Tedenske novice Naši župani. Iivoljeni so sledeči eupan;, pristaši 3LS: v Pleterjah Martin Kink, v Mozirju-ckolica Prnnjo Strucelj, v Okoškem Franc Flor, y Brengovi Perdinand Anžel, v Gradišču Franc Kramipl, pri Sy. Barbari t Haloeah Janez Kranjc, v šikoli Franc Trčko, y Frajhamu Mat Ačfco, y Kalšah Anton Pliberšek, pri Sv. Martinu na Poh. hran Sb-ehar, v Ošlju Anton PodTršnJk, y Smreoneim Jožef A2ka Duhoyniške y<tsti. Sloyenska kapucinska pokrajina je dobil* noyega pnmncijala t odlični in obče spoštovani osebnosti dosedanjega superiorja y Studencib pri Mariboru g. p. Lina Prah. G. Linus bo odšel kot provincijal y Celje, y Studence pa pride za gvardijana g. p. KamiL Požar. Znani g. p. Ladis,lay Hazemali odide iz Studencey y Ptuj, kjer bodo začeli kapucini z novo natelbino. — Dosedanji kaplan pri Sy. Miklavžu pri Orraoža g. Guček je prestavljen y Središče. Nepotreben krik. Policajdemokratski prosyetni minister Pribičeyič je botel po nasvetih dr. Žerjaya vso rašo šolsko mladino nagnati y sokolski tabor. 25. julija t. 1. izdal Pribičevič naredbo, s katero je prepovedal profesorjem in učencem ystop y kako drugo telovadno *.rganizacijo razyen y Sokola. Po tej naredbi so policajdemokratski šolniki silili mladino y sokolske yrste in napovedovali Orlu smrtni sunek. Zgoraj omenjeno Pribičeyičeyo naredbo je sedanjni naučni minister dr. Korošec razveljavil in šolska mladina lahko pristopi čisto prosto: ali k Orlu ali k Sokolu. Radi razveljavljenja Pribičevičeve naredbe sedaj na yso naoč tulijo slovenski policajdemokratje po Žerjayoyem »Jutru« in »Domovini«. Hvala Bogu, da se za policajdemokratski vik nikdo yeč ne zmeni y Sloveniji. Mariborske novice. Občinske volitve v cbmejnem Mariboru, na kojih izid je vse v Sloveniji in v Avstriji čakalo z veliko napetostjo, so končane s popolno zmago za Slovence. Sicer so Nemci in nemškutarji vse storili, da bi prišli v občinski svet v čim večjem številu, a njihova nakana se jim je ob zavednosti slovenskih volikev popolnoma rarbila. V Narodni blok združene slovenske stranke so dobile 2405 glasov (32 odbcrnikov), socialni demokratje 960 glasov (4 odbornike), Nemci 994 glasov (4 odbornike), komunisti 192 glasov (1 odbornika). Slovenci imajo torej absolutno večino in Nemci ne bodo v Mariboru pri občinskih volitvah nikdar več nastopili pod svojo lastno nemško firmo. Volitve so se vršile povsem mirno, dostojno in brez pritiska. Ko se je zazvedelo po Mariboru o iz:du, se je oprijelo Slovencev veliko navdušenje ii\ čuli so se radostni vzkliki: »Živel slovenski Mariborl« — Samostan šolskih sester v Mariboru. Dne 2. oktobra t. 1., to je prihodnji četrtek, bodo presvetli škof dr. Andrej Karlin blagcslovili dva nova zvona za cerkev čč. iolskih sesterob p>ol štirih popoldne. Pripeljali bodo iz tvrdke »Zvonoglaso« zvona dne 1. oktobra popoldne. Vsi prijatelji in dobrotniki samostana so prav iskreno v&bljeni, da se udeleže te lepe slovesnosti. — Krekova posojilnica v Mariboru vabi vse naše somišljenike, posebno delavce, da naiagajo svoje prihranke pri njej. Uradne ure so ob sobotah cd 3. do 5. ure popoldne in ob nedeljah od 9. do 11. ure