Nova knjiga o ameriških Slovencih! Anna 1'racek* Krasna: Moja ameriška leta Avtorica le knjige je preši vda med ameriškimi Slovenci polnih 52 ter Lr ves čas je bila v središču njihovega narodnostnega, kulturnega in socialnega dogajanja, zato izredno dobro pozna njihovo življenje in delo Knjiga m Moj a ameriška leta« prinaša izbor njenih časnikarikEh sestavkov, glos, člankov in zapiskov, ki imajo izredno dokumentarno vrednost. Kot zadnja lastnica in urednica newyorškcga slovenskega lista »□las naroda* je še posebej dobro poznala razmere v velemestu New Yorku. hkrati s tein pa tudi razmere v vseh večjih slovenskih izseljenskih naselbinah v Ameriki. Knjiga je pisana v lepem, preprostem jeziku, ki ga bo razumel vsakdo. »Moja ameriška leta« An ne Praček-Krasne govore n newyoniki slovenski naselbini, o življenju prvih priseljencev v Pcnnsvtvaniji, o številčnosti slovenskih priseljencev v ZDA, o njihovih organizacijah, zlasti o S N IM, Progresivnih Slovenkah, Slovenski ženski zvezi idr., o zbiranju pomoči za Jugoslavijo med II. svetovno vojno in po njej,,. »Moja ameriška leta« je knjiga, ki jo jc založba Lipa, Koper, izdala ob pisateljičini 80-Jctnid tn je hkrati njena tretja knjiga- Pred tem je izdala pesniško zbirko z naslovom »Za Lepše dni« (New York, 1952) in knjigo »Med dvema domovinama« (Koper, 1978). Cena knjige jc ugodna:. 27& din ali 111 (J.S. dol., 11,50 can. dol., S unsitr. dol. Poštnina sc zaračunava posebej. Naročajte jo nn naslov: Sliiverska izseljenska malica Cankarjeva 1/11, bi 1)01 Ljubljana, Jugoslavija ipril 1981 i letnik £8 Revija za Slovence po svetu Magazine for Slovenes abroad Rev ista para los E slov eno s por el mundo Vaša pismu 2 Dogodki 4 Jugoslavija in svet - Uvodni toni Eiete hiše 6 Obisk v Skupščini SR Slovenije - Simbol samoupravljanja 8 Ob 40-let niči Osvobodilne fronte slovenskega naroda 11 Intervju — Svetloba teme. Železni samorastnik 12 libor iz slovenskega tiska 14 Po Sloveniji, Osebnosti 16 Reportaža na vašo željo - Šentjošt nad Vrhniko 18 Turistični vodnik 20 Slovenija v mojem objektivu - foto: Mirko Kambič 22 Zakladi slovenskih muzejev 24 Korenine Slovensko izseljenstvo 26 Naši po svetu 28 Vaše zgodbe - Konec vojne s 35-lctno zamudo 32 Za mlade po srcu 36 Skozi ameriški) džunglo 38 Materinščina, Nove knjige 41 Mislimo na glas, Pil ateli j a, Slovenski lonec 42 Slika na naslovni strani; Pomladansko delo na polju foto: Mirko Kamhič Izdaja Slovenska izseljenska matica Lj ubijanj, telefon 061 y^Û-ôS 7 Naslov filtJÜO Ljubljana Cankarjeva l/JT. p,p. 169 Slovenija, Jugoslavija Telet™ uredništva tXi !/23-102 Telefon uprave 061/2]-234 fjJflvnj' in odgovorni urednik trme Prešeren Urednica Jagoda Vigelc Uredniki odbor Janez Kaj Mr, Marko Kern, Jože Prešeren, Silvestra Rogelj, Ena Slokan, Mila Šenk. Jagoda Vigde Izdajateljski v ver Milja Voitijak (predsednik), Mirko Cepič, dr. Vladimir Klemenčič, A n na Krajna, Mira Mihelič, Ernest PdrLn, Drago Šelige r, Lenari Se Line, Ciril Šter, Ciril Zlobec Fre tajski Alberto Gregorič (španščina), bfilenu Milnjevič-Sheppaid {angle&ims) Revija izhaja vsak mesce, S. in 9. številka izideta skupno. Lema nariodftms Jugoslavija ISO din. Avstralija 7 tins S. Avstrija 120 Ascb, Anglija 4.50 L,s!g.. Belgija 260 bfr, Danska 45 Dkr. finska 35 FM. Francija 33 FF, Holandija Lži Hfl, ]Italija 7.000 Ul, Kanada 10 can St ZR Nemčija ]& DM. Norveška 45 iskr, Švedska 40 5kr, Švica 15 Sir, ZDA - U.S.A. S USI, Južitoamcriške države D US S. Plaida naročnine Dinarski tekoči račun; 50100-678-45356 Devizni račun: 5Û]00-O20-Ot0:32ffl]2-2MI6/5 pri Ljuhljanski banki - Plavilo je možno ■udi po mednarodni poštni nakaznici ati s čekom, naslovljenim na .-Slovenska izseljenska minica* v priporočenem pismu. Poštnin a plačana pb |Viš1i 61102 Ljubljana Tisk CGP Delo, Ljubljana OprpSietuT prometnega davka po pristojnem sklepu it. 42I-I T73 l dne 2J. VII 1973 urednik vam vaša pisma V razgovorih s števil ni ni i našimi rojaki, ki že po več desetletij žive zunaj naše republike, pogosto slišimo vprašanje o tem, kako sploh deluje naš samoupravni sistem, kaj je državno, kaj je družbeno, kakšne pristojnosti ima delavski svet v podjetju, kateri so sploh najvišji organi oblasti v SR Sloveniji in S FR Jugoslaviji, Težko je vsakomur na kratko in preprosto obrazložiti naš notranjepolitični sistem, Ko že začnemo razlagati, se nam vse zazdi še botj zapleteno, kot je v resnici. Zato smo se tokrat napotili v slovensko skupščino in v članku, ki ga boste našli na naslednjih straneh, objavljamo poskus prikaza dela skupščine SR Slovenije, kot se uradno imenuje najvišji slovenski organ samoupravljanja. Kako nam je ta prikaz uspel, boste morali presoditi sami, vsekakor pa smo vam kdaj V prihodnje pripravljeni obrazložiti še vse, kar se nam tokrat ni najbolj posrečilo in kar vas bo še zanimalo. Vabimo vas, da nam km.aiu sporočite vaša vprašanja. Za članek, o katerem vam govorim, smo se odločiti še ob posebni priložnosti; v aprilu namreč Slovenija proslavlja pomemben jubilej - 40-lctnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je odločilno vplivala na potek slovenskega narodnoosvobodilnega boja. in na ustvarjanje ljudske oblasti na Slovenskem. Članek o pomenu Osvobodilne fronte je za našo revijo napisal član predsedstva SR Slovenije dr. Marijan Brecelj. Prav bo, če vas že zdaj spomnim, da bo tudi letos v Škofji Loki tradicionalni izseljenski piknik-Grganizatorji tako prt matici kakor tudi v Škofji Loki že vneto razmišljajo o kar najbolj primernem sporedu, za dobro voljo pa prav gotovo že večina Izmed vas ve, da je je tam na pretek. Torej, označite si v koledarju soboto, 4. julija - piknik, Škofja Loka. Jože Prešeren Na kuncu leta, na koncu življenja Kljub temu da sem dal svoj delež ob ustvarjanju naše drajge domovine, me je kruta usoda leta 1945 speljala v tujino. Ni mi bilo dano uživati sadove našega boja za svobodo. Lažna obrekovanja farizejev so bila močnejša kot pa dejanja malega partizana. Nenadoma sem postal brez krivde begunec, brezdomec in človek brez časri. brez domovine. Fdino, kar mi je še ostalo, je bil moj trden značaj in prepričanje, da ne spremenim smernice svojega življenja, in globoka vera v našega velikega maršala Tita. S tem notranjim bogastvom sem prepotoval skoraj polovico zemeljske oble, Vera v velikega Tita ml je dajala moč I t n vo 1 je. V ed no se m bi! na nje go-vi strani in pogosto sem prav zaradi tega prišel v zelo nevaren položaj. Danes vem, da moj boj ni bil za-slonj. Naš veliki maršal Tilo je dvignil našo domovino zelo visoko na lestvici mednarodne politike in vedno si predstavljam, da sem čisto majhen delež k temu prispeval tudi sam. Vsa ta leta izgnanstva mi niso mogla uničiti idealov in vere v mojo domovino. Vsako leto po dvakrat obiščem mojo Zgornjo Savinjsko dolino, kraje, kjer seje nekoč boril mlad partizan za svobodo naše lepe domovine in našega naroda. ¿Veča ob Titovi fotografiji Danes je moja edina želja, da me pokrije slovenska zemlja, da moje ku-sti ne bi trohnele v tuji zemlji. Vem, da sem si to zaslužil. Ali se mi bo la želja izpolnila? Kdo ve? Prilagam vam sliko, kako je brezdomec-izgnanec v tujini obhajal dan pogreba našega naj večjega junaka vseh časov. Ludvvig Secko, hrankfurt/M, ZK Nemčija »Na višku visokih...