo suknjo ne more dobiti strehe. Vsakdo se ga boji.

Ves zmrzel prileze lisici na prag in prelepo prosi,
naj ga vzame pod streho, da ga ne bode velicega mraza
konec. „Hodi le dalje / 1  veli lisica, „bila bi nama
luknja pretesna; poišči si lepšega prostora / 1  — ,,Imejte
usmiljenje, dobra mamka ! 11  pravi jež, „ne bom vam delal
nobene nadlege. Lepo mirno se stisnem v koteč, pa

76

bom tiho dihal, da bom le na toplem; saj vidite, da sem
strehe potreben. Rad bom storil, kar koli mi porečete/ 1

Lisica, če tudi sama zvita, d& se preprositi in
vzame ježa pod streho. Nekoliko dni sta se dobro
imela; bil jima je kratek čas. Ko se pa jež privadi
svojega prebivališča, začne se iztezati in drezati ubogo
lisico sč svojo trnjevo kožo. Lisica mu očita: „Ali ne
veš, kaj si mi obetal ? u  Jež se pa le izteza in lisico
zbada, rekoč: „Starka! če ti ni prav, pa idi drugam!
Lisica se umika, dokler more; poslednjič pobegne, jež
si pa OSVojI VSO luknjo. A. M. Slomšek.

101. Smreka.

Smreka je pri nas najvišje drevo; zraste do 38 m
visoko in ima deblo, ki je do 15 dm  debelo. Takih je
pa malo, ker se smreke navadno že poprej posekajo.
Smrekove korenine ne sezajo globoko v zemljo, pa se
tudi ne razprostirajo tako na široko, kakor hrastove
ali bukove; zatč pa tudi vetrovi lažje podirajo smreko.
Deblo je valjasto in ravno, lub pa hrapav; listi so
iglasti in vedno zeleni. Cveti so neznatni; seme je
v češarkih. Smreka je jako koristno drevo; daje nam
dober les, pa tudi drva za kurjavo.

Smreka pa je, kakor jelovo drevje sploh, koristna
še v drugem oziru. Dobivamo namreč od nje trpentin,
trpentinovo olje, peglo, smolo, smolnjak in lesno volno.
Lub rabijo strojarji.

102. Železo.

Železo je najkoristniša kovina. Hvala Bogu, da je
naša Avstrija ž njim tako bogata, kakor skoro nobena
druga država. Najbolj se z železno rudo  ponašate
štajerska in koroška dežela.

77

Železno rudo kopljejo iz zemlje ter jo v plavžih
v strašnem ognju raztopi in očistijo razne primesi.
Železo, kakršno priteče iz plavža, je lito železo.
Trdo je in krhko; ne dh se variti in raztezati. Vendar
je za marsikatero rabo; iz njega ulivajo peči, cevi,
krogle i. t. d.

Lito železo se zopet razbčli v ognju in potem dene
pod klhdivo; zdaj postane thko, kakršno rabi kovačem
in ključalničarjem. Kovaško  železo je varivo in kovno;
raztegneš ga tudi v tanko pločevino in v žico (zvež).

Iz litega kakor iz kovaškega železa se napravlja
trdo jeklo,  ki se rabi jako različno. Iz jekla so
sekire, kose, srpi, noži, sploh rezila.

103. Kuhinjska sol.

Kuhinjska sol se dobiva v našem cesarstvu v ne¬
izmerno velikih zalogah. Dobiva se popolnoma čista
v podobi trdega khmena, ki ga kopljejo in lomijo
rudokopi kakor khko drugo rudo. Ta je k 4 m e n a
sol.  Včasi je pa mešana z glino in drugimi zemljinami;
takrat jo je treba raztopiti v vodi. V ta namen izkopljejo
v solnatem rudniku velike prostore, v katere se napelje
sladka voda, ki raztaplja sol v sebi, glina se pa na dno
sesčda. Ta voda, ki se je nasitila sč solj6, imenuje se
slanica (slana voda), ki se mora odločiti od soli.

Da se voda od soli odloči in da se dobi trda,
suha sol, treba je posebnih naprav, ki se imenujejo
soline.  V solinah se voda slanica izpusti v velike
železne in plbsko izdelane ponve. Pod ponvami se
potem kuri toliko časa, da voda zavrč in izpuhti, ter
na dnu ostane sama sol. Izvarjeno sol vzamejo iz ponev,
očistijo jo, naredč v kosove in denejo v zelč zakurjene
sobe, da se osuši.

78

Ali ne samo v zemlji, tudi iz morske vode se do¬
biva sol. Na nizkih in vročih morskih bregovih se
napelje slana morska voda v plitve, ravne in široke
jame, ki se imenujejo gredice. Vsled solnčne gorkote
in gorkih vetrov izpuhteva voda, sol pa se sesčda na
dno. Ko vsa voda izpuhti, napelje se druga, in to se
ponavlja po več tednov, včasih tudi po več mesecev,
dokler debela solnata skorja ne pokrije gredic. Ta sol
se imenuje morska  sol in ni nikoli tako čista,
kakor 6na, ki se dobiva iz solin.

Znano je vsem, da se sol rabi v kuhinji. Sol dela
jedi okusne ter brani, da meso ne zad&hne in se ne
izpridi. Neslane jedi se težko prebavijo. Sol brani živino
marsikaterih bolezni. Zato je dajemo lizati zlasti pre-
žvekovavkam. iz „Vrtc“-a.

104. Zlato.

Zlato je najplemenitejša, najlepša in najdražja
kovina. Barve je rumene; zmerom se blišči, nobena
rjh se ga ne prime. Dobiva se čisto ali v večjih kosovih
ali v drobnem zrnju. Nahaja se pa tudi kakor pesek in
prah v različnem kamenju. Kadar tako kamenje razpade,
pride zlato v reke in potoke, iz teh pa o povodnji
s peskom na suho zemljo.

Porazdeljeno je po vseh delih s vet A; nikjer pa se
ne najde v posebnej obilnosti. Zatč ima med vsemi
kovinami najvišjo ceno. Košček zlata, kolikršen je
krajcar, d4 se s kladivom raztolči v tako široke in tanke
ploščice, da ž njimi lahko pokriješ po več tisoč krajcarjev.

Ker je tako mehko, zatč se nikdar ne izdeluje
čisto. Vselej se mu primeša nekoliko srebra ali bakra.
Iz zlata se kuje tudi denar, ki se zove pri nas cekin.
Zlatarji napravljajo iz zlata različne stvari, posebno
prstane, uhane, verižice i. t,. d.

79

Kadar hočejo naš presvetli cesar koga posebno
odlikovati za njegove zasluge, podeli mu zlat križec,
zlato svetinjo ali zvezdo. Odlikovanec nosi to znamenje
na prsih, viseče ob zlatej verižici ali pisanem traku.

105. Petrolej ali kameno olje.

Mnogi kraji naše zemlje so napojeni z neko oljnato
tekočino. Ako se na takih krajih izkopljejo globoke
jame v podobi naših vodnjakov, nabere se v njih dosti te
oljnate tekočine; lahko se potem zajema s kako posodo.

Ta tekočina plava na vodi kakor olje; ne d k  se
pomešati ž njo. če jo prižgemo, gori sč sajevim pla¬
menom razširjaje neki poseben, neprijeten duh. Plamen
je bolj ali manj rumene ali rjavkaste svetlobe. To čudno
oljnato tekočino imenujemo k&meno olj e ali petrolej.

Dandanes se tudi v našem cesarstvu pridobiva
mnogo petrčleja. čisto kameno olje rabimo za navadno
svečavo, tam pa tam tudi za kurjavo. Ker se petrolej
rad vname, treba je ž njim zelč previdno ravnati.

106. Baker ali kotlovina.

Naši krajcarji in vinarji so iz bakra  ali kotlo-
vine. Baker ali kotlovina je kovina lepo rdeče barve.
Polirana kotlovina dobi svetlejšo barvo, kar vidite na
osnaženih kotlih in ponvah, katere kotlar izdeluje.
Rdeči baker orumeni, kadar se stopi z nekaterimi
drugimi kovinami. To se vidi pri medi, ki je zmes iz
bakra in cinka.  Rdečkasta mčd se imenuje tombak.
Barve je skoro take kakor zlato; marsikateri nevednež
se je že opeharil kupivši mčd za zlato.

Mčd se mnogo bolj rabi kot čisti baker. Iz medi
se narejajo gumbi, okovi, različne posode, svečniki in
druge stvari.

80

Ako se baker zmeša s činom, dobimo bron.  Iz
brona lijb zvonarji zvonove; kolikor bolje zna zvonar
pomešati obe kovini, toliko čistejši glas imajo zvonovi.

Pri bakrenih in medenih posodah je treba največje
previdnosti. Če pride na take posode kislina, naredi se
na njih zeleni volk,  ki je hud strup. Zatč je bakrena
kuhinjska posoda pocinjena.

Tudi zelena in modra barva na lesenih igračah je
večkrat pomešana sč zelenim volkom in zatč strupena.
Otroci, ki so nosili take igrače v usta ali lizali jih,
zboleli so večkrat nevarno, nekateri pa so celč pomrli.
Votlo v turnu
Klenka bron,

Smrtno pesem
Poje zvon;

Žalostno z glasovi tčrni
Popotnika na zadnji cesti spremi.

107. Kmet.

1. Ko pomlad se bliža,
Jaz vrtec gradim,

In orjem in sčjem
In trsje sadim.

2. Poleti koščvam
Planine, doli,

In srpe bruševam,

Ko žito zori.

3. V jeseni gozd&rim,
Otavo kosim,

Pšenico omlatim

In grozdje mastim.

4. Pozimi počivam,
Napregam sani,

Orodje popravljam,

Da sneg mi skopni

5.  Ves teden se trudim
In gibljem rokč,

V nedeljo hladim si
Glavico, sreč.

M. Vilhar.

- 81

Mio in zemlja.

108. Solnce.

Ti, morjč svetlobe,
Vojvoda zemlji!
Nas morč tesnobe
In meglč temnč.

Komaj zarja zlata
Jutro prebudi,

Skoz nebeška vrata
G6r vrhč zlati.

Srca vsa odpira
Plameneč oltar;

Kjer tvoj žar umira,
Vsahne zemlje dar.

Ti nam vinske trte
Zbriš ljubo slast,

S sadjem polniš vrte,
Rožam daješ rast.

Sin nebeške luči,

Luno razsvetliš;

Vedno, vedno liči,

Komu v čast goriš. M. Kastelec.

109. Strani neba.

Neko jasno poletno jutro napbtijo se učitelj sč
svojim sinom Francetom zgodaj na bližnjo goro. Počasi
stopata od vznožja  po strmem pobočju  do vrha.
Ko stopita na vrhunec,  vzklikne France od veselja in
pravi: „0h, oče, tukaj je lepo; kako daleč se vidi na
vse kraje! 11  Oče odgovorč: „Res lep je razgled!

Razširja se pred nama vsa ravnina s čednimi vasmi in
trgi, sč zelenimi vrti in žitnim poljem. 11

Drugo berilo. XI. 823.

6

82

„Poglejte, oče, kako lepo tam solnce vzhaja! 14  Oče
pritrdijo, rekoč: „Zarčs veličastno je priplavalo izza
sinjih gor. Poglej okoli in okoli! Bazprostira se pred
nama vsa krajina tja do daljnega pogorja, ki nebo
meji. Okrožje, katero moremo pregledati, je obzor ali
horizont.  Na višjej gori bi se videlo še dalje okoli,
obzor bi bil še večji. — Poglej solnce! Više in više se
vzdiguje nad obzorjem, kjer sva ga najprej zagledala.
Opoldne bo stalo najviše. Potem pa se nagne ter
zveččr skrije pod horizont. Ne vidimo ga več; zašlo
je. Stran neba, kjer solnce vzhaja, zove se vzhod ali
jutro;  nasprotnej strani, kjer solnce zahaja, pravi se
z Ah o d ali večer.  Strani, kjer solnce stoji opoldne,
pravimo jug ali poldan;  jugu nasprotno stran, kamor
je opoldne senca obrnjena, imenujemo sever ali pol¬
noč. Vzhod, zahod, jug in sever  so Štiri glavne
strani svetA ali neb A. 41

Tako so poučevali oče učitelj svojega sina.

Otroci, obrnite se proti vzliodu! Katera stran sveta je za vami,
katera na desno, katera na levo? — Katera stena šolske izbe je proti
jugu obrnjena, katera proti zahodu? Na kateri strani šole je cerkev,
bližnja vas?

(Mnogovrstne vsye.)

110 .

Na g6ro, na gdro,

Na strme vrhč!

Tja kliče in miče
In vabi sreč.

Na gori cvetice
Najzalše cvetč,

In ptice preljube
Naj slajše pojo.

Na goro.

Na gori nad rnAno
Oblaki visč;

Nad mAno višave
Bliščijo vedrč.

Na svčbodnej gori
Ni zemskih nadlčg;
Nad mAno, pod mAno,
Krog mene je Bog.

83

Torej le na goro,

Na strme vrh6!

Tja klice in mi če

In vabi sreč. M. Vilhar.

111. Dan in noč.

Ko dan se zaznava,

Danica priplava,

Se sliši zvonjenje
Orez hribe, črez plan:

Zvonovi, zvonite,

Na delo budite!

Ker naše življenje
Le kratek je dan.

Dani se: stvari se prikazujejo iz teme. Na vzhodu
se nebo žari in oznanja solnčni prihod. Mesec in
zvezde obledevajo. Solnce premaguje jutrnji mrak.
Gore se že zlatijo. Tudi gozdni robovi so že raz¬
svetljeni. Poslednjič solnčna svetloba prisveti tudi
v dolino. Jutro  je.

Kdor hoče živeti
In srečo imeti,

Naj dela veselo,

Pa moli naj vmes:

Zvonovi, zvonite,

K molitvi vabite!

Ker prazno je delo
Brez sreče z nebes.

Pred poldnem  se solnce vedno više in više
pomika; opoldne  stoji najviše in je prehodilo polo¬
vico svojega pota.

6 +

84

Popoldne se solnce pomika proti zahodu; zvečer
pa zahaja. Skriva se za gozde in gore. Žarki prihajajo
slabejši in slabejši. Ko solnce zajde v zatbn, postane
večerni mrak,  kateri se umakne temnej noči.

Ko človek se upeha,

Trpljenje mu neha,

Ga delopust vabi,

Veččr ga hladi:

Zvonovi, zvonite,

Nedeljo znanite!

Gospod ne pozabi,

Plačilo deli.

Ponoči počivajo ljudjč in živali. Kadar mine
prva polovica noči, je polnoči.

Oh! naglo nas mine
Vet trud, bolečine;

Utrujen se uleže
Na pare trpin:

Zvonovi, zvonite,

Domii ga spremite!

Gre z dela in teže
Adamovi sin.

Čas od polnoči do polnoči imenujemo en dan.
Delimo ga na 24 ur. Od polnoči do poldneva štejemo
12 ur, od poldneva do polnoči pa zopet 12 ur. Ura
ima 60 minut.

Koliko ur in minut je minilo, kažejo nam ure.
Ure so žepne, stenske in stolpne. Dva kazavca se
neprenehoma premikata na kazalu. Manjši kaže ure,
večji pa minute: manjši se v enej uri prestavi od
številke do številke, večji pa v enej uri pride okoli in


okoli. Kadar bije ura, kaže večji kazavec ravno na 12.
Solncne  ure  imajo le en kazavec.

Hitro, hitro mine čas,

Oh, ne bo ga več pri nas.

112. Lahko noč.

Svetlo solnce se je skrilo, Ptičice in vsa živina,
Vse na svetu potihnilo; Gospodarji in družina,
Vse odeva tiha noč, Vse počitka željno je,

Da zaspati nam je moč’. Tiha noč zaziblje vse.

Svetle zvezdice gorijo,
Tam na nebu se bliščijo,
Kakor bi nas angelci
Dol iz raja gledali.

Moja glav’ca je zaspana.
Moja postelj’ca postlana;
Ljubi angel, varuh moj,
Mene varuj ti nocoj!

Jutri hočem zgodaj vstati,
Nočem zarje zaležati.

Bog mi svojo daj pomoč!
Oče! mati! lahko noč!

113. Letni časi.

Pomlad mila odklenila svoj veseli nam je raj;

Cvetje klije, radost sije, zeleni že vrt in gaj.

Zdaj le hiti vence viti, o mladina! zdaj je čas;

Dan zbeguje, cvet vsehnjuje, kmalu mine rožni kras.
Zraven tudi ne zannidi poiskati dušni sad!

Pomlad ide, zopet pride, — le enkrht je človek mlad.

Minila je zima, prišla je lepa pomlad.  Noči se
krajšajo, dnevi se daljšajo. Dne 21. marcija vzhaja
solnce zjutraj ob šestih in zahaja zveččr ob šestih. Sije
torej 12 ur. Dan in noč sta enako dolga: pomlad
se začne.  Od dne do dne se solnce vzdiguje više
na nebu: noči so krajše od dnevov. Toplota raste.

86

Vroče je, vroče,
čelo kipi;

Solnce pekoče,

Zemlja reži.

Za plugom orač omaguje,

Na cesti popotnik zdihuje.

Dne 21. junija se začne poletje.  Takrat vzhaja
solnce zjutraj oh Štirih, zahaja pa zvečer ob osmih.
Dan je najdaljši, noč najkrajša. Sledeči dnevi se zopet
krčijo: toplota še ne pojema.

Kako si otožno, jesensko nebč!

Pod taboj vse hira,

Vse vene, umira;

Življenje jemlje slovb.

Hrip&vi

Žrj&vi

Visoko kričč,

Na južno letč.

Začetek jeseni  je 21. septembra. Solnce nam
vzhaja ravno tam, kjer je vzišlo 21. marcija; dan in
noč sta zopet enako dolga.

Dnevi se zmerom bolj krajšajo, noči pa daljšajo.
Solnce se ne vzdiguje več tako visoko, kakor poleti;
zatč je tudi jeseni bolj hladno.

Žarki nebeški! vi ste obledeli,

Zgiibili svojo ognjeno ste moč.

V ledu utrinja se mesec prebeli;

Zvezde gorijo, pa mrzla je noč.

Zima  se začne 21. decembra. Takrat imamo naj¬
daljšo noč. Solnce vzhaja šele ob osmih, zahaja pa že
ob štirih. Noč je dolga 16 ur, dan pa le 8 ur. Kmalu

87

pa se dnevi zopet daljšajo, dokler ni dan enako dolg
z nočjč. Kdaj se zgodi to?

Pozimi padajo solnčni žarki poševno na zemljo;
zatč je zima najmrzlejši letni čas.

114. Uganka.

Vsako leto grej o sestre križem svet;
Vsaka daje božjih darov mimogrčd:
Prva sestra lahke nožiče im&,

V zelen plašč zavita dosti cvetja d/i.
Druga prisopiha, vroče se poti,

K6so nam ponuja, tudi srp moli.

Tretja sadja v jerbasih prinaša nam,
Brente polne grozdja, polni vinski hram.

V kožuh zadnja sestra je ogrnjena,

Ima rokavice, v peč zaljubljena.

Kdo ugane štirih sester teh imč?

Kdor jih ne ugane, on res malo vč.

115. Nevihta.

Dan je soparen. Solnce pripeka na vse stvari in
hoče posušiti vse rožice na polju. Nobena s&pica ne
pihlja, nobena ptica ne žvrgoll v senčnem grmiču —
tesna tihota je povsod. Cvetice obešajo veneče glavice
in ginejo v smrtnih težavah.

Zdaj se privlečejo v soparni zrak temne megle in
se združijo v sivočrn oblak, ki preti s hudo nesrečo.
Iz jeznega obraza mu švigajo bliski, grom bobni, oblak
vrešči in vrč. Že padajo debele, težke kaplje; vse beži
pred ploho. Toča poka po strehah. Molitev, jok in stok

88

je Slišati v vsakej hiši, na vsakem pragu. Ni dolgo, in
ves kraj je zagrnjen z belim mrtvaškim prtom.

Ves up je splaval kmetu po vodi; vendar obrne
svoje misli proti Bogu in pravi: „Bog je dal, Bog je
vzel, njegovo imč hvalimo vekomaj / 1

A. Janežič.

116. Strela.

Bil je vroč poleten dan. Ko pride Janezek iz šole,
pošljejo ga mati z malo južino k očetu, ki so orali na
polju. Pa kmalu se je jelo napravljati k hudemu
vremenu. Nebo je zatemnelo. Sliši se od daleč bučeče
grmenje; debele kaplje že padajo. Oče velijo sinu:
„Stopi pod oni-le hrast; hitro bo konec nevihte/'
A nevihta prihaja vedno silnejša; ulije se kakor iz
kabla. Tudi oče pustč konje in gi-edd pod hrastovo
streho. Blisk in grom pa splaši konje, da so kot besni
zdirjali po polju. Oče skočijo izpod hrasta za konji, in
tudi deček steče za njimi. Komaj pa sta bila ob& kakih
dvajset korakov od drevesa, udari strela v hrast ter ga
razkolje od vrha do tal. Oče in sin padeta omamljena
na tla; toda kmalu se zopet zavesta.

Oteta sta bila nagle in strašne smrti.

117. Zvezde.

Tukaj gori se neznani, Svetla cesta je razpeta

Vel’ki sveti sučejo; Črez neskončni neba zid;

Z lučjo solnca so obdani, Tam se vozi čast Očeta,
Krogla pota tekajo; Vodi pote zvezdnih rid.

Zvezda zvezdi je soseda, Vse okroglo je in miga,
Njih za nas števila ni; Vse od ognja sveti se;
Drusra v drugo svetlo gleda, Vse oznanja, da velika
Vsaka v božjo čast gori. Roka svet stvarila je.

89

Tvoje veličanstvo, Večni!

Trume zvezd nam pravijo;

Kako bomo šele srečni,

Kadar k tebi pridemo!

Skozi svetov svet bo pela
Naša duša stvarniku;

Vrhu svetov bo sedela,

Pela petje angelsko.

U. Jarnik.

118. Luna.

Prijazno luna sveti,
Nam lahko noč želi;
Med zvezdami se maje,
Skoz megle se smeji.

Pohlevno se zakriva,
Odkriva spet obraz,
Popotnika tolaži,

Da mu je krajši čas.

119. Lunine mene.

Luna je 50krat manjša od zemlje in dobiva, kakor
ta, svetlobo od solnca. Luna vzhaja na vzhodu in
zahaja na zahodu.

Kaže se nam včasih kakor okrogla, razsvetljena
plošča, včasih je vidimo le pol, včasih le ozek, srpast
rob, in kmalu je ni nič videti. Lunina svetloba se
torej mčnj a.

Kadar se lune prav nič ne vidi, pravimo, da je
mlaj.  Crez nekaj dni vidimo majhen srpast rob, katerega
je vsak dan nekoliko več; v kakih sedmih dneh po
ndaju se pokaže vsa desna polovica v podobi črke D.
To se imenuje prvi krajec.  Sedem dni pozneje se
pokaže luna v celej plošči; pravi se ji ščip ali polna
luna.  Njena svetloba pa se od zdaj zmanjšuje. Kmalu
zapazimo, da je nekaj manjka na desnej strani. Sedem

90

dni po ščipu vidi se samo nje leva stran v podobi
Srke C\  to je zadnji krajec.  Teden pozneje imamo
zopet mlaj. Tako luna neprenehoma izpreminja svojo
podobo.

120. Zrak.

Zrak nas povsod obdaja. Zrak okrožuje vso zemljo
in napolnjuje najmanjše praznine. Ne najdeš prostora,
da bi ne bilo zraka v njem.

Zrak je ljudčm, živalim in rastlinam potreben 5 brez
ni ega ne morejo rasti rastline, ne živeti ljudje in živali.
Kadar koli zasbpe človek ali žival, potegne zrak v sč
in ga dihne iz sebe. Kjer ni zraka, ne gori ogenj, ne
sliši se glas; kjer ni zraka, je smrt.

Zrak ni povsod enako čist.  Najslabši je ondi,
kjer prebiva veliko ljudi skupaj. Kako neprijetna in
zoprna je sapa, katero drugi dihne v te!

Kakšen mora torej biti zrak v zaprtej hiši, v katerej
več ljudi biva delj časa? Videli ste morebiti že, da je
v natlačene j hiši začela luč pojemati in slabotno brleti,
če tudi ji ni manjkalo' olja. Zmanjkalo ji je dobrega
zraka, ki so ga ljudjč izpridili z dihanjem. Kako lahko ste
se odsopli, ko ste iz te gneče stopili pod milo nebo!

Ako si hočemo ohraniti ljubo zdravje in visoko
starost doživeti, moramo najpred skrbeti za dober, čist
zrak. Zato je treba izbe zračiti poleti in pozimi, da
se izprijeni zrak z dobrim namesti.

V zaprtej hiši žerjavico imeti je zelč nevarno,
posebno ponoči, ko vse spi in se ne vč, če in kdaj
kdo pade v omčtico. Mnogo ljudi je že tako prišlo ob
življenje. Žerjavica namreč jako pokvari zrak.

Slab zrak je tudi v kletčh, kjer vino vrč, v glo¬
bokih vodnjakih in jamah. Ni varno, hoditi vanje.

91

Ako imaš kaj opraviti v takih krajih, spiisti poprej luč
noter po motozu. če ti luč ugasne, ostani zunaj; kjer
luč ne more goreti, tudi človek ne more živeti.