predpoldae. Delavci, ako hočete socijalno dvigniii svoj stan, ga morate najprvo gospodarsko dvigniti. Zato denar v svojo posojilnico! — Živinjski sejmi se vršijo v Mariboru redno vsak drug in četrti torek v mesecu. Dve novici od seveme meje. V Špilju je trčil zjutranji brzovlak, ki je vozil iz Maribora proti Gradcu, ob vagone po postaji se premikajočega tovornega vlaka. Nekaj vagonov je poškodovanih in 5 oseb na lahko ranjenih. — Še neodkriti roparski napadalec. Od Št. Lenarta v Slov. goricah smo prejeli: V noči od 21. na 22. t. m. je bil 37 letni Vinko Kinkl, posestnik v Partinju, napaden na cesti med Št. Lenartom in Sv. Trojico. Napadalec je lopnil Kinkla s tako silo po glavi, da se je ta zgrudil pri priči nezavesten na tla. Kinkl je še dobil več udarcev in je obležal v nezavesti celih 8 ur. Drugi dan po napadu je bil prepeljan v mariborsko bolnico, kjer so dognali, da je roparski napadalec prebil ubogi žrtvi lobanjo in dvakrat zlomil desno reko ter mu izbil 5 zob. Nezavestnega je oropal popolnoma in ga pustil ležati na licu mesta v samih hlačah in srajci. Cerkvena slovesnost v Razvanju. V soboto ob pol 8. uri zjutraj bo naša popolnoma prenovljena cerkev na novo blagoslovljena. Prihodnjo nedeljo, dne 28. septembra pa bomo slovesno obhajali sv. Mihaela z dvojno službo božjo ob 7. in 10. uri; po poznem opravilu blagoslovljenje jabolke in križa na zvoniku. Častilci sv. Mihaela, pridite! Zmvimivosti od Sv. Martina pri Vurbergu. Pretekli torek, dne 16. t. m., je bil dan veselja za našo župnijo. Obiskal nas je prevzvišeni §kof dr. Karlin, ki je prišel delit zakrament sv. birme. Naše ljudstvo je kar tekmovalo med seboj, v kateri občini bi napravili lepši slavolok. Eden najlepših in tudi modernih slavolokov je bil nekoliko pred cerkvijo, kjer so pozdravile naše organizacije vladiko. V imenu cele župnije je pozdravil prevzvišenega dcmači vlč. g. župnik, v imenu Orla in Mladeniške Marijine dmžbe predsednik tukajšnjega orlovskega odseka; v imenu birmancev ena učenka in v imenu Dekliške Marijine družbe njena podpredsednica. Pri glavni sv. maši so prejeli člaini tukajšnjih organizacij iz rok prevzvišenega sv. obhajilo, kar je naredilo na vse navzoče lep utis. — Zadnjo nedeljo pa nam je priredil naš Orel lepo igro »Domen.« Igralci so svoje vloge dobro rešili. — Dobili smo novega voditelja na tukajšnji šoli v osebi g. učitelja Franja Čuček. Mož se prav rad postavlja s sokolskim znakom. G. učitelj, ako hočete, da Vam bodo starši zaupali svoje otrOke, tedaj stran z znakom svobodomiselne, protiverske organizacije! Novice iz Tinja na Pohorju. Umrl je dne 16. t. m. mladenič, edini sin iz ugledne družine v Radkovcu — Jernej Šega, na jetiki. N. v m. p.! Dragim staršem naše sožalje! — Za župana je zopet izvoljen Janez Ferk — zvest pristaš SLS, ki že 18 let načeljuje občini. — Poroka. Preteklo nedeljo se je poročil v Ptuju ekonom in znani gospodarski sotrudnik »Slov. Gospodarja«, g. Vekoslav štampar z gdč. Anico Fekonja, diplomirano babico. Poroki sta prisostvovala kot priči trgovec g. Alojzij Senčar in učitelj g. Valentin Kajnih, oba iz Ptuja. Novoporočencema iskreno častitamo! Podpisano