Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 3
Leto V
28.februar 1985
VSEBINA
Osnutek odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
STRAN 17 VESTNIK, 28. FEBRUARJA 1985
I.	SPLOŠNE DOLOČBE	,
1. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu o davkih občanov dohodek občine.
Občani občine Murska Sobota plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
. »
II.	VRSTE DAVKOV
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1)	davek od osebnega dohodka delavcev
2)	davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti
3)	davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4)	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5)	davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6)	davek od ddhodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
7)	davek od premoženja
8)	davek na dobitke od iger na srečo
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Davek od osebnega dohodka plačujejo zavezanci'po. stopnji 0,35 %.
Adrijanci, Andrejci, Berkovci, Bodonci, Bokrači, Čikečka vas, Dan-kovci. Dolina, Doljni Slaveči, Domanjševci, Fikšinci, Fokovci, Gerlinci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Hodoš, Ivanovci, Ivanjševci, Jurij, Kan-čevci, Kramarovci, Križevci, Krnci, Krplivnik, Kruplivnik, Lončarovci, Lucova, Mačkovci, Markovci, Moščanci, Motovilci, Motvarjevci, Nusko-va, Pečarovci, Petroča, Peskovci, Pordašinci, Poznanovci, Prosečka vas, Prosenjakovci, Radovci, Ratkovci, Rogašovci, Ropoča, Selo, Središče, Stanjevci, Salovci Šulinci, Vadarci, Vaneča, Večeslavci, Vučja gomila ter naselje Suhi vrh iz katastrske občine Tešanovci.
V	III. skupino spadajo naslednje katastrske občine:
Boreča,'Budinci, Bukovnica, Čepinci, Dolenci, Dolič, Grad, Kuzma, Kovačevci, Kukec, Kuštanovci, Martinje, Matjaševci, Neradnovci, Oci-nje, Otovci, Panovci, Trdkova, Vidonci, Zenavlje, Serdica, Košarovci, Sotina in Krašči.
7.	čien
Davek iz kmetijstva, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka se odmerja po proporcionalni stopnji v višini 25 %.
8.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1)	ki so bila za kmetijstvo neuporabna pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let;
2)	na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno sorto, za aooo 4 let;
3)	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 5 let;
Zemljišča iz tega člena se oproste davka iz kmetijstva, če se novi nasadi zasadijo na površino nad 10 arov in če organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, da so dela bila opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine.
Začasna oprostitev velja le za zavezance, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete.
9.	člen
Na ožjem obmejnem območju, ki je nad povprečno prizadeto zaradi škode, ki jo povzroče velika divjad (jelen, damjak, divji prašič) določi IS s sklepom pracele, od katerih davčni zavezanec ne plačuje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti.	.	j
10.	člen
Zavezanci davka iz kmetijstva od osebnega dohodka iz gozda so' oproščeni občinskega davka od vrednosti lesa, katerega darujejo v javne namene. Oprostitev še uvaljavlja s potrdilom o količini prodanega lesa.
11.	člen
Zaradi priznanja davčne olajšave ob odmeri, morajo krajevni uradi 'od 15. februarja dostaviti Upravi za družbene prihodke potrebne podatke za dela nezmožne družinske člane.
12.	člen
Davek iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč'ne presega 2.050.— din.
Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 2.000 din na družinskega člana.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstvi' v preusmeritev gospodarstva, preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene in za šolanje otrok, se priznajo naslednje olajšave:
1)	Zavezancem, ki vlagajo sredstva v novogradnjo oziroma preuredi-
2-DELEGATSKI VESTNIK
lev gospodarskih poslopij za blagovno proizvodnjo živine se zniža davek za 3 % od vloženih sredstev. Priznani znesek olajšave se enakomerno porazdeli na dobo 5 let.
Olajšavo po tej točki lahko*uveljavi zavezanec, če zgradi hlev za najmanj 10 glav velike živine, svinjak za najmanj 30 svinj ali zgradbo s potrebnimi napravami za vzrejo piščancev s kapaciteto najmanj 15.000 kom. letno.
2)	Zavezanci davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se oprostijo, davka iz kmetijstva v višini 50 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo 3 let, vendar skupna olajšava ne sme presegati 80 % od vloženih sredstev.
Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka, vendar najmanj 80.000 din.
3)	Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo edini in glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v kateri od srednjih šol usmerjenega izobraževanja oziroma na višjih in visokih šolah se prizna posebna olajšava od odmerjenega davka, ki znaša letno 10 % za vsakega otroka.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini ,10 % od odmerjenega davka.
Olajšava se prizna samo za čas, kot je za posamezno vrsto šole oziroma fakultete določeno za redno dokončanje šolanja, najdalj pa do 26 leta starosti otroka.
Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s posebno’ vlogo, ki ji mora priložiti ustrezno potrdilo o šolanju oziroma delovni praksi, do konca februarja tistega leta, za katero uveljavlja olajšavo.