Zrak se ne vidi, ker je prozoren  in ker nima
barve. Le v prav velikej daljavi se nam vidi višnjev:
zaradi tega je tudi nebo višnjevo. Daši ne vidimo zraka,
je vendar telesnina,  ki potrebuje prostora, kakor ka¬
tero drugo truplo. O tem se prepričamo, ako z roko
ali z vrati naglo sem ter tja mahamo. To vidimo pa
tudi, če kupico narobe vtaknemo v vodo; ker je polna
zraka, voda ne more vanjo.

Zrak se d4 stisniti,  pa le do neke mere. Kakor
hitro jenja pritisk, razširi se zopet v prejšnji prostor.
Ako pa stiskaš zrak črez mero, raztrga in odžene ti
vse ovire.

To izskušajo n. pr. dečki, ki se igrajo z bezgovo
pušo. V puši ali v cevi je, kakor v vseh prostorih,
zrak. Ako se v cev porine n&boj in za njim še drugi,
stiska se zrak med nabojema bolj in bolj. Naposled
prvi naboj ne more več zdržati prevelike sile stisnjenega
zraka in — puša pčči.

121. Veter.

Zrak se na gorkem raztegne in stanjša, na mrazu
pa se skrči in zgosti. Mrzel zrak je torej težji od gor¬
kega; čni ostaja bolj pri tleh, ta pa se vzdiguje kvišku.
O požaru se vidi, kako vroči zrak kvišku žene goreče
ogorke, oglje i. t. d. V zakurjenej sobi je gorkeji
zrak zgoraj, mrzleji pa spodaj. Ako se torej med malo
odprtimi durmi visoko drži goreča sveča, nagiblje se
plamen na vnanjo stran; kadar pa postaviš svečo na
tla, pripoguje se plamen v sobo, ker vnanji mrzli zrak
prihaja v sobo.

92

Ko bi pustil duri odprte, odhajal bi topli zrak iz
sobe, mrzli pa bi silil v izbo dotlč, da bi bil zunaj in
znotraj enako mrzel.

Tako se godi tudi pod milim nebom. Če na pr.
v katerem kraju postane topleje, stanjša se ondi zrak
in ide kvišku’, zato se zrak v ta gorkejši kraj steka
iz mrzlejega; zrak se premice.  Kadar se premice
počasi, nastane prepih;  ako se pa giblje močneje in
hitreje, pravimo, da je veter.  Močni veter imenujemo
vih Ar ali or k 4 n. Vib Ar strašno tuli. Večkrat s korenino
izruje drevesa, odnese hišam strehe in še celo ladjo
razbije na morju.

Veter vleče od raznih strani: glavni vetrovi se
imenujejo po štirih strančh svetA.

Pogostoma se primeri, da po več vetrov na enkrat
potegne. Takrat vetrovi tiščč drug v druzega; v tacem
zavijanju vetrov nastane vrtinec.  Vrtinec vzdigne
prah, pesek, listje i. t. d. ter ga nese kvišku.

Vetrovi pa niso le škodljivi, ampak tudi koristni;
kajti čistijo in hladijo zrak, osušajo zemljo, gonijo mline
(na veter) in ladje po morju. Vetrovi zganjajo in raz¬
ganjajo oblake, premajujejo jezera in morje, da se voda
v njih ne usmradi.

122. Solnce in veter.

Solnce in veter sta se svoje dni izkušala, kateri bi
bil močnejši. Dogovorita se, zmaga naj ta, ki prisili
popotnika, da slčče plašč. — Veter začne prvi hudo
pihati; zdolec (vzhodnjak) in krivec (zahodnjak) se ste¬
peta ter napravita dež in točo, da bi popotnika pri¬
morala, naj sleče svoj plašč. Popotnik ves moker od
mraza trepeče, trdno drži za plašč in se zavija vanj.

93

Veter potihne, vreme se zvedri in solnce se pri¬
kaže. Sije prav prijazno in upira žarke popotniku
v hrbet. Toplota raste, sapa bolj in bolj gorka pri¬
haja; plašč mu je pretopel. Z rame ga vrže, na tla
pogrne ter leže v senco počivat. Solnce se vetru po¬
smeje, ker ga je tako lahko premoglo, ter mu pravi:
„Izlepa se več opravi kot izgrda.

A. Janežič.

123. Hlapenje.

Nalijte vode v skledo in postavite jo na solnce!
Vode bo čedalje manj v skledi, naposled izgine po¬
polnoma.

Kam je prešla, kam je izginila?

Ljudje pravijo navadno, da se je posušila; mi pa
trdimo, da se je izpremenila v hlap, in da se je hlap
vzdignil kvišku.

Gospodinja, ki hoče hitro posušiti perilo, obesi ga
v vetroven kraj. Voda v mokrem perilu izhlapeva, zrak
pa se navzame teh hlapov. Če sapa ne vleče, ostaja
mokri zrak na perilu, ki se takrat le počasi suši.
Veter pa odnaša mokrotni zrak in privaja vedno novega,
suhega zraka. To se godi dotlč, da je perilo suho.

Pozimi se suši celb zmrzlo perilo, ako je le na
prepihu ali vetru. Sevčda se ne more tako hitro iz¬
nebiti mokrote kakor poleti; kajti topli zrak se več
hlapov navzame, nego mrzli. Omit in osnažen pbd se
pozimi najprej osuši, če dobro zakurimo v peči, okna
pa odpremo. Toplota izpreminja mokroto v hlap, pre¬
pih pa odnaša hlapove.

Voda torej izhlapeva, pa ne le v skledi, na perilu
in podu, ampak povsod, koder pride sč zrakom v do-

94

tiko. To se godi zlasti na morju, na jezerih in rekah.
Tudi iz rastlin puhti dosti hlapovine v zrak; enako
izgubljajo ljudje in živali skozi kožo in pri dihanju
obilo mokrote. Čim več je hlapovine v zraku, tem
vlažne jši je.

124. Megla, oblak, dež.

Kadar je hladno ali pa mrzlo, vidi se dih. Mrzlo
okno, proti kateremu se dihne, postane mokro. Konji,
ki so dirjali, so pozimi kakor z meglo obdani. So¬
par, kateri vzhaja iz vrele vode v hladneji zrak, vidi
se nam kakor oblaček. Kaj se učimo iz teh pojavov
(prikazov) ?

Ako se vlažni zrak zadosti ohladi,
izpremenl se nekaj hlapovine zopet v vodo.

Nevidni hlap se zgosti najprej v majhne mehurčke,
katere kmalu zagledamo, ko se jih veliko skupaj na¬
bere. Ako se to pripeti blizu zemlje, nastane megla,
v visočini pa oblak.

Megle izginejo, kadar solnce pri sij e; zakaj? Zatd,
ker solnčna gorkota razžene vodne mehurčke v nevidni
hlap. Kadar zadenejo mrzli vetrovi na oblake, ali kadar
se oblaki sploh zelč ohladč, sprijemljejo se vodni me¬
hurčki, združijo se v kapljice in padajo zaradi svoje
teže na zemljo. To je dež.

Dež je raznovrsten. Prš k  vica  pada iz nizkih
oblakov v prav drobnih kapljicah. Ako so kaplje ve¬
like ter padajo z močjč, je ploha. Prehodni  dež
pride iz mimo idočega oblaka. Deževje  nastane, če
je vse nebo nad katerim krajem pokrito z deževnimi
oblaki. Kadar se ulije iz oblaka z veliko silo, pravimo,
da se je oblak utrgal.

95  -

Dež je zelč koristen in potreben. On nam čisti
zrak, hladi solnčno vročino, poživlja rastline, rodoviti
zemljo, daje vode virom, potokom in rekam.

125.  Solnce in dež.

„Da bi pač vedno sijalo solnce! 41  rekli so otroci
neki deževni dan svojej materi. Ta želja se jim je
kmalu izpolnila. Več tednov se ni prikazal noben
oblak na nebu. Dolga in huda suša je učinila mnogo
škode. Rastline niso mogle rasti; travniki so zarja¬
veli, potoki so se posušili. „Ali vidite zdaj, 44  pravijo
mati svojim otrokom, „da je dež tako potreben kakor
solnce? Tudi za nas bi ne bilo dobro, ko bi imeli
zmerom jasne in vesele dni. Tudi oblačni dnevi, —
nadloge in težave — morajo včasih priti, da ostanemo
dobri in pobožni/ 4

Dež za solncem mora biti,

Za veseljem žalost priti.

126.  Mavrica.

Kako je svetla, mila, krasna,

V sedmerih barvah se blišči:

Nobena slika ni bolj jasna,

Ko mavrica nebeška ti!

127.  Sneg* in toča.

Sneg  se nareja, ako vodni hlapi v zraku zmrzu¬
jejo, spoprijemajo se in v snežinkah padajo na zemljo.
Začetek snčgu je prav tisti kakor dežju. Med dežjem
in snegom je samo ta razlika, da pada dež v kapljah,
sneg pa v plahticah.

96

Cel6 poleti so snežinke v oblakih; ko pa pridejo
v nižji, topleji zrak, razcedč se v kapljice. Zat6 pogostoma
po dolinah dežuje, na visokih gorah pa sneg gre!

Sneg pokrije pozimi setve na polju, da ne po-
zebejo; sneg napaja zemljo in daje potokom in rekam
obilo vode. Tudi proti ozeblini je dobro zdravilo.

Sodra  nastane takrat, kadar se snežinke na pol
stopi; in spoprimejo v kroglice.

Toča se naredi, če deževne kaplje zmrznejo v zraku.
Toča je iz prozornega ledii, na sredi pa ima neprozorno
zrno. Po podobi in debelosti je različna. Toča pobija
češče podnevi, nego ponoči in je kmetu huda šiba.

128. Rosa in slana.

Ako prinesete kozarec mrzle vode v toplo izbo,
začne se kozarec „potiti u .

v

Sipe v oknih se potijo znotraj, če je vnanji zrak
mrzleji od znotranjega.

Vodni hlapi, ki se nahajajo v izbnem zraku, ohladč
se okoli kozarca in šip, zatč se zgostč in prikažejo
v kapljicah.

Ravno tako se nareja rosa. Trava, listje, cvetje,
les, kamenje i. t. d. se ohladi hitreje nego zrak, ki
obdaja vse stvari. Zatč se vodeni hlapi okoli njih
ohladč, zgostč in obvisč kakor kapljice.

Zmrzla rosa je slana,  ki posmodi in včasi popol¬
noma uniči cvetje in rastline.

V jasnih noččh se naredi več rose, nego kadar je
oblačno. Oblaki namreč varujejo stvari ohlajenja. Tudi
veter brani, da se rosa ne dela, ker odpihuje hlap od
ohlajenih telčs. Rose in tudi slane je torej največ v jasnih
in tihih noččh, zlasti jesenom spomladi.

97

Ledene cvetice, ki se pozimi delajo na oknih,
naredi se iz hlapov v hiši, kateri zmrznejo na
mrzli šipi.

129. Uganki.

Z r ti kažem vselej barvo razno,

Ko prikaže solnce se prijazno,

S k pa v roki ostra sem priprava,

Ki rastline mnoge pokončava;

Brez teh črk se mene ti bojiš,

Kamor koli pridem, odbežlš;

In če se kedaj pri meni spečeš,

Zadnja dva glasova le izrečeš.

Po vsej me zemlji je polno,
V dolini kakor nad goro;
Po meni včasih šviga blisk,
In včasih me prodira vrisk.
Po meni ptičice letč,

Metulji pisani free ;

Brez mene ne živi nihčč,
Kjer mene ni, pogine vsfe;
Jaz v vsakej luknjici tičim
In dostikrat se tud’ zgostim,
če črko prvo izpustiš,
Stvarico cenjeno dobiš:

Iz vode lazi na zemljb,

Da tu si živeža dobo.

Mesč okusno ti dajč:

Povčj torej, kak’ zove se?

Drugo berilo. XI. 823.

Fr. C im p erman.
7

98

180. Zimski dan.

Solnce se od daleč skriva,

Vrana leta čkrog hiše,

Tanek veter zunaj piše,

Tla pa debel sneg pokriva.

Tam na klancu je vse živo,

Vkup so iz vasi otroci,

Vsak sani v premrli roči
Vozi in drži se krivo.

Starec zrč iz gorke hiše,

In spomin se mu posili,

Dni premišlja, ki so bili,

In na tihem solze briše.

Simon Jenko.

131. Uganki.

Med zemljo in nebom
Se dete gojim,

Od hriha do hriba
Veselo frllm.

Oblake in megle
Preganjam na ples,

Pometam in pišem

Brez metel, perčs. M. Vilhar.

Nisem rogata žival,

Pa roge le molim;

Daleč počasi pridem,

Hiše ne zapustim;

Za postne dni dajem jedi,

Jedi brez vseh kosti,

Kako se mi veli?

A. M. Slomšek.

99

Domovina in zgodovina.

132. Domače ognjišče.

Prekrasna je zemlja domi in drugbd,

In čndeži stvarstva rast.6 nam povsdd;

Al’ vendar veselje prebiva, le tam,

Kjer vzdiga domače ognjišče se nam.

133. Domačija.

Moja domačija je v prav lepem kraju. Na prijaznem
hribu stoji zala vas med lepimi travniki  in rodovit¬
nim poljem.  Nad vasjo kipi v nebo visoka gora
s čistimi studenci in potoki;  pod vasjo leži bogato
polje z najlepšimi njivami.  Za vasjo je gozd; tam
pasejo po zelenih tratah veseli pastirji vaško živino.
Pred vasjo teče velik potok s prečisto vodo. Črez potok
so napeljane brvi in mostiči.  Na njegovem levem
bregu  je mnogo mlinov in kovačnic. Potje v vas so
čedni, včlika cesta  pa drži ob gori v mesto. Tik nje
drdrd večkrat na dan vlak  po železnem tiru; on
prevaža popotnike in blagb iz kraja v kraj. Lep je in
prekrasen moj mili rojstveni kraj!

Ljubo domh,

Kdor ga poznč,,

Pregovor stari že pravi:

Torej, moj dom,

Ljubil te bom,

Dokler smrt me ne spravi.

7 *

100

Tebe poznam,

Rad te indirn,

Kakor so mnogi storili:

Zate živim,

Zate gorim,

Kraj moj domači premili!

Lepšega ni,

Kakor si ti,

Zame nikjer na sveti:

Ti me rediš,

Ti me živiš,

Zate bi hotel umreti.

134. Šola.

Potrebna je šola za mlade ljudi,

Blagor otroku, ki prav se uči.

Omiko, razumnost in blčgo sreč
Šolski nauki obilno delč,

Bogastvo se ruši, le kratko trpi:

Išči blaga si, ki delj obstoji.

135. Reka, veletok, morje.

Potok sreča valovito reko in reče: „Sestra, vzemi
me sč seboj! 44  Reka pravi: „ Pridi sem, hodi z menoj! 41
Obč vodi se prijazno združite ter tečete med cveticami
ob bi’egovih. Ribe plavajo ž njima in švigajo sem ter
tja, navzdol in navzgor. Ribič priveski v čolniču;
v njegovo mrežo se ujame marsikatera riba in ribica.
Iz bližnjih gozdov pripeljejo ljudje bruna in deske; na
plavih vozijo blago v daljne kraje.

Zdaj privali reka svoje valove do mesta. Visoki
stolpi, lepe hiše se bliščč!

101

Pa reka se ne utegne muditi in ogledovati krasnega
mesta; potovati mora brez miril in počitka. Čim dalje
pride, tem več potokov in rečic se ji pridruži. Raste
ji moč. Iz reke postane veletok. Ladje in parobrodi
se sučejo po njegovej širokej gladini. Dospel je v pro¬
strano ravnino. Ne dere več tako hitro kakor poprej.

On objema mnogokateri zelen otok  ter se ozira
po rodovitnih poljih in pisanih livadah. Sneg kopni;
dež lije iz sivih oblakov. Voda narašča, stopa črez breg,
razdira jezove. Razlije se črez dolino in jo preplavi do
bližnjih holmov. Vsa ravAn je kakor jezero!

Kmalu mine povodenj;  voda odteka in se vrača
v svojo strugo.

Nazadnje pride veletok do nepregledno velike
vode, do morja. Tukaj je konec njegovemu potovanju.
Slovo vzame od dežele in se vlije v široko morsko
planjavo. Po morju plavajo velikanske ladje. Goni jih
para ali veter. Na parnicah in jadrenicah vozijo ljudjč
različno blago od kraja do kraja. Mornarji užijejo dosti
strahii in nadlog. Resničen je pregovor : „Kdor ne zna
moliti, na morju mu se je učiti.

136. Iz malega raste veliko.

Iz gore skrivnostne izteka se vir,

Pokllna neznatna studencu je tir,

Slaboten, suhoten višave je sin;

Rodil se je komaj: pipeti mu pogin.

Na sinjem oboku luč solnca gori,

Zatorej med peskom potoček medli.

Počasi, po malem narašča mu moč,

Otrčblje si listje, se v strugi vijoč. —

Pohlevno potoček po skali šumljA,

Ponižno iz hriba v dolino skakljA.

102

Postrvica gibčna se v vodi vrti,

V nebrojnih se žarkih jej solnce blišči. —

Od daleč mi bije ropčt na nho,

Potoček zdaj goni že mlinsko kolo:

Ponosno pa reka hiti do morjd
In ladje prenaša prepolne blag4.

Fr.  Krek.

137. ©ICeoto, tza,  m

AzeAzva^e na dame/zj
^i^zzA žn medfžA. oAu/a vtivz
^zi-z nad na dam-o^ž? °Xec Azd A/z^a

v- vadet

vna/zvad.

bevzvavez de vadcanz

j

K ' e de veezneaza d /ze

1 j/wy>

Aez/e/djk

veaz.

Aeezy\

oAztp zzee^z zn -lefidz ne^ze tozd.

^ eznz de ^zeecpže žfozanž?

■^e vee/e zn  ^ide ne^ze žtztf
aA e-ad. AAned^zz^e nzne^ze veAAzA
zn Ae/zžA '/izd tAzz^za jfiZz' zAutfe/'.

O/ZAedcanfe de 'leAeAeAžj fa^evcž,
zeZatAiz  4  zzznerfnžAž ž. £ z/.

103

138. Stanovi.

Nekateri ljudje obdelujejo zemljo in pridelujejo
živež. Delajo po polju, po travnikih, vrtali in gozdih ter
se pečajo z živinorejo. Ti so k m e tj e ali k m e t o v a v c i.

Drugi prenarejajo zemeljske in živalske pridelke;
oni napravljajo stanovanja, obleko, mnogotero orodje
i. t. d. Takim pravimo rokodelci, obrtniki.

Tretji kupujejo razne pridelke in obrtniške izdelke
ter jih prodajajo tistim, kateri jih nimajo. Ti se imenu¬
jejo kupčevavci ali trgovci.

Delo ali opravilo, katero človek opravlja večji del
ali pa do konca svojega življenja, zove se njegov stan.
Poklic  je posebno veselje do kakega stami.

Razen kmetskega, rokodelskega in trgovskega stami
so še drugi stanovi, kakor učiteljski, uradniški, vojaški
in duhovski.

Učitelji učč v ljudskih, srednjih in
visokih šolah  razne nauke in znanosti, da se
ljudstvo omikuje in izobražuje.

Uradniki  so v svojej celoti posvetna gosposka,
katera skrbi, da se postave izvršujejo, in daje  v deželi
vse v lepem redu.

Vojaki  nam hranijo ljubi mir ter nas branijo
notranjih in zunanjih sovražnikov, da smo si v svesti
življenja in imetja.

Duhovniki  oznanjajo sv. vero, delč sv. zakra¬
mente ter nas vodijo k bogoljubnemu življenju.

V vsacem stanu more človek srečen biti, če
natančno izpolnjuje svoje dolžnosti.

104

139. Občina.

Prebivavci enega mesta, trga, ene ali ve c vasi so
združeni v občino  ali srenjo. Vsi občani naj si
pomagaio med seboj.

Veliko je opravila za občinsko korist. Skrbeti je
treba za občinske ceste, popravljati pota in mostove,
nadzorovati mero in vago. Občini gre skrb za cerkev,
za domače ubožce, za mir in red i. t. d. Vsak posa¬
mezni občAn ne more vsega opravljati sam. Zato si
vsaka občina izbere nekatere možč, kateri oskrbujejo
v imenu vseh drugih občinske reči. Ti možjč so
občinski odbor.  Odbor se ne more shajati vsak dan;
opravil pa občini nikdar ne manjka. Zatorej si odbor
izvoli župana in občinske svetovavce  izmed vseh
odbornikov. Županstvo opravlja manj važne občinske
stvari: ves odbor se posvetuje le o bolj imenitnih
opravkih. Županstvo je občinska gosposka. Vsak občan
ji je v uradnih reččh dolžAn pokorščino in spoštljivost.

Šolske reči v občini so izročene krajnemu
šolskemu svčtu.

Šola, cerkev, občinski urad se zida in popravlja
z večine na občinske troške. To veljA tudi o cestah,
mostovih i. t. d. Občina potrebuje torej dosti denarja.
Zat6 plačuje vsak ud občine po svojem premoženju
občinski davek.

Vsi enej farnej cerkvi pridruženi stanovavci so
skup farna občina  ali župnija. Cerkveni predstojnik
so gospod župnik.

Ali je naše prebivališče posebna občina?

Spadajo li k našej občini še drugi kraji?

Koliko mož je v našem občinskem odboru?

Kateri gospodje in možjč so udje krajnega šolskega sveta?

Kdo mu je načelnik? i. t. d.

105

140. Okraj.

Ako gremo od doma po cesti dalje in dalje, pri¬
demo v druge vasi, v druge občine. Občina je občini
mejaša. Več občin skup je okraj.

V vsacem okraju je sodišče: okrajni sodnik razsoja
strankam tožbe; davki se plačujejo pri davkariji. Več
v eno celoto združenih sodnih okrajev ravnd o kr aj n o
glavarstvo.  Okrajnemu glavarstvu je na čelo postav¬
ljen okrajni glav&r.  Ta gospod je tudi predsednik
okrajnemu šolskemu svčtu;  v njegovo področje
spadajo šolske reči vsega okraja. Okrajna glavarstva,
sodišča in davkarije so cesarsko-kraljeva oblastva.

Odgovori na sledeča vprašanja: 1. V katerem okraju je naša doma¬
čija? 2. Koliko mest, trgov in vasi ima naš okraj in katere? 3. Ali
je I. od naše domačije proti jugu, severu, vzhodu ali zahodu? 4. Kje
stanuje naš okrajni glavar? 5. Kateri okraji so združeni pod naše okrajno
glavarstvo? 6. Ali so v našem okraju kake gore? Katere? 7. Reke?
Katere ? Potoki ? Kateri ? Proti katerej strani sveta pa tek<5 ? 8. S čim se
bavijo prebivavci .našega okraja? i. t. d.

141. Dežela.

Okraj se dotika okraja, glavarstvo glavarstva.
Okoliš glavarstva obsega prostrano zemljo z mesti in
vasmi, z rekami in potoki, z gorami, hribi in dolinami.

Veliko večji okoliš je dežela  ali kr  on  o vin  a.
Dežela, v katerej je naš rojstveni kraj, imenuje se tudi
naša materina dežela. Kranjcem je materina dežela
Kranjsko, Korošcem Koroško. Katera dežela je Štajercem
materina dežela?

Naše avstrijsko cesarstvo sestoji iz mnogih večjih
in manjših dežel. Vsaka dežela ima svoje posebno ime,
svoj posebni grb; vsem pa vlada isti vladar. Deželno
šolstvo oskrbuje deželni šolski svčt.  Najvišja

t

106

gosposka v deželi je c. k. namestništvo, v nekaterih
manjih kronovinah pa deželna vlada. Cesarjev namestnik
ali deželni predsednik ima svoj sedež v glavnem mestu.

Koliko okrajnih glavarstev je v našej deželi? Katera? Katero je
glavno mesto?

142. Popotnik.

Popotnik pridem črez goro,

Od doma jemljem še slovo,

In kamor se ok6 ozrč,

Povsod se mi nov svet odprč.

Tud’ tukaj solnce gre okrog,

Dolino vidim, hrib in log;

Pa solnce naše bolj blišči,

In hrib nas lepše zeleni.

Tud’ tu cveto cvetičice,

Po njih šumč čebelice;

Pa naših rož je lepši cvet,

Čebelic naših slajši med.

Skoz mesta hodim in vasi,

Povsod drugač’ se govori;

Nikogar tujec ne poznam

In med ljudmi povsod sem sam.

Dežela ljuba, kje ležiš,

Ki jezik moj mi govoriš?

Kjer znanci moji še živč,

Prijatli moji v grobih spč?

Zdihujem, vprašam vedno: Kje?

Prijatli! k vam želi sreč;

Peroti lahke si želim,

Da k vam domčv ko ptič zletim.

J. Strel.

107

143. Celje, za časa Rimljanov Celeja.

To res prijazno mesto ob bistrej Savini  stoji
na južno-vzhodnem koncu savinske doline  in ima
nad 4000 prebivavcev.

Tam je sedež c. k. okrožnega in okrajnega
sodišča ter c. k. okrajnega glavarstva. Učnih
zavodov  je tamkaj osemrazredna gimnazija, me¬
ščanska  in tri javne ljudske  šole. Dalje ste tu dve
bčlnici:  ena za meščane, druga za vojake; najdeš
tudi hranilnico, kopališča, izprehajališča
i. t. d. Na zahodnej strani gosposkih ulic je velika
vojaščnica. ali kasarna, v glediških ulicah pa mestno
gledišče.  V ljublj anskem predmestju je gazo m eter
in tvornica za gorljivi plin. Potrebni premog kopljejo
v Zabukovcu pod Goznikom. Blizu kolodvora  je
cesarska tvornica za cink.