pojasnilo od Sv. Barbare v Halozah. Ker $e po občini širijo neutemeljene govorice, kakor da bi podpisani nosil kako krivdo v zadevi znane škarpe v »varošu«, naj izve prizadeta javnost sledečo resnico: Meseca februarja 1923 je dala gospa Reicher-Bračič zagraditi na poziv v »Slovenskem Gospodarju« svoj del škarpe, na kar je podpisani kot občinski odbornik opozcril opetovano g. žiipana v njegovi uradnici in tudi v javnem lokalu, naj da občina zagraditi še ostali del škarpe, ki pripada občini, ako pa isti del škaipe ni občinski, naj ga vendar občina zagradi na račun gospe Reicher-Bračič. G. župan pa je, ne ve se iz kakega razloga, celo zadevo odlašal, čez paT dni pa se je pripetila znana nesreča. Pri tozadevnih občinskth sejah se je večina odbornikov izrekla, da občina ne nosi nobene krivde na tem, da si je g. dr. Jenko pri padcu raz škarpo natrl nogo, tudi ne plača nobene odškodnine, aimpak stranke, ki so isti de.n rabile g. zdravnika, mu naj p-ovmejo škodo. Z ozirom na to razpoloženje večine odbornikov ni stavil podpisani predloga, da naj občina plača od g. dr. Jenkola zahtevano svoto v znesku 5000 din. Pa če bi tudi stavil tak predlog za mirno poravnavo, ki bi morda dobil večino, se je bilo batir da bi gctovi elementi naknadno podpisanemu podtikali krivdo, češ, da je oškodoval oboinsko blagajno za 5000 dinarjev, kajti ako jW občina nastopila pot prccesa z g. dr. Jenkotom, bi pravdo prej ali slej dobila. Sodnija pa je govorila drugačno, za občinsko blagajno usodepolno besedo. Tedaj ako bi se nasveti podpisanega od mercdajnega faktorja v občini upoštevali, bi si sedaj občina prihranila 25.000 dinaijev, ki jih mora sedaj v tej žalostni zadevi platiti. — Janez Vogrin, župmk. Novice iz Svetinj pii Ormožu. Pretekli četrtek s.i |e g. minister Sušnik ogledal delo naše nove železnioe, ki ptav lepo napreduje. Obljubil je, da bo oddana proga prometu kcncem meseca oktobra. Pod prejšnjo vlado ni bilo kredita in so morali razni gospcdje mesec za mesecem romati v Beograd, da so zopet izprosili kredit, a danes tega ni treba več; tudi napredek! Pod staro vlado bi se začdi voziti menda šele okrog leta 1934. — Tukajšnje katolašio slovensko prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 28. t. m., igro »Begunka.« Društvo bo s tem zaključilo letošnje predstave, zato vas vabi, da se te zadnje udeležite v prav obilnem številu. Sodeluje svetinjska godba. Začetek točno ob pol štirih popoldne pri g. Francu Weberju v Ivanjkovcih. Bog živi! Novice od Sv. Jerneja v Ločah. Dne 30. septembra je obhajala šentjernejska dekliška Marijina družba 20- letnico svojega obstanka. Za proslavo te sloyesnosti je priiedila družba igro »Roka božja«, ki je nad yse lepo  izpadla. Pred igro je pozdravila zbrane družbenica Ivan-  ka ter v lepem govoru pohvalila dekleta, ki v Marijini  družbi slede zgledu svojega najvišjega vzor» — presv«ti  Devici. ' '  Snvrt znanega nvoža. Iz Zreč poročajo: G. Kračun M.,  posestnik, je kot obrtnik znan daleč po svetu. Odšel je v Celje v bclnišnico, iskat zgubljenega zdravja, a na žalost  je našel tam smrt. Bil je izredno skrben gospodar, ljnbez- njiv sosed, občinski odbornik, načelnik pri nadzorstvu  hranilnice in posojiLnice. Svoje gostoljubne prostore je  radevoljno prepuščal za naša zborcvanja. Telesne ostanlce  smo prepeljali v Zreče. Svoječasno je prebival v Vojnilcu.  