LETNIK I. V LJUBLJANI, AVGUSTA 1934 ŠTEV. 3 ŽUPANI SLOVENSKIH MEST — KRONIKI »Jmroniko mestne občine ljubljanske« smo vsi pozdravili. Prijazno smo jo sprejeli v Mariboru in po mojem trdnem prepričanju tudi v ostalih mestih naše Dravske banovine, in prav tako po deželi. Pobudo Ljubljane, da se pretvori »Kronika mestne občine ljubljanske« v »Kroniko slovenskih mest«, smo radi sprejeli. Saj smo itak zamudili zgodovinskih dogodkov polno, plodno dobo nacio nalnega, kulturnega in gospodarskega razmaha od našega osvobojenja sem. Če ne bo ta cvetoča doba od mestnih kronistov podrobno obravnavana, pa naj bo v vseh podrobnostih zabeležen napor nas vseh, da prebrodimo težke čase gospodarske krize, da vzlic vsem težavam ohranimo pridobljene do brine in da ustvarjamo trdnejše podlage za bo doči razvoj. Naša mesta v slovenski upravi so se vedno za vedala skupnih interesov, ki jih ozko vežejo z na šim podeželjem. Pri nas ni nasprotstva med me stom in deželo. Vendar je pa treba, da razvoj živ ljenja v mestih čim naj intenzivnejše zasledujemo, ker so mesta nacionalna, kulturna in gospodarska žarišča vsega našega podeželja. »Kronika sloven skih mest« bo tedaj obenem zgodovina vsega na šega nacionalnega stremljenja v veliki Jugoslaviji. V tej uvodni besedi naj bo podčrtana posebej še važnost našega obmejnega Maribora. Ob vznožju pohorskega masiva, sredi solnčnih vinorodnih go ric leži na križišču najpomembnejših cest, ki vo dijo od severa na jug in od zapada na vzhod! Za vedamo se, da spada Maribor med najvažnejše postojanke v Jugoslaviji v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Nekdanja trdnjava na poti germanskega stremljenja na jug je danes severni branik naše nacionalne samobitnosti. Bo trden branik, če bo trdna volja, da ga držimo trajno na najvišji točki kulturnega razvoja, če se bomo za vedali, da mora biti tudi središče vsega našega gospodarskega udejstvovanja v severnem delu naše Dravske banovine. Od onih štirih mejnikov, za katere je opravičeno pesnika navdajala skrb, je ostal v mejah Jugosla vije le Maribor. Gorica, Trst, Celovec so ostali izven naših mej. Niso naši po mirovnih pogodbah, so pa in bodo ostali naši v naših srcih, v naših mislih in po naši volji. Tudi teh mejnikov naših ne bo smela »Kronika slovenskih mest« pozabiti. Ko pošiljamo v svet »Kroniko slovenskih mest«, želimo, da bo utrjala v teh žariščih vsega našega napredka pot nacionalnemu, kulturnemu in gospo darskemu razvoju naše banovine in tako vse ve like in lepe naše Jugoslavije! DR. FRANJO LIPOLD ŽUPAN MARIBORSKI 162 KRONIKA Dr. Alojz Goričan, župan celjski l*rav srečna je bila misel ljubljanske občine, da je ustvarila »Kroniko slovenskih mest«. Porodila sta to revijo zavest in prepričanje, da je nujno potrebno glasilo, ki bo zbiralo gradivo za bodoče zgodovinarje naše kulture, gospodarstva in socialnega življenja. Revija ne bo samo za zgo dovinarje, katerih naloga naj bi bila, odkrivati zgodovino našega mestnega življenja, njega kul turo in umetniško udejstvovanje, marveč bo obrav navala tudi vsa važna in pereča vprašanja naše komunalne politike. Teh vprašanj je veliko. Povsod, posebno v večjih mestih se pojavlja z ne premagljivo silo socialno vprašanje, ki zahteva od mestnih uprav smotrne, sodobne rešitve. Mesta si belijo glavo, kako izvesti regulacijske načrte, kako ustvarjati najprimernejše vodovode, elektrifika cijo, kopališča itd. Zlasti važno pa je v sedanjih časih za naša mesta tujsko-prometno vprašanje. Naša mesta niso otoki, odrezani od podeželja. Mesta so središča velike okolice, s katero so pove zana v marsikaterem oziru. Pred 50 leti, da, še celo pred državnim prevratom, so naša mesta s svojo nemško nacionalno politiko silno vplivala na po deželje in nam odtujevala naše ljudi. Naši narodni voditelji so imeli hude boje proti mestom in nji hovemu vplivu na okolico. Zdaj je stvar drugačna! Naša mesta postajajo res naša, okoličani se poču tijo v mestu kakor doma, in stvar mestnega prebi valstva je, da to medsebojno zaupanje podpira; to je vrednota, ki jo je treba gojiti! Mi vidimo, da se slika mest naglo izpreminja. V mestih nimamo tiste stalnosti kakor na kmetih. V mestih se živi hitreje, se hitreje pozablja, prebi valstvo fluktuira tako, da izpremeni mesto v dobrih dveh generacijah skoro popolnoma svoje lice. Zato je tem bolj važno, da teh izprememb ne pozabimo, marveč da jih v zgoščeni obliki ohranimo! To naj bo tudi naloga »Kronike slovenskih mest«. DR. ALOJZ GORIČAN ŽUPAN CELJ9KI Ladislav Jerše, župan ptujski KRONIKA 163 "tuj, najmanjši med avtonomnimi mesti, bo skušal v »Kroniki« zavzeti tisto mesto, ki mu gre kot enemu najstarejših mest Dravske banovine. Bogati viri, ki jih nudi ptujski muzej in druge zgo dovinske znamenitosti mesta in okolice, so vredni, da postanejo s pomočjo »Kronike slovenskih mest« javnosti čim najbolj dostopni. Z razkrivanjem lepot haloških goric in bogastva Dravskega polja, ki je od nekdaj odsevalo v ve selem značaju in dohrih gospodarskih razmerah ptujskih meščanov, naj bi nam »Kronika« po- mogla, da se dvigne tujski promet in da bodo naši deželni pridelki dosegli spet tisti sloves, ki so ga nekdaj imeli. JERŠE LADISLAV ŽUPAN PTUJSKI Orno v dobi prelomov. Oblike življenja, ki se iz ražajo v gospodarstvu, v sestavi družbe in v umet nosti, se v današnji dobi hitreje izpreminjajo ka kor nekdaj. Dr. Josip Rezek, župan novomeški Šele narodni preporod in končna združitev v skupni narodni državi Jugoslovanov je zbudila novo kulturno in gospodarsko življenje. Zato prav iskreno pozdravljam — kot župan starodavnega Kranja — stremljenje »Kronike«, da razširi svoj delokrog in prikaže aktualne probleme iz življenja in gospodarstva naših slovenskih mest. S tem bo pripomogla, da spoznamo preteklost, jo primerjamo s sedanjostjo in stremimo po lepši in boljši bodočnosti. CIRIL PIRC ŽUPAN KRANJSKI D Ciril Pire, župan kranjski a ohranimo potomcem jasno sliko današnjih dni, neskaljen spomin dela in napora slovenskega meščanstva pri oblikovanju kulturnega in social nega življenja, da preiščemo preteklost in rešimo njene ostanke za bodočnost, da najdemo svoj čas in zagledamo svoj obraz, zato pišemo »Kroniko slovenskih mest«. DR. JOSIP REŽEK ŽUPAN NOVOMEŠKI