Mestni župnik je ob enem dekan in opat  z mitro;
on stanuje v opatiji tik stare, pa krasne, v gotiškem
slogu zidane farne cerkve, ki je sv. Danijelu posve¬
čena. Tudi minoritska (nemška) cerkev matere božje,
v romanskem slogu in ona sv. Duha in sv. Maksimilijana
so prav zale. Celjskemu rojaku sv. Maksimilijanu so
neverni Rimljani glavo odsekali tam, kjer stoji zdaj
njemu posvečena hiša božja,

Celje  je staro rimsko  mesto, katero je bilo
gotovo že selišče Keltov. Starinski okrogli stolpi in
ostanki zidovja še danes pričajo, da je bilo nekdaj
močno utrjeno.  Leta 452. je lomastil grozovitni kralj
Atila  na čelu svojih divjih Hunov  skozi Celje  proti
Ogleju  onkraj Soče. Leta 475. so Celje oplenili in
razdej ali H e r u 1 i in R u g i j e r i pod Odoakarj em,
kateri je celo v Italijo  prodrl in v Raveni  stanujo-

108

Sega rimskega cesarja Ro mula Avgust ul a izpod¬
rinil. Od L 1341.—1456., torej celih 115 let, bilo je Celje
z okolico vred v oblasti celjskih grofov. Zadnji celjski
grof je bil Urh II. Petdeset let starega so sovražni Ogri
dne 9. nov. 1456. umorili v Belem gradu. Njegovo
truplo so prepeljali v Celje in slovesno v grobnici
nemške cerkve shranili. Celjsko grofijo  je
1. 1457. cesar Friderik III. združil s h  štajersko
deželo.

Celjsko mesto je I. 1687. in 1798. z večjega po¬
gorelo; zadnji strašni požhr je upepelil tudi farno in
minoritsko cerkev. Grad izumrlih celjskih grofov je
zdaj velikanska razvalina. Ljudjč ga imenujejo „stari
grad 44  ali pa „ gorenj e Celje 41 .

Tak je zdaj nekdanji slavni dom mogočnih celjskih
grofov. Ondi se nahaja tudi mnogo rimskih ostankov,
največ okoli farne cerkve. F - Jamšek.

144. Ptujsko polje.

Štajerska dežela ima več ravnin, ki se jim pravi
tudi polje. Taka ravnina je ptujsko polje.  Razpro¬
stira pa se na občh strančh reke Drave od Maribora
do Ormoža.

Ptujsko polje je nekaj močvirno, nekaj pa ga je
peščenega in prodnega; le malokje se najde rodovitna
prst. Obgorje pa mu je prav plodovito. Na zahodu ga
meji Pohorje sč svojim znožjem, na jugu se vrstč pri¬
jazni haloški hribi z imenitnimi vinogradi; na vzhodu
in severu pa oklepajo polje ljutomerske in slovenske
gorice. Njih vinska kapljica slovi daleč po svetu.

Skozi prostrano ravnino se vali mogočna Drava,
z dotokoma Dravino in Pesnico. Ob Dravi je postavljeno
staro mesto Ptuj z mnogimi rimskimi ostanki. Omeniti

109

je tudi lepo farno cerkev s prosto stoječim stolpom.
Z visokega ptujskega grada vidiš, kako po svojem tiru
hiti kadeči hlapon; vidiš pa tudi v daljini bliščati se
več prijaznih cerkvic, kakor ono sv. Marije na gori in
pa sv. Urbana.

Preljubi sveti Urban,

Ti dobri naš mejaš,

V goricah ti stanuješ,

In žlahtno grozdje ’maš.

Le zori ga — in mčdi ga,

Boš dal nam dober mošt.

Veselo te na hribcu
Vsak kmetič počasti:

Okol’ podobe tvoje
Rad brajdo naredi.

Le v&ruj nam — oskrbi nam
Gorice žlahtni sad!

145. Obir.

Na jugu Koroškega ali Goratana stoji velika gora
Obir; Ostrica, njena glava, kipi velikansko v nebo.

Po sčvernej strani je samo pečevje, po južnej se
pa pasejo črede. Z vrha tč gore gledaš nove kraje,
šteješ mesta, trge in vasi. Z ogrske zemlje ti solnce
prisije, na Kranjsko in Laško zahaja za gore. Storžec
ti je sosed, Kočna soseda; Peča te gleda od jutra.
Kom in Dobrač strmita v tč od veččra. Triglav na
Kranjskem, Zvondr pa na tirolskej meji molita svoje
stare, bele glave v nebo.

Pod tvojimi nogami dere Drava; Glina in Krka
se družite ž njo. Vrbsko jezero (pri Celovcu) od veččra,
žetarsko blišči od 'jutra. V Celovcu vidiš visoke

110

zvonike. Na levej ti stoji Beljak, na desnej Velikovec.
Rož, Celovško polje in Janška dolina se ti razgrinja
pred očmi.

Starih gradov po višinah, novih graščin po ravninah,
pa tudi cerkev po hribih ne prešteješ. Ok6 se ne na¬
gleda, sreč ne nadovolji božjih čiidežev, ki jih vidiš

z Ostrice. Obilno ti poplača težavne stopinje visoki Obir.

Po Janežič-«.

146. Cerkniško jezero.

Cerkniško jezero nima neki sebi enakega na vsem
svetu. V enem letu plavajo tam čolni, lovč ribiči ribe,
kmetič reže brazdo s plugom, kosec kosi travo, ženjice
žanjejo. Z brega ugledaš strme pečine v vodi. V dnu
jezera se nahajajo večje ali manje razpokline, po katerih
voda priteka in odteka. Iz teh podzemeljskih votlin
je v kratkem času pridere neizrečeno veliko. Ko 'pa
voda odtekati jame, čuje se iz votlin šum in bobnenje,
podobno daljnemu gromu. Jezero je zopet suho. Ves
prostor je enak velikemu ribniku, v katerem je vse
živo in se ribe lovč. V šestih tednih že raste trava,
kjer je bilo poprej široko jezero.

Drugi prostor odmenijo za njive. Sejejo po navadi
proso ali ječmen, ki hitro raste.

Pogostoma pa voda zopet pribobni, preden je še
žito dozorelo. Kmetu je ujjanje na bogato žetev spla¬
valo po vodi. J. Božič.

147. Sava.

Kranjsko deželo preteka več rek in rečic. Naj¬
močnejša je Sava.  Ona se steka pri Radovljici z do¬
linsko in bohinjsko Savo (Savico) ter sprejema tržiško
Bistrico.  Pri Kranju se vliva* vanjo Kokra, pri

111

Medvodah pa Sora,  kateri se pri Loki pridružuje
Polj anš čica.  Prav čuden dotok je L j ubij anic  a,
oh katerej se dviguje glavno mesto Ljubljana. Pomno¬
žena s kamniško Bistrico  zavije Sava proti vzhodu
mimo Litije; potem se obrača proti jugovzhodu mejo
dejaloč proti Štajerskemu. Njeni bistri valovi gledajo
Rateče, posavske gradove in krške vinograde. Brežicam
nasproti sprejema reko Krko,  katera svojo vodo vali
mimo Novega mesta in Kostanjevice po krškem polju.

Kako živo je bilo nekdaj življenje ob Savi! Koliko
blagA se je zvozilo po njej! Zdaj pa se prevaža največ
le po železnici.

Dole

Pridi, Gorenj’c,

Z mrzle planine,

Vabi Dolenj ’c
V gorke doline!

Mrzel je led,

Pridi se gret!

j s k a.

Solnce gorko,

Tukaj nam sije,

Trta ljubo
Gori se vije,

Vince z gorč
Greje sreč.

BI. Potočnik.

148. Drava, Sava in Soča.

Drava, Sava in Soča so sestre. Nekdaj so se menile
med sebčj, katera bode prihodnji dan prva pritekla
v morje. Zveččr Sava in Soča zaspite. Drava pa se le
potuhne in kmalu začne tiho teči naprej.

Ko se zjutraj Sava prebudi in zapazi, da se Drava
vali že proti morju, spusti se jezna v urnem teku proti
morju. Ko se Soča prebudi in vidi, da ste jo sestri
prekanili, predere na nasprotnej strani sč silno močjo
gore, zažene se skozi sk&lnate soteske in dospč prva
v morje.

112

Ta pripovedka, da-si basen, opisuje vendar znač&j
vseh treh poglavitnih slovenskih rek. Drava se vali
tiho in potiVhnjeno, bistra Sava dere, obč v Donavo in
po njej v črno morje; Soča pa bobni urno skozi skal¬
nate struge goriških gor v morje jadransko.

149. Kras.

Kras se imenuje oddelek slovenske zemlje med
Gorico, Trstom, Postojno in Reko. Podoben je visoki
planoti, nad katero se vzpenjajo kakor valovi skalnati
vrhunci. Med vrhunci in griči se razprostirajo pogostoma
doline. Vse je posuto sč sivim apnenikom, ki je ali
v velike kupe nakopičen, ali pa raztresen sčm ter tja.
Pred mnogo stoletji so neki te gore pokrivali zeleni
gozdi. Sekira jih je podrla in pot odprla burji. Burja,
ki še zdaj pogostoma drevje podira, strehe odkriva in
vozove premetuje, je po malem odnašala in odnesla
rodovitno zemljo: zatč je kraški svet skoro ves gol
in pust. Pravijo, da so Benetke na kraških bukvah
sezidane. Kras je znamenit zaradi svojih čudnih pod¬
zemeljskih hramov. Tč jame so prav dolge in široke;
krasne kamenate podobe jih lepšajo. Globoko pod
seboj slišiš šumenje potoka, ki se vali črez strme skale
v strašen prepad. V teh podzemeljskih vodah šviga
sem ter tja čudni močarilec ali človeška ribica. Kjer
je trohica rodovitne prsti, obdeluje jo marljivi Kraševec
kaj pridno, da si pridela skopega živeža.

150. Skopulja.

Narodna pravljica.

V prijaznej ravnici po vrtu dišečem
Pod belim Snežnikom, ki kralj je gord,
Jesenskega dnčva, ko solnce zahaja,

Skopulja se šeta, prevzetna gospč.

113

Pod solncem zastonj bi isk&ti se trudil
Kraj, kteri bi bil le-temu en&k;

Zastonj mu primerjaš taljanske planine,

V lepoti na svetu nobeden ni t&k.

V različnih drevesih preblaz’ga plemena
Vrt v rajski ložiček se izpremeni:

Od zlatega cvetja, od rajskega sadja
Se vejica tukaj in steblo šibi.

Siv starček prot’ vrtu ob palici leze,

Na licu se mu siromaštvo poznd.

„Gospa milostiva! tri jabolka, prosim,

Naj smem le pobrati, “ je prošnja mož&.

„Kako se predrzneš mi biti nadležen?

Poberi se hitro, nesramni lenuh!

Jaz takemu starcu zametati sadje?

Naj raji odnese peklenski ga duh.

Pohlevna solzica na lice mu kane,

In v srcnej bridkosti odpravi se preč.

Ko zjutraj prevzetna Skopulja ustane,
Prelepega vrta ni videla več.

J eran.

151. Pripovedka o landeškem gradu.

Med ljudstvom so razne pravljice in pripovedke.
O landeškem gradu, ki je zdaj že ves v razvalinah,
pripoveduje si prosto ljudstvo to le:

Neki kmetič je sekal drva blizu gradil. Približa
se mu mlada gosp& in veli, naj gre za njo. Vede ga
v grad, vzame ključe iz žepa in odprč podzemeljska
vrata.

Strahopetno stopa kmet za gospd v veliko klet,
katera je bila polna sodov sladkega vina. Zdaj prideta

Drago berilo. XI. 823. 8

114

v drugo klet; ta je bila napolnjena z žitom, sočivjem
in mesom. Tretja klet je hranila preobilico zlatov,
Srebrnjakov in drazega kamenja. Vse to bogastvo po¬
kaže gospa kmetiču in mu reče: „Ni še vsajeno drevo,
iz katerega se bode delala zibelka za dete, katero bode
dobilo vse to. 6t  To rekši vede gospa kmeta zopet iz
kleti in izgine. Kako se ta začudi, ko zapazi, da mu
je brada prirastla do kolčn! Domčv prišedši najde
svojega sina že starega: vnuk pa sije ravno pripravljal
ženitvovansko gostijo.

Iz „Novic“.

152. Vrbsko jezero.

Ljudska pravljica.

Pred davnim časom še ni bilo jezera Dri Celovcu.
Kjer zdaj voda stoji, prostiralo se je poprej najro-
dovitniše polje. V lepih vasčh so stanovali bogati ljudjč.
Bogastvo in sreča pa človeka lahko spači, da pozabi
Boga. — Tudi prebivavci tega kraja so postali ošabni.
Niso se zmenili za cerkev in božje praznike, ampak
posmehovali so se božjim reččm. Na včlike sobote večer
so se zbrali v vaškej gostilnici; tamkaj so uganjali hrup,
jedli in pili, godce imeli, plesali in vriskali, da se je
razlegalo daleč okrog. Niso se spomnili prihodnjega
jutra, odrešenikovega od smrti vstajenja. — Kar se
odprč vrata, prikaže se majhen, star in suh možlček sivih
l&s. Jezno se ozira po plesavcih in jih opominja, naj
nehajo razsajati. Razuzdanci se mu zasmejč, starček
pa žalosten odide.

Čas hiti; bliže in bliže prihaja polnočna ura.
Vrata se zopet odprč; starček z malim sodcem pod
pazduho stopi v izbo, povzdigne glas in reče: „Še enkrat
vas opominjam! Nehajte, preden vam ura odbije!

115

Izpokorite se! Glejte ta sodec! Gorjč vam, če me prisilite
pipo odpreti ! u  Vsi zaženč smeh in krohot in reko: „Le
Izderi pipo, da vidimo, kaj bode. Za pokoro je nocoj
še prezgodaj; bomo že opravili brez tebe/ 4

Sivček reče zdaj kakor sč sodnim glasom: „Svaril
sem vas; slišati nočete, zato ste izgubljeni, izgubljeni!“
Naglo se umakne in izgine. — Ura bije polnoči. Pri
zadnjem udarcu prihruščf strašen vih&r. Luči ugasnejo,
črna noč obd& trumo plesavcev. Blisk šviga, grom
hrumi, kakor bi se svet podiral. Huda ploha se ulije.
Studenci in potoki se razlijd. Voda raste, skozi vrata
in okna vrč v hiše in postaja višja in višja. Nesrečni
veseljaki zbežč plašno na strehe in višine, pa zastonj.
Valovi jih dohitč. Vsi so žalostno poginili. Drugo jutro
preneha nevihta; ali voda še vedno doteka in zagrne
celd visoki zvonik. Ta voda pa ni več odtekla, ampak
ostala je do današnjega dnč — to je Vrbsko jezero
pri Celovcu. Iz „Cvetnik“-a.

153. Solon in Krez.

V starem veku je živel v Atenah slavni Solon; šteli
so ga k sedmerim grškim modrijanom. V istej dobi
je v Lidiji kraljeval mogočni Krez. Zaradi velikega
bogastva je slovel daleč po tedanjem svetu.

Prigodi se, da pride Solon Kreza obiskat. Najde
ga sedečega na lepo okrašenem prestolu. Vse okoli
njega se je bliščalo škrlata, zlata in drazega kamenja.

Krez Solona dobro pogosti ter mu pokaže vse
svoje zaklade. Na zadnje mu pravi: „Ali poznaš sreč¬
nejšega človeka na zemlji nego sem jaz ?“ Solon imenuje
nekega Tela, atenskega meščana; ni sicer imel obilo
posvetnega blagd, užival pa je ljubezen in spoštovanje
svojih someščanov: živeli so mu še vsi otroci in vnuki,

8 *

116

ko je padel v slavnem boju za domovino.  Krez se
temu odgovoru začudi in vpraša, kdo bi za Telom bil
najsrečnejši na svetu. Mislil je, da bode Solon zdaj
imenoval njega. Solon pa mu pripoveduje o dveh
srečnih bratih. Umrla sta bila mirno v templju, izkazavši
materi iskreno otroško ljubezen.

Krez mu reče nevoljen: „Zakaj pa tudi mene
ne šteješ srečnega? Ali nisi videl mojega bogastva ? 41
Solon ga zavrne, rekoč: „Dostikrat je siromak srečnejši
od naj večjega bogatina. Premisli, da se ti še marsikaj
lahko prigodi pred smrtjo. Zato se nikdo pred smrtjo
srečen imenovati ne more . 44

To kralju ni bilo všeč: mislil si je, da se moti
modrij&n. Hladno se je poslovil od Sčlona.

154. Krez in Cir.

Kmalu se je pokazalo, da je bil Solon resnico
povedal.

Živel je v istej dobi zmagoviti kralj Cir, ki se je
bil polastil že mnogih dežel.

Vname se vojna med Krezom in Čirom. Cir pre¬
maga nasprotnika, zasede njegovo glavno mesto, vzame
mu vse zaklade.

V prvem hipu svoje zmage d A Cir Kreza zvezati
in ga ukaže sežgati. Ko je nesrečni kralj stopil na
grmado in je plamen že švigal okoli njega, zakliče
trikrat: „Solon! Solon! Solon!“

Cir je hotel zvedeti, kaj Krez meni s to besedo.
D& torej ogenj pogasiti, kralja razvezati in predse po¬
staviti. Na Cirovo vprašanje pripoveduje Krez, kar mu
je nekdaj pravil Solon o posvetnej sreči. Na grmadi
stoječ je šele iznrevidel, da je prav pravil grški modrijan.

117

Čiru pride na misel, da bi tudi njegova sreča utegnila
biti opotočna; prizanese Krezu ter ga vzame za sveto-
vavca in prijatelja k sebi.

155. Mladost Aleksandra Velikega.

Kralj Filip  je dobro vedel, koliko je vredna pa¬
metna odgoja. Njegov sin Aleksander je bil bistrega
uma. Da bi se kraljevič naučil vsega potrebnega, postavi
mu oče modrega Aristotela za učitelja. Pisal je Filip
Aristotelu med drugim tudi to: „Posebno me veseli, da
se mi je sin rodil zdaj, ko ti živiš; upam namreč, da
ga bodeš odgojil v modrega in dobrega kralja / 1

Aristotel je uslišal prošnjo skrbnemu kralju. Nikdar
ni imel učenec boljšega učitelja. Lepo je Aleksander na¬
predoval. Najrajši je poslušal pripovesti o starih junakih.
Postati nekdaj junAk, hila mu je najiskrenejša želja.
Knjiga, v katerej so bili zapisani hrabri čini slavnih
junakov, bila mu je najljubša. Deval jo je pod zglavje,
da jo je mogel prebirati, kadar se je prebudil ponoči.

Aleksander se je odlikoval tudi po telesnih vajah.
Nekdo je Filipu ponujal prekrasnega, pa zelč divjega
konja po jako visokej ceni. Najbolji jahači so poskušali
lepega konja; vsakega je vrgel raz sehe. Kralj ukaže
prodajavcu, naj pelje konja domdv, ker ga nikdo ne
more ukrotiti. Zdaj se oglasi Aleksander ves žalosten
in pravi: „Škoda lepe živali! Dovolite, oče, naj še jaz
poskusim ! 11  Filip prikima. Hitro prime mladi kraljevič
za uzdo in pelje konja proti solncu, da ni videl svoje
sence. Tč se je namreč poprej plašil. Nato ga še
nekoliko pogladi in ko bi trenil, sed čl je pogumni mla¬
denič na divjem konju. Kakor strela spusti se ta v dir
s predrznim jahačem. Filij) in vsi zbrani gospodje so
kar strmeli in se bali za kraljeviča. V tem se Aleksander

118

obrne in goni žrebca zdaj na levo, zdaj na desno, kakor
bi nikdar ne bil druzega konja jahal. Vsi so se čudili;
Filip pa je jokal od samega veselja.

156. Rimski cesar Tit.

V starem vekn je cesarjeval v Rimu tudi Tit. Bil
je jako radodaren in priljuden. Rčvežem in nesrečnikom
je rad pomagal. Rekel je, da se nikdo ne sme žalosten
vrniti od cesarjevega prestola. Če kateri dan ni nikomur
nič dobrega storil, tožil je bridko zvečer svojim prija¬
teljem: „Današnji dan je izgubljen/' Ljudje so ga ime¬
novali: „Ljubezen in veselje človeškega rodil . u

Za njegovega cesarjevanja so se v rimskej državi
pripetile velike nesreče. Leta 79. po Kr. je gora Vezuv
jela ogenj bljuvati ter je sč svojo lavo zasula tri mesta.
Nad šestnajst stoletij jih je pokrivala ognjeniška zmes.

Kmalu po tej nesreči je bil v Rimu velik pož&r;
tri dni in tri noči ga niso mogli pogasiti. Razen tega
so razsajale pogostem tudi kužne bolezni. Tit si je
prizadeval tolažiti nesrečneže, pomagati ubožcem in
manjšati nadloge. Škoda, da je vladal samo dve leti.

Pod njegovim poveljništvom so leta 70. po Kr.
Rimljani razdejali mesto Jeruzalem.

157. Stari Slovani.

Stari Slovani so bili pobožni, pošteni, delavni, miro¬
ljubni in pohlevni. Ljubili so druščino, petje, godbo in
nedolžne veselice. Svoje starejše ljudi so visoko spošto¬
vali ter lepo skrbeli za bolnike in siromake. Vsak, ki
je prišel k njim, znanec ali tujec, vsak je bil gostoljubno
sprejet; kar je hiša premogla jedi in pijače, vse mu je
bilo na ponudbo.


119

Kamor so prišli mirni in tihi Slovani — piše slavni
nemški pisatelj Herder — povsod so veselega srca polje
obdelovali; radi so imeli polne hleve in polne žitnice.
S tem. kar jim je donašala zemlja ali njih pridnost,
kupčevali so na svoj dobiček. Po nekaterih krajih so
rudo kopali, znali so jo topiti in kovati. Narejali so
sol, tkali platno, kuhali med ter sadili sadno drevje.
Bili so usmiljenega srca.

Stari Slovani so bili poganske vere. Verovali so
v več bogov. Popotnika so si mislili pod varstvom
boga Radogosta, ki strašno maščuje vsako negostoljub¬
nost. Poleg Radogosta so naj večjo čast izkazovali Sveto-
vidu in Triglavu. Ta jim je bil gospodar zemlje, morja
in zraka; zaradi te trojne oblasti so mu pripisovali tri
glave. Bog oblakov, groma in bliska jim je bil Penin
Kiirentu na Čast so obhajali pustne večere z mnogo¬
terimi burkami in veselicami. Boginjo smrti so imeli
Morano; častili so jo sč sedminami.

ZU

120

6//i/m/ &/ena?n/ &a /menanad /z/a.

Jo^ta nt Jt/a. čJv-haven tzJie ^e
d/a čumnata daZ bdlamda

t-a za na

/bedne bect. (Zd &/en/^‘e /Ja K
O/Z/za £a /menaaad &

la /a /erJe/n na //e/t. o/aedj/

&a ze trne/ /Zab/ Z/banan/j /ta dbez

ec/

edmn/daa. (ZZ/az/ //ene &a naj/ibamd
nedce/ adba^dd didert/. /Zada dd-
tya za ada &a /rnenaaad adna.
^'abt

nana /a /eza/Z na /e.

na &/amZ ad na b/ed/. /Za doze
de&e/a /taj/eb^a.

A. Janežič.

159. Atila.

Na sedanji čgrskej zemlji so pred davnim raz¬
sajali divji Huni. Leta 375. so bili iz Azije v Evropo
pridrli ter se naselili po ogrskih planjavah. Bili so
zoprnega pogleda, nizke postave in širokih pleč; imeli
so male, zeld vdrte oči in velike gorenje čeljusti. Ognja

123

niso poznali; živeli so ob sirovih korenikah in sirovem
mesu. Hiš niso Še imeli, ne zemlje obdelovali, ne v Boga
verovali. Šele v Evropi so jeli svojim kraljem postav¬
ljati lesene palače. Oblačili so se v kože gozdnih zveri
ali pa v take snovi, katere so jemali sosednim narodom.
Z lokom so znali spretno in uspešno metati puščice.

Bili so strahoviti jezdeci, na svojih bornih, pa
trpežnih konjih tako rekoč prirastih Jezdč so se boje¬
vali, jezdč obedovali in spali; jezdč so se tudi shajali,
kadar je bilo treba posvetovati se o važnih reččh. Sta¬
novitnega domovanja niso imeli; premikajoč se od kraja
do kraja so pobijali ali v sužnost vlačili mirne stano-
vavce. Od teh divjih ljudi je šel velik strah po zemlji;
še zdaj je beseda med ljudmi, da ni več trava zelenela,
kamor je udarilo kopito hunskega konja. Najhuje so
divjali pod svojim kraljem Atilo.  Imenovali so ga šibo
božjo. Atila je bil ošaben, pogumen in krvoželjen po¬
veljnik.

Vzdigne se sč svojimi trumami z ogrskih ravnin,
da bi si podjarmil rimsko cesarstvo. Njegove čete so se
valile proti južnim in zahodnim deželam. Ropaj e in
požigaje se priklati Atilova vojska tudi do starega mesta
Ogleja.  Oglejci in prebivavci sosednjih pokrajin so
bežali na morske otoke ter ustanovili sedanje mesto
Benetke.  Lepi Oglej v grobljo premenivši udari
Atila proti Rimu.