Tu je bil pri poroki. Danes ga je tam na trgu pričakala  godba z žalostinko, enako so se od njega poslovili pevci. Ko se je sprevcd pomikal svozi Višr.joves, je od občin- skega urada odpcslanec na krsto položil venec. Na Fran-  kolovem, kjer je pokojnik zagledal luč sveta in je kot ta-  mošnji posestnik dal znaten znesek za nove zvonove, so  sprevod obusfavili hvaležni prebivalci ter se v osebi za- stopnika poslovili od svojega dobrotnika, pevski zbor m  zvonovi so zapeli žalostinke. Potoma so se sprevodu pridružili ognjegasci iz Kcnjic in drugi sosedi. Ob grobu se  je za nas od pokojnika poslovil mil. g. arhidijakon Hra-  stelj, nam pa dajal primerne nauke. Rajnemu občanu sve tila večna lučl  Zanimivost iz Konjic. Če ,topaš po našem trgu, gle daš ob jarku Trebniku hiše, kakor da bi bile še nove.  Niso ravno nove. Stare so nekaj čez sto let. Njihove slam nate prednice je dne 7. julija 1786 po 2. uri popoldne  vpepelil ogenj. Preostala je samo cerkev, župnišče, biva lišče duhovnika beneficijata (Strmšek) in pa »Jakl.« Ob  času požara je po državni cesti skoz trg iz taborišča kora kalo vojaštvo regimenta Thurn. Ime Jakl so torej poznali  že pradedeki. Tudi to hišo ]e plamen oblizal. Rdečegta  petelina na strehi smo gledali pred dobrim desetletjem.  A hišo bivšega beneficijata, t j, dosedanjo mežnarijo, s» letos razrušili s temeljem vred. Na starem selišču so postavili novo stavbo in jo zvezali z Društvenim domom.  -j- Anton Turnšek. Včeraj je bil v Rečici v Savinj ski dolini pokopan tamošnji trgovec in posestnik Ant.  Turnšek. Bil je vrl in ugleden član naše stranke, za ka tero je neumorno deloval, dokler ga niso kap in njene  posledice vrgle na bolniško postelj. Rajni Turnšek je bil mož plemenitega srca, odločno krščanskega in slo venskega mišljenja, mož nepopustljive odločnosti in  vztrajne delavnosti. Bog mu bodi plačnik za njegoya  dobra dela! Pokoj njegovi duši! Njegovi obitelji naše sožalje!  Izid -občinskih volitev v sodnem okraju Rogatec dn« 21. septembra: Samo lista SLS je bila vložena v sledečih občinah: Rajnkovec, Nimno, Brestovec, Spodnje Sečevo, okolica Slatina (leta 1921 SLS 9, socialisti 7 odborniko^V Sv. Mohor, Plat (župnija Sv. Križ na Slatini), Sv. Rok ob Sotli in Stoprce. Sv. Florjan SLS 28 glasov, Kmečka zveza 10 slovenska kmečka stranka 90; Donačka gora: SLS 5, napredna lsta 7, skupina župana Beleta 5 cdbornikov; Sv. Katarina samo lista SKS; Rogaška Slatina: gospodarska lista 35 (2), zdraviliška lista 38 (3), neodvisna domača lista 33 (2); Tekačevo: SLS 10 (1), skupna lista 26 (3), kmečko-delavska zveza 17 (3); Sv. Trojica pri Slatini: SLS 21 (2), gospodarska stranka 41 (5); v občini Kočice sta bili vloženi smo dve naš listi (SLS in SKZ); v občini Nadole  sta bili dve naši listi prepozno vloženi in se volitve ponovno razpišejo. Podatkov še nimamo iz občin: Črmožiše, Dobrina, Kostrivnica, Rogatec, Dešno in Zeftale. Po občinskih volitvah pri