« Danes sem vam poslal naročnino za Rodno grudo. Ge je kaj več, namenite po vaši volji. Vaše delo je izvrstno in jc vse hvale vredno. Našemu malemu a visoko kulturnemu narodu je v čast revija, ki se drži na višku visokih!.. . Od doma sem odšel še mlad leta 1920 in sem bil prek 47 let zunaj Evrope. Vedno sem bil ločen od slovenske govorice, vendar je nisem nikoli pozabil. Res pa je, da bolj težko govorim. Star sem žc 83 let in lahko berem le s povečevalnim steklom. Rad bi še obiskal domače kraje, s katerimi sem v nenehnih pismenih stiki It. Med prvo svetovno vojno sem veliko prispeval (udi za osamosvojitev Jugoslavije, po vojni pa smo bili vsi precej razočarani, zato sem šel v Francijo, ki je bila in ostaja naša prijateljica. Vse. dobro želim vsemu osebju svetovno znane Rodne grude, ki jo spoštujemo vsi, ki živimo po svetu. Vsi smo odnesli od doma poštenost, pridnost in spoštovanje do skupnosti, A.Jankovič, Montpellier, Francija V vrtincu življenja Lepa hvala vsem za vaš trud. da je Rodna gruda tako lepa in zanimiva, v lepi domači besedi, bogata s slikami naše lepe rojstne dežele, katere človek ne utore nikoli pozabiti. Misli nanjo so še posebno žive v jeseni življenja, ko preneha vrtinec zaposlenosti. Takrat prihajajo iz notranjosti dolgo let shranjeni spomini na vse, kar smo pustili lam. V teh letih vsak človek, ki živi v tujini, različno reagira, mnogi se radi pogovarjajo (če imajo s kom). Drugi se zaprejo vase in trpijo. Jai rada zlivam na papir spomine na moje razburkano življenje, čeprav nimam šol. Moja šola je hila !e izkušnja v trdem življenju. Skupaj z možem, hčerkami in družinami lepo pozdravljam vse Slovence po svetu, še posebno pa vse prijatelje in znance ter sorodnike v Buenos Airesu v Argentini, kjer smo živeli polnih let. Prilagam tudi pozdrave in prisrčna voščila za praznike dr. Majdi Mačkov-šek, ki mi je leta 1945 v koncentracijskem taborišču Ravensbruck rešila Življenje. Rada hi, da bi to moje priznanje hvaležnosti prejela vsaj prek Rodne gnide. Petrina Z.Trojer, Houston. Ti., ZDA Človek Je potreben sanj Žalostni in iztirjeni vam šele zdaj sporočamo žalostno novico, da smo 16. januarja 19-80 izgubili mamo Katarino Čargo, dva meseca prej pa mojo mamo Angelco Strgar. Prilagam sliko mame Tincc, ki je umrla v svojem 79, letu. Po svetu je imela veliko prija-, i el jev in marsikoga bo zanimalo, da je ni več med živimi. Prilagam nekaj misli, prepisanih iz zvezka moje mame, ki je umrla v novembru 1979. Strašno je nositi v srcu smrt in ljubiti. Srce pozna bridkosti, za fcalere še ni imena. Čimbolj je kruta stvarnost, tembolj je človek potreben sanj, ker ga sicer zaduši nesmisel obstoja. In naj še dodam: Ko človek zapusti domovino in izgubi svoje, začuti - o, rodna gruda, mati, o svet — moja domovina in ljudstvo ■ moji bratje! Milena Šlrgar-Križnič, Angkur (Liege), Belgija Ponosna Štajerka Prav zanimivo je: citati pisma z vseh krajev sveta, od vsepovsod, kjer živijo Slovenc;. Zanimivi so tudi dopisi učencev, ki tako lepo slovensko pišejo. Ponosna sem. da som Slovenka, Štajerka, i.7 Šmartnega v Savinjski dolini. Ni lepšega, kot je slovensko petje in slovenska govorica. To je meni pri srcu. Naj živi slovenski rod na veke! Josič Kemiiv, Sacrainento. Ca lih, ZDA Umrl mi je mož Rodno grudo in koledar z velikim veseljem prejemam in tudi preberem vse do zadnjega kotička. Barvaste slike so res lepe. Obenem vam tudi sporočam žalostno vest, da mi je v januarju ] 9R0 umrl mož Franc Pančur in prosim, če mi vnaprej pošiljate na moje ime. Valena Pančur, Beechvvorth. Vic., Avstralija Zanimivo pisanje Rodno grudo vsi z veseljem preberemo. Zanimivo pisanje jev njej. Zelo se potrudite, da nam ponudile čim več novic o tem, kako napredujete, Tudi žalostne vesti nam prinašate, Obvestili ste nas, ko ju umrl predsednik heroj Tito. Kako težka je ločitev od takšnega človeka, ki bi ga še zelo potrebovali, Tudi mi vsi ga pogrešamo, saj se vedno kaj kuha ir vre med narodi. Thervsa Sftofi, Sl. Clairsville, Ohiu, ZDA i' Nasmejte se z mano Najlepša hvala za poslano številko revije Rodna gruda. Ogledala sem si jo, jo z veseljem prelistala in se brez obiranja naročila nanjo. Samo nekaj bi vas prosila, ker vidim, da je naročnina prirejena za navadno pošto. Rada bi namreč, da bi mi revijo pošiljali z letalsko pošto. Prilagam tudi kratko zgodbico z naslovom »Nasmejte se z mano«, ki je bila pred kratkim objavljena v »Avstralskem Slovencu®. Morda bo pri ne -šla nekaj dobre volje tudi drugim Slovencem po svetu, Saj konec koncev -ali ni smeh ena od najdragocenejših stvari? Danijela H|iš Thirion, Greenwich, N,S. W,, Avstralija Žuž embers ki grad Pošiljam naročnino za dve leti, drugo pa je v podporo reviji. Moje oči so bolj slabe, berem lahko samo s povečevalnim steklom. Prav razveselila me je slika ¿užemberka na naslovni strani septembrske številke Od tam sem jaz doma. Na grajskem stolpu je bil včasih petelin, vremenski oznanjevalce. Nekega lepega dne je zagrmelo, kakor bi treščilo z jasnega neba. Podrl Sc K stolp in z njim petelin. Tako je izginil naš oznanjevalec vremena. Večkrat sem obiskala prelepo Slovenijo in Jugoslavijo. Lepe spomine imam. Pozdrav vsem Slovencem po svetu. Kuti Bernik, Clarendon Hills. O., ZDA Notranja in Primorci V zadnji številki Rodne grude ste objavili novico z naslovom »Dve desetletji Sterle love restavracije«. V članek se vam je vrinila pomota - Frank Sterle ni doma iz Cerknice, ampak iz vasi Koritnice pri Knežaku na Pivki. Pred leti je tudi nekdo zapisal, da je doma iz Loškega potoka. On rad pove, da je na koncu Notranjske doma. Po starem je bila naša pokrajina tudi Notranjska, po zadnji vojni pa so nas dali med Primorce, čeprav smo daleč od morja. Danes naj bi bili Primorci vsi, ki smo bili med prvo in drugo svetovno vojno pod italijansko okupacijo. Jaze Ka vučič, Knežak Katarina Cargo dogodki Prešernove nagrade 1981 Ob Slovenskem kulturnem prazniku so v novem kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani slovesno podelili letošnje Prešernove nagrade za naj-večje slovenske dosežke na področju kulture. Slavnostni govornik je bil akademski slikaT Jože Ciuha, predse-dni k društva slovenskih likovnih umetnikov. Letošnje Prešernove nagrade so prejeli: režiser Jože Babič za življenjsko delo na področju gledališke., filmske in televizijske režije, akademski slikar Janez Bernik za likovne stvaritve v zadnjih letih, režiser Mile Korun za režije v slovenskih gledališčih, Filip Kumbatovič za življenjsko delo na področju leposlovja, esejistike in te at ro-logije. igralka Majda Potokar za igralske stvaritve v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, akademski slikar Gabrijel Stupica za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja ter pesnik in dramatik Dane Zaje zn pesniško in dramsko delo, Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: Janez Albreht, gledališki igralec. Ljerka Belak. Igralka. Alenka Gerlovič, akademska slikarka, Herman Gvardjančič, akademski slikar. Janez Hočevar, igralce. Andrej Inkret, literarni kritik. Miša JelnikaT. oblikovalka na kil a. Silvester Komel, akademski slikar. Marko Kravos, pesnik. l.Jroš Lajovic, dirigent. Janez Matičič, skladatelj, Valentin Oman, akademski slikar. Milan Pajk. umetniški fotograf, Jože Privšek, skladatelj, ter arhitckia Ribi Bertok in Marjan Gašperšič. Uspešen obisk v Bonnu Predsednik zveznega izvršnega sveta Vese lin D ura novic je bil v začetku Februarja na uradnem obisku v 'ZR Nemčiji, kjer je imel več srečanj z nemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom, s predstavniki nemškega gospodarstva, z nemškim predsednikom Carstcnsom in rudi z našimi delavci.. ki so zaposleni v tej državi. Po izjavah obeh predstavnikov vlad naj bi dosegli »visoko stopnjo vzajemnega razumevanja in soglasje o teni, daje v korist obeh držav, če se gospodarsko in politično sodelovanje razširi. Novo z zahndnonemške strani je, da priznava pomen uravnotežene bilance blagovne menjave in sc ne sklicuje le na trgovinsko bilanco, ko načelno ureja gospodarske odnose z Jugoslavijo.