Papež Leon pride mu z drugimi imenitnimi Rim¬
ljani naproti. Prosi ga, naj bi prizanesel rimskemu
mestu. Modrost, pobožnost in veličastvo tega papeža so
ukrotile kralja. Vrne se z Laškega v svoj šator ob reki
Visi. Papežu Leonu, ki je bil slavni Rim rešil sč samo
ginljivo besedo, čudil se je ves svet. Imenovali so ga
V člicega.

122

Kmalu potem je umrl Atila. Mrtvemu na čast so
igrali Huni vsakovrstne igre. Jahali so okoli mrliča,
prepevali bojne pesmi in mu izkazovali zadnjo čast.
Deli so ga v zlato rakev (trugo), to v srebrno in obč še
v železno. Da nikdo ne zvč, kje počiva divji vojak,
pokopali so ga ponoči in umorili pokopače.

160. Belizar.

Mogočni vojvoda Bčlizar je služil rimskemu cesarju
na Jntrovem. Vse sovražnike je premagala njegova roka.
Pred njim so trepetali divji Huni, pred njim bežali
hrabri Gotje; Vandale in Perzijane je užugal imenitni
junak. Na stare dni — pravijo — moral je Bčlizar,
nekdaj vsega cesarstva steber, slep milostinje prositi.
Po krivem je bil zatožen in oslčpili so ga; deček ga
je moral o palici voditi, da si je prosil živeža.

Neki dan sedi ob potu blizu morja zunaj poglavit¬
nega mesta. Večerno solnce prijazno sije, in slepi
Bčlizar vpraša mladeniča: „Ali sije solnce tudi po
Carigradu ?“ — „Vse strehe se svčtijo od solnca, t£  od¬
govori mu deček. — Bčlizar se obrne proti Carigradu,
nasmeje se, in od veselja se mu potoči debela solza po
bledem licu v sivo brado. „Zakaj se obračate po ne¬
hvaležnem mestu, ki je vam vzelo ljubo luč?“ vpraša
ga deček. — Bčlizar mu lepo odgovori: „ Jaz sem ljubil,
ljubim in bodem ljubil deželo mčterino. u  A. Janežič.

161. Ciril in Metod.

V devetem stoletju so gospodovali po slovanskih
deželah trije mogočni knezi: Rostislav, Svatopluk in
Kocelj. Vneti so bili za krščansko vero in izomiko
svojih podložnikov. Pošljejo h grškemu cesarju Mihaelu
prošnjo, rekoč: „NaŠa država se je pokristjanila. Ni-

123

mamo pa učiteljev, da bi nas vodili in nam razlagali
svete bukve. Pošlji torej učenikov, kateri nas bodo
znali učiti besede sv. pisma ! u

Brž povpraša cesar svoje svetovavce, koga naj bi
poslal. Ti mu imenujejo učena brata iz mesta Soluna:
Cirila in Metoda. Car ju d& poklicati ter jima razodene
prošnjo slovanskih knezov. Obadva privolita in se na¬
potita med Slovane luč sv. vere prižigat. Razlagata jim
v domačem jeziku večne resnice in poslovenita potrebne
sv. bukve. Po pravici se zoveta apostola slovanska.

162 . Žički samostan.

Pred osem sto leti so bile po gorah in dolinah
okrog Konjic strašne goščave. Divjačina in zverina je
prebivala ondod; volkovi in medvedi so bili v teh krajih
domd. Ni bilo ceste, ne pota; tudi kravje steze ni bilo
najti. Nekdanji vitezi in drugi mogočni gospodje so
hodili včasih semkaj na lov.

Takrat je vladal na Štajerskem mejni grof Otakar V.
Travengavski. Otakar je hodil po deželi mirit raz¬
dražene plemenitaše in sodit pravico. Na svojem po¬
tovanju pride tudi h konjiškemu vitezu Leopoldu.

Na visokem gradu sprejme vitez svojega vladarja
spoštljivo in ga veličastno gosti več dni. Njemu na
čast napravi v konjiških gorah velik lov. Mnogo sosed¬
njih vitezov je bilo povabljenih.

V jutro zarano se odpravijo prek konjiške gore
v zarastle loge. Tamkaj so se pasli jeleni pod košatimi
jelkami. Lovci se razpostavijo in pustč Otakarja samega.

Kar začuje lovski rog trobiti, pse goniti in
gonjačev vrisk odmevati bliže in bliže. Zdaj pride
velik preplašen jelen z visokimi rogovi skozi goščo.
Otakar napne lok in zadene jelena globoko med rebra.

124  —

Obstreljena žival se zapodi za potokom v drugo goščavo.
Otakar biti po krvavem sledu za jelenom in zajde tak6,
da popolnoma zgreši druge lovce. Ves truden se na
zadnje uleže pod košat dob in sladko zadremlje. V spanju
se mu prikaže sv. Janez Krstnik, oblečen v dolgo haljo.
Ta mu veli, naj postavi v tem kraju samostan takim
menihom, kateri nosijo bele halje kakor on. Bližnji
hrup zdrami Otakarja iz spanja. Ko izpregleda, vidi
zajca v svojem krilu. Skril se je bil psom v njegov
plašč. Otakar otme upehanega zajca sovražnikom in mu
zopet d& prostost.

Otakar zarčs sezida samostan in ga po zajcu, kateri
je pribežal, k njemu — imenuje — zajčjega (zičkega).

Če greš iz Celja skozi Dramlje na Dravinsko,
najdeš poleg Špitaliča med visokimi hribi še zdaj raz¬
valine nekdanjega kartuzijanskega samostana.

163. Leopold Babenberški.

je bil že v svojej mladosti pogumen j umik. Nekdaj
jezdi z nemškim cesarjem Otonom I. na lov. Zasačita
velikanskega medveda. Kosmatin plane nad cesarja in
zgrabi njegovega konja z močno taco. Hitro prime
Oton za lok, da bi s puščico ustrelil razkačenega tacarja;
lok pa je bil preveč napčt in se zlomi. Zdaj prihiti
Leopold in p odd, ne maraje svojega življenja, cesarju
svoj lok. Puščica prileti medvedu v glavo, da se zvrne
na tla. Cesar je bil otčt strašne nevarnosti.

Ginjen zahvali Oton mladeniča za izkazano mu
pombč. „Srebro in zlato, “ rekel je, „ne bi plačalo
tvoje zvestobe. Vzemi ta zlomljeni lok. Prinesi mi ga,
kadar ti bode treba moje milosti. Bog bode že dal, da
te zahvalim dostojno/ 1

125

Po tem dogodku je minilo več let. Leopold je
vzrastel hraber mož; v marsikaterej bitki je pokazal
svoje junaštvo. Cesarja je pokosila smrtna kosa; njegov
sin Oton II. je zasedel cesarski prestol. Umre tudi
mejni grof v vzhodnej marki (krajini), ki je svojo deželo
krepko branil sosednjih napadov. Leopold je poznal to
deželo. Hrepenel je pokazati svojo vdanost in zvestobo
do cesarja na tako nevarnem mestu; torej stopi pred
Otona II., položi zlomljeni lok pred njegov prestol in
prosi, naj bi ga postavil za mejnega grofa  v vzhod¬
nej krajini.

Ko cesar zagleda lok, spomni se svojega pokoj¬
nega očeta in Leopolda, ki ga je bil rešil iz smrtne
nevarnosti. Rad usliši Leopoldovo prošnjo.

Tak6 so postali „Babenberžani 4t  leta 976. mejni
grofi v vzhodnej krajini.

164. Rudolf Habsburški.

Pred 600 leti je živel mogočen grof po imenu
Rudolf Habsburški. Rad seje  kratkočasil tudi z lovom.
Nekdaj pride po sledu neke zverine do potoka./ Tu
zagleda duhovnika, ki si je ravno sezuval črevlje. „Kaj
delate tukaj ? a  vpraša grof mašnika. Ta odgovori:
„Iliteti moram bolnika obhajat. Ker pa je narastli potok
odnesel brv, moram prebresti vodo, da umirajočemu še
o pravem času prinesem sveto popotnico.) Naglo stopi
grof s konja in ga ponudi izpovednfku, rekoč: „Nate,
zasedite ga, da ne zamudite/ 4  Drugi dan pripelje
dohovnik konja grofu nazaj in se mu srčno zahvali.
Rudolf pa pravi: „Bog ne daj! Nikdar ne zajašem več
konja, ki je nosil mojega Odrešenika. Obdržite si ga,
da boste laže obiskovali bolnike v oddaljenih krajih/ 1

126

Duhovnika gane ta dobrota in pobožnost. Želi grofu
obilen blagoslov božji.

Nemški knezi so si pozneje izvolili Rudolfa za
svojega kralja. Bil je pravičen in miroljuben vladar.
Njegov sin Albreht  je zadobil avstrijske dežele.

Njegovi potomci pa še zdaj gospodujejo v našem
prelepem cesarstvu.

Tako je Rudolf Habsburški postal začetnik in usta¬
novitelj vzvišene naše cesarske rodovine.

165. Bratovska ljubezen.

Cesar Albreht I. je imel mnogo sovražnikov. Ni
se več zanašal na ljudi; čuval ga je velik pes, ki je
vedno ležal pred njegovimi durmi. Nad vsakim tujcem
je zarežal, nobenega ni pustil mimo.

Neki dan se približa Leopold, cesarjev sin, durim
v cesarsko sobano. Ker ga je pes poznal, približa se
mu dobrikaje se. Nič mu ne stori. Cesarjeviču se je
k očetu mudilo; zato sune psa na stran. Ta pa jame
renčati in gristi cesarjevičev plašč. Leopold se razjezi in
udari psa tako hudo, da mrtev obleži! Leopold se
ustraši svojega čina in zbeži! Ko cesar zvč, daje  mrtev
zvesti njegov čuvaj, pokliče togoten vse dvornike in
povprašuje, kdo mu je usmrtil psa.

Leopold trepeče od samega strahh: poznal je
strogost očetovo. Friderik, Leopoldov stareji brat, je
vedel, kdo je kriv. Iz ljubezni do svojega brata je hotel
nase vzeti njegovo krivdo. Pade pred očetom na
kolena. „Odpustite, oče! nisem se mogel psa drugače
ubraniti.“ Že vzdigne cesar svojo roko nad Friderika,
ko pristopi Leopold, rekoč: „Stojte, oče! Friderik je
nedolžen, jaz sem kriv; mene kaznjujte! 41  Po teh besedah
objame Leopold svojega brata in se razjoče. Očetu se

127

razjasni obraz. „Ker se tako ljubita, naj ti bo odpu¬
ščeno. Kdor ima take sinove, ni se mu treba bati
nobenega sovražnika, u  reče ponosno Albreht.

166. Ustanavljanje goratanskili vojvod.

Goratanski (koroški) vojvode so se ustanavljali pod
Krnsko goro blizu cerkve svetega Petra. Tam je stal
kamen, na katerem je sedčl prostorojen kmet. Z eno
roko je držal marogastega bika, z drugo pa enake
barve kobilo. Ne daleč od njega je stal vojvoda v sivej
suknji in v kmetskih črevljih z deželno zastavo sredi
svojih plemenitnikov in vitezov. Ko se približa voj¬
voda, na palico naslonjen, kmetu na ltamenu, vpraša
kmet v slovenskem jeziku: „Kdo se tam približuje? —
Na to odgovorč vsi okoli stoječi: „To je deželni knez.
— Kmet dalje vpraša: „Ali bode pravičen sodnik, ki
išče sreče domovini? Ali je prostorojen? Ali je pri¬
jazen varuh prave vere? — Na to vsi odgovorč: „Je
in vselej bode/ — „Pa po katerej pravici," reče kmet,
„more me pregnati z mojega sčdeža?" — Vsi odgovorč:
„Dobiš 60  beličev, marčgastega bika, kobilo in obleko,
katero zdaj nosi knez, in prosta bode tvoja hiša vseh
davkov. u

Zdaj kmet kneza rahlo v lice udari, opominjaje
ga, naj bode pravičen sodnik. Potem odstopi in odpelje
živlnčeti. Knez pa stopi na uborni, neolepšani kamen,
potegne meč, mahne ž njim na vse štiri vetrove in se
zaroti, vsem biti sodnik po dolžnosti in pravici.

167. Mladi Vukasovič.

Cesarica Marija Terezija obišče nekega dne mlade
vojake v šoli in vpraša šolskega predstčjnika: „Kateri
mojih ljubih sinov je najpridnejši? Predstojnik odgo-

128

vori: „Vaše Veličanstvo, vsi so pridni in vredni visoke
milosti; pa najpridnejši med vsemi je mladi Vukasovič.“
— „To je lepo, mladi Dalmatinec!“ reče cesarica, „ali
rada bi tudi videla, kako se bojuje / 1

Mladenič, ki je dosle plašen stal pred cesarico,
zravnd se srčno, oči se mu bliskajo in ponosno iščejo
nasprotnika. S komur se sprime, vs&kega premaga.
Zatb mu .podb cesarica dvanajst cekinov, rekbč: „Kupi
si veselja po vročem boju.

Teden preteče, in cesarica se zopet pripelje. Pokli¬
čejo Vukasoviča, in cesarica ga vpraša: „Ali si že kam
zapravil denarje, ki sem ti jih dala? Kje so ? u

„Poslal sem jih svojemu ubbzemu očetu / 1  odgovori
mladenič z boječim glasom.

„Kdo je tvoj oče? w

„Bili so častnik in so služili Vašemu Veličanstvu;
zdaj so brez službe in prav siromaško živb brez plače.
Nisem vedel bolje obrniti cesarskega dani; poslal sem
ga preljubemu očetu.

„Ti si vrl mladenič. Vzemi črnilo in piši:

Preljubi oče!

To pisemce, katero Vam pišem, narekuje mi cesarica.
Moje obnašanje, moja pridnost in posebno moja ljubezen
do svojega očeta je bila cesarici tako po volji, da boste
Vi od tega časa dobivali po dve sto goldinarjev na
leto; meni pa je podarila zopet štiri in dvajset cekinov . 11

168. Cesar Jcfžef II.

je bil sin slavne Marije Terezije. Bil je jako priljuden
vladar. Nekega večera se je čisto preprosto oblečen
izprehajal blizu Dunaja. Sreča deklico, ki se je bridko
jokala. „Zakaj se jočeš ? 11  vpraša jo cesar. Deklica ga
pogleda in ide mimo. Mislila si ie morebiti: Ta mi že

129

ne more pomagati. Cesar gre za njo ter jo še enkrat
vpraša prav prijazno. Zdaj dekle vendar odgovori:
„Hči sem cesarskega častnika; oče so mi umrli, mati
so silno ubogi. Jožef pravi: „ Zakaj pa se ne obrnete
do cesaija ?" „Bile sve, bile v cesarskem dvoru/ 1  pri¬
poveduje deklica, „pa njegovi služabniki so naju zavrnili,
češ, da cesar ne more vsacemu kaj dati in podariti/ 1
Jožef stisne deklici tri cekine v roko ter ji naroči, naj
se drugi dan ob desetih oglasi v cesarskem gradu; on
ji hoče pri cesarju izprositi milosti.

Drugi dan pride deklica zarčs v grad. Ko zagleda
cesarja, zgrudi se od samega strah h na tla. Jožef pa jo
prijazno vzdigne in reče: „Ti meni včeraj nisi zaupala,
ker nisem bil tako lepo oblečen kakor zdaj. Nikar
ne sodi ljudi po oblačilu/ 4  Zopet ji pod& lepo darilo
ter obljubi, da hoče skrbeti za njo in njeno mater.

169. Lavdon.

Stoji stoji tam Beligrad,
Za gradom teče rdeča kri,
Za gradom teče rdeča kri,
Da b’ gnala mlinske kamne

tri.

Tam Lavdon vojvoda stoji,
Krvavi meč v rokah drži;
On čč imeti Beligrad
In turško vojsko pokončat 1 .

Ošabni Tur 1  k se mu smeji
In Lavdonu tak 1  govori:
„Si prišel mene ti častit,
Al 1  prišel zajcev si lovit ? u

Drugo berilo. XI. 823.

„„Ne prišel zajcev sem lovit,
Al prišel tebe sem častit:
S svinčen’mi zrni te kropil
In s črnim prahom bom
kadil. ““

Cesarske puške pokajo,

In turške gospe jokajo,
Cesarski bombe mečejo,

Se Turki z grada vlečejo.

Glej, tak 1  mogočni Lavdon j e
Premagal vse sovražnike 5 ;
In dokler Beligrad stoji,

Na slavo Lavdonu slovi.

9

130

170. Lep zgled.

Cesar Franc je poleti pogosto bival v Badnu.
Zvečer je hodil večkrat na izprehod; spremljal ga je
navadno le en spremljevavec. Nekega dne sreča cesar
štiri pogrebce, ki so nesli mrliča na pokopališče. No¬
benega človeka ni bilo, ki bi ga bil spremil do groba.
Cesar zmaje z glavo in reče svojemu spremljevavcn:
„To mora biti gotovo ubožec, ker nima Človeka, ki
bi žaloval za njim. Jaz sem deželni oče premožnim in
ubogim; pridniživa se midva pogrebcem F Pobožno
odkrije cesar sivo glavo, gre za rakvijo in moli za
pokojnega. To vidijo nekateri; hitro se pridružijo tudi
oni. čim dalje gredč, tem bolj raste vrsta pogrebcev.
Tri leta po tem dogodku umre tudi cesar Franc.
Obžalovali so njegovo smrt vsi narodi velikega avstrij¬
skega cesarstva.

171. Ljubezen do domovine.

Cesar Franc se je vojskoval s Francozi. V tem
hudem času so dajali cesaiju podložniki mnogo rado-
voljnih daril, da jih je obračal domovini v brambo.

Pride tudi preprost kmet v cesarjev dvor; hotel je
govoriti s cesarjem. Ko pride pred cesarja, reče: „Tudi
jaz sem Vam nekaj prinesel 11  — položi polno mošnjo
na mizo in se odpravlja.

Cesar se začudi temu darilu in vpraša: „Kdo si
in odkod ? tl  „Tega nikomur ne povem ,“  odgovori kmet,
poslovi se in odide. Cesarja zdaj še bolj mika zvedeti
kaj o preprostem kmetiču. Hitro pošlje služabnike za
njim, naj bi ga povprašali po imenu in domu. Kmetič
se jim pa posmeje in pravi: „Ali menite, da povčm
vam, česar še cesarju nisem hotel ? 11

131

172. Cesar Franc Jožef in ribičev sin.

Leta 1852. je potoval naš presvetli cesar po Ogr¬
skem; povsod so ga sprejemali z veliko navdušenostjo.

Nekega dne je solnce posebno pripekalo. Cesar
se je peljal ravno po Donavi. Želel je iti v bližnje
kopališče, da bi se nekoliko ohladil. Zato ukaže
ladjo h kraju zapeljati.

Prišedši iz kopališča stopi v siromašno kočo, ki
je blizu tam stala. V koči ni bilo žive duše razen
ribičevega sina, ki se je jokal v kotu. Cesar ga pri¬
jazno vpraša, kaj mu je. „Oh, gospod! 11  reče deček,
„moj oče so šli dva dni cesarju naproti in mene so
pustili samega dom&; jaz torej ne bom videl cesarja. w
Takč reče deček in se še bolj joče.

Zdaj zapovč cesar enemu svojih spremljevavcev,
naj gre na ladjo in prinese šest novih tolarjev, kar se
je takoj zgodilo. Cesar podari tolarje dečku in pravi:
„Vzemi to v dar in ne joči se: pred seboj vidiš
svojega cesarja, katerega morebiti ne bodo videli tvoj
oče. u  — Deček od veselja na kolena pade in cesarju
nogo poljubi. Všeč je bilo cesarju, da je bil ubožni
deček tako vesel in da se je tako lepo obnašal.

Iz „Yrtc“-a.

9 *

132

Cesarska

1.

Bog ohrani, Bog obvari
Nam Cesarja, Avstrijo!

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!
Branimo Mu krono dedno
Zoper vse sovražnike:
SHabsburškim bo tronom
vedno

Sreča trdna Avstrije!

2 .

Za dolžnost in za pravico
Vsak pošteno, zvesto stoj;

Če bo treba, pa desnico
S srčnim upom dvigni v boj!
Naša vojska iz viharja

Prišla še brez slave ni: —
Vse za dom in za Cesarja,
Za Cesarja blago, kri!

pesem.

3 .

Meč vojščaka naj varuje,

Kar si pridnost pridobi;
Bistri duh pak premaguje
Z umetnijo, znanostmi!
Slava naj deželi klije,

Blagor bod’ pri nas dom&:
Vsa, kar solnce je ob¬
sije,

Cveti mirna Avstrija!

4 .

Trdno dejmo se skleniti:

Sloga pravo moč rodi;

Vse lahko nam bo storiti,
Ako združimo moči.

Brate vodi vez edina
Nas do cilja enega:

Živi Cesar, domovina,
Večna bode Avstrija!

5 .

In s Cesarjem zaročnica,

Ene misli in krvi,

Vlada milo Cesarica,

Polna dušne žlahtnosti.

Kar se more v srečo šteti,
Večni Bog naj podeli:
Franc Jožefu, Lizabeti,
Celi hiši Habsburški!

133

Slovnica.

Glasje.

§. l.

Samoglasniki so po izgovoru kratki ali dolgi, po
glasu pa široki ali ozki. Široki so: a, o, u; ozka samo¬
glasnika sta e, i.

§. 2 .

Past, peta, britev, pot (znoj), suša;

rad, kmet, osa, napuh, ropot;

kralj, vreme, zima, pot (steza), kljftč.

Nekateri samoglasniki se izgovarjajo bolj na
dolgo, počasi, drugi zopet bolj  naglo ali ostro.
Pri počasnej izreki glasove zatezamo, pri naglej
pa predtezamo. Zatezi in predtezi pravimo naglas ali
poudarek.

Znamenja za naglas (naglaski) so trojna:

1. ostrivec  (') na zategnjeno — in predtegnjeno-
dolgih  glasih;

2. krativec (') na zategnjeno — in predtegnjeno-
kratkih glasih;

3. strčšica  ( A )  na zategnjeno-dolgih glasih.

V a j a. Izgovorite prav tč besede ter jih prepišite: Bramba,
dom, grad, hrast, jok, kost, kup, l&ž, mladost, most, strup, svčt,
zvest, žaba; bob, brat, dno, krop, pod, strop; bčl, dam, gospa,
hvala, križ, mleko, roka, sadje, sosed.

134

Opomnja 1. Namesto strešice se postavlja pogo¬
st o m a le o s t r i v e c, n. pr.: bčl = bel, hvžla = hvala,
r6ka = roka i. t. d.

Opomnja 2. Razločujte: visoka gora, visokih goril (gor);
dobra gospd, dobrih gospa; mladi konj, mladih konj; sivi Ris,
sivih kis; videl sem ljudi, trumo ljudi; stari mož, starih mož;
pridni otrok, pridnih otrok; zdrav zob, zdravih zob.

§. 3 .

Berdo — brdo, berzda = brzda, gerd = grd, kerst — krst,
kert = krt, serna = srna, smert — smrt, terd = trd, ters = trs,
vert = vrt.

Pred črko r ima e včasih zamolkel glas,
kadar sledi eden ali več soglasnikov; zato
se e izpušča.

Razločujte zamolkli ali polglasni e od polno-
glasnega,  n. pr.: verne duše; vrne se iz vojske. Sosed je
zamerljiv. Pokoplji mrliča! Jernej je posodil mernik žita.
Dobili smo stoterni sad. Ali si bil pri večernicah?

1. naloga. Prepišite iz berila besede s polnoglasnim e!

2. naloga. Prepišite iz istega berila besede s polglasnim e!

§• 4 .

Soglasniki ali tihniki so po izgovoru 1. ozki
in široki, 2. mehki in trdi. Ozki  so:  c, č, j, (lj, nj) ;
š, šč, ž; mehki so: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž.

Vaja.  Napišite široke soglasnike!

Napišite trde tihnike!

§. 5 .

Soglasniki imajo vselej svoj čist in enak glas;
le 1 se izgovarja v nekaterih krajih kakor: v, kadar
stoji pred soglasnikom ali na koncu besed.  N. pr.:
volk = vovk, polž = povž, žolna = žovna, delal = delav.

Pazite: lse z v zamenjuje sicer  v govoru, v
pisavi pa ne.

1B5

Opomnja. Kadar dvomite, bi li pisali na koncu besede 1 ali v,
podaljšajte besedo s katerim samoglasnikom, n. pr. biv sem
vesev — bili smo veseli; delav sem — delala sva. Tako se
pokaže prava pisava.

§. 6 .

Dva različna samoglasnika se ne družita v enem
zlogu; za samoglasnikom se piše j namesto i.

Ne pišite torej: rokau, ceu, siu, rou — ampak:
rokav, cev, siv, rov.

Namesto gai, povei, moi, čui, pišite vedno:
gaj, povej, moj, čuj.

3. naloga. Popravite pogreške v sledečih stavkih: Cuvai
čuje. Strežai streže. Moli in delai! Spoštui starše! Imei Boga
pred očmi! Tvoi brat je pastir. Ne posmehui se sivei glavi!
Slišav sem pokati ceu dan. Govoriv je siu starček. Oblekeu je
nou plašč. Cesarici Marii Terezii je slediv sin Jožef. Zapomnite
si nauke svojih staršeu in učiteljeu!

§. 7.

Sveti Janez je bil ljubljenec Kristusov. Tovariš me je
spremljal. Konoplja je godna. Mravlja je zgled pridnosti.

Skak-ljam in se gib-ljem.Izgub-ljeni sin se vrača domov.
Bodi dobrot-ljiv! Daj mi griž-ljaj kruha! Učit-elj uči.