Sv. Florjanu ob Boču. — Dne 21. septembra sta kgla na našo župnijo mrak in tema, in malo upanja je, da bi se kedaj pri nas zjasnilo. Od 128 volikev, ki so se svoje volilne pravice posluževaii, jih je 90 odslolkov vrglo svoje glasove v škrinjico skupine Perkovič. Trije prijatelji ljudstva so, ki preklinjajo to temo nad Florjansko dolina: prvi je župan Anton Perkovic, ki po krčmah in kleteh zabavlja in rovari proli SLS in je v vseh izvenflorjanskih občinah znan kot največji zgagar; drugi je potuhnjenec prve vrste, ki po svojem predvojnem mišljenju spada v Nemško Avstrijo; tretji pa je vredni naslednik tistega privandranca; ki se je z groši naših župljanov obogatil. Dokler bodo ter političnim skparjem volilci tako slepo sledili, se župnija Sv. Florjana ne bo dvignila iz globoke jame sramote, v katero je padalo v pričo vseh katoliško-zavednih občin cale Slovenije. — Katoliški volilci florjanske župnij«. ZftjM-l k« rad brcal. Iz Globokega pri Brežicak pe»oeajo: Kaš samostojno odžagani Ivo Urek se po za«šnici, katero mu lu in tam zasluženo prismoli >Slov. •Gospodar«, pomiri za dobrih 14 dni. Kakor hitro pa misli, da so ljudje pozabili, kako je bilo z njegovo žaiostno zadeyo na Malem vrhu, pa začne zopet brcati in rovariti na vse sirani. Sedaj nima drugega, pa se je lotil pray po svoji izdajalski navadi ovaduštva, a to seve na napaeen naslov. Ker je bil sam svoj čas kot poslanec in žalibog podpredsednik skupščine korupcijonist — da govorimo po srbski — prvega stepena, se silno boji sprejetja zakona o korupciji. Ker je pa Ivo Urek sedaj ¦slabo poueen o političnem položaju, je še vedno mnenja, da odločujejo v Beogradu njega vredni korupcijonisličmi veljaki in bivši radikalni ministri kot na ppimer Lanar Markoyič. Na Markoviča, po katerem najbolj lopajo sedanji yladni poštenjaki radi korupcije, se Ivo Urek še vedno obrača pismenim potem. Ravno glede Urekoyik ovaduštev na Markoviča je »Slovenec« popolnama pravilno beležil, ko poroča o Urek-Markovičevi ilahti f«l« zanimivosti: »Bivši poslanec Samostojne Iv. Urek »« kyali po gostilnah, da je naznanil dr. Lazi Markoyi«u y Beograd, kako govorijo na shodih SLS ,Haši poslanci proti Markoviču. Posebno na piki ima Ąrek poslanca Krajnca in Žebota, o katerih je pisal Markoviiu, da sta dne 15. avgusta na shodu v Pišecah ljudstya opisala, kako je Laza Markovič oškodoval za i»žke milijone državo. Urek se boji, da bi bil Markovič #bsojen. Zanimiv pojav!« Tako piše o Ureku »Slove»ec« in «ni Globočani pričakujemo z veliko nestrpnost|o noyega zakona o korupciji, ker potem bomo ravno j»otom poslancev Žebota in Krajnca napeli vse sile, da l»o tudi Iyo Urek z Markovičem vred dajal pred sodi$čem odgoyor, kako je na korupten način svojčas gosfodaril a Buthlerjevim posestvom. Toliko gospod Ivo »a danesi Blapoik>Titey novega zvona na Sy. Planini pri Trbovl^h. Prijateljem v Savinjski dolini naznanjamo, da smo --fobili lep no~- bronast veliki zvon, Med veliikim navdušenjem vs«ga prebivalstva so ga v nedeljb, dne 14. t. m., pdjali skozi Trbovlje. V nedeljo, dne 21. t. m., je bil sloyesno blaj-oslovljen. Blagcslovil ga je g. kanonik Časl iz Maribofa.