« Kancler Schmid! je s svoje strani zagotovil, da st bo 7.R Nemčija prizadevala storiti več. da bi olajšala izvoz jugoslovanskega blaga na svoj trg. Koroški Slovenci pri deželnem glavarju V začetku februarja so se predstavniki koroških Slovencev sestali z de- Med slovesnostjo v časi letošnjim Prešernovim nagrajencem v srednji dvorani ku/rurnega doma Iv an Cankar v Ljubljani (foU); Janc/ Zrnec) žel n im glavarjem Leopoldom Wag-neriem, srečanju pa so prisostvovali tudi predstavniki vseh treh koroških deželnih strank. S strani koroških Slovencev sta bila na razgovoru oba predsednika osrednjih organizacij naših rojakov dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc. Ti pogovori so bili izredno pomembni za nadaljnji razvoj odnosov med večinskim in manjšinskim narodom na Koroškem. Kmalu naj bi bili na vrsti tudi pogovori z avstrijskim kanclerjem Krei-skym, dogovarjajo pa se tudi Že o nekaterih bolj konkretnih stvareh - o srednji strokovni šoli za Slovence, o samostojni radijski oddaji, o dvojezičnih vrtcih idr. »88 dreves za Tita« V vsej Jugoslaviji pol e k njo priprave za izvedbo akcije z naslovom dreves za Tita«, za katero je dala pobudo mladina. Namen akcije je. da hi z 88 drevesi počastili vsako leto življenja Josipa Broza'1'ila in tako v sodelovanju z arhitekti m urbanisti nasadili gaje, gozdičke ali drevorede v vseh jugoslovanskih večjih In manjših krajih. Pri izboru sadik bodo sodelovali gozdarski «Urokovnjaki. 7,a posajena drevesa bodo skrbeli šolarji, taborniki, planinci in mladinske organizacije. Pomen turizma narašča V' lanskem letu smo v Jugoslaviji zabeležili .37 milijonov nočitev tuj ill gostov, in smo uradno registrirali 1,7 milijarde dolarjev dohodka, s čimer je bil dosežen rekord. Tujski turizem je izredno pomemben za našo devizno bilanco in stabilizacijo. zalo mu tudi v prihodnjih letih pripisujemo izreden pomen. Sredi tega desetletja naj bi se število nočitev tujih gostov povzpelo na 15 2 milijonov, devizni dohodek pa naj bi sc povečeval po povprečni letni stopnji S odstotkov. Močno se bo povečalo tudi število prostorov v kampih in drugih objektih. Gradnje novih cest Letošnjo pomlad bomo v Jugoslaviji nadaljevali t gradnjo novih odsekov cest avtomobilske ceste bratstva in enotnosti prek Slovenije, Hrvaške, Vojvodine in Srbije. Denar je v glavnem zagotovljen, tako da bodo začeli polagati asfalt tudi na novem odseku Naklo-Kmnj Ljubljana (28.8 kilo-met ra), Celotna d olž ina avtomohi Is k ih cest v naši državi znaša približno 390 kilometrov. Italijansko posojilo V narodni banki .1 ugoditvi je so pred nedavnim podpisati sporazum med Ju- gos la vij o in [talijo, s katerim so se dogovorili, du bodo italijanske banke pod ugodnimi pogoji dale Narodni banki Jugoslavije 30t) milijard lir posojila. Sredstva Lega posojila pomenijo obliko podpore vzdrževanju in razvoju ekonomskih odnosov med državama. »Dnevi kulture ZK Nemčije« v oktobru V februarju so v Ljubljani podpisali protokol o razgovorih mešane delovne skupine o »dnevih kulture ZR Nemčije«, ki bodo v Ljubljani in nekaterih drugih jugoslovanskih mestih od 12. do Ib. oktobra 1981, Ta prireditev je predvidena s programom prosvetno-ku It urnega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in ZK Nemčijo. Modernizacija Jugoslovanske ljudske armade V prihodnjih petih letih bo naša država posvečala tudi posebno pozornost modernizaciji in krepitvi Jugoslovanske ljudske armade, Kot udarni del oboroženih sil se bo JLA usposabljala, da samostojno in skupaj s teritorialno obrambo in drugimi silami sistema splošnega ljudskega odpora prepreči presenečenje in zagotovi mobilizacijo ter prehod oboroženih si Mn družbe v vojno stanje. To pomeni, da se bo JI.A usposobila za vodenje oboroženega boja na kopnem, na morju iti v zraku in to v klasičnih kot ludi v jedrskih pogojih vojne. Prva kolajna za Jugoslavijo Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju, ki je bilo v Innsbrucku v Avstriji, je Zagrebčanka Sanda Dubravfič osvojila srebrno kolajno in s tem prvo jugoslovansko kolajno v tej športni panogi. Priznanje Dolenjskemu kulturnemu festivalu Na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku SO v Kostanjevici na Dolenjskem izročili tamkajšnjemu Dolenjskemu k til turnemu festivalu posebno priznanje ob 2 5- let niči te ustanove. Ta festival j c izredno veliko prispevat za rast naše kulture v tem delu Slovenije, njegov pomen pa j c daleč presegel meje ožjega dolenjskega območja. Enciklopedija Slovenije Pred nedavnim j c bil podpisan družbeni dogovor o pripravi, izdaji in financiranju Enciklopedije Slovenije ter -40 tako dani vsi pogoji za razmah strokovnega dela ft2 uredništev in okrog 300 strokovnjakov t vseh znanstvenih območij, ki so že pripravili 1 0,000 stvarnih gesel in biografskih geslovnik. Vseh tekstov se bo nabralo za sedem knjig. Glavni urednik Enciklopedije Slovenije je Franček FJohanec. Zamisel o prvi slovenski enciklopediji je nastajala že nekaj let. Četrtina avtomobilov v izvoz Vsako tretje vozilo, narejeno v ja-nuarjti letos v tovarni avtomobilov Črve na zastava v Kragujevcu, so prodali v tujino. Ta podatek potrjuje trditve jugoslovanskih izdelovalcev avtomobilov, da uspešno prodajajo svoje izdelke tudi v tujini. Zastava je pred nedavnim odprla svoje predstavništvo Ludi v Veliki Britaniji, kjer ju baje precejšnje zanimanju za njihova vozila. Tudi novomeški IM V namerava letos precej povečati izvoz avtomobilov, saj prodaja v zahodnoevropske države avtomobile renault 4, ki jih izdeluje v sodelovanju s francosko tovarno Renault. Nagrada »Nikola Tesla« Na letni skupščini elektroinženirjev ZDA, ki je bila v navzočnosti več kot 2000 članov v Atlanti, Georgia, je tradicionalno nagrtido »Nikola Tesla« dobi! inženir Dean Harrington. Obrazložitev sklepa žirije o podelitvi nagrade, ki jo v spomin na ameriškega znanstvenika in izumitelja jugoslovanskega rodu Nikolo Teslo podeljujejo vsako leto, pravi, daje bil inženir Harrington izredno zaslužen na področju proizvodnje in uporabe električne energije. Nagrajencu je jugoslovanski generalni konzul Ando-nov izročil tudi kolekcijo zlatnikov in srebrnikov z likom Nikole Tesle, ki mu jo je dodelila skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva. Jugoslavija in svet Uvodni toni Bele hiše Prvi tedni novega leta so v svetu minevali' v znamenju mnogih sestankov, konferenc, novih državnikov in podobnih dogodkov. Januarja, na dan, ko je Ronald Reagan tudi uradno prevzel doli nosi predsednika ZDA, so v Iranu končno izpustili 52 ameriških talcev. Tako se je za te ljudi in njihove svojce končalo mučno, več kot leto dni trajajoče ujetništvo. Toda. če je bil to za najbolj neposredno prizadete res konec in razplet, pa kaj takega ni mogoče reči tudi za mednarodno življenje. V novejši zgodovini diplomacije je bil to prvi pri- mer. ko je neka država zajela tolikšno skupino tujih državljanov, jih tako dolgo zadrževala in nazadnje izpustila šele po pravih pravcatih meddržavnih pogajanjih in kupčiji, ki sta jo dejansko skleniti dve vladi. Pri vsem tem je za širšo mednarodno skupnost najbolj zaskrbljujoče, da se je pršič v resnici zgodilo nekaj, Česar si prej sploh ni bilo mogoče zamisliti, in da je raito nastal primer, ki ga utegnejo posnemati še kdaj in še kje- Ft'i tem nič ne pomaga ugotavljanje vsega sveta, da je jemanje talcev in taka kupčija z ljudmi nezakonita in nesprejemljiva; tudi ne pomaga ugotavljati. je Iran dobil pravzaprav malo - le svoj, pa se ro ne t es. denar. Veliko večjega psihološkega pomena je, da je s takšnim sicer nezakonitim in tudi neciviliziranim dejanjem, več kot leto dni izsiljeval najmočnejšo velesilo in končno izsilil razplet, ki ga lahko razlaga tudi kot svoj uspeh. Tako je Iran ustvaril zgled, ki ga ob kaki drugi priložnosti in kjer drugje, morda tudi zaradi čislo drugačnih pobud, lahko psoskuša uresničiti še kdo -saj kriz, vročih glav in s tem priložnosti za skrajnosti v s vetu žal ne manjka. Ena od neprijetnih posledic sicer srečnega razpleta s talci je torej, daje svet soočen z novo slabo izkušnjo in bojaznijo, da ne bo tudi zadnja. Razplet s talci je bi1 še posebno srečen — če izvzamemo seveda njih same in njihove družine-za Ronalda Reagana, ki se mu tako ni bilo treba že takoj spočetka spopasti se z zeio ne- prijetnim in nevarnim vprašanjem; kaj storiti, če Iranci talcev ne bi spustili ? Fred volitvami se je tako zelo postavljal kot človek moči in trde roke. da bi brzda moral kaj storiti. Izpustitev talcev ga je odvezala te nevarne nuje in zato se lahko posveča dokazovanju svoje »trdnosti* na področjih, kjer je manj