Ključar dela ključe. Ljubo doma, kdor ga ima. Kralj
kraljuje nad zadovoljnim ljudstvom.

Namesto 1 pišite lj:

1. za soglasniki: b, m, p, v;

2. v končnicah: ljam, ljem, ljen, ljiv, lj aj in elj;

3. še v nekaterih drugih besedah, katere si
je treba zapomneti, kakor: ključ, ljub, kralj,
ljudje, bolj  i. t. d.

4. naloga. Zadovoljnost je polovica srečnega življenja.
Življenja največje veselje je ljubezen, najboljši zaklad zado¬
voljnost, najslajše blago ljubo zdravje, najboljše zdravilo zvest
prijatelj. Metuljček se ziblje na cvetici. Pliska mahlja z repičem.

136

Zemlja je trohljiva. Ubogljiv otrok pride na migljaj. Listje se
osiplje. Palestina se zove obljubljena dežela. Zdravnik ozdravlja
učitelja. Koklja vodi piščeta. Sova ima zakrivljen kljun in
ostre kremplje. Zatirajte škodljivi mrčes! Kaplja je kaplji
podobna. To mi ni po volji. Učencem je treba pazljivim biti.
Nekatere gore bljujejo ogenj.

Poiščite iz teh stavkov besede, katere spadajo pod prvi,
drugi in tretji oddelek gorenjega pravila, in zapišite jih.

5. naloga. Prepišite tudi iz katerega berila vse besede,
v katerih stoji lj namesto 1!

§. 8 .

Ničesa mi ne manjka.  Sprednji, srednji, zadnji  mož.
Lepa suknja  — prazna glava. Kostanj je drevo. Izkušnja
nas modri. Koristna je ognj  a oblast.

V nekaterih besedah se piše nj namesto  n.

6. naloga. Poiščite v . . . berilu nekaj besed, v katerih ie
postavljen nj namesto n.

Skladje ali besedoslovje.

§. 9. Glasovna menjava.

Bredem — brod; grebem — grob, grabiti; pletem — plot;
tek — tok, takati; sopem — sapa; tru — trava.

Besede  so  korenike ali rastlike. Nekatere rast-
like priraščajo po glasovnej menjavi naravnost
iz korenik.

§. 10. Izpeljava.

Bred —■ brod — brod-nina;

greb — grob — grob-išče;

mrz — mraz — mraz-ota;

tru — trava — trav-nik.

Rastlike navstajajo tudi po izpeljavi. Pri
izpeljavi gre paziti na koren, na deblo in na
obrazila (pritekline).

137

Koren  (korenika) je prvotni del jezikov. Deklo
je zlog ali beseda, ki je prirastla iz korena po
enkratnej glasovnej menjavi. Obrazila  so končnice,
katere se pritikajo korenu ali pa deblu za nove
besede.

§. 11. Izpeljava samostalnikov.

Vaj e.

Napravite samostalnike po obrazilih:
ač iz: bahati, jahati, kopati, kovati, orati, vezati,
a k iz: grad*), nov, prost, pošten, rumen,
an iz: Celje, trg**), vas***), pura, prst.
ar iz: drva, gosli, knjiga, ovca, vol, vrata,
ec iz: bel, gluh, kriv, lažniv; godem; rejen, znan; brinjev,
slivov.

el j iz: učiti, pisati.

ič iz: cesarjev, kraljev; Valentin, Ivanov, mlad, ribiti.
i j a iz: hudoben, podrt, razprt; škof, kmet.
ik iz: bolen, dolžen, popoten, rešen,
ilo iz: črniti, mazati, rezati.

ina iz: bukov, govedo, kožuhov; (brod-nina), cesta, most, srebrn,
išče  iz: prebival, sod, dvor, boj, grob, strn.
ba iz: dražiti, služiti, tožiti, voditi,
e v iz: moliti, voliti, žeti.

jak (njak) iz: konj, ovca, čebela (čebelnjak), golob, ulj, voda.
oba iz: hud, gnil, grd, svetel, zvest.

ost iz: hvaležen, mlad, moder, nemaren, pobožen, pohleven,
stvo  iz: cesar, duhovnik, učitelj, vojak.

Pomnite še: Samostalniki, ki pomenjajo ženske osebe,
izobražujejo se z obrazili: ica,  in  j a,  ka,  n. pr. kovač-i ca,
graščak-in j a, tržan-ka.

*) grad -(— jak == graščak.

**) trg -j- an = tržan.

***) vas -)- an = vaščan.

138

7. naloga. Izpeljite samostalnike z obrazili ač, ik, in a,
iz teh - le besed: brenta, brada, škripati; duhoven, grešen,
puščaven, tožen, zapoveden; deset, hrastov, star, nov, dol,
raven.

8. naloga. Storite ravno tako z obrazili ak, ba, e v pri
besedah: deset, divji, pet; ponuditi, soditi, tolažiti; briti,
obuti, trgati.

9. naloga. Izpeljite nove besede s priteklinami an, ec,
išče iz: Celovec, Gorica, mesto, srp; slep, zmagal, plesal,
stanoval, svetoval, poslan, uččn, vdova, tepkov, pelinov;
pribežal, tekal, pokopal, topor, stanovati, gnoj.

10. naloga. Priteknite obrazila ar, el j, st v o besedam,
katerim se prilegajo: Miriti, mučiti, klobuk, krava, rediti,
kraljev, glavar, bogat, meso, mlin, pisati, tesati, zidati, veli¬
časten.

11. naloga. Storite ravno tako s končnicami ič, ost, i 1 o:
Gregor, hiter, prevzeten, mil, Markov, čeden, mlatiti, nagel, šiti.

12. naloga. Priteknite pritekline ica, inja, ka besedam,
katerim se prilegajo: berač, grešnik, puščavnik, divjak, Ce-
lovčan, meščan, mučitelj, mlinar, kravar, Goričan, junak, vrtnar,
pomočnik, Slovenec, pevec, Korošec.

S katerimi obrazili se torej izobražujejo samo¬
stalniki?

§. 12. Izpeljava pridevnikov.

Kar je lastnina tvoje sestre, je sestr-ino.

Kar je svojina vašega brata, je brat-ovo.

Palica, katero ima naš pastir, je pastirj-eva.

Palica, kakršno imajo pastirji sploh,  je pastir-ska.

Nebo je čisto kakor rib-je oko.

Pridevniki, ki kažejo, čigava je oseba ali reč,
izpeljavajo se iz samostalnikov s priteklinami  in (ina,
ino), »v (ova, oyo), ski (ska, sko) in ji (ja,  je).

Opomnja 1. Za ozkimi soglasniki se pritika
namesto ov (ova, ovo) obrazilo ev (eva,  evo).

139

13. naloga. Izpeljite pridevnike iz teh le samostalnikov:
Neža, dekla, nevesta, sosed, dren, Tomaž, koza, kura, pes,
planina, zima, rokodelec.

14. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte iz¬
peljane pridevnike: Gospodova obleka je nova. Gosposko oblačilo
je krasno. Kmetova suknja je čedna. Učiteljevi sinovi so kra¬
ljevi služabniki. Materin in očetov oče je naš ded; očetova
in materina mati je naša babica. Cesarski vojaki so hrabri možje.

15. naloga. Napišite, kako se imenuje les hrasta, jesena,
bukve; kako se imenuje kruh iz ajde, vejica s črešnje, cvet
pri hruški, zrno maka, češarek ali storž smreke, skledica
pri želodu? Kako se pravi psom ovčarjev in mesarjev, orodju
črevljarjev, hišam meščanov?

16. naloga. Mesu goveda se pravi goveje  meso. Kako
se pravi zalegi gadov in kač, peresu gosi, mleku krave, zobu
volka, jajcu ptic, koži lisice in zajca?

17. naloga. Izobrazite v sledečih stavkih iz debeleje
tiskanih samostalnikov primerne pridevnike:

Očeta blagoslov otrokom hiše zida, matere kletev pa
jih podira. Hči skopuha je dostikrat žena požeruha. Lenoba
je vraga mreža. Kakšen je breskve cvet? Seme trave je
drobno. Jagodice sok je sladek. Zime dnevi so kratki.

Opomnja 2. Pridevniki s končnicami  ji (ja, je)
in ski (ska, sko) pomenjajo  splošno last, s končnicami
ov, ev in in pa last posameznih oseb.

Opomnja 3. Za g, h, k, c, s, z, č, š, ž se izpreminja
priteklina  ski v ški; ti glasovi pa izpadajo.

18. naloga. Izobrazite iz debeleje tiskanih samostalnikov
primerne pridevnike: Človeka življenje je kratko, veselje v
nebesih pa večno. Opravki mož so važni. Marsikateri Slovenec
razume jezik Nemcev in Lahov. Vino iz Konjic je dobro. Lep
nebes dar je luč očes. Gospod nadzornik so obiskali šolo
dečkov in deklic. Hrvatov dežela je bogata.

— 140 —

§. 13.

Krogla je jajč-asta.

Razgled je kras-en.

Naš žlicnjak je les-en.

Ta hruška je črv-iva.

Cas je seda-nji, pretekli ali prihod-nji.

Pridevniki se izpeljavajo tudi z obrazili  ast
(asta, asto), en (-na, -no), en (ena, eno), iv (iva, ivo),
nji (nj a, nje).

19. naloga. Izpeljite pridevnike iz besed: dim, klin, žolt;
kras, strah, smeh, moč, mleko, železo; jeklo, platno, kost, apno,
sukno; snet, uš; danes, gori, doli, pred; lisa, plesen, nekdaj
(nekda-nji), sedaj, proso, vera, sreča, lan, tedaj, snaga,
led, pokora.

20. naloga. Napišite, kako se imenuje denar iz srebra,
skleda iz gline, moka iz ovsa, pšenice in rži, posoda iz medi,
miza iz kamena, glavnik iz roga.

Povejte pritekline, s katerimi se izobražujejo
pridevniki.

§. 14. Sestava.

Izprehajam se po drevoredu. Idi na kolodvor!
Jabolko je r d e č e 1 i č n o. Ne bodi svojeglaven!  Človek
se nikdar ne izuči.

Rastlike priraščajo tudi po sestavi. Iz dveh
posamnih besed sestoječa rastlika je sestavljenka.

§. 15. Sestava samostalnikov.

1. Vinograd, kolovoz, kolovrat, kolomaz, vodotok.

2. Hudodelnik, golobradec, hudournik.

3. Triglav, trinog, stoletje.

4.  Svojeglavnež, samostan, samouk*).

5. Listo p a d, rokopis; tresorepka, kažipot.

6. Brez  dno (brezno), prelaz, zapeček.

*) V sestavljenkah se smeta sniti tudi po dva samoglasnika.

141

Prva beseda v sestavljenkah je ločilna,  druga
pa glavna.

21. naloga. Prepišite tč sestavljenke in podčrtajte glavne
besede!

22. naloga. Razstavite tč sestavljenke v sestojne dele,
n. pr. kolovrat = kolo-vrat (vrteti).

Povejte, iz katerih govornih razpolov so sestavljene besede.

§. 16. Sestava pridevnikov.

Bosonog, gologlav, praznorok; kratkočasen, okrogloličen,
bistroumen; četveronožen, trileten; brezbožen, nedolžen, prileten.

23. naloga. Poiščite ločilne besede v sestavljenih pridevnikih!

24. naloga. Razstavite sestavljenke v sestojne dele!

§. 17. Sestava s predlogi.

Žito je dozorelo. Ne izbiraj jedi! Drevo se na drevo
naslanja. Otrok se je opekel. Obsodili so toženca. Potrpite,
da odmolimo! Smrt pokosi stare in mlade. Atila je podjarmil
mnogo ljudstev. Stanujemo v predmestju. Dobro orodje delo
prikrajša. Turki so razdejali grad. Ptice se zbirajo. Vstani
sivej glavi! Šolske zamude se zapisujejo. Potrpljenje prebije
železne duri.

25. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte predloge,
s katerimi so besede sestavljene.

26. naloga. Izpišite same predloge!

§. 18. Ponovilo.

Rastlike priraščajo po glasovnej menjavi, po
izpeljavi in sestavi.

§. 19. Besedne družine (skupine).

Pisati, pisar, pisatelj, pisnina, pisarija, pisamica,
pisateljica, pismo, pismenka, pisalo; lepopis, rokopis, pismonoša;
napisati, popisati, prepisati, pripisati, razpisati, vpisati, zapisati;
napis, popis, prepis, prepisnina, pisan.

— 142

Rastlike, ki se izobražujejo iz istega korena,
delajo besedno družino ali skupino.

27. naloga. Snujte besedno skupino iz korenike  kov;
najprej izobrazite izpeljane, potem sestavljene besede!

28. naloga. Storite ravno tako s korenikama pi(ti), nes(ti)!

§. 20. Podobno glaseče se besede.

Gozd  je prostran. Kost  je trda. Gos gaga. Kos poje.
On mu ni kos. Koza  mekeče. Kosa  je ostra. Gad je kača.
Kad je posoda. Glas  doni. Klas  zori. Bil  sem doma. Pil sem.

Podobno se glaseče besede je treba razlo¬
čevati v govoru in v pisavi.

29. naloga. Razločujte sledeče besede in porabite jih
v stavkih: Bilka — pilka; dež — tešč; drag — trak; kost —
gost — gozd; grič — krit; krt — grd; ljubiti — lupiti; berilo

— perilo; berem — perem; platno — blatno; pot — pbd — pod;
polje — bolje; reka — rega; telo — delo; top — dob; trava

— Drava; žival — šival.

Oblikoslovje in skladnja,

I. Goli stavek.

§• 21 .

Ponovilo.  Kaj je stavek? Katera sta glavna stavkova
člena? Kako se vpraša po osebku? Kakšna črka se piše po
piki in vprašaju? S kako začetno črko se pišejo lastna imena?

Pazite: Veliko začetno črko pišemo tudi
v začetku govora, v besedi Bog in njenih
namestnicah,  n. pr. Vsemogočni, Večni.

30. naloga. Zvežite sledeče besede v primerne stavke:
Duša, pazljiv, neumrljiv, učenec, Bog, večen, konj, pes, volk,
tuliti, rezgetati, lajati, zvon, rožica, zvoniti, presti, pisan, pajek,
solnce, veter, šumljati, potok, sijati, bučati.

31. naloga. Imenujte deset reči, ki jih vidite v šoli, in
porabite vsako v stavek, n. pr.: Tabla je črna.

143 -

§. 22 .

Človek obrača, Bog obrne. Žival je stvar. Kri ni voda.
Ovca je pohlevna. Sekira ni topa. Stoj! *) Poglej! tiči se! M61i!

Povejte osebke in povedke v teh stavkih! Kateri govorni
razpoli so osebki, kateri pa povedki?

Stavek, ki ima le osebek in povedek, je gol
stavek. Povedek se veže ali neposrednje
z osebkom, ali pa ju sklepate besedici je, ni. Kadar
veže ena izmed teh besedic osebek s povedkom,
pravi  se  ji  vezilo.

32. naloga. Odgovori pismeno in v popolnih stavkih na
sledeča vprašanja, podčrtaj osebke enkrat, povedke dvakrat,
vezila trikrat.

Kdo nabija? Kdo kosi? Kdo kuha? Kaj vre? Kdo poje?
Kaj je leseno? Kaj je železno? Kaj ni prozorno? Kdo
ni umrljiv? Kdo igra? Kaj šumi? Kaj drdra? Kaj ni okroglo?
Kaj je votlo?

a) Osebek (podmet).

§. 23. Samostalnik.

Ponovilo. l.Kaj  so samostalniki? Katera imena so lastna?

Kmet, slavec, trsje, lepota, snažnost, petje, šivanje; pastir,
žetev, pesek, setev, vlažnost, prst.

Kateri izmed teh samostalnikov imenuje kako osebo?  —
Kateri kako reč?  — Kateri kako lastnost?  — Kateri kako
dejanj e?

Samostalnik imenuje osebe in reči ali njih
lastnosti in dejanja.

Anton, Klodič, Maribor, Krka; kmet, pastir, vas, mesto;
trsje, gospoda, ljudstvo; pesek, vižo, mleko; lepota, snažnost,
vlažnost, petje, šivanje, setev, žetev.

Sara ostal no ime je:

1. lastno;

2. obče, ki imenuje vse osebe ali reči ene vrste;

*) V velelnih stavkih je osebek v glagolu skrit.

144

3.  skupno, ki kaže množino enovrstnih stvari;

4. snovno, ki kaže kako snov ali tvarino,
katera ohranja tudi v najmanjšem delu
svoje ime.

5. miselno, ki p omenja lastnosti in dejanja.

33. naloga. Zapišite šest lastnih imen, imena treh roko¬
delcev, imena treh zveri, imena treh cvetic, tri imena oblačilnih
snovi, tri skupna imena!

34. naloga. Zapišite imena dni in mesecev!

35. naloga. Zapišite samostalnike, ki imajo sledečim na¬
sprotni pomen: Mladost, ljubezen, hvaležnost, edinost (sloga),
korist, zapravljivost, življenje, lenoba, vera, mir, prijateljstvo,
svetloba, mraz, hitrost, prevzetnost.

§. 24. Spol samostalnikov.

Mož gospodari. Žena  gospodinji. Dete  se smehljA.

Pes čuva. Kura kokodaka. Jagnje skače.

Hrast je visok. Lipa cvete. Zlato je drago.

Spol samostalnikov je trojen: moški, ženski in
srednji.

Pred moški samostalnik lahko postavimo
besedo  tisti, pred ženski tista, pred srednji tisto.

Moške samostalnike moremo zameniti z be¬
sedo on, ženske z ona, srednje  z ono.

36. naloga. Zapišite samostalnike, ki pomenijo žival,
in sicer 6 moških, 4 ženske in 3 srednje.

37. naloga. Prepišite sledeče samostalnike ter jih raz¬
delite po spolu: Dedec, morje, meh, meč, mesto, luč, perd,
srna, hlapec, kukavica, hlev, pismo, truplo, črv, dež, medved,
drevo, seme, hruška, brat, prag, grozdje, slama, junak, strd,
vino, trn, klop, grad, voz, bič, kos, gos, lisica, vol, sod, rak,
mlinar, stol, srce, koš, podgana, sršen, pivka, gnezdo, prepelica,
žrebe, kost, žila, lice, grlo, jezik, oko, rama, živež, sol, mleko,
trs, moka, sadje.

145

38. naloga. Poiščite iz . . . berila 1. moške, 2. ženske,
3. srednje samostalnike!

39. naloga. Poiščite iz . . . berila 1. obča, 2. skupna,
3. snovna, 4. miselna imena!

§. 25. Število samostalnikov.

Travnik je zelen. Riba plava. Mesto je veliko.

Če govorimo o enej osebi ali reči, je samo¬
stalnik  v ednini.

Travnika sta*)  zelena. Ribi plavate. Mesti ste*)  veliki.

Če govorimo o dveh osebah ali rečeh, je samo¬
stalnik  v dvojini.

Travniki so *) zeleni. Ribe plavajo. Mesta so velika.

Če govorimo o več osebah ali rečeh, je samo¬
stalnik  v množini.

40. naloga. Zapišite te le stavke v dvojini in množini: Klobuk
je star. Žaba reglja. Zdravilo je grenko. Lenuh postopa. Miza
je dolga. Zrno kali. Volk tuli. Smrekarje visoka. Lice je bledo.

41. naloga. Zapišite 5 moških, 4 ženske in 3 srednje sa¬
mostalnike iz 37. naloge v dvojini in množini!

§. 26. Sklanja samostalnikov.

Jelen  je hiter. Meso vsakega jelena  je užitno. Jelenu
pristoji rogovje. Jelena  so ustrelili. Pri jelenu  je stala
košuta. Z jelenom  je prišel lovec domov. — Ribi  plavate.
Meso obeh rib je okusno. Dajte ribama  vode! Prinesi obe
ribi! Pri ribah  je mreža. Z ribama  sem se nasitil. —
Mesta  so velika. Hiše mnogih mest  so krasne. Mestom  se
bliža sovražnik. Videl sem razna mesta. Po mestih  je drago
živeti. Dobil je deželo z mnogimi mesti.

Samostalnik se more v vsakem številu šest¬
krat izpremeniti. Vsaka taka izpremenjava se ime¬
nuje sklon. Samostalnik po številu in sklonu pre¬
gibati, pravi se sklanjati.

*) Osebek se veže s povedkom tudi z vezili: sta, ste, so.

Drugo berilo. XI. 823. 10

146

Sklonov je šest:

1. sklon  ali  imenovalnik  se stavi na vprašanje
kdo ali kaj?

2. sklon ali rodilnik  odgovarja na vprašanje koga
ali česa?

3. sklon ali dajalnik  odgovarja na vprašanje komu
ali čemu?

4. sklon ali t o ž i 1 n i k odgovarja na vprašanje koga
ali kaj?

5. sklon ali mestnik  odgovarja na vprašanje kje
ali pri kom (čem) ?

6. sklon ali družilnik  odgovarja na vprašanje s kom
ali s čim?

Z vprašalnimi besedami kdo, koga, komu, koga,
pri kom,  s kom  se povprašuje po živih  bitjih in stvareh;
z besedami kaj, česa,  čemu, kaj,  s čim  se povprašuje po
neživih  stvareh. Vprašanje kje?  velja za žive in nežive stvari.

Slovenščina  ima  tri  »klanje: eno za moške,

drugo za ženske,  tretjo za srednje samostalnike.

§. 27. Sklanja.

— 147

Primerite tožilnik vseh števil in spolov z imenovalnikom!

Pazite: V ednini imajo  moška imena  oseb in živih
stvari tožilnik enak rodilniku; tožilnik  neživih
stvari pa je enak imenovalniku.

Primerite dajalnik ednine z mestnikom, dajalnik dvojine
z družilnikom, rodilnik in mestnik dvojine z istima sklonoma
v množini!

42. naloga. Sklanjajte samostalnike: vojak, dežela, korito,
travnik, miza, delo.

43. naloga. Kmet kupi njivo. Kmetu je njiva potrebna.
Njiva tega kmeta je prostrana. Kmet je na njivi. Njiva veseli'
kmeta. S kmetom sem hodil na njivo. Gospod stoji pri kmetu.
Kovač rabi naklo.

Prepišite te stavke in zaznamenujte nad vsakim samostal-

1 . 4 .

nikom, v katerem sklonu je. N. pr. Kmet kupi njivo.

44. naloga. Zapišite te stavke v množnem številu!

45. naloga. Zapišite jih v dvojini!

Opomnja 1. Za ozkimi soglasniki (Glasje §. 4)
se izpreminja pri moških in srednjih samostalnikih
o v e, mestnikov  n pa včasih v i.

46. naloga. Sklanjajte samostalnike: pastir (rod. pastirja),
kralj, polje, srce, nož, meč, toporišče.

Opomnja 2. Ženski in srednji samostalniki, ki
imajo v imenovalniku ednine pred a in o dva ali
več soglasnikov, dobivajo med zadnjima soglasni¬
koma v dvojinskem in množinskem rodilniku e;
st ostane nerazdružen.  N. pr. iskra-isker, pismo-pisem.

lu*

148

47. naloga. Sklanjajte samostalnike: igla, megla, dekla, okno.

48. naloga. Rokodelci delajo z iglo, sč skobljem, z dletom,
s kladivom, s pilo, se sekiro, se svedrom, z žago. Brat piše
se svinčnikom. Vojak se bojuje s puško, z mečem, s kopjem
ali se sulico, z bodalom.

Postavite te samostalnike v dvojino in množino!

Opomnja 3. V družilniku se piše pred samo¬
glasniki in mehkimi soglasniki (b, d, g, j, 1, m, n, r,
v, ž) z, pred nj pa ž; pred f, h, k, p, t se piše vselej s,
pred  c, s, z, č, š pa s ali  si.

49. naloga. Odgovarjajte sledečim vprašanjem: Česa je
vreden priden delavec? Komu je lisica podobna? Komu škoduje
veter? Koga vidimo v šoli? Kaj vidimo v cerkvi? Pri čem
stoje mlini? Kje raste trava? Kje žito? S čim pišeš? S kom
se igrate? Česa se boji zajec? Komu se odkrivaš? Česa se
je ogibati? Kaj ima jelen? Kje sedi jezdec? Komu naj bodo
otroci hvaležni? S čim se orje? Česa je treba bolniku? S čim
se brani čebela? Kod hodite v šolo?

50. naloga. Po morju plavajo ladje. Srna živi po gozdih.
Oslom nalagajo tovore. Kosa imajo pogostoma v kletki. Pojdi
rakom žvižgat! S košem na rami stopa hlapec proti hribu.
Prizanašajte ptičjim gnezdom! Iz megel prisije solnce.

Zaznamenujte nad vsakim samostalnikom spol, število in
s. ed. 5. ž. mn. 1.

sklon, n. pr.: Po morju plavajo ladje.

51. naloga. Ptič— živijo po drevj—, pa tudi po vod—; le
malo jih prebiva na zemlj—. Nekateri ptič— odlete o svojem
čas— v toplejše kraj—. Petj— nekaterih ptič— je mično. Vesele
ptic— so človek— tudi velike dobrotnic—; pobirajo gosenic—
in črv—. Mnoge se rede s takim mrčes—, ki bi škodoval drevj—
in drugim rastlin—. Tudi vran—, krokarj—, kavk—, srak—
in vrabc— pozobljejo dosti mrgolinc—. Ptič—, ki žive po
močvirj— in po mlak—, imajo dolge nog— in dolge kljun—;

- 149 -

rede se z rib—, žab—, s kač— in z drugo laznin—. Kokoš
nese jajc—.