14.	člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo kmetijskih strojev ali opreme, katerih posamična vrednost znaša najmanj 6 povprečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji oziroma skupna vrednost vloženih sredstev v koledarskem letu presega 12 mesečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SRS se davek zniža za 3 % od vloženih sredstev. Priznani znesek olajšave se enakomerno porazdeli na dobo 3 let.
Pravico do olajšave po 1. odstavku tega člena ima zavezanec, ki nabavi nove stroje ali opremo od trgovske mreže OZD ali iz uvoza..
‘Olajšava pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če skupna vložena sredstva presegajo zhesek ki je naveden v 1. odstavku tega člena.
Pri uvozu strojev in opreme se upošteva nabavna vrednost na podlagi carinske deklaracije.
V kolikor zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava odtuji sredstva oziroma opremo je dolžan to prijaviti Upravi za družbene prihodke v 15. dneh po odtujitvi. Tem zavezancem priznane olajšave za odtujene stroje oziroma opremo preneha’veljati že v letu odtujitve.
Za istovrstne stroje in opremo lahko zavezanec ponovno uveljavi olajšavo šele po preteku 5 let od poteka prejšnje olajšave.
Zahtevek za priznanje olajšave po tem členu in 1. ter 2. točki 14. člena morajo zavezanci vložiti najpozneje do konca februarja za vlaganja v preteklem letu. Ce zahtevek ni vložen v navedenem roku se olajšava prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za preteklo leto pa se olajšava ne prizna.
15.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in druge alternativne vire se prizna davčna olajšava. Olajšava se prizna, pod pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo male hidroelektrarne najmanj znesek, ki ustreza 50 % zneska povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša letno 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva, s tem, da skupni znesek olajšave ne more presegati 80 % vloženih sredstev.
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbenoorganizi-rano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznost setvenih planov in obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom se prizna davčna olajšava v višini do 70 % odmerjenega davka za tekoče leto, na osnovi podatkov iz preteklega leta.
Višina olajšave je odvisna od razmerja med prodanimi lastnimi pridelki in tržno zmogljivostjo kmetije.
17.	člen
Tržno zmogljivost kmetije določi organ za družbene prihodke v točkah tako, da katastrski dohodek od ornih in travniških površin po stanju 31. 12. preteklega leta zmanjša za zmnožek, ki ga dobi, če število prijavljenih družinskih članov pomnoži s 400.
18.	člen
Doseženo razmerje do zmogljivosti določi organ za družbene prihodke na osnovi zahtevka o davčni olajšavi v kateri davčni zavezanec prijavi realiziran obseg pogodbe o tržni proizvodnji in dokupu kmetijskih pridelkov.
Davčni organ obračuna realizacijo tržne proizvodnje in dokup iz prejšnjega člena v točkah, po katerem da:
št. točk
1	kg pšenice	4,5
1	kg rži	.	5,4
1	kg koruze	2,25
1 kg krompirja	0,45
1 kg pese	0,45
1	kg vrtnin	0,45
1	kg goveda v	živi teži	18.
1 kg prašiča v živi teži	11,25
1 1 mleka	3,6
1 kg pesnih rezancev	1,35
1	kg soje	9
1 kg oljnih tropin	5,85
19.	člen
Ce davčni zavezanec ni izpolnil obsega tržne proizvodnje, ki mu ga je določila kmetijska organizacija na psnovi občinskega setvenega plana, se mu zmanjša po prejšnjem členu izračunana realizacija za toliko točk, koliko jih da neizpolnjeni obseg planske zadolžitve.
DELEGATSKI VESTNIK -3
STRAN 18 VESTNIK, 28. FEBRUARJA 1985
28.	člen
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnost kot glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 %.
Zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 37 %.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarskih dejavnosti pa plačujejo davek po stopnji 42 %.
29.	člen
Davek v pavSalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 57. čl. zakona o davkih občanov.
Izjemoma se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov.
Uprava za družbene prihodke skupaj z obrtnim združenjem občine določi konkretnejša merila in pogoje za pavšalno obdavčitev zavezancem iz prejšnjega odstavka, pri tem pa mora upoštevati dejstva, da naj bodo pavšalno obdavčeni le tisti zavezanci, ki ne dosegajo širšega obsega poslovanja in za katere se ugotovi, da ugotavljanje doseženega dohodka ne bi bilo smotrno niti ekonomično.
30.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska davka je odvisna od obsega poslovanja, lokacije obratovalnice, starosti in delovne sposobnosti zavezanca ter drugih okoliščin, ki vplivajo na možnost doseganja dohodka.
31.	člen
Pavšalni letni znesek davka znaša najmanj 5 % enoletnega povprečnega čistega OD zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisno od vrste dejavnosti in predmeta poslovanja, obsega, načina, pogojev in kraja poslovanja, delovne sposobnosti zavezanca in drugih okoliščin, ki vplivajo na doseganje dohodka.