neposrednega tveganja. Eno takih je odnos do politike popuščanja napetosti, ki ga je nova administracija ob zori svojega vlada-nja izpričala zlasti na dveh področjih; v odnosih s Sovjetsko zvezo in s svojo politiko na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. V zvezi z odnos/ s Sovjetsko zvezo je Reagan že na svoji prvi tiskovni konferenci v funkciji predsednika izjavil. da je bila politika popušča n ja napetosti »■ dosle j enosmerna ulica, ki ja je Sovjetska zveza izkoriščala za lastne cilje«. Tudi novi ameriški zunanji minister je bil i' prvem uradnem javnem nastopu silno oster do ZSSR. ki jo je med drugim obložil, da s pomočjo kubanske vojske, ki jo Kuba pošilja vr razne afriške države, podpira »mednarodni terorizem*. Ob vsej tej toči ostrih besed in obtožb pa je bih vendar slišati tudi zagotavljanja, da ZDA niso proti pogajanjem in celo sodelovanju s Sovjetsko zvezo. Tako se torej besedišče in stil ameriške politike do ZSSR sicer res zelo zaostruje in včasih mučno spominja na čase hladne vojne, d a si v bistvu vendar ostajajo še vsa vrata odprta in noben most ni do kraja porušen. Za dokončno oceno, ali v odnosih med ZDA in ZSSR, ki so tako pomembni za ves svet, res prihaja do resne ohladitve, je torej vendarle še prezgodaj. Nekaj od srnjega »novega sloga«, ki je ostrejši in bolj grob, so ZDA že pokazale tudi na madridski evropski konferenci. Tu ne gre samo za besedne polemike in medsebojne obtožbe med Vzhodom in Zahodom, ki so sc zaostrile, ampak tudi za nekatere konkretne poteze. Tako so ZDA na primer dale veto na predlog, naj bi na konferenco v Madrid povabili tudi neevropske sredozemske države iz severne Afrike, ker razmer v Evropi ni moč ločevati od razmer v Sredozemlju. Za tako razširitev so se zavzemale mnoge evropske države, med njimi tudi Jugoslavija. Ameriški veto škoduje interesom severnoafriških sredozemskih držav, ki so večinoma neuvrščene in vsaj delno opozarja tudi na določeno hladnost nove administracije do neuvrščenih držav. Uvodni toni iz Rele hiše torej niso ravno mili—res pa je, da so za zdaj pač šele uvodni. Janez Stanič Gospodarske novice Macy’s kupuje tudi v Jugoslaviji F n P izmed naj večji h ameriških trgovskih hiš MacyLs ima že več kol leto svoje predstavništvo tudi v Jugoslaviji, v Beogradu. Za našo razmere je najbolj zanimivo, da predstavništvo le tvrdke v Jugoslaviji zgolj išče blago široke porabe, ki bi ga bilo možno uvažali v ZDA. V trgovinah te tvrdke, skupno jih imajo v ZDA 90, prodajajo tudi izdelke steklarne iz Rogaške Slatine, s katero sodelujejo Že okrog >0 let. Lani je naša steklarna prodala s posredovanjem omenjene tvrdke za okrog 1,5 milijona dolarjev svojih izdelkov. Po mnenju predstavnikov trgovske mreže Macy’s so izdelki iz Rogaške Slatine med najboljšimi na svetu, Slovenska zdravilišča tudi za tujce Slovenska naravna zdravilišča so že zdaj usposobljena tudi za širšo vključitev v mednarodne turistične tokove, V zadnjih letih so pridobila 1321 novih ležišč, tako da imajo zdaj skupno že okrog 454V postelj, ki so bile v celoti izkoriščene S S-odstotno. Skoraj polovica njihovih postelj je namenjena medicinski rehabilitaciji. V sodobnih prostorih v slovenskih zdraviliščih dela 43 zdravnikov, 109 fizioterapevtov in 181 medicinskih tehnikov. Do nafte - s tujimi partnerji iNA-Naftaplin namerava nadaljevati iskati nafto in plin na srednjem in južnem Jadranu skupaj s tujimi partnerji. Za sodelovanje je zainteresiranih blizu 30 tujih družb, ki naj bi raziskovale na treh območjih južnega Jadranskega morja, Minimalne finančne obveznosti tujih družb znašajo 211.4 nitijufla dolarjev ¿a vsako raziskovalno območje. V primeru odkritja komercialnih količin nafte ali plina bi imel tuji partner pravico sodelovanja pri delitvi dohodka v določenem obdobju. IN A je doslej v raziskovanja Jadrana vložila že okrog 300 milijonov dolarjev za 24 vrlin, treba pa jih bo izvrtati Se 40, od katerih vsaka stane 15 milijonov dolarjev. Slovenijales - rekorden izvoz Delovna organizacija Slovenijales ho letos izvozila za 230 milijonov dolarjev izdelkov, kar ho za okrog 15 milijonov dolarjev več kut lani, V tem podjetju menijo, da je mogoče doseči boljše izvozne rezultate na tujem tržišču z boljšim organiziranjem in z izvozom tehnologije. V letu 1980 je Slovenijales za okrog 20 odstotkov presegel načrt izvoza. V srednjeročnem obdobju 1981 do 1985 si bo Slovenijales prizadeval, da bi okrog 30 odstotkov vseh svojih izdelkov prodal na tujem tržišču. Cene pod nadzorom Zvezni izvršili svet je konec januarja sprejel odlok, po katerem je obvezno dostavljanje cenikov za posamezne izdelke in storitve v overovi iev zvezni skupnosti za cene. Namen tega odloka zvezne vlade je v tem, da bi se izboljšale razmere na tržišču. Ta odlok velja za naftne derivate, več izdelkov čme In barvaste metalurgije, strojegradnje, nekatere izdelke kemične industrije, predelavo papirja idr. Nova cena bencina v Jugoslaviji V januarju smo v Jugoslaviji ponov-nu dobili nove cene bencina. Do te podražitve je prišlo ra ko zaradi ponovne spremembe ten nafte na mednarodnem trgu kakor tudi zaradi spremenjenega odstotka drugih prispevkov v eeni litra bencina. Jugoslavija ima tako zdaj bencin, ki je med najdražjlnii v Evropi. Nova eena litra bencina super je 26 dinarjev. Ker zvezna vlada računa, da bodo zaradi visokih oen goriva prebivalci bolj varčevali z njim, je bil tudi ukinjen zakon, ki je ob določenih dneh prepovedoval vožnje z osebnimi motorni mi voziti. Novo posojilo Jugoslaviji Odbor izvršnih direktorjev mednarodnega monetarnega sklada v Wa-shingtomi je sprejel predlog, po katerem ho Jugoslavija v naslednjih treh letih lahko dobila posojilo okrog 2,2 milijarde dolarjev z običajno ugodno obrestno mero. Ta sredstva predstavljajo plačilno-bilančno podporo naši državi za uresničevanje programa stabilizacije, programa, ki so ga strokovnjaki sklada preučili in imajo o njem dobro mnenje. Kot se je izvedelo, je bilo med razpravo na seji odbora izvršnih direktorjev tega sklada posebej poudarjeno, da Jugoslavija že. vrsto let zelo dobro sodeluje s to mednarodno finančno institucijo. V zelo jedrnatem sporočilu o odobritvi tega posojila strokovnjaki sklada tudi poudarjajo, da bo ena ¡zmed glavnih značilnosti programa stabilizacije v Jugoslaviji povečanje izvoza, pri čemer bo opazno prizadevanje, da bi sc zmanjšala odvisnost od uvoza. V zadnjem času se je založenost trgovin v Jugoslaviji občutno izboljšala (Foto: Janez Zrnec) Obisk v skupščini SR Slovenije Simbol samoupravljanja Omel niška ¡¿delan portal slovenske skupščine s Za razliko od večini zahodnih sistemov organizacije oblasti, kjer se splošna ljudska volja prenaša na oblast prek določene stranke, sloni jugoslovanski sistem, ki mu daje pravšnjo obliko ustava iz leta 1974, na delegatskem sistemu, Le-ta raste ¡7. tako imenovanih temeljnih samoupravnih družbeni It celic, kot so - krajevne skupnosti, - organizacije združenega dela (podjetja, ustanove, tovarne), - družbenopolitične organizacije. Najvišji organ družbenega samoupravljanja in organ oblasti v SR Sloveniji je v okviru svojih republiški!i pravic in dolžnosti - kadar le-te niso izjemno pridržane skupščini SFRJ (zvezna skupščina) odnosno občinam, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam skupščina SR Slovenije. Slovenska skupščina uzakonja pravice in dolžnosti SR Slovenije in sprejema vse najpomembnejše politične odločitve, voli oziroma imenuje in razrešuje funkcionarje drugih republiških organov. Med njenimi zelo obsežnimi pristojnostmi so [udi nekatere, ki So posebnega pomena za opravljanje izvršilne funkcije. Tako skupščina SR Slovenije obravnava in določa politiko izvrševanja republiških zakonov, nadzoruje izvrševanje družbenega plana SR Slovenije in republiškega proračuna in opravlja politično nadzorstvu nad delom izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Da bi skupščina lahko uspešno opravljala svoje obsežne naloge, se v njenem okviru oblikujejo