Priteknite namesto črtic potrebna sklonila!

52. naloga. Poiščite v . . . berilu vse samostalnike in
povejte pri vsakem: spol, število in sklon!

§. 28. Ponovilo.

Pri samostalniku je treba paziti: 1. na spol,
2. na število, 3. na sklon.

§. 29. Zaimek.

France ima nove bukve; on (France) jih je dobil od
svojega  (Francetovega) očeta. V tej knjigi so pripovesti,
katere  (pripovesti) so prav poučne.

Beseda, katero stavimo namesto imena ali za
ime, imenuje se zaimek.

§. 30. Osebni zaimki.

J a z se igram. T i se igraš. O n (deček) se igra. Ona
(deklica) se igra. Ono (dete) se igra. — Midva  se igrava;
me dve se igrave. Vidva  se igrata; ve dve se igrate. Ona
se igrata; one se igrate. — Mi (me)  se igramo. Vi (ve)
se igrate. Oni (one)  se igrajo.

Besede jaz ti on, dna, dno *

midva  (medve), vidva  (vedve) dna (dva) one (dve)
mi (me) vi (ve) oni one

so osebni zaimki.

V govoru razločujemo tri osebe: Prva oseba je
ta, katera govori (jaz, midva, medve,  mi,  me); druga
oseba je ta, s katero se govori  (ti, vidva, vedve,
vi, ve); tretja oseba je ta, o katere j se govori.

Kateri teh zaimkov zaznamenujejo moški spol? — kateri
ženski? — kateri srednji? — kateri ženski in srednji? —
Kateri zaimki so v ednini? — dvojini? — množini?

150

53. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte osebne zaimke.
Jaz sem kmet. Medve sve sestri. Ti si kupec. Midva sva brata.
Mi beremo. Vidva računita. Me pletemo. Vedve ste šivilji. V 6
štejete. Janez ne piše; on risa. Prijatelja se ljubita; ona si
pomagata. Deklica je pazljiva; ona je pridna. Gosenice lazijo;
one so škodljive.

54. naloga. Povejte osebke v gornjih stavkih!

§. 31. Vprašalni zaimki.

Kdo (k e d o) trka? Kaj ropoče? Čigav  je klobuk?
Kateri  človek je hvaležen ? K a k š e n je zid ?

Zaimki,  ki  vprašnjejo po osebah in rečeh, so
vprašalni zaimki. Ti so: kdo, kaj, kateri,  a, o (kteri),
čigav, a, o, kak, a, o, — kak6v, a, o, kakšen,  šna,
šno, kolik, a, o, kolikšen,  šna, šno, k o liker,  a, o.

55. naloga. Poiščite iz sledečih stavkov vprašalne zaimke:
Kaj delaš? Kdo poje? Čigav je nož? Kakšna je hiša?
Kolikšno je plačilo? Kateri učenec je priden? Kakovo je pero?

Odgovarjajte tem vprašanjem!

Opomnja.  Vprašalna zaimka kdo in kaj se sklanjata,
kakor je povedano v 26. §. Sklanjajte!

§. 32. Nedoločni zaimki.

Nekdo  je potrkal. Vsak  ni kovač. Nihče  se ne
prikaže. Marsikdo  pride. Vse se je treslo.

Nedoločni zaimki kažejo na kako osebo ali
reč, katere nočemo ali ne moremo imenovati. Ne¬
določni zaimki so: kdo == nekdo, nikdo, nihče,
malokdo, marsikdo, vsakdo, (kaj), nekaj,  nič,
kateri, a, o (kteri), nekateri, marsikateri, malo¬
kateri, kak, a, o, marsikak, vsak, a, o, ves, vsa,  vse.

56. naloga. Prepišite sledeče stavke ter podčrtajte osebne
zaimke po enkrat, nedoločne po dvakrat. Jaz sem mlad. Nikdo se

151

ne oglasi. Ti si star. Nekaj se sveti. Marsikdo je ubog.
Midva sva močna. Vidva sta slaba. Vsakdo veruje. Medve sve
deklici. Vedve ste učenki. Vse se dobi. Mi smo zdravi. Vi ste
bolni. Malokateri posluša. Oni so pobožni.

57. naloga. Poiščite iz 56. naloge vsa vezila!

b) Povedek.

§. 33.

Ponovilo.  1. Povejte stavke, v katerih je povedek
kak samostalnik.

2. Povejte stavke s pridevnikovim povedkom!

3. Z glagolovim povedkom!

4. Kaj je povedek?

5. Kaj se lahko dopoveduje o osebku?

6. Kaj je glagol?

Glagol.

§. 34. Oseba in število.

Jaz de 1 a m midva dela v a (medve dela v e)

ti de 1 a š vidva dela t a (vedve dela t e)

on (ona, ono) de 1 a ona dela t a (one dela t e)

mi (me) dela m o
vi (ve) dela t e
oni (one) delaj o.

Tudi pri glagolu razločujemo trojno število in
trojno osebo  (§. 30). Glagoli se po osebah in številih
pregibljejo  ali  spregajo.

Opomnja.  Osebni zaimki se postavljajo pred glagol,
kadar se vpraša: kdo dela to ali ono ? N. pr. K d o bere,
piše, moli? — Jaz berem, ona piše, on moli. Če se pa od¬
govarja bolj na vprašanje: kaj dela kdo? — takrat se
osebni zaimki navadno izpuščajo. N. pr. Kaj delaš? —
Berem. Kaj dela? — Piše, moli.

58. naloga. Spregajte glagole: imam, berem, nosim
1. z osebnimi zaimki. 2. brez njih.

152

§.  35.  Čas.

Ponovilo.  Koliko časov je razločati?

59. naloga. Povejte te stavke v preteklem in v prihodnjem
času: Dan se daljša, noč se krajša. Travniki zelene *). Ptice
prihajajo, gnezdijo, vale, cvrče. Kukavica kuka. Čebele rojijo
in nanašajo med. Drevje poganja. Vrtnar koplje. Sadjerejec
obrezuje. Pastirji pojo *).

60. naloga. Vročina je pritiskala. Ljudje so se potili.
Cvetice s o venele. Drevje j e usehnilo. Kosci s o pokosili.
Vidva nista  poslušala.

Povejte te stavke v sedanjem in v prihodnjem času!

Povejte spol, število in sklon posameznih samostalnikov!

Pretekli in prihodnji čas pravih glagolov se
izobražuje s pomočjo glagola  sem—biti.

Pomožni glagol  biti (primeri 56. nalogo) se pre-

Spregajte!

Opomnja.  Ne govorite: Jaz sem ne lačen — ampak:
jaz nisem  lačen; ne: jaz sem ne bil — ampak: jaz nisem  bil.

*) Opomnja. V treljej osebi množine skrajšajo glagoli radi končnico
ijo v 6,  končnico ejo pa y 6.

153

§. 36. Tvorna in trpna oblika.

Kmet orje.  Njiva je orana.  Njiva se orje.

Zidar je zidal.  Hiša je bila zidana.  Hiša se je bila
dozidala.

Oče bodo kaznovali. Deček  bode kaznovan. Deček
se bo kaznoval.

Tvorna oblika kaže, da oseba ali reč, o
katerej se govori, sama kaj dela.

Trpna oblika kaže, da oseba ali reč trpi, da se
ž njo kaj godi.

61. naloga. Prepišite iz sledečih stavkov glagole ter povejte,
so li v tvornej ali v trpnej obliki: Gospodinja peče. Kruh je
pečen. Ženjice žanjejo. Žito se žanje. Pšenica je požeta. Lovec
streli. Zver je ustreljena. Nekdo kliče. Mi smo poklicani. Dekle
pere. Perilo se pere. Hlapec seka. Drevo je posekano. Rezilo
rani. Roka je ranjena. Kdo plača? Dolg je plačan. Bog razodeva.
Vera je razodeta. Skleda je omita.

62. naloga. Postavite te stavke v pretekli in v prihodnji čas!

63. naloga. Poiščite v teh stavkih osebke, — samostalnike
(spol, število) in zaimke!

uči-  ti
uči

učitelj uči;
učitelj naj uči;
učenje je potrebno.

§. 37. Naklon.

1. Dela-ti bra-ti

2. Delaj beri

3. Dninar dela;  gospod bere;

4. Dninar naj dela;  gospod naj bere;

5. Delanje hasni; branje kratkočasi;

Nakloni ali načini govora sorazlični:

1.  Nedoločnik naznanja dejanje brez ozira na
osebo ali reč.

2. Velelnik naznanja, da se kaj veleva, pre¬
poveduje, opominja.

3. Določnik naznanja naravnost, kaj kdo dela,
ali kaj se godi.

v

4. Zelelnik razodeva kako željo ali voščilo.

5. Glagolnik je iz glagola izpeljan samostalnik.

154

64. naloga. Povejte, v katerih naklonih so glagoli sledečih
stavkov: Delaj! M6li! Bolnik trpi. Trpi! Pes tuli. Vi stradate.
Stradajte! Sosedje umrl; naj počiva. Bodi postrežljiv! Človek
naj gospoduje. Solnce vzhaja. Bodiva prijatelja! tipajmo! Spanje
krepča. Drevje naj rodi. Kričanje se sliši.

Postavite vsak glagol teh stavkov v štiri prve naklone!

Kako se glasi velelnik pri glagolu biti (v vseh številih)?

65. naloga, a) Postavite v velelnik sledeče glagole: vprašati,
čakati, ostati, bežati, pozabiti, molčati, častiti, plesti.

b) Porabite jih v stavkih z določnikom, z želelnikom!

c) Izpeljite iz njih glagolnike!

66. naloga. Napišite dejanja v nedoločniku, ki so tem-le
nasprotna: molčati, sovražiti, dajati, škodovati, odpirati, grajati,
poviševati, kupovati, živeti, spati, stati, jokati.

67. naloga. Premenite določni naklon pri glagolih 59. in
60. naloge v velelnik in želelnik.

§. 38. Ponovilo.

Pri glagolih je treba paziti: 1. na osebe in šte¬
vila, 2. na čase, 3. na obliko, 4. na naklone.

§. 39. Pridevnik.

Povejte stavke s pridevnikovim povedkom! Kaj naznanja
pridevnik?

Kralj je mogočen. Hiša je lepa. Poslopje je visoko. Okno
je ozko.

Postavite te stavke v dvojino in množino!

1. Pridevnik se ujema se svojim samostalnikom
v spolu, sklonu in številu.

Vojvoda je mogočen. Kralj je mogočn-ej ši. Cesar je naj¬
mogočnejši. Bog je vsemogočen. Sestra je stara. Teta je
star-ša (star-j a, star-eja, star-ejša). Babica je najstarejša.
Zlato je potrebno. Žveplo je potrehnejše. Železo je naj-
potrebn e j š e.

155

2.  Kadar naznanja pridevnik ne le lastnosti
oseb in reči, ampak tudi pove, v katerej meri se
jim prilaga lastnost, tedaj se stopnjuje.

Pridevnik se stopnjuje po treh stopnjah.

Prva stopnja kaže lastnost kake osebe ali
reči brez primere z drugo.

Druga ali primerjalna stopnja prilaga last¬
nost osebi ali reči v večjej ali manjšej meri kot
drugej. Ta stopnja se izobražuje, ako se pridevni-
kovemu deblu pritika ši, iši, ji, eji, ejši.

Druga stopnja se tudi izobrazi, če se prvej
stopnji predstavi besedica bolj.

Tretja ali presežna stopnja prideva lastnost
osebi ali reči v najvišjej ali v najnižjej meri.

Ta stopnja se obrazi: 1. če se primerjalnej
stopnji spredaj pritisne besedica naj; 2. če se dene
pred prvo stopnjo najbolj, 3. če se dene pred prvo
stopnjo ena izmed teh besedic in zlogov: zelč, kaj,
močno, jako, silno, prav, vele-, vse-, vsega-, pre-.

68. naloga. Stopnjujte pridevnike: slab, moder, pravičen,
rodoviten, srečen, miren, pameten, resničen, ubogljiv, učen, rdeč.

Oče je stareji  nego (kakor) sin. Železo je trše kot svinec.

Opomnja. Kadar se dve reči primerjate, rabite
se besedici nego (kakor) in kot (ko).

69. naloga. Primerjajte sledeče reči in stavite pridevnike
v drugo in tretjo stopnjo: konj, tele, krava, močen. Kilometer,
meter, decimeter, kratek. Koza, krava, ovca, koristen. Cerkev,
poslopje, hiša, lep. Klet, čumnata, izba, svetel. Vigred, jesen,
poletje, prijeten. Pes, mačka, zvest.

§. 40.

Deček se uči. Ali se deček uči? Deček, liči se! Deček naj
se uči!

Stavki so: 1. p r i p o v e d o v a 1 n i, 2. vprašalni,
3. vel el ni, 4. želel ni. Na koncu pripovedovalnih
stavkov stavimo piko, na koncu vprašalnih

156

vprašaj; pri velelnih in želelnih stavkih stoji
klicaj (!),  včasih samo pika.

70. naloga. Pretvorite sledeče stavke najprej v vprašalne,
potem v velelne. Otroci se zbude. Sestra se oblači. Dekla ji
pomaga. Učenci molijo. Živina se pase. Deklica odgovarja.
Kristjan veruje.

Ponovilo.

Kateri govorni razpoli se rabijo za osebke ? za po¬
vedke? Katere stavke imenujemo gole? i. t. d.

Vsestransko ponavljanje zadnjih 20 §§.

II. Razširjen stavek.

§. 41.

Učenec piše. — Pridni  učenec piše. Učenec piše nalogo.
Učenec lepo  piše. — Pridni  učenec piše nalogo. Pridni
učenec piše slovniško nalogo. Pridni  učenec lepo
piše slovniško nalogo.

Stavek, kateri ima razen osebka in povedka
(in vezila) še kaj drugih besed v sebi, imenuje
se  razširjen stavek.

Besede, katere se nahajajo v stavku razen
osebka in povedka (in vezila), zovejo se nebi¬
stveni ali pridejani stavkovi členi. Z njimi se bolj
natanko določuje in pojasnjuje osebek ali po¬
vedek ali oba.

a) Osebek.

§. 42. Samostalnik.

Spol samostalnikov.

Oče, sin, orel; potok, mesec, grad, razum.

Mati, hči, kokoš; zvezda, nit, vas, bolezen.

Dete, jagnje, kljuse; žito, vino, polje, vreme.

Kako se dele samostalna imena? Koliko spolov je
razločati ?

157

Spol se kaže po pomenu in po končaju. P o
pomenu so:

1. moškega spola imena  moških oseb in samcev
v živalstvu;

2. ženskega spola imena  ženskih oseb in samic
v živalstvu;

3. srednjega spola imena  mladih bitij, katerih
spola še ne čislamo.

Po  končaju so:

1. moškega spola samostalniki  na  soglasnik, ki
privzemajo v rodilniku  a;

2. ženskega spola samostalniki na a, ki dobivajo
v rodilniku e, in samostalniki na soglasnik,  ki imajo
v rodilniku i;

3. srednjega  spola samostalniki na o in e.

71. naloga. Določite spol sledečim samostalnikom ter
povejte, kateri so lastna, kateri obča, — skupna — snovna
in miselna imena.

Pohlevnost, hvala, krdelo, prah, krasota, Matija, siromaštvo,
prijatelj, knjiga, Dunaj, množica, obleka, gozd, Primorje, olje,
čreda, deca, poštenost, čeljust, svinec, sol, Avstrija, bogastvo, žival.

Sklanja samostalnikov.

158

Dvojina.

Po zgledu „jelen“ se sklanjajo moški samostal¬
niki se širokim končnikom (glej  §. 24), po zgledu
„kovač“, samostalniki z ozkim končnikom, po
zgledu „grad“ pa enozložni samostalniki, ki imajo
v rodilniku naglašen  n.

Kdaj je pri moških samostalnikih tožilnik ednine enak
imenovalniku V

Kdaj se v družilniku piše z, kdaj s — se — ž? (§. 27.)

Opomnja 1. Samostalniki s polglasnim e na
koncu ga radi izpuščajo po vseh sklonih, kadar jim
prirašča kak glasnik; besedi kamen in mesec pa ga
ne izpah ujet e.

Opomnja 2. Samostalniki, ki se v rodilniku
ednine konča vaj o na ba, da, ta, dobivajo v m nožnem
imenovalniku navadno je.

Opomnja 3. Samostalniki: konj, las, mož, otrok,
vol, zob, glase se v rodilniku dvojine in množine:
kdnj, lžs, mož, otrok, vol, zob.

72. naloga. Sklanjajte samostalnike: kralj, cesar (rod.
cesarja), pevec, mesec, tat, zvon, brat, golob, gospod, zob.

159

73. naloga. Priteknite namesto črtic sklonila ednine: Voda
je v vodnjak—. Na potok— napajamo vol— in konj—. Voz
rabi mladenič—, mož— in starčk—. Vojak služi cesar—. Nisem
videl prijatelj—. Sin— ni doma. Grad na breg— je podrt. Ne
brati se s hudobnež—.

Postavite samostalnike najprej v dvojino, potem v množino!

74. naloga. Izpišite gole stavke!

§. 44. Ženska sklanja.

Ednina.

Pazite.  Nit  ima v edninskem rodilniku nenaglašen i,
klop  pa naglašen L

160

Opomnja.  Samostalniki na ev se sklanjajo po zgledu
riba;  le edninski tožilnik je enak imenovalniku, edninski
družilnik pa se jim končuje na ijo.

Kaj je pomneti o samostalnikih, ki imajo pred a dva
ali več soglasnikov? (§. 27.)

75. naloga. Sklanjajte samostalnike: mravlja, miš, gos
(gosi), molitev, cerkev, kaplja, žival, kost.

161

Op o m n,j a. Nekateri srednji samostalniki se sklanjajo s pri¬
rastkom t (dekle, dete, jagnje, tele, žrebe), drugi s prirastkom
es (drevo, kolo, nebo, oko (očesa), pero, telo, uho (ušesa), zopet
drugi pa s pomnožkom n (breme, ime, pleme, seme, vreme).

76. naloga. Sklanjajte samostalnike: sedlo, lice, žrebe,
uho, pleme, predmestje.

Opomnja.  Pred j se vtika v rodilniku dvojine in mno¬
žine včasih i. Kdaj pa se vtika e? (§. 27.)

77. naloga. Grm ne podira drevesa. Sedlo je jezdecu po¬
trebno. Nenamazano kolo škriplje. Praše rije; pišče zoblje;
žrebe poskakuje. Orjem z oralom. Postavite te stavke v dvojino
in množino!

78. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte besede,
s katerimi so razširjeni.

§. 46.

Gospoda  se je pripeljala. Vreme  je jasno. Deci  se
daje močnik. — Ubogajte starše! Gosli  milo done. Vrzi
konjem sena v jasli!  Ne odpiraj vedno duri. Vrata  so večja
nego duri. Drevo se pripogiba do tal. Drva  so borova.
Ljudjč  so različnih stanov.

Nekateri samostalniki se rabijo samo v ed¬
nini, nekateri samo v množini.

Beseda ljudje (namesto človeki) se pregiblje tako: 1. ljudjč,
2. ljudi, 3. ljudem, 4. ljudi, 5. pri ljudeh, 6. z ljudmi.

Pri samostalniku je treba paziti: 1. na spol,
2. na število, 3. na sklon,  4. na  sklanjo.

79.  naloga. Po mest— in trg— živi mnogo rokodelc—.
Napravljajo človek— oblek— in druge reč—. Tkalec tkč
platn—; šivilja dela srajc—, rut—. Krojač razreže sukn—
ali platn— se škarj—; on šiva se šivank— in nit—. Črevljar
dela se šil— na kopit— iz usnj— črevlj—. Mizar skoblja
desk— — skoblj—. Mesar kolje z nož— ali — mesarnic—
razno živin—.

Prepišite te stavke, pridenite namesto črtic sklonila ter
podčrtajte nebistvene stavkove člene!

Drugo berilo. XI. 823 . 11

162

b) Povedek.

Glagol.

§. 47.

Ponavljajte pravila v §§. 34—38!

1. Spoštujem stare ljudi. Solnce greje zemljo. Bog ljubi
pravico.

2. Deček spi. Solnce sije. Pogorje orumeneva.

3. Bliska se, grmi in treska. Dani se. Mrači se.

4. Varuj se greha! Čudi se božjej vsemogočnosti! Boj se
slabe tovarišije!

1. Glagoli, kateri kažejo tako dejanje, ki prehaja
na kako drugo osebo ali stvar, so prehajalni glagoli.

2. Glagoli, kateri kažejo tako dejanje,  ki  ne
prehajana kako osebo ali stvar, so neprehajalni glagoli.

3. Glagoli, kateri se rabijo samo v tretjej ed-
ninskej osebi, so brezosebni.

4. Glagoli, kateri naznanjajo kako povratno
dejanje, so povračalni. N a v a d n o imajo  pri sebipo-
vračalni zaimek  „se“.

80. naloga. Izpišite iz 79. naloge prehajalne, iz 64. pa
neprehajalne glagole!

c) Prilastek.

§• 48.

Katere stavkove člene imenujemo nebistvene ali pridejane ?

Pastir pase. Brat je rokodelec. Posoda je stara.

Naš pastir pase. Drugi  brat je rokodelec. Lesena
posoda je stara.

Drugi  brat je spreten  rokodelec. Leteča  muha ne piči.

So li stavki prve vrste goli ali razširjeni? Kakšni so
stavki druge in tretje vrste? Zakaj?

Pridejani stavkovi členi, kateri pojasnjujejo
samostalnike v stavkih, zovejo  sc  prilastki.

Po prilastkih vprašamo s: kakšen, a, o? čigav, a, o?
kateri, a, o? kčliko?

163

Pridevnik.

§. 49 .

Ponovite pravilo v 39. §. pod 1.

81. naloga. Odgovorite pismeno tem vprašanjem: Kateri
človek ne more govoriti? Kakšna posoda je prozorna? Kateri
lonci so močni? Kakšna pijača je voda? Katero oblačilo greje?
Kakšna obutev tišči? Katere učence hvalijo? Kateri nožje
se brusijo?

Podčrtajte prilastke!

82. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte pridevnike, ki
so prilastki: Tihe vode so globoke. Šilo je črevljarsko orodje.
Zadovoljnik je srečen. Mlinski kamen je okrogel. Hudobnež
beži. Navada je železna srajca. Dan je bel; vstani, lenuh!
Oče so stari; stari oče so ded. Sladki koren je sladek. Svedrčev
koren ni sladek.

§. 50. Sklanja pridevnikov.

Pridevnik se tudi sklanja.

Kaj se pravi sklanjati?

Prilogi se sklanjajo po tem zgledu:

*) Pred sklonili ega, em, emu izpreminjajo se g, h in k pogostoma
v sorodne z, s in e.

**) Primeri §. 27.

11  *

164

Dvojina.

spolu na o ali e. Kdaj na e? (Primeri §. 27. opomnjo 1.)

83. naloga. Sklanjajte: Lep travnik, lepa klop, lepo mesto,
nov klobuk, stara miza, široko polje.

84. naloga. Postavite namesto črtic primerna sklonila:
Orel ima močn- perot-. Plovn- Drava nosi težk- šajk-. V pesk-
nekater- rek se najde čist- zlato. Daj ubog- mal- dar! Pišemo
z jeklen- ali gosj- per-. Človek vidi z oč-, posluša z ušes-, voha
z nos-, pokuša z ust-, posebno z jezik- in čuti z život-. Krava
ima okrogl-, gladk- in votl- rog-, gol in moker gobec in širok-
nosnic-. Dlake je rjav-, bel-, črn- ali lisast-. Temn- noč se
umika bel- dnev-. Prodal sem star- konj-. Pozdravi popotn- mož-!

§. 51. Stopnjevanje pridevnikov.

Ponovite pravila v 39. §. pod 2.

85. naloga. Zapišite pridevnike, ki imajo sledečim na¬
sprotni pomen: visok, dolg, lahek, debel, širok, trd, plitev.

Pridevniki na ek in ok se stopnjujejo navadno
po odpahnjenej končnici.  N. pr. visok, viši ali višji;
nizek, niži ali nižji.

165

Nekateri pridevniki se stopnjujejo po svoje:
Taki so: veiik— veči— večji; majhen— manjši; dober—
boljši; dolg— daljši (dalji).

Stopnjevani pridevniki se sklanjajo kakor
nestopnj e vani.

Zaimek.

Katere besede imenujemo zaimke ?

§. 52. Osebni zaimki.

Ponovite pravila v §. 30.

Osebni zaimki se sklanjajo tako:

Ednina.

Dvojina.

- 166

§. 53. Svojilni zaimki.

Moj nož je oster. Tvoje  veselje je moja  sreča. Vzemi
svoj  svinčnik! Najina  sestra je vajina  prijateljica. Naš
travnik je pokošen. Vaša  pšenica cvete.

Kakšni so ti stavki? S katerimi besedami je izobražen
prilastek?

Besede: moj, a, e, najin,  a, o, naš, a, e;

tvoj, a, e, vajin, a, o, vaš, a, e;
njegov, a, o, njen, a, o, njun, a, o, njihov, a, o;
on egov, a, o; svoj, a, e; čigav, a, o
kažejo, čigava je oseba in stvar. Zato jih imenu¬
jemo  svojilne zaimke.

Kateri kažejo na prvo, kateri na drugo in tretjo osebo?

Svojilni zaimki se sklanjajo kakor pridevni
in se tudi rabijo za prilastke.