32.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku se lahko odmerja tudi zavezancem, ki opravljajo prevog oseb (avtotaxi), razen prevoze oseb s kom-bibusi, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.
33.	člen
Zavezancem,’ obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se zniža davčna osnova do 25 % za dobo največ 5 let.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme in poslovnih prostorov zaradi razširitve dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska 30 % za dobo 3 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 20 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
34.	člen
Zavezancem, ki so na novo pričeli z gospodarsko dejavnostjo, razen gostincev, avtoprevoznikov in avtotaksistov ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
—	za prvo leto opravljanja dejavnosti	100 %
—	za drugo leto opravljanja dejavnosti	50 %
—	za tretje leto opravljanja dejavnosti	25 %
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec na novo pričel opravljati gospodarsko dejavnost, če ni preje opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali ne nadaljuje gospodarsko dejavnost v poslovnem prostoru, ki bi ga prevzel od zakonca ali drugega družinskega člana.
Olajšava po tem členu pripada zavezancu, če bo opravljal gospodarsko dejavnost v občini najmanj pet let. Če zavezanec preneha z opravljanjem dejavnosti pred potekom petih let, se mu priznana olajšava davka ponovno predpiše.
35.	člen
Zavezancem davka, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih:
— kolarstvo, kovaštvo, sodarstvo, čevljarstvo, popravilo gospodinjske opreme, RTV mehanika, mizarstvo, kleparstvo, krojaštvo, šiviljstvo, popravilo kmetijske mehanizacije, sedlarstvo in lončarstvo 30 %.
Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost vrvarstvo pa 20 %.
36.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in^dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata.
37.	člen	'	/
Zavezancu davka, obdavčenem po dejanskem dohodku, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca omenjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Zavezancu, obdavčenem V pavšalnem letnem znesku, ki je dodatno zaposlil novega delavca, se pavšalni letni znesek zniža za 20 % za vsakega dodatno zaposlenega delavca.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, daje bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je z sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje-
38.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev odmerjeni davek zniža:
—	za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 %
—	za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % do 20 %
—	za 15 %, še znaša odstotni delež izvoza od 20 % do 30 %
—	za 25 %, če znaša odtotni delež izvoza od 30 % do 50 %
—	za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
39.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
40.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov. Olajšava se prizna do 30 % od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev za dobo 3 let.
Zahtevek za priznanje olajšave se vloži skupaj z davčno napovedjo.
41.	člen
Zavezancem, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku m preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo vletni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v SR Sloveniji.
42.	člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne se prizna davčna olajšava po| pogoji navedenimi v 41 čl. tega odloka v višini 10 %.
43.	člen
Skupne olajšave od 33. čl. do 42. čl. tega odloka v posameznem letu ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka.
44.	člen
Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se olajšave ne priznajo.	|
45.	člen
Zavezancem, obdavčnem po dejanskem dohodku se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini do 20 % enoletnega povprečnega čistega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja.
-	i
46.	člen	«
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje:
4 - DELEGATSKI VESTNiK
1)	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od jjiodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10 %
2)	od proviziji poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, dosežnih s prodajo izdelkov uporab ne umetnosti alt z razmnoževanjem ali izajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jin ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti nhi uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25'%.
3)	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, dosežnih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 %.
Od dohodkov, doseženih z zbiranjem in prevozom mlneka, pluženjem snega, z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete, če opravljajo ročno delo preko OZD; od dohodkov doseženih s priložnostnim opravljanjem _ storitev krajevnim skupnostim, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu krajeynim skupnostim; od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določene z zveznimi in republiškimi predpisi, se davek po odbitku ne plača.
Od dohodkov, doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih krajevnih skupnosti, se davek po odbitku zniža za 50 %.
VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
47.	člen
Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 %.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena plačujejo zavezanci davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena po stopnji 10 %.
Zavezanci za davek iz poklicnih dejavnosti,, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica plačujejo davek po stopnji 37 %.
Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem poklicnih dejavnosti pa plačujejo davek po stopnji 42 %..	,
48.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku ne sme biti manjši od 20 % povprečnega čistega letnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
49.	člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo zavezanci po stopnji 40 %. .
50.	člen
Davek po odbitku se ne plača od dohodkov, ki jih dosegajo prevajalci za gestikovni jezik.
VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATEN TOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
51.	člen
Davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka se plačuje v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic 32 %,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 %.
52.	člen
Davek po odbitku od dohodka iz avtorskih pravic, pantentov in tehničnih izboljšav se plačuje v naslednji višini:
—	za dohodke iz avtorskih pravic v višini 20 %,
—	za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav v višini 3 %, za dohodke ki jih dosegajo-tuje fizične ali pravne osebe pa v višini 20 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah se plača davek po Stopnji 40 %.
53.	člen
Stopnja.davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav iz 51. in 52. člena tega odloka, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica se poveča za 50 %.