občasna in stalna delovna telesa zborov in skup ščine SR Slovenije kot celote. Tako ima zbor združenega dela šest, zbor občin Štiri it: družbenopolitični zbor dva odbora kot stalna delovna telesa, skupščina SR Slovenije pa ima osem komisij kot stalna delovna telesa. Pomembno vlogo za usklajeno delo zborov in delovnih teles skupščine imajo njeni funkcionarji. Po ustavi SR Slovenije predstavlja njen predsednik skupščino, sklicuje in vodi skupne seje njenih zborov, skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, podpisuje Pugled v velika sejna tl varano slovenske skupščine SKURSClNA sn SLOVENIJE IN DHUGl ORGANI REPUBLIKE akte skupščine, seveda razen resolucij, deklaracij in priporočil njenih posameznih zborov. V minulem lelu je skupščina SR Slovenije pod vodstvom njenega predsednika Milana Kučana živela zelo razgibano; zbor združenega dela in zbor občin sta imela okrog dvajset sej, enako družbenopolitični zbor. Spreje-lih je bilo 51 zakonov,.. Prav gotovo je zanimivo vprašanje de tega Iškega sistema. Kako poleka v skupščini njegovo uresničevanje? Povsem naravno. Nihče nc ostane brez odgovora na svoje vprašanje. »Delegatska vprašanja zaslužijo posebno pozornost,* pravi predsednik skupščine SRS Milan Kučan, »ker so zaenkrat prevladujoča oblika neposredne delegatske pobude. Delegatsko vprašanje je tudi način opozarjanja javnosti in usmerjanje njene pozornosti na posamezne družbene probleme, anomalije aii neustrezna stanja in ravnanja v družbi. Doslej je bilo zastavljenih razmeroma m a to vprašanj, tako na primer v zboru združenega dela 43, v zboru občin 31 in v družbenopolitičnem zboru devet.« Glede funkcij, ki jih določa ustava SR Slovenije predsedniku in podpredsednikom: vsi opravljajo svoje delo po poslovniku skupščine SR Slovenije. V obdobju po sprejemu ustave SR Slovenije je Smelo predsedstvo že precej sej, na katerih je reševalo najpoglavitnejše republiške probleme, usklajevalo delovne programe in razpravljalo O delovni povezavi s skupščinami ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin. V minulem letu je skupščina SR Slovenije sprejela kopico novih zakonov: - zakon o družbenih svetih, organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in organizacij, o varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine, o zavarovanju odgovornosti pred jedrsko škodo, usmerjenem izobraževanju, osnovni šoli, vzgoji in varstvu predšolskih otrok, skupnostih socialnega varstva, zakon o stanovanjskem gospodarstvu, družbeni kontroli cen, razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.. . To je plodno in hudo delovno leto, vendar skupščina ni ¡nogla rešiti vseh težav, s katerimi so sc spoprijeli njeni delegati. Reševala jih bo še letos, ¡n katere? - Srednjeročno obdobje uresničevanja zastavljenih načrtov napredka republike, - Ureditev družbenoekonomskih odnosov v samoupravljanju interesnih skupnostih materialne proizvodnje, semkaj pa sodi še: - stanovanjska zakonodaja (poslovne stavbe, prostori, razmerja). - davčna zakonodaja - zakon o urejanju prostora, - zakon o sanitarni inšpekciji. Kaj lahko pove s prvi delegat« Slovenije, predsednik skupščine SR Slovenije še o svojem dnevnem delu? »Nisem ‘prvi delegat1, vsekakor pa sem profesionalce, ki V skupščini opravlja posle, ki zaenkrat gredo njenemu predsedniku, To nekako opravičuje tudi znača j mojih dnevnih opravi! in nalog. Predvsem je to vrsta pogovorov, posebej s predsedniki zborov in delovnih teles skupščine, o problematiki, ki je že predmet skupščinskega razpravljanja ali naj bi to še postala: pogovorov o njeni ustreznosti oziroma ustrezni pripravljenosti za delegatsko razpravo.. .* V skupščinskih klopeh ni vedno vse mirno. Tudi prav bučno je včasih, napeto in dramatično- Denimo o nekajmesečnem zakonu sodi-lihi, ki jc določal vozne dni glede na avtomobilske tablice, pa razpravljanje o zakonu, ki bi naj zaščitil slovensko pokrajino . . . In tako naprej. Na kratko bi lahko rekli; skupščina SR Slovenije je prizorišče bojev za boljši vsakdanjik slovenskega človeka. J. Vi. Slovenci v krogu suverenih narodov Predsednik slovenske skupščine jc 40-Ictm Milan K uča n, po poklicu diplomiran pravnik, ki že vse od študentovskih let aktivno sodeluje pri delu naših družbenopolitičnih organizacij, pri čimer je dokazal svoje izjemne sposobnosti. Doma jc iz Križevec v Prekmurju in v prigovoru v njegovi delovni sobi ram je zatrdil, da je kljub temu, da je že dve desetletji v Ljubljani, še vedno ostal pravi Prekmurec. Kljub veliki zaposlenosti, številnim sestankom, razgovorom in sejam je z veseljem pristal na k rale k pogovor posebej za Rodno grudo. Slovenska skupščina kul najvidnejši zunanji dokaz slovenske državnosti je še mlada, če je primerjamo s parlamenti nekateri h drugih držav, a vendar si je ustvarila že kur lepo tradicijo. Kako bi kul njen predsednik V grobill obrisih ocenili njen zgodovinski pomen? »Začetke današnje slovenske skupščine predstavlja Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki se je sestal v Kočevju oktobra 1943. Ida. Udeležilo se ga je 572 odposlancev, izvoljenih neposredno na območjih terenskih odborov Osvobodilne fronte in v bataljonih partizanske vojske, in je tako s svojimi koreninami segal v vse temeljne celice naroda, ki se je boril za svobodo in v tem boju ustvarjal svojo ljudsko oblast. V tem je tudi podobnost z organizacijsko sestavo današnje delegatske skupščine. Zbor v Kočevju je bil ljudsko predstavništvo, ki je zasedalo enkratno, z nalogo, da razpravlja in sklepa ne le o vprašanjih slovenskega narodnega boja. ampak tudi o predstavništvu in vodstvu slovenskega narodnoosvobodilnega boja in o začasnih organih ljudske oblasti slovenskega naroda. Izbral je tudi slovensko zastopstvo na li, zasedanju AVtVOJ v Jajcu, ki je bilo za današnjo jHidubo in vsebino življenja naših narodov in narodnosti odločilno. 5 svojimi sklepi predstavlja Zbor pravne začetke slovenske državnosti, saj je jsosiavil njeno Ogrodje in ga opredeli] kot federalno enoto Jugoslavije. V razglasu, ki ga je Zbor Sprejel, tudi sam najbolje opredeljuje svoj pomen, ko pravi ,kol svobodno izvoljeni odposlanci, izbrani sredi najhujše borbe za narodni obsianek, izpovedujemo v imenu vsega borečega sc ljudstva, da je slovenski narod danes končno veljavno sl opil v krog suverenih narodov1. Takšnemu svojemu slavnemu začetku je slovenska skupščina v 3K letih delovanja poskušata ostajati zvesta ves čas. Od ustavodajne skupščine, ki se je sestala novembra 1946 z nalogo, da sprejme prvo ustavo ljudske republike Slovenije, do današnje, ki bo prav te dni sprejemala srednjeročni 10 plim družbenogospodarskega razvoja do leta I0K5.« Našo skupščino zdaj sestavljajo delegati, prej su ju poslanci, katerih velik del je In funkcijo opravljal pu klicno, Zdajšnji rleli-gaii su delavci, predstavniki ptisunu-z- nih delovnih organizacij, interesi)ih skupnosti ali družbenopolitičnih skupnosti, Kuku sn se uni i kij učili « odločanj e u politiki? »Dejul sem že. da tudi današnja delegatska skupščina raste - kol kočevski zbor -iz temeljnih družbenih proizvodnih in življenjskih celic, i/ temeljnih organizacij združenega dela (tovarn in iz krajevnih skupnosti). Vsaka (a celica izvoli na tajnih volitvah svoje delegacije, te pa delegirajo na podlagi pooblastil, ki jih imajo, izmed sebe delegate za zasedanje ustreznih zborov občinske aii republiške skupščine. Smisel takega načina organiziranja delegatskih skupščin je la, da bi bili pri odločanju o vprašanjih iz njihove pristojnosti v kar naj večji meri prisotni pogledi, interesi in potrebe teh temeljnih samoupravnih družbenih celic, v kalerih delajo in živijo naši ljudje, da bi torej vsebina teh odločitev, ne glede na to, na kateri ravni družbene organizacije sc le-te sprejemajo, bila izraz teh interesov in potreb, To pa gotovo veliko boi j neposredno poznajo in lažje uveljavljajo ljudje, delegati, ki živijo in delajo v tem svojem samoupravnem kolektivu, s katerim lahko in morajo