86. naloga. Sklanjajte: Moj lepi vrt, naš pridni tesar, vaša
ostra britev, najino težko breme.

87. naloga. Izpišite iz sledečih stavkov svojilne zaimke
in povejte o vsacem, katere osebe, katerega spola, števila in
sklona je:

Brat mojega očeta je moj stric. V našem življenju se
čredijo (vrste) jasni in oblačni dnevi. Vsaka dežela ima svoje
šege. Umolknile so njune besede. Vajina mati je pametna žena;
njen svet je dober. Pomagaj bližnjemu v njegovih nadlogah!
Ljubi domovino po njenej ceni! Zaupam vaši prijaznosti. Najino
prijateljstvo ostane.

88. naloga. Prepišite te. stavke in podčrtajte vse prilastke!

§. 54. Kazalni zaimki.

Vidim moža, ki nosi težek koš, in pravim: T a mož nosi
težek koš. Koš tega  moža je težek. Temu  (možu) moram
pomagati. Tega  (moža) koš teži.

Kazalni zaimki kažejo na osebo ali reč, o ka-
terej se govori.

167

Kazalni k i so: ta, ta, to (ta-le, ta-le, to-le); oni, a, o;
tisti, a, o; tak, a, o; takšen, -sna, o; tolik, a, o.

Kazalni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki;
ta, ta, to ima posebno sklanjo.

89. naloga. Sklanjajte: Ta moj klobuk, ta moja knjiga, to
moje oblačilo, tisti polž, ona-Ie kokoš, takšno srce.

90. naloga. Ta javor je visok. Beseda tega moža mi gane
srce. Pri tej ženi sem dobil posojilo. S tistimi otroci se rad
igram. Darovala sta ta in oni. Takih pesmi še nisem slišal.
Hodi po pravih potih; srečen bodeš na tem in na onem svetu.

Tudi kazalni zaimki nam rabijo za prilastke.
Poiščite prilastke: 1. pridevnike, 2. kazalne, 3. svojilne zaimke!

168

§. 55. Vprašalni zaimki.

Imenujte vprašalne zaimke! (§. 31.) Kako se sklanjata
zaimka kdo (kedo) in kaj?

Ostali vprašalni zaimki se sklanjajo kakor
pridevniki ter se tudi rabijo za prilastke.

91. naloga. Katere dele ima rastlina? Kakšen ptič je
škrjanec? Katero orodje je tesarsko? Čigav kruh ješ? Kolikero
sklanjo poznate ?

Izpišite iz teh stavkov prilastke!

§. 56. Nedoločni zaimki.

Ponovite §. 32!

Nedoločni zaimki se sklanjajo ali po zgledu
kdo, ali pa po pridevnikovej sklanji. Ves, vsa, vse
se pregiblje kakor ta, ta, to; nič pa takole:  1. nič,
2. ničesa (ničesar), 3. ničemu (ničemur), 4. nič, 5. pri niččm
(ničemer), 6. z ničim (ničimer).

92. naloga. Kateri apostol je zatajil Kristusa? Kolikero
žito raste na polju? Svoja roka svoj gospod. Čigav denarje  ta?
Ne dotakni se tega denarja!

Poiščite raznovrstne zaimke! Poiščite prilastke! Imenujte
osebne, svojilne, kazalne, vprašalne in nedoločne zaimke!
Sklanjajte nekatere !

Številniki.

§■' 57.

Človek ima dve očesi, dve ušesi, pa ena usta. Roka
ima pet prstov. Peti  učenec v tretje  j klopi je vrl deček.
Nekatero  berilo beremo štirikrat.  Imamo trojna  jedila.
Seme rodi včasih stoteren  sad. Vsi sesavci dihajo s pljuči.
Orlica izvali po dvoje, po troje  mladih.

Številnik naznanja število oseb ali reči.

169

Številniki so

1. določni,  kateri natanko  kažejo število oseb ali
reči; 2. nedoločni,  kateri le površno  značijo število oseb
ali reči. Nedoločni številniki so: in n o g o, veliko, malo,
dosti, več, manj, preveč, premalo, precej, obilo, ne¬
koliko, noben  (a, o) (nobeden), mnogi,  ves  (vsa, vse),
vsak, nekateri, malokateri, marsikateri, nekaj, nič.

Nekateri številniki so nedoločni zaimki, kadar
v stavkih namestujejo samostalnike.

Katere besede so zdaj nedoločni številniki, zdaj pa ne¬
določni zaimki ?

93 naloga. Izpišite iz teh stavkov najprej določne števil-
nike: Eden drobi, drugi kosi. Zima trpi več mesecev. Vsak
teden šteje sedem dni; vsak dan ima štiri in dvajset ur.
Nekateri mesec ima trideset dni, nekateri pa en dan več;
februar ima le osem in dvajset ali devet in dvajset dni. Z6b
dosti, kruha malo. Svet je vseh ljudi dom. Ustrelil sem petero
škodljivih ptičev. V vročih krajih je mnogo hudih zverin.
V mlinu se dvakrat pove. Nekateri ljudje so črne kože.

§. 58. Glavni številniki.

Prežvekovavci imajo štiri  noge. Odrastel človek ima
32 zob. Leto ima dvanajst  mesecev.

Glavni številniki kažejo,  koliko je oseb ali reči.

94. naloga. Odgovorite pismeno tem vprašanjem in pod¬
črtajte potem glavne številnike: Koliko let si star? Koliko
krajcarjev ima goldinar ? Koliko krajcarjev ima dvajsetica ?
Koliko minut ste dve uri? Koliko prstov imaš na obeh rokah?
Koliko metrov je dekameter? Koliko litrov je hektoliter?
Koliko učencev (učenk) je v tvojej klopi?

Številnik  eden, -na, -no, ali en, -a, -o se sklanja
kakor pridevnik,  dva, -e, obd, -epa  kakor kazalni
zaimek ta v dvojini.

Sklanjajte: dva kralja, obe niti, dve mesti!

170

Številniki tr
ljejo tako:

Za moški spol.

1. trije, štirje

2. treh, štirih

3. trem, štirim

4. tri, štiri

5. pri treh, štirih

6. s tremi, štirimi

Po sklanjali
številniki od „pe
se ne sklanjata.

ije, tri,  štirje, štiri

5a ženski in srednji spol.
tri, štiri
treh, štirih
trem, štirim
tri, štiri
pri treh, štirih
s tremi, štirimi

„pet“ se ravnajo
“ naprej. „Sto“ in n

pet se pregib-

Za vse tri spole.

pet

petih

petim (čm)
pet

pri petih
s petimi (emi).
vsi višji glavni
j več tudi  „tisoč“

95. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte pri¬
lastke: En krivičen krajcar snč deset pravičnih. Naš sosed je
imel več otrok. Dva sina sta umrla; trije sini in tri hčere še
žive. Dve dekli ženete dve teleti. Vsako leto ima štiri četrtletja.
V marsikaterem panju je 15 do 20 tisoč čebel.

§. 59. Vrstilni številniki.

Marcij je tretji  mesec. Zima je četrti  letni čas.
Sedmi  dan je nedelja.

Vrstilni številniki kažejo  vrsto, v katerej so
stvari d r u g a z a dr ugo. Ti številniki odgovarjajo
na vprašanje: koliki, kolika, koliko?

Pazite! Za številkami, ki značijo  vrstilne
številnike, postavlja se pika.

Vrstilni številniki so po sklanji pravi pridevniki.

96. naloga. Odgovorite pismeno tem vprašanjem in pod¬
črtajte vrstilne številnike: Koliki dan tedna je vtorek? — petek? —
sreda? Koliki mesec je november? — januar? — oktober?
V katerem stoletju živimo ? — Kdaj imajo presvetli cesar svoj
god? Koliki dan avgusta je njih rojstven dan? Katerega leta
so začeli naš cesar vladati?

171

§. 60. Ločilni številniki.

Mavrica je sedmer trak.  On ima še  st  er  o konj. (On
ima šest konj. Razloček?)

Ločilni številniki: edin, a, o, dvoji, a, e, troji, a, e,
četveri, a, o i. t. d. značijo na vprašanje koliker,
a, o? razpole ali plemena oseb ali reči.

Po sklanji so pravi pridevniki.

97. naloga. Izobrazite  iz  tri, štiri, pet, sedem,
dvanajst ločilne številnike in porabite jih v stavkih!

§. 61. Množilni številniki.

Edini, a, e, enojen, a, o, dvojen, a, o, dvojnat, a, o,
četveren,  a,  o,  četvernat, a,  o,  i.  t.  d.  kažejo na vpra¬
šanje: kolikeren? pomnožbo kake reči.

Izobražujejo se iz ločilnih številnikov, če se
jim pritakne en ali nat.

Po sklanji so pridevniki.

Glavni, vrstilni, ločilni in množilni številniki
so določni številniki.

Opomnja. Delilni številniki, ki kažejo, po koliko je oseb
ali reči, nastajajo, ako devamo pred glavne ali pa ločilne
številnike besedico p o; n. p.: po eden, po ena, po enega, po dva,
po dvoje, po pet, po petero i. t. d. Med sto prebivavei so v tej
deželi vedno vsaj po štirje slepci. Orlica ima po dvoje, po troje
mladičev.  Gosenice imajo navadno po 16 nog.

Deležniki.

§. 62.

Muha leti.  Leteča muha ne piči.  Odletevša muha je
pičila. Hlapci delajo.  Delajoči hlapci so trudni.  Prede¬
lana naloga je dobra. Krovec krije. Krovec je kril. Krita
hiša je koristna.

Naklonom se prištevajo tudi deležniki (§. 37).

Deležnik ne kaže samo  kdaj, ampak  tudi,
kako se godi dejanje.

172

Deležniki so:

1. sedanj ega časa,

2. preteklega časa.

Deležnik sedanjega časa se napravi, ako se
okrajšanej obliki 3. množne osebe sedanjikove
pritakne č, ča, če.

Deležnik preteklega časa je dvojen:

1. tvorne oblike,

2. trpne oblike. •

Prvi se izobrazi, če se glagolovemu nedo¬
ločniku namesto ti pritakne 1, la, lo.

Z deležnikom preteklega časa tvorne oblike
se izpeljujeta pretekli in prihodnji čas, ako se
sestavi sč sem in bodem.

Deležnik preteklega časa trpne oblike se izo¬
bražuje tudi iz nedoločnika, ako se mu namesto ti
pritika n, na, no, en, ena, eno, ali t, ta, to.

S tem deležnikom se izpeljujejo časi trpne
oblike.

Deležniki so po sklanji pravi pridevniki.

98. naloga. Izobrazite vse deležnike teh-le glagolov:
pletem, tepem, pečem, štejem, trgam, pišem, hvalim, krotim,
svarim, berem, kupujem, žgem, darujem, imenujem.

99. naloga. Izpeljite iz teh glagolov glagolnike!

100. naloga. Napravite iz glagolov v naslednjih stavkih
deležnik sedanjega časa in porabite ga kot prilastek: Solnčni
žarki peko. Vročina pritiska. Zemlja poka. Cvetice hirajo.
Sivočrni oblaki prete. Blisk šviga, grom bobni.

101. naloga. Snujte nove stavke s pomočjo gorenjih besed!
N. pr. Pekoči solnčni žarki so rastlinam škodljivi.

Ponovite pravila v §§. 34.—38. in 47.

§. 63.

Varčnost  je  hči  modrosti. Razvaline  življenja novine.
Človeku  brez vere ni verjeti. Ključ od vrat  je izgubljen.
Mlini na sapo  so redki.

173

Kako se vpraša po prilastku?

V prilastek služijo tudi samostalniki v rodil¬
niku ali pa s predlogom.

Predlogi  kažejo razmere, v katerih so osebe
ali reči.

Predlogi se drugim besedam predlagajo ter
jih devajo vselej v kak sklon.

102. naloga. Prepišite te stavke in podčrtajte prilastke:
Obleka ljudi je kazalo njih misli. Svetloba lune ne greje. Cvet
mladosti hitro vene. Velika je ognja korist. Duh vijolic je
prijeten. Začetek modrosti je strah božji. Vedro vina se je
iztočilo. Orodje iz železa je močno. Drevo pri studencu je
obrano. Ljubezen do cesarja nas jači.

§. 64.

V ponovilo.

V prilastke nam rabijo:

1. pridevniki, 2. zaimki, 3. š te vil ni ki, 4. deležniki,
5. samostalniki v rodilniku ali s katerim predlogom.

d) Dopolnilo.

§. 65.

Učenec piše. Gol stavek.

Pridni učenec piše. S prilastkom razširjen stavek.

Pridni učenec piše nalogo.  S prilastkom in dopolnilom

razširjen stavek.

Ribe imajo kri.  Verujem poštenjaku.  Bog je vesel
ponižnih  ljudi. Dajajte milostinjo ubožcem.  Ezav je prodal
Jakopu prvorojenstvo.  Kaplja je kaplji  podobna.

Goli stavki se širijo tudi z dopolnili.

Dopolnila so pridejani stavkovi členi, kateri
dopolnjujejo in pojasnjujejo glagole in pridev-
nikevstavkih.

Kakor se v stavku včasih snide več prilastkov,
tako se pogostoma. nabere tudi več dopolnil.

174

§. 66. Dopolnilo v tožilniku.

Gospodar zapusti posteljo. On zbudi hlapce. Gospodinja
pokliče dekle. Hlapci krmijo konje in vole; snažijo tudi opravo
in mažejo vozove. Potem odpro dvoriščna vrata. Dekla napaja
krave; ona jih pomolze in mleko posnema. Gospodinja kuha
zajtrk. Vsi dobe krepke juhe. Posli zapuste dom. Obdelujejo
polje. Vsak stori svojo dolžnost.

103. naloga. Izpišite iz teh stavkov dopolnila!

104. naloga. Odgovorite pismeno tem vprašanjem in pod¬
črtajte dopolnila: Koga zalezuje mačka? Kaj objeda zajec? Koga
spoštujejo otroci? Kaj izdeluje lončar? — tkalec? Kaj šivajo
mati? Kaj razdira blisk? Koga pokopava grobar? Koga nosi
konj? Kaj nosi osel? Koga imenujemo kralja živali? Kaj prodaja
trgovec? Kaj kaže ura? Učitelj razlaga učencem nemški jezik.

Pomnite: Prehajalni glagoli (§. 47) imajo dopol¬
nilo v tožilniku pri sebi.

Glagol  učiti se veže z dvema tožilnikoma.

105. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih: Dete
je štiri leta staro. Ta klada je dva metra dolga in šestdeset
kilogramov težka. Izba meri osemdeset štirjaških (kvadratnih)
metrov; dolga je deset metrov, široka osem metrov. Posoda drži
petdeset litrov. Studenec je dvajset metrov globok.

Povejte pri vsakej besedi, katerega besednega plemena je.

§. 67. Dopolnilo v dajalniku.

106. naloga. Odgovorite pismeno tem vprašanjem s pri¬
mernimi samostalniki v množini:

Komu je dober otrok poslušen? Komu se ne vejjame?
Komu je delo sitno? Komu so deževni črvi živež? Komu
škoduje mraz? Komu zaukazujejo višji? Komu je zrak potreben?
Komu ne bodite nadležni?

107. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih:
1. Ubožcem deli; Bogu posojuje. Bogu se ne moremo skriti.
Strezi bolniku! Ogni se pijancu! Pametnemu se tudi živina
smili. Ne posmehuj se sivej glavi! Mačka se prilizuje ljudem.
Temna noč se umika belemu dnevu.

175

2. Ne bodi zavidljiv nobenemu! Vsakemu očesu je reč dru¬
gačna. Sitemu trebuhu še pečenka ni všečna. Mladini je uk po¬
treben. Živež bodi starosti primeren! Vdani smo svojemu vladarju.

108. naloga. Izpišite iz 107. naloge glagole, iz 106. naloge
pa pridevnike, ki zahtevajo dopolnilo v dajalniku.

109. naloga. Prepišite sledeče stavke; podčrtajte dopolnila
v dajalniku enkrat, dopolnila v tožilniku dvakrat: Poljedelstvo
daje deželi bogastvo. Prinesi sestri skledo! Bogatin podari
siromaku milostinjo. Miroljubni poda sovražniku roko. Plačal
sem upniku dolg. Odpusti mi greh! Mravlja te uči marljivosti.

Povejte pri vsakej besedi, katerega besednega plemena je.

§. 68 . Dopolnilo v rodilniku.

110. naloga. Odgovorite na ta vprašanja: Koga je Bog
vesel? Koga potrebuje bolnik? Česa je vreden dober delavec?
Česa se mokri ne boji?

111. naloga. Podčrtajte dopolnila v sledečih stavkih:
1. Poprimi se dela! Mladosti manjka izkušnje. Kruha stradam.
Bojim se kazni. Otroci se vesele božičnih praznikov. Praznega
skednja se miš naveliča. Iznebil sem se sitneža.

2. Mladina naj bo uka željna. Bog je hvale vreden, človek
pa pohvale. Hlev je poln živine. Prevzetnik je časti lakomen.
Ali si vajen dela?

112. naloga. Izpišite 1. glagole, 2. pridevnike, ki zahtevajo
dopolnilo v rodilniku.

Pomnite: Nekateri povračalni glagoli devajo
dopolnilo v rodilnik, drugi v dajalnik.

Kateri glagoli so neprehajalni? Kateri brezosebni?

§. 69. Nikalni stavki.

Slišim sladko petje. Ne slišim sladkega petja. Trgam
pisane cvetice. N e trgajte pisan ih cvetic!

Oče so doma. Očeta  ni  doma.

Stavki so trdilni ali nikalni.

V nikalnih stavkih se tožilnikovo dopolnilo
pomakne v rodilnik.

176

113. naloga. Prenaredite sledeče trdilne stavke v nikalne:
Deček je postrežljiv. Mati so na polju. Sodar dela sode. Voznik
nosi kožuh. Zidar pripravlja apno. Jaz imam *) dobro službo.
Hočem pisati. Ljudje so siromašni. Kupec kupuje žito. Učitelj
poučuje nemarne otroke.

Ptice pojo vesele pesmi. Deček more vzdigniti vrečo.

114. naloga. Postavite te stavke v pretekli čas!

115. naloga. Zanikujte stavke 103. naloge!

Besedna plemena!

§. 70. Dopolnilo s predlogi.

Kaj že veste o predlogih?

Čemu služi dopolnilo v stavkih?

116. naloga. Možaki govore o kupčiji.  Pripovedoval je
o turških vojskah. Ukradena reč za gospodarjem vrišči. Ne
prepiraj se s kruhom! Konj se brani s krepko nogo; bik b6de
z rogovi. Ne j6zi se nad krtom! Ali si bil na soseda hud?
Bodi prijazen z vsakim!

Prepišite te stavke in podčrtajte dopolnila po enkrat,
prilastke po dvakrat!

117. naloga. Izpišite predloge in zaznamenjajte, s katerim
sklonom se kateri veže. N. pr. o — 5 skl.

Ponavljajte sklanjo osebnih zaimkov!

118. naloga. Ljubi Andrej!

Bukve s podobami, katere si — v nedeljo kazal, dopadle
so — tako, da hočem očeta prositi, naj bi tudi — take

bukve kupili. Prosim, posodi-na en dan, da — morem

očetu pokazati. Vrne-nepokažene

Tvoj

V Brežicah, 29. julija 1911. Aleš Trtnik.

Postavite namesto črtic primerne osebne zaimke!

119. naloga. Prenaredite list tako, kakor bi Aleš prosil
v svojem in v svojega brata imenu.

*) Opomnja. Nikalnica n e se zrašča z glagoli sem, imam, hočem v:

nisem, nimam, nočem.

177

§. 71. V ponovilo.

Za dopolnila nam služijo besede: 1. v tožilniku,
2. v dajalniku, 3. v rodilniku, 4. s katerim predlogom.
Kaj je pomneti o nikalnih stavkih ?

§. 72. Predlog.

Katere besede imenujemo predloge ? Kam se stavijo pred¬
logi? Kaj je pomneti o besedah, pred katerimi stoje predlogi?

Predlogi z enim sklonom.

1. Z rodilnikom vežemo predloge: brez, do, iz, od,

blizu, okoli, razen, takraj, onkraj, zaradi, zraven (poleg),
namesto.

2. Z dajalnikom vežemo predloge: k (h), proti, kljubu.

3.  S tožilnikom vežemo predloge: črez, raz, skozi,

zoper.

Z mestnikom se vežeta predloga: o, pri.

Predlogi z dvema sklonoma.

1. Z rodilnikom na vprašanje odkod? — z družilni-

kom na vprašanje s kom? (s čim): s, sk,  z (ž).

2.  S tožilnikom na vprašanje kam? — z mestni¬

kom na vprašanje kje? (kod?):  na, ob, po,  v.

3.  S tožilnikom na vprašanje kam? — z družil-

nikom na vprašanj e kje? (kod?): med, nad, pod, pred.
Predlog za se veže s tremi skloni.

1. Z rodilnikom na vprašanje: kdaj?

2.  S tožilnikom na vprašanje: kam?

3. Z družilnikom na vprašanje: kje? (kod?)
120. naloga. Odgovorite s pripomoejo predlogov (v oklepih

stoječih) s polnimi stavki sledečim vprašanjem: Kje se svetijo
zvezde? (na). Kje je skrit jež? (za). Kam je bežal jež? (za).
Kje stoji vrč? (pod). Kam si dejal vrč? (pod). Kje laja pes? (v).
Kam si zapodil psa? (v). Kje stoji drevo? (med). Kam si vsadil
drevo? (med). Kje sneg dolgo leži? (po). Kam so te poslali?
(po). Kam se vzdigujejo oblaki? (nad). Kod se vlačijo oblaki?

Drugo berilo. XI. 828. 12

178

(nad). Kod hodi lovec? (ob). Kam si udaril z loncem? (ob).
Kam si stopil? (pred). Kje naj vsak pometa? (pred).

121. naloga. Vstavite v sledeče stavke primerne samo¬
stalnike :

Ni je sreče brez —. Voda teče do —. Premog kopljejo iz —.
Delali smo od — do —. Sava izvira blizu —. Napravi plot
okoli —. Polje je takraj —. Travnik se razprostira onkraj —.
Mlin je zraven —. Roža se obrača k —. Krovec je padel raz —.
Cesta drži skozi —. Težko je plavati proti —. Lisica je skočila
črez —. Priča priča zoper —.

122. naloga. Namesto črtic vteknite primerna sklonila:

Čebelica je padla v vod —. Golobček je sedel na drev —

in je videl čebelo po vod — plavati. Hitro odtrga s kljun —
peresce od vejic — in ga v vod — spusti. Čebelica peresce
srečno doseže in prigomazi ž nj — iz vod —. Zdaj zagleda lovec
golobčka na drev —. Vzame puško v rok — in pomeri nanj —.
Čebelica pa pribrenči in lovca v rok — zbode. Lovcu roka
omahne, puška poči na stran; golobček zdrav in vesel zleti
z drev —. Tako je bila čebelica hvaležna golobč —.

123. naloga. Naloga kakor pri 121.

Pastir žene živino na —. On pase živino na —. Solnce
zahaja za —. Ono je za —. Voda lije z —. Orač stopi pod —.
On stoji pod —. Deva si klobuk na —. Ima klobuk na —.
Deklica dene denar v —. Denar je v —. Pot vodi nad —. Jastreb
leta nad —. Berač stoji pred —. Berač stopi pred —. Šivilja
prišiva gumbe na —. Dolina je med —. Prekladamo vrečo
z ram — na —, s koi — na —. Z dežja pod —. Vodo
gazimo z —. Idi s trebuhom za —! Konj se brani s—, sova
pa s —.

e) Prislovno določilo.

§. 73.

Brat je tam. Na pragu  se petelin repenči. Danes
grem v mesto. Pozimi  je peč potrebna reč. Curkoma
lije dež. Govorite na glas.

179

Deček piše. Pridni deček piše. Pridni deček piše nalogo.
Pridni deček piše nalogo pri mizi.  Pridni deček piše zgodaj
nalogo. Pridni deček lepo  piše nalogo. Pridni deček piše nalogo
iz veselja.

Razen prilastka in dopolnila je tudi prislovno
določilo pr idej an stavkov člen. P r i s 1 o v n o določilo
določuje povedek in naznanja, kje, kdaj, kakč
ali zakaj se kaj dela ali godi.

Za določilo se rabijo:

1. prislovi,

2. samostalniki s predlogi, pa tudi brez
predlogov.

§. 74. Prislov.

Prislovi so besede, ki naznanjajo, kje,
kdaj ali kako se kaj dela ali godi. Znani j o
torej kraj, čas ali način.

Krajevni prislovi

odgovarjajo na vprašanje: kje? kod? kam?

N. pr. tu, tukaj, tam, tamkaj, tja, tod, drugje, drugam,
drugod, nekje, nekam, nekod, kjer koli, kamor koli, koder koli,
nikjer, nikamor, nikod (nikoder), zunaj, vun, povsod i. t. d.

124. naloga. Poiščite krajevne prislove v sledečih stavkih:
Povsod je dobro, doma najbolje. Kamor je šla sekira, naj gre
še toporišče. Spodaj toplo, zgoraj mrzlo. Sopar puhti kvišku.
Zunaj lep, znotraj slep. Jabolko ne pade daleč od jablane.
Idi naprej, a ne nazaj!

Časovni prislovi

odgovarjajo na vprašanja:  kdaj? kolikokrat? koliko časa?