o vsakem pomembnejšem vprašanju opraviti potrebna posvetovanja in dobili smernice in pooblastila za svoje opredeljevanje in odločanje v skupščinah. Tako lahko prek delegacije pri odločanju v skupščini sodeluje zelo širok krog ljudi in ii so tudi največje zagotovilo, da bi naj te od loči Ive, ki vse bolj postajajo sporazum delegatov, v družbeni praksi tudi uspešno uresničevali,« kako se slovenska skupščina lahko vključi v odločanje O jugoslovanski runa- Milan Kučan., predsednik skupščine SR Slovenije nji politiki? Kal vrt- zadeve lahko vodi Samostojno? »Mislim, da je zunanjepolitična aktiv-■ nost naše republike pri oblikovanju in uresničevanju zunanje politike Jugoslavije precejšnja in ustrezna. Navezana je vrsta najrazličnejših meddržavnih in mednarodnih stikov državnih, političnih, gospodarskih, znanstvenih, kulturnih, športnih in drugih organizacij. Pri tem j c zlasti pomembna aktivnost našega izvršnega sveta, ki se ni ustavil na obalah F v rope, ampak razvija sodelovanje tudi z državami v razvoju v Afriki m Aziji, l aka vsestranost je gotovo tudi naša perspektiva. Posebej pomembno, in dejal bi. da tudi uspešno, jc naše sodelovanje s sosedi, h kateremu nas zavezujejo ne le politični in gospodarski interesi, ampak ludí dcjslvo.dav vseh treh sosednih državah živijo deli našega slovenskega naroda. Dobri, urejeni iti razviti odnosi s temi državami zagotavljajo tudi uspeh naše dolžne skrbi in zavzemali ja za ureditev njihovega položaja,* Po nekaterih podatkih živi zunaj meja SR.5 pelina ali čelu četrtina slovenskega naroda, med katerimi je tudi precej naših državljanov, Kuku hi lahko ti naši ljudje vplivali na u [linči ive slovenske skupščine? »Mislim, da je to vprašanje za zdaj odprto, Formalno bi sicer tisti naši državljani, ki so na delu v tujini, j kot delavci naših podjetij, imeli možnosti takšnega vpliva prek delegacij leh podjetij, Praktično paje to težko uresničljivo. Zato se mi zdi. da je ustrezneje iskali možnosti njihovega vpliva. zlasti glede vprašanj, ki so zanje posebej zanimiva, prek Slovenske izseljenske matice, klubov, društev in drugih oblik, njihovega vplivanja v socialistični zvezi in v zvezi sindikatov, ki sta neposredno vključeni v skupščinski sislcm. Pri odločitvah, ki zade vaju položaj naših manjšin ali uveljavljanje dolžne skrbi za naše ljudi v tujini, pa je utečena metoda posvetovanj in razgovorov, ki omogočajo, da tudi pogledi manjšin in drugih de Inv našega naroda, ki živijo zunaj meja domovine, pridejo v delovne telesa in med delegate noše skupščine.« Pred nekaj Juli nIl- bili tudi meti našimi izseljenci, kjer Ste lahko spoznaj E del njihovega udejstvovanja. Raku ocenjujete njihova prizadevanj n po ohranitvi narodne identitete? »Bil sem - šc kot otrok — med našimi izseljenci v Idmburgu na Nizozemskem in pred nekaj leti pri Tngiavanih v Sydneyu. Povsod sem bil, čeprav je med obema obiskoma velik časovni razmak, prijetno presenečen nat.) nacionalnim ponosom in delom naših ljudi. Trdoživa volja in delo ubranili svoj n narodno pripadnost in sc z njo uveljaviti v praviloma ekonomsko daleč močnejših tujih okoljih z njihovimi m h i - milatomimi težnja mi. jc gotovo občudovanja vredna. Kulturne in druge vezi z do-movino skozi dve, tri in več generacij, so gotovo svojevrsten fenomen, ki razkriva naravo slovenske duše. In morebiti jc njej neprestani izziv prav i.upančičev memento, vklesan na grobnici narodnih herojev v Ljubljani — tu tik pod oknom moje delovne sobe - ki se tračne prav z verzom .Domovina je ena, ram vsem dodeljena!'.« Ob 40-letnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda V aprila 1941. leta sta Hitlerjeva Nemčija in Mussolinijeva Italija s svojimi vojskami napadli kraljevino Jugoslavijo, jo podjarmili in razkosali. Jugoslavije takorc-koč čez noč ni bilo v«. Ljubljano, Dolenjsko, Notranjsko ¡rt Kočevsko (takoimeno-vatio ljubljansko pokrajino) je okupirala Italija, Gorenjsko in Štajersko Nemčija, Prekmurje pa Madžarska. Slovenski narod jc bil tedaj razkosan meti tri fašistične imperialiste. Nastop okupatorjev, predvsem nacistične Nemčije, je nedvomno razkril njihovo odločitev, da nas hočejo uničiti kot narod. To. kar se je zgodilo, jc pomenilo- za slovenski narod največjo nacionalno kalastrofo v vsej njegovi zgodovini. Okupacija je povzročila razsulo vseh uradnih, političnih strank, kakor tudi vseli družili poli ličnih in državnih organov in ustanov, ki so do tedaj naslopali v javnem življenju. Nihče od teh ni v tem za narode vo usodo prelomnem času dvignil glasu. Rdi na organizirana politična sila v Sloveniji, ki je preživela la zlom, je bila KP Slovenije, Ta jc, zavedajoč sc odgovornosti za usodo svojega naroda, takoj stopila v akcijo. V njenem imenu jc Boris Kidrič sklical 27. aprila 1941 sestanek s predstavniki listih naprednih polil ¡enih gibanj ir skupin, & katerimi so sodelovali že v predvojnem času. To so bili napredni kulturni delavci, krščanski socialisti in napredni Kokoli. Sklenjeno je bilo, da sc jc Incba okupatorjem upreti in organiziral e osvobodilni boj. In tako je bila na lem sestanku usia-novljena Osvobodilna Fronta, tisto vsenarodno osvobodilno gibanje in tista enotna vsenarodna politična organizacija., s katero je slovenski narod izbojeval v vsej svoji zgodovini največjo zmago. Ustanovitev Osvobodilne fronte je v naši nacionalni zgodovini nadvse pomembno in odločilno dejanje. Sedemindvajseti april jc postal zato naš osrednji narodni praznik. V Osvobodilno fronto so se v najkrajšem času vključile tudi VSC struge skupine in frakcije bivših političnih strank, delavski iu uameščenski sirdikaii, razne družbene, kuilume in palriotičue organizacije, prav tako pa tudi posamezni vidni politični, javni in kulturni delavci. Naj višji organ Osvobodilne fronte, to je njen vrhovni plenum, je po ¿voji sestavi odražal to njeno širino. Osvobodilna fronta jc ves čas uporno vodila boj za enotnost slovenskega naroda in to enotnost ludi V celoti dosegla. Izven Osvobodilne fronte so ostali samo okupatorjevi hlapci ¡[i narodni izdajalci. Na dan napada Hitlerjeve Nemčija na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. leta jc bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čel najvišji vojaški organ Osvobodilne fnrnie. 7-ačcLa je naslajati slovenska partizanska vojska in čez mesec dni j e bil prvi oboroženi napad na okupatorja. Dvaindajseii julij je zato postal praznik vstaje slovenskega naroda. Ljubljana je bila dejansko središče narodnoosvobodilnega boja. Zaradi izredno pomembne vloge, ki jo je odigrala v vsem času med drugo svetovno vojno, je prejela kot prvo mesto v Jugoslaviji naj višje priznanje - MESTO HEROJ. ¿c v prvem Jetu svojega revolucionarnega razvoja dobiva Osvobodilna fmnLa značaj nastajajoče nove ljudske oblasti slovenskega n a rtida. Široke ljudske množice sc nočejo podrejati okupatorjevi oblasti, priznavajo samo Osvobodilno fronto in to ne le kot svojo politično organizacijo, ampak tudi kol organ prave ljudske oblasti. Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda sc žc v septembru 1941. leta konstituira kilt narodnoosvobodilni odbor, ki v času osvobodilne vojne edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod Eia vsem njegovem ozemlju. Ta na j višji organ naslajajoče nove ljudske oblast L i n njegov izvršni odbor OE p rične i a lakoj opravljati svojo funkcijo. Objavljajo se ud loki o zaščiti slovenskega naroda, o uslanoviivi narodne zaščite, o vključitvi slovenske partizanske vojske kot sestavni del v narodnoosvobodilne partizanske oddelke Jugoslavije in odloka o narodnem davku in posojilu svobode, Vse te odloke so ljudje sprejeli kot zakone Osvobodilne fronte, jih spoštovali in izvrševali. Ko so spomladi 1942. leta kot uspeh partizanske /jr Ms rijan Brcccij. član predsedstva SR S/ovenijcr vojske nastala oliiirna osvobojena ozemlja na Kočevskem, Dolenjskem, Suhi Krajini iu Notranjskem, stt tu prevzeli obiasi terenski odbori OH in v kratkem izvedli volitve za narodnoosvobodilne odbore kot redne oblastvene organe. Izvršni odbor Osvobodilne fronte deluje kot vrhovni oblastveni organ in izdaja predpise za organizacijo in delovanje organov ljudske oblasti 1 cr ureja še številna druga vprašanja s področja gospodarstva, prosvete in Tiotrgnjc uprave. S kapitulacijo Italije v septembru 1943. leta nastopi novo obdobje osvobodilne vojne slovenskega naroda. Ljubljanska pokrajina jc bila razen Ljubljane praktično v celoti osvobojena, prav tako Primorska do Trsla in Gorice. Ña celotnem osvobojenem ozemlju prevzema oblast osvobodilna fronla. Tako na osvobojenem ozemlju, kakor tudi na okupiranih področjih Slovenije, so bile volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda. V začetku oktobra sc jc zbralo v Kočevju 572 izvoljenih delegatov in 7S drugih zastopnikov, tako da jc ta, po vsej verjetnosti cdinslveni politični zbor v času med drugo svetovno vojno štel 65Ü ljudi. Odločitve Kočevskega zbora so pomenile naj večji poli lični domet osvobodilnega in revolucionarnega gibanja na Slovenskem. Postavljeno je bilo trdno ogrodje slovenske državnosti in sprejeta jc bila odločitev ci združitvi slovenskega naroda z borečimi se bratskimi jugoslovanskimi narodi v državno skupnost. Na zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ jc bila ta cnolno izražena želja jugoslovanskih narodov uresničena in ustanovljena je bila nova Jugoslavija, Federativna in demokratična državna skupnost Srbov. Hrvatov, Bosancev, Makedoncev, Črnogorcev in Slovencev ter z njimi živečih narodnosti. Pomemben mejnik v razvoju O F in v graditvi nove ljudske oblasti slovenskega naroda je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944. leta. To je bilo zasedanje prvega slovenskega parlamenta, ki je Izvedel zgodovinske sklepe Kočevskega zbora in 1. zasedanja AVNOJ. Napravljen je bil odločen korak naprej v izgradnji slovenske državnorti v okviru nove demokratične federativne Jugoslavije. Razvoj narodnoosvobodilne vojne s perspektivo bližajoče se zmage je narekoval krepitev ljudske ohlasii na celotnem ozemlju Slovenije. Sklepi in odloki SNQS so v teni pogledu ves razvoj izdamo pospešili. Sledilo je zaključno dejanje v izgradnji slovenske državnosti med narodnoosvobodilnim bojem — ustanovitev prve slovenske narodne vlade s predsednikom Borisom Kidriče eh na čelu. Najtežje zgodovinsko obdobje, v katerem se je odločala usoda slovenskega naroda. je bilo zaključeno. Na smrl obsojeni nartid se je dvignil v oboroženo vstaj¡X porazil jc fašistične agresorje in domačo TeHkeijo, uresničil svoj Stolči ni ser O samoodločbi in si ustvaril las!no nacional rtu državo, se združil z bratskimi jugoslovanskimi narodi v demokratično državno skupnost ter si odpri pol izgradnje svobodne socialistične samoupravne družbe. To je zgodovinsko izpričano delo Osvobodilne fronte slovenskega naroda. ¡Ir. Marijan Jlrecelj Intervju Slepi Kvgen Bavčar bu zagovarjal doktorat na pariški Sorhoni Svetloba teme Evgen Bavčar »Bila je rumena svetloba kakor sonce ¡n kri mi je curljala po obrazu. Teke] sem po stopnicah. Se sem videl. Bomba, po kateri sem malo prej toikel s kladivom, se je razletela na drobce, in sestra, kije bila z mano v hiši, se je čislo po naključju rešila. Postal sem civilna žrtev vojne. Star sem bil enajst let. Potem so me peljali v Ljubljano in skozi obveze sem vidci tramvaj, zastave na Zaloški cesti, in ko mi je vid ugašal, v tistih najtežjih mesecih v mojem življenju, sem hlastal, da bi videi čim več, da bi dojel vidni svet, ki me je zapušča! za zmerom. V prijetnem Spominu so mi ostala dekleta z repi, takrat je bila laka moda, in najbolj za zmerom so mi ostali v spominu Lokavče, rojstna vas pri Ajdovščini, Čaven in Nanos, stari mlin in drevesa, kamni, steze, ljudje in še posebno barve. Globina modrega vipavskega in ajdovskega neba, k.i sc spreminja v svetlobo, in vse tiste barve, ožgane od burje in sonca. To je tisto, kar me je ohranilo pri življenju. Svetloba srečnih barv iz moje mladosti.« Tako se spominja svoje nesreče zdaj štiri in tridesetič! ni Evgen Bavčar, slepi intelektualec, ki bo letos zagovarja! državni doktorat iz estetike na Sorbo-ni v Parizu. Srečala sva se v tišini nepretrganega molka ¡n v svetlobi, polni teme, v nekakšni abstraktni nedograjenosii in v ritmu hesed, dotikov, dostojanstvene človeške samote in obsedela sva vsak na svojem koncu. »-Gledamo se z očmi,« je rekel Evgen, »in vidimo z možgani.« Dan je utripal v dopoldanski sopari, E3eno Zagrnik. siepi prijatelj Evgena Bavčarja in politolog pri RTV Ljubljana, je kuhal kavo. Sedeli smo vsak zase in nič ni bolj preprosto in bolj dragoceno, kol jc beseda. Evgen Bavčar pravi: »Beseda je zvok, j c glasba., jc tišina. Naj večje bogastvo, ki ostane slepemu, je beseda v različnih pomenskih odtenkih. Beseda nadomešča vid in gradi most do notranjega videnja.« Potem so prijatelji. »Pravi moji prijatelji so listi, za katere sem Evgen, ne pa slepi Evgen.« Pravzaprav je skoraj neverjetno, s kakšno silovitostjo in voljo j c vztrajal v trenutkih obupa in malodušja. Takole pripoveduje. »Smolo sem ime! že pred tisto usodno nesrečo. Ko sem bil star deset let, sva se igrata s sestro in po nesreči me je leskova veja udarila v oko. Takrat je rekel stric, tisti, kije imel doma bombe: .Prav bi bilo, da bi oslepel še na drugo oko," Ko se je to res zgodilo, je imel najbrž slabo vest- V meni pa je rast la volja po življenju. Nisem sc raztreščil kot bomba, ki mi je raznesla oči, Iz epiega samega drobca v sebi sem začel graditi svojo osebnost. V največjo oporo sta mi bili mama in sestra Marija, Se preden sem prišel v dum za slepo in slabovidno mladino, sem se naučil Braillove pisave. Sestra me je učila tudi tujih jezikov in veliko mi je brala. V bolnici me jc obiskala tudi Mimica Breznik, takratna predsednica Zveze slepih Slovenije. Rekla je: .Slepota ni tako strašna, kot se zdi na začetku." L'Čil sem se abecede novega življenja in počasi smo se navadili drug na drugega. Kolektivno življenje v domu za slepe in slabovidne ima poseben čar. Veliko ovir je treba premostiti, tu pa je na prvem mestu samovzgoja in pa seveda dobri pedagogi, Se posebno smo biti veseli, ko smo dobili ?p vsako novo leto pozdravno pismo od tovarišice Lidije Sentjurc. Njene spodbudne besede so nas hrabrile,« Ko je po osemletki končal z odličnim uspehom gimnazijo v Novi Gorici, se je odločit za študij zgodovine na ljubljanski univerzi. To so bila leta zorenja, iskanja in nazadnje je zmagala neuničljiva sla po znanju. Na ljubljanski univerzi je končal tudi čisto filozofijo, Po končanem študiju je šest mesecev učil na novogoriški gimnaziji. Pred osmimi leti je odpotoval v Pariz in se na Sorboni vpisal za specializacijo iz estetike. Lota 1976 je napra- Železni samorastnik vil doktorat. Državni doktorat, ki ga pripravlja zdaj, je naj višja možna stopnja izobrazbe v Franciji in pomeni mednarodno uveljavitev. Evgen Bavčar dobiva francosko štipendijo-, dobit jc tudi Jamatjfjevo nagrado za estetiko za študijo iz umetnostne zgodovine. »Čeprav živim v Franciji že osmo leto,« pravi Evgen Bavčar, »sem ostal v duhu doma v Lokavču, tam, kjer sem videl, kajti ravno dejstvo, da sem tam videl, mi omogoča, da se ukvarjam z estetiko. Metodično znanstveno in filozofsko razglabljanje o lepem in umetniškem ati izvirnem in prvotnem mi pomeni tisti elementarni ustvarjalni vzgib, ki daje mojemu življenju in delu smisel. Dokopal sem se do spoznanja in vedenja o zakonitostih, ki sproščajo umetniško ustvarjanje, in zame je umetnost še zmerom tisti višji smoter, ki pomaga ljudem lepše živeti,« »Vida si ne želim, saj bi bila ta želja neuresničljiva. Zanimajo me Sodobna znanstvena odkritja s pripomočki za slepe. Imam detektor, ki mi pomaga razločevati dan in noč, vem, če gori žarnica. Tc stvari so slepim v veliko pomoč. Rad bi se einaprej uveljavil kot Človek v poklicu, rad bi po svojih močeh prispeval k osamosvajanju slepih, še posebno zato. ker sem imel težko mladost in želim, da bi moji slepi tovariši lažje živeli,« Sveiioba teme je neuničljiva. Slepi, ki so premagali strahoten pretres ko so se znašli v večni te mi,'so doživeli novo rojstvo, novo svetlobo, ki je velikokrat dragocenejša od prave. Tudi Evgen Bavčar je jokal. Hudo mu je bilo, ko je ugotovil, da se ne bo mogel več voziti s kolesom in drugo, še huje pa, ker ni več videl ljudi, ni jih mogel več pozdravljati in ogovarjati. Hlepel je po vsaki besedi, po drobtinici glasu . ., Zdaj je svoboden. Modi v kino, gleda televizijo, zgubi se v velemestnem Parizu in pride vedno pravočasno na predavanja. Najraje posluša Mahlerja. Beethovna, Sibc-liusa. Rad galopira s konji. Konji so njegova velika ljubezen. Ladislav Lesar Jože Volarič Medtem ko jeza nas železo Hladna kovina. ki nas odbija, je -za Jožeta Volariča iz Kranja material, s pomočjo katerega se ¡ZTaža kot umetnik in mas svojo veščo roko ipr neskončno potrpežljivostjo- vliva dih življenja- V njegovi hiši na Kokrici pri Kranju ne hladna kovina spreminja v podobe, ki jočejo, se smejejo, zganjajo burke, trpijo, grozijo in »razmišljajo«. Vse to naslaja S pomočjo težkega in vročega električnega varilca, s kaierim je umetnik »sklenil« pobra ti mst vn preit dobrimi desetimi leti Im zdaj V njegovi kleti »kujeta« vroče železo domala sleherni dan in noč. kakor nanese. Jože Volarič ne zlaga kovinskih delov, marveč jih vari in tako železo oblikuje v kipe. ki v večini predstavljajo figure iz klasičnega kmečkega okolja, lahko bi rekli iz. folklornega svcltc Tv je, na primer, mamka S hlebcem h m Ha, pijanček S Har -mimiko, pastirček, kmetica s kukam, s petelinom. Posegel je mili v našo književnosl in revolucijo- Ezoblikuval je Martina Krpana s kobili«, hlapca Jerneja, predstavil ustoličenju komikih vojvod, upornika, partizana, rudarja, skratka, s s voj im «armira h m iški m kiparstvom je obogatil našo preteklost. Jože Volarič ni šolan umetnik, čeprav je šoian človek, Zanimivo je vprašanje, zakaj lički SC j C zapisal železu. »Z njim sem si takorekoč v sorodu, saj me spremlja vse od otroštva naprej, ko sum še kot fantiček pobiral ostanke orožja, pušk, granat in bomb po gozdovih okrog Lendave, kjer sem bil doma Pol c m sem lu-di študij pusveiil kovini od poklicne, do visoke strojne šole pa do industrijske pedagogike,« je pojasnil umetnik. Danes je Jože Volarič pomočnik ravnatelja šolskega centra iskra v Kranju in poučuje varnost pri delu. 7.a sprostitev, kakor sam trdi, pa se ukvarja s kiparstvom. Jc priznan samorastniški umetnik, vabijo ga na vse strani, da bi razstavljal in kiparit v sh morast niških kolonijah. (Te le more, sc odzove. Razstavljal j c domala vsepovsod po Jugoslaviji, v Nemčiji. Franciji, Maliji in lam jc ostala tudi marsikatera njegova stvaritev, »Vesel sem. če ljudje sprejmejo mojo umetnost in znajo ceniti moje dcio. čeprav, rusnid na ljuho, delam zase. da bi potešil notranjo slo po oblikovan ju, da bi čim več idej, ki me peklijo, prelil v železo,« je med drugim dejal, kosmu se z njim pogovarjali na nedavni otvoritvi njegove razstave v Kranju. Njegovo delo ni lahko in ko ga gledaš, kako ure in ure preživi, zatopljen v kos železa v roki. ki tehta od pel kilogramov in več, si nc utoneš kaj, kakor da sc vprašaš, ali ta človek ni iz železa. Po vztrajnosti že, po duši pa jc mehak, topel, čustven, Najbrž je v lem uidi skrivnost njegovega uspeha. Albina ¡'od bevšek VaSki godci, eno izmed del samoukega kiparja izbor iz slovenskega tiska Upadanje natalitete v Jugoslaviji Letna nataliteta v Jugoslaviji j c v letu 1980 dosegla 17 otrok na JOGO prebivalcev, s tem pa se je naša dežela približala meji naravne reprodukcije prebivalstva. Res je sicer, da nataliteta še ni dosegla kritične točke, vendar pa demografi predvidevajo nadaljnje zmanjševanje, To je povod, da je demografska politika v središču družbenega zanimanja, zlasti v Vojvodini, ožji Srbiji in Hrvaški, kjer obnova ženskega prebivalstva ne dosega potrebne ravni. Upad natalitete je običajen pojav v razvitih deželah. V Jugoslaviji se je v zadnjih 50 letih zmanjšala s 35 na 17 otrok na 1000 prebivalcev. Letno se v Jugoslaviji rodi približno 380.000 prebivalcev, umre jih 180,000 in tako znaša naravni prirastek približno 190.000- Upadanje rojstev je značilno za vso državo, čeprav so razlike med posameznimi republikami in pokrajinama. Najhitrejši padec natalitete je bil med leti 1952 in 1960, odtlej pa sc je začelo počasno približevanje k meji 16 promilov. Po mnenju demografov bi imel manjši prirastek neugodne posledice. Hrvaška, Slovenija, ožja Srbija in Vojvodina so že prej imele nizko nataliteto, zdaj pa se jim približujeta še republiki Črna gora in Kosna in Hercegovina. Da bi v Jugoslaviji zagotovili naravno reprodukcijo prebivalstva, bi morala vsaka ženska v poprečju rodili 2,2 otroka, dosegamo pa sedaj le 2,15, s tem, da jih je v Vojvodini L92t v Sloveniji 2,2, na Kosovu pa 4,6. Pogoj naravne reprodukcije je, da vsaka ženska rodi eno deklico. 'Upadanje natalitete je posledica razvoja in številnih sprememb na vseh področjih življenja. Bistveno se je spremenil položaj ženske, zmanjšuje se smrtnost novorojenčkov, svoje pa terjata tudi urbanizacija in industrializacija. V pretežno agrarni družbi, ki ni zagotavljala niti pokojninskega zavarovanja, so imeli starši v otrocih potrebno pomoč in oporo v starosti. Omenjeno spremembe pa so povzročile precejšnje spremembe v zavesti in zato se ljudje danes le redko odločajo za več kot dva otroka, {Dnevnik) Kaj se je spremenilo v podobi Slovenije? V času od 1. do JO. aprila 1981 bo okrog 9 lisoč popisovalcev opravilo popis slovenskega prebivalstva. Kot zanimivost naj povemo, da so prvi popis prebivalstva na današnjem območju Slovenije Opravili pred 210 leti v času vladanja cesarice Marije Terezije, a je imei le-ta predvsem vojaški namen. Pravi popisi prebivalstva na Slovenskem pa SO se pričeli šele po letu 1857. Vprašanja v vprašaJnih polah so podobna tistim, ki jih zastavljajo pri popisu v drugih državah. SFRJ namreč upošteva priporočila OZN, da mora popis zadovoljiti potrebe dežele, ki popisuje, da morajo biti podatki mednarodno primerljivi» da morajo biti vprašanja zastavljena tako, da prebivalci lahko odgovorijo in da so pripravljeni posredovati pravilno informacijo. Ob popisu prebivalstva bodo popisali tudi stanovanja in stavbe. V vsakem primeru bodo to zanimivi podatki, saj se je stanovanjski sklad v zadnjem desetletju izjemno spremenil. ‘S popisom prebivalstva si bo Slovenija zagotovila tudi dragocene podatke o kmetijstvu. Zvezni zakon O popisu prebivalstva predvideva zbiranje podatkov o združevanju kmečkih gospodinja! e v, površini obdelanih površin, živini, čebeljih panjih in mehanizaciji. Slovenski republiški zakon pa predvideva šc zbiranje podatkov o tem, kdo bo prevzel kmetijo in koliko kmetijskih površin je doslej opuščenih. (Dnevnik) V Dravljah v Ljubljani so zrasla številna nova stanovanja (Foto: Janez Zrnec) Televizija pomaga znanosti Nedvomno je nova potrditev mednarodne vloge centra UNESCO za kemijske študije v Ljubljani tudi to, da bo v kratkem kot druga publikacija nddeika za družbene in naravoslovne vede UNESCO v Parizu izšla prva knjiga o povezavi med naravoslovnimi vedami in družbo na podlagi gradiva iz dosedanjih seminarjev ljubljanskega centra in v redakciji prof, dr, Aleksandre Koru ha user j e ve, Le-ta je pred kratkim tudi vodila mednarodni seminar v Ljubljani s temo Popularizacija znanosti s televizijo. Seminarja se je udeležilo 72 strokovnjakov s področja znanosti in javnih občil oziroma direkcije UNESCO iz trinajstih različnih držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Anglež John Gmnm, predstavnik BBC iz Londona, je govoril n posebnem programu britanske radiotelevizijske mreže, ki je posvečen posebej naravoslovnim vedam in ki mu v zimskem času, ko je največ ljudi pri sprejemnikih, sledi 12 milijonov gledalcev, Američan George Tresal, ki je bil nekoč sam univerzitetni raziskovalec, vodi zdaj oddelek