N. pr. zdaj, nekdaj, kadar koli, skoraj, še, že, vselej,
potem, tedaj, nikdar (nikedar), nikoli, danes, jutri, včeraj, zjutraj,
nocoj, drevi, davi, zvečer, sinoči, zgodaj, letos, lani, kmalu.

12 *

— 180 -

prčj (pred), precej, včasi (včasih), davno; tolikokrat *), dostikrat,
večkrat, zopet, vedno.

125.  naloga. Postavite namesto črtic časovne prislove:
— lahko delamo, — meni, — tebi. Imej Boga — pred očmi!
Hudoben človek — ni srečen. — utegne marsikaj drugače biti,
kakor je bilo. — zvoni. Solnce — vzhaja, — pa zahaja. — vsta¬
jamo. Bodi — pokoren! — smo obilo naželi. — je toča pobila.

Prislovi načina

kažejo,  kakd se kaj dela ali godi.

N. pr. celo, da, drugače, gotovo, jako, le, manj, menda,
nalašč, namreč, napak, narazen, narobe, nenadoma, pač, pola¬
goma, popolnoma, posebno, prav, res, samotež, skrivaj, skupaj,
vkup, zaporedoma, zares, zastonj, zelo i. t. d.

Pomnite: Kot prislov se rabi tudi vsak pri¬
devnik s končaj e m srednjega spola.

126.  naloga. Poiščite načinovne prislove iz teh stavkov:
Zid stoji navpik. Dež lije curkoma. Vznak leži. Bolje nekako
kakor nikakor. Ali pelješ samotež? Orel visoko leta. Majhen
lonček nenadoma skipi. Predice tanko predejo. Učenec lepo
piše. Posel hodi peš. Gladko berite!

127.  naloga. Učenec se vede spodobno. Učenec je spo¬
doben. Spodoben učenec je učitelju v veselje. Njegov rokopis
je lep. On lepo piše. Lep rokopis se hvali. Mirno spanje krepča
človeka. Spanje je mirno. Naj mirno spava! Pes je hud. Hud
pes grize. Ogenj dobro služi, slabo gospodari. Toplo solnce
oživlja naravo. Na prekosolnčju je toplo. Solnce prigreva.

Prepišite te stavke in podčrtajte pridevnike v povedku
po enkrat, pridevnike v prilastku po dvakrat, prislove po trikrat!

§. 75. Prislovno določilo kraja, časa in načina.

128.  naloga. Previdnost nikjer ne škoduje. Mačka hodi
po rahlo. Golob je zašel med orle. Velike skrbi zgodaj

*)  Opomnja. Številniki, ki se zvežejo z besedico „krat“, imenujejo se
ponavljalni ali prislovni  številniki. Izobražujte nekatere! Katere
vrste številnikov poznate še ?

181

ubelijo lase. Prevzetnost se povsod spotika. Nekatere živali
spijo črez zimo. Kamen drči navzdol. O kresi se dan obesi.
Vodo v Savo nosiš. Ne drži rok navskriž. Bob v steno mečeš.
Zajec teka navzgor. Po storjenem delu lahko počivaš. Ni vsak
dan božič. Solnce gre izza gore. Ladja rine od kraja. Pastir
mora na zimo v nižave. Delali smo od belega dne do trde
noči. Blago se nabira po niti. Med dobrimi sosedi je dobro
živeti. Lenuh ob setvi malo žanje. Med letom ne zapuščaj službe!
Vse pod solncem je minljivo. Sinoči se je zgodila nesreča.

Izpišite prislovna določila a) kraja, b) časa, c) načina;
določila po samostalnikih naznanjena zapišite posebe! (Da po
posameznih določilih prav povprašujete!)

129. naloga. Napravite 120. nalogo še enkrat in podčrtajte
prislovna določila!

130. naloga. Storite ravno tako s 121. nalogo!

§. 76. Prislovno določilo vzroka.

Kako se vpraša po prislovnem določilu vzroka?

131. naloga. Prepišite sledeče stavke in podčrtajte vzročna
določila:

Od veselja mi srce igra. Po sadu se drevo spozna. Vse za
dom in za cesarja! Pridna gospodinja skoči za pero črez plot.
Za lakoto je umrl.

132. naloga. Izpišite iz sledeče pesmi vsakovrstna določila.

Cerkvica.

Cerkvica tam gor’ samčva,

Tiho zre v dolinski mir;

Dol’ po travniku prepeva

Deček mlad, vesel pastir.

Žalostno zdaj zvonček klenka.

Jok pogrebcev zadoni;

Ni veselja čuti žvenka;

Deček sluša in — molči!

Gori spijo v zemlje hladi,

Ki dol’ srečni bili so;

Tudi tebi, deček mladi!

Nekdaj gori zapojo.

182

133. naloga. Storite ravno tako pri pesmi „Popotnik“.

134. naloga.

Dobri kosec.

Kosec gre zjutraj zgodaj na polje deteljo kosit. Tu pri-
seče mož do ptičjega gnezda. Sedem golih ptičkov je milo
čivkalo v gnezdu. Smilijo se mu uboge živalce. Zato pusti
okoli gnezda nekaj detelje. Stara ptiča med tem ves čas ža¬
lostno letata sem ter tja. Potem pa prideta blizu in pitata
mladiče. Kmalu se izgodnjajo. S petjem zahvaljujejo kosca za
njegovo dobroto.

Izpišite iz te povesti: a) gole stavke, b) prilastke, c) do¬
polnila, d) prislovna določila.

135. naloga. Prepišite to povest in zaznamenujte na znanih
vam besedah, katerega plemena so!

samost, glag. prislov

N. pr. Kosec gre zjutraj i. t. d.

136. naloga.

D omovina.

Vsak človek ima svojo domovino. Naša domovina je materina
dežela. Tu je tekla naša zibel; tukaj smo trgali prve cvetice;
tukaj smo lovili prve metulje. Še ptičica ljubi svoje gnezdo.
Kako bi človek pozabil svojega rojstvenega kraja! V materinej
deželi smo doživeli najslajšega veselja. Vsak grič nas spominja
mladih dni. Vsak studenec nam pripoveduje o sreči pretekle
mladosti.

Izpišite: a) gole stavke, b) vse prilastke, c) vsa dopolnila,
d) vsa določila.

137. naloga, a) Prepišite one stavke in zaznamenujte na
znanih vam besedah, katerega plemena so.

b) Povejte pri vsakej besedi prvih 6 stavkov, kar se
da omeniti!

N. pr. Vsak — je nedol. številnik, m. spola, edn., imenov.

ima — prehaj. glagol, 3. oseba, edn., sedanji č., tvorna
obl., določni n.

c) Storite ravno tako z besedami ostalih stavkov!

183

Spisne vaje.

L Povesti.

Hudobija se sama kaznjuje.

Stara gospodinja je imela tri dekle, katere je vsako
jutro budila, kakor hitro je petelin zapel. Dekle so bile lene.
Rade bi bile spale dotlč, da jim solnce posije v posteljo. Po¬
menkujejo se, kaj naj bi storile. Skrivaj zadavijo petelina.
Ta hudobija sicer ni postala očita, vendar deklam ni prinesla
nobene koristi. Stara gospodinja namreč ni mogla spati. Ker
ni vedela, kako zgodaj je, budila je dekle še bolj zarana, več¬
krat že o polnoči.

138. naloga. Preberite to povest večkrat prav pazljivo,
pripovedujte jo ter jo zapišite; ravnajte se po teh vprašanjih:

Kdo je služil pri starej gospodinji? Kakšne so bile dekle?
Kako dolgo bi bile rade ležale? Kdaj jih je gospodinja budila?
Zakaj so se hotele dekle iznebiti petelina? Kako so ga odpra¬
vile? Kdaj so morale dekle zdaj vstajati? Zakaj?

139. naloga. Zamenite v gorenjej povesti sledeče besede
se stoječimi v oklepih: Gospodinja (kmetica), len (nemaren),
pomenkujejo (pogovarjati), skrivaj (skrivoma), zadavijo (vrat
zaviti), korist (dobiček), kako zgodaj (obkorej).

140. naloga. Zapišite enako povest o gospodarju in dveh
hlapcih!

Čebelica in golobček.

141. naloga. Zapišite to povest (nalogo 122.) odgovarjajoč
na sledeča vprašanja: Kdo je padel v vodo ? Kdo je videl
čebelico plavati? Kje je sedel golobček? Ali se mu je čebelica
smilila? Kaj je torej odtrgal od vejice? Kam je spustil peresce V
Kako se je čebelica rešila? Kam je prigomazila? Kdo je
čebelico otel ? Kakšna je bila čebelica golobčku ? Kje pa je
kmalu potem zopet sedel golobček? Kdo je prišel mimo?

— 184

Kam je lovec pomeril s puško? Kdo hitro prileti? Kam se
usede čebelica? Kaj stori? Kam je počila puška? Koga je
čebelica rešila smrti?

142. naloga. Postavite v tej povesti namesto sledečih besed
dne v oklepajih stoječe:

Čebelica (čebela), golobček (golob), voda (ribnjak), drevo
(grm), peresce (list), prigomaziti (priplavati), iz vode (na suho).

Kdor ne uboga, tepe ga nadloga.

Zima je bila. Mraz je hudo pritiskal. Nekega dne reče
Tonček po končanej šoli svojim součencem :

„Idimo na led!“ Mnogo se jih odpravi ž njim k bližnji
reki, katera je bila črez in črez zmrzla. Dečke sreča star mož,
svari jih in pravi: „Ne hodite na led, da se vam ne zgodi

kaka nesreča!" Tonček ne mara za starca in njegove besede.
Prvi skoči na led. Ko se pa začne drsati, poči pretanki led.
On izgine v šumečih valovih, tovariši pa kriččč zbeže. Utonil
bi bil, ko bi ga ne bil rešil starec.

143. naloga. Pripovedujte to povest odgovarjajoč sledečim
vprašanjem:

Kdaj je šel Tonček se svojimi tovariši iz šole? Kam so
prišli? S čim je bila reka pokrita? Kaj je Tonček nasve¬
toval? Kdo je svaril dečke? Kdo ni ubogal? Kam je šel
Tonček? Kaj se je zgodilo? Kaj so storili součenci? Kdo je
rešil dečka?

144. naloga. Zapišite to dogodbo tako, kakor bi jo Tonček
pripovedoval!

145. naloga. Zapišite jo tako, kakor bi jo pripovedovali
součenci!

146. naloga. Spišite po vzoru te povesti drugo in sicer
s pomočjo tega gradiva:

a. Blažek gre iz šole. Na cesti stoji voz z dvema konjema.
Blažek skoči h konju in da si pri njem opraviti. Voznik ga svari.
Blažek ne uboga. Konj začne ritati in udari nepokornega dečka.

185

b. Nežica se je igrala z mačko. Mati so jo svarili. Nežica
ni ubogala. Mačka razpraska Nežici lice.

> Kakšen napis bi bil še primeren tej povesti?

& Peter in Pavel prideta na vrt, na katerem je stal
čebelnjak. Vrtnar ju opominja, naj ne motita čebel. Peter od¬
govori, da ga še nikdar ni čebela pičila. Pavel uboga. Peter
se približa čebelnjaku. Več čebel se mu zaleti v lase in obraz.
Glava mu debelo oteče.

d. Janez je bil predrzen deček. Plezal je na najvišja dre¬
vesa. Kopal se je, kjer je bilo najgloblje. Učitelj ga večkrat
posvari. Janez se ne zmeni za opominjanje. Neki dan gre
v gozd. Na visokem drevesu zagleda ptičje gnezdo. On spleza
do gnezda. Kar se ulomi veja, na katerej je stal. Janez pade
na tla in si zlomi nogo. Drvarji so blizu. Neso ga k staršem.

Lisjak in grozdje.

Lisjak pride nekega dne mimo vinske trte, ki je bila
polna sladkega grozdja. Dolgo stopa okoli in premišljuje, kako
bi prišel do njega. Nato začne skakati in se spenjati po trsu;
pa vse je bilo zastonj. Grozdje je viselo previsoko. Ptice na
bližnjem drevesu so se jele posmehovati. Ko lisjak to zapazi,
obrne se zaničljivo od trsa in reče „Grozdje je zame še
prekislo; nočem ga.“

147. naloga. Zapomnite si to basen ter jo zapišite na pamet!

148. naloga.

Bik in deteljišče.

Mislite si bika namesto lisjaka, zagrajeno deteljišče na¬
mesto grozdja, krave namesto ptic!

149. naloga.

Mačka in pečenka.

Mislite si mačko namesto lisjaka, pečenko v omari s križe-
vatimi durmi namesto grozdja, dva psa namesto ptic!

150. naloga.

Deček in ptičje gnezdo.

Mislite si namesto lisjaka, trsa, grozdja in ptic sledeče
osebe in predmete. Deček, drevo, ptičje gnezdo, igrajoče deklice.

186

2. Popisi.

Nož.

Nož je orodje. Ima rezalo in držaj. Rezalo je podolgovato,
ima ost, rob in ostrino. Držaj ima lesene, koščene ali rožene
platnice. Nožar dela nože iz jekla ter jih brusi. Z nožem režemo
mehke, pa tudi trde reči. Imamo kuhinjske in razne rokodelske
nože, peresnike, iztegnjence in britve.

151. naloga. Popišite mizo, knjigo, vrata!

Vprašanja:  Kaj je reč? Kateri so njeni sestojni deli?

Kakšni so sestojni deli? Kdo jo nareja in iz česa? Čemu nam
je reč? Kakšna je reč po vnanjej podobi in po potrebi,
katerej služi?

152. naloga. Popišite 1. našo šolsko izbo, 2. vašo domačo
izbo! Pazite na sledeča vprašanja: Kje je izba ? Kako je dolga,
široka in visoka? Koliko ima oken? Na katerej strani so okna,
na katerej duri? Kje stoji peč? S čim so olepšane stene? Kaj
je v izbi? Čemu je izba?

153. naloga. Popišite svoj domovinski kraj!

Vprašanja:  Kako se imenuje vaš domovinski kraj? Kaj

je? (vas, trg, mesto). Kje je? (okraj, dežela). Kakšna je okolica?
Koliko ima hiš in prebivavcev? S čim se pečajo prebivavci?
Kateri jezik govore? Kakšno vero imajo? Katera so največja
in najimenitnejša poslopja? Kdo je vašej občini predstojnik?
Katere vasi so vašej sosednje?

Mačka.

154. naloga. Mačka je domača žival. Ona ima tanko, vitko
telo, okroglasto, kratko glavo- in raskav jezik. Oči so ji sive in
se svetijo v temi. Ušesa ji stoje pokonci. Rep je dolg, dlaka
mehka. Na prednjih nogah ima po pet, na zadnjih po štiri
prste z ostrimi kremplji, katere lahko skrči in skrije.

Mačka je prekanjena, zvita in potuhnjena hinavka, ki se
rada prilizuje ljudem. Ona je snažna, vedno se liže in umiva.
Mišim in podganam je huda sovražnica. Njena koža daje
kožuhovino.

187

155. naloga. Popišite mačko po sledečih vprašanjih: Kakšen
život, glavo, jezik, kakšno dlako in kakšen rep ima mačka?
Kakšne so ji oči glede barve? Katero posebnost imajo oči?
Kako so postavljena ušesa? Koliko prstov ima na sprednjih,
koliko na zadnjih nogah? Kakšni so kremplji? Katere lastnosti
ima mačka? S čim nam koristi?

156. naloga. Popišite psa!

Vprašanja:  Kje živi pes? Kakšen mu je život? Kakšna
glava? Kakšna ušesa? Kakšne zobe ima pes? Kakšne kremplje?
Kakšne barve utegne biti dlaka? Katere so najimenitnejše pasje
vrste? S čim koristi? Kdaj je pes silno nevaren? Zakaj? Od
česa steče pes? Kako se loči stekel pes od zdravega?

157. naloga. Popišite ovco!

Vprašanja:  Kakšna žival je ovca? Kateri so deli nje¬
nega života? S čim je pokrita? Kakšne barve je volna? Kaj
ima oven navadno na glavi? Kako se imenujejo mlade ovce?
Kako nam koristi ovca?

158. naloga. Popišite jablano !

Vprašanja:  Kakšno deblo ima jablana? Kakšno skorjo?
Kako visoko zraste jablana? Kakšne so veje? Kakšno listje?
Kako cvete jablana? Ali je sad pečkast ali koščičast? Kako
nam koristi jablana?

159. naloga. Popišite hruško !

160. naloga. Popišite, kako se dela na polju! Gnoj —
oranje — posevanje — brananje (vlačenje) — žetev.

161. naloga. Popišite, kako ribič ribe lovi!

3. Pisma ali listi.

a) Prošnje.

Ljubi prijatelj!

Ko sem bil zadnjič pri Tebi *), prebiral sem lepe pesemske
bukve. Nekatere pesmi so se mi zdele tako lepe, da bi jih rad

*)  Opomnja. Osebni zaimki, ki kažejo nagovorjeno osebo, pišejo se navadno
z veliko začetno črko.

188

'prepisal. Prosim te torej lepb, posodi mi bukve za osem dni.
Skrbno jih bodem varoval, da se ne zamažejo. O pravem času
Ti jih pošlje nazaj Tvoj

prijatelj

V Bistrici 31. julija 1911. France.

162. naloga. Preberite ta list in prepišite ga!

163. naloga. Premenite ta list ter ga začenjajte  z:
a. Prosim Te, —. b. Bodi tako dober —. c. Izkaži mi prijaznost —.

in končujte  z:  a. Srčno Te pozdravlja—. b. Ostajam —
c. Izpolni prošnjo —.

b) Odgovor.

Ljubi France!

Tu Ti pošiljam, knjigo , katere si želel. Veseli me, da Ti
morem s čim ustreči. Obdrži bukve , dokler hočeš; saj vem, da
bodo pri Tebi dobro shranjene. Kadar utegneš, piši zopet

Svojemu

V Ljubljani 3. avgusta 1911.

prijatelju

Dragotinu.

164. naloga. Prepišite ta list!

165. naloga. Izpremenite ta list ter ga začenjajte  z:
a. V svojem zadnjem pismu si me prosil — . b. Prosil si me —.
c. Rad Ti posodim zaželeno knjigo —.

končujte  pa z:  a. Naj bi Ti bila v kratek čas —. b. Bodi
pozdravljen —. c. Radostno Te pozdravlja —.

Zahvala in prošnja.

Dragi tovariš!

Srčno Te zahvaljujem za pesemsko knjigo , katero si mi
poslal pred tednom dni. Imel sem ž njo obilo veselja. Ali bi
mi ne mogel posoditi še lanskega „ Vrtca“ ? Odgovori brže bolje

svojemu

V Bistrici 11. avgusta 1911. Francetu.

166. naloga. Dragotin odgovarja prijatelju, naj potrpi, da
bo „Vrtec“ vezan.

189

a) Tabilo.

Ljuba Urška!

Na našem vrtu zdaj vse najlepše cvete. Vem, da imaš po¬
sebno rada cvetice. Zat6 Te vabim, pridi nas jutri obiskat.
Hočeve se veseliti raznih vonjav. Zanesljivo Te pričakuje

Tvoja

V Štorih 10. maja 1911. Lizika.

167. naloga. Začnite ta list z: a. Vem, da si —.
b. Vabim Te —.

b) Odgovor.

Preljuba Lizika!

Prav žal mi je, da Te ne morem obiskati. Starši so
se namreč danes zjutraj odpeljali v Ljubljano in mi prepove¬
dali hoditi od doma. Zahvaljujem Te za prijazno vabilo. Ostani
mi zdrava in vesela!

Tvoja

V Celju 11. maja 1911. Urška.

168. naloga. Prepišite ta list!

169. naloga. Urška sprejme vabilo in bode Liziko kmalu
obiskala.

Voščila.

Dobri bratec!

Danes praznuješ Svoj veseli god. Iz vsega srca Ti želim vse
sreče. Bog Te ohrani zdravega1 Bodi tudi zanaprej prijazen

sv oje j

Na Jesenicah 16. avgusta 1911.

s estri
Juli ki.

170. naloga. Prepišite ta list!

171. naloga. Začnite to pismo z: a. K Tvojemu godu —.
b. Ker praznuješ danes svoj god —.

190

Premili starši!

Jutri nastopimo novo leto. Prav iskreno Vas zahvaljujem
za vse dobrote, katere ste mi, dragi starši, izkazali v preteklem.
Bog naj Vas tudi v novem letu vsega hudega milostljivo obvaruje!
Obilo naj Vam povrne vse, kar ste dobrega storili svojemu

Vam

hvaležnemu sinu

V Gorici 31. decembra 1911. Matevžku.

172. naloga. Prepišite to pismo!

173. naloga. Zapišite je z drugimi besedami!

174. naloga. Učenec prosi součenca, naj mu pove, kaj so
učitelj razlagali prejšnji teden.

175. naloga. Prijatelj vabi prijatelja v trgatev.

176. naloga. Brat piše sestri za god.

177. naloga. Učenec vošči prijatelju srečno novo leto.

OO

191

Kazalo.

Povesti, pesmi in pregovori.

1. Molitev.

2. Troji prijatelji.

3. Zjutraj.

4. Drago kamenje.

5. Zlate resnice.

6. V slogi je moč.

7. Zadovoljni pastirček.

8. Prva skrb.

9. Mladini.

10. Bog pomaga.

11. Goreča voda.

12. Varčnost.

13. Cena.

14. Lažnivec.

15. Sirota Jerica.

16. Mati.

17. Povračuj hudo z dobrim!

18. Drago zčljce.

19. Večerno solnce.

20. Bodi prijazen in postrežljiv!

21. Spodobno se' obnašaj!

22. Pregovori.

23. Bog je pravičen.

24. Pošten beraček.

25. Bodi usmiljen!

26. Kam in kje?

27. Vsem se ne more ustreči.

28. Pregovori.

29. Prazen strah.

30. Sreče dom.

Človeško truplo, jed in pijaša.

31. Zdravi udje.

32. čuti.

33. Kaj imam.

34. Zdihljaji slepca.

35. Najplemeniteje dišave.

36. Velika pogrnjena miza.

37. Pot do kruha.

38. Uganka.

39. Kravar.

40. Hruška.

41. Skrh za zdravje.

42. Kruh in voda.

43. Strupene jagode.

44. Bog skrbi za vse.

Dom.

45. Hiša.

46. Lastovkam.

47. Korist goveje živine.

48. Konj.

49. Koliko stoji žrebe?

50. Ovca.

51. Krava, konj, ovca in pes.

52. Pes.

53. Prašič.

54. Koza.

55. Mačka.

56. Miš.

57. Puran.

58. Gos.

59. Domači golob.

60. Vrabec.

61. Sraka in pavje pčije.

62. Na vrtu.

63. Rožici.

64. Cvetice.

65. čebela in ovca.

66. Rjavi hrošč.

67. Glogov belin.

68. Kuhinjski ščurek.

69. Črešnja.

70. Besedna uganka.

Polje, gozd in gore.

71. Pomlad.

72. Pomladanska.

73. Cvetice.

74. Kukavica^

75. Spomladi v gozdu.

76. Krt.

77. Škrjanec.

78. Deček in ptica.

79. Martinček ali gaščarica.

80. Rega.

81. Poletje.

82. Žitno klasje.

83. Na polju.

84. Vran ali krokar.

85. Modri škorec.

86. Kanja.

87. Pastir.

88. Bezeg.

89. Lepi hrast.

192

90. Vode.

91. Postrv.

92. Ščuka.

93. Jesčn.

94. Zajec.

95. Srna.

96. Krompir.

97. Mak.

98. Drobtine.

99. Zima.

100. Jež in lisica.

101. Smreka.

102. Železo.

103. Kuhinjska sol.

104. Zlato.

105. Petrolej ali kameno olje.

106. Baker ali kotlovina.

107. Kmet.

Neko in zemlja.

108. Solnce.

109. Strani neba.

110. Na goro.

111. Dan in noč.

112. Lahko noč.

113. Letni časi.

114. Uganka.

115. Nevihta.

116. Strela.

117. Zvezde.

118. Luna.

119. Lunine mčne.

120. Zrak.

121. Veter.

122. Solnce in veter.

123. Hlapenje.

124. Megla, oblak, dež.

125. Solnce in dež.

126. Mavrica.

127. Sneg in toča.

128. Rosa in slana.

129. Uganki.

130. Zimski dan.

131. Uganki.

Domovina in zgodovina,

132. Domače ognjišče.

133. Domačija.

134. Šola.

135. Reka, veletok, morje.

136. Iz malega raste veliko.

137. Mesto, trg, vas.

138. Stanovi.

139. Občina.

140. Okraj.

141. Dežela.

142. Popotnik.

143. Celje, za časa Rimljanov Celeja.

144. Ptujsko polje.

145. Obir.

146. Cerkniško jezero.

147. Sava.

148. Drava, Sava in Soča.

149- Kras.

150. Skopulja.

151. Pripovedka o landeškem gradu,

152. Vrbsko jezero.

153. Solon in Krez.

154. Krez in Cir.

155. Mladost Aleksandra Velikega.

156. Rimski cesar Tit.

157. Stari Slovani.

158- Hiše starih Slovanov.

159- Atila.

160. Belizar.

161. Ciril in Metod.

162. Žički samostan.

163. Leopold Babenberški.

164. Rudolf Habsburški.

165. Bratovska ljubezen.

166. Ustanavljanje goratanskih vojvod.

167. Mladi Vukasovič.

168. Cesar Jožef II.

169. Lavdon.

170. Lep zgled.

171. Ljubezen do domovine.

172. Cesar Franc Jožef in ribičev sin.
Cesarska pesem.

Slovnioa.

(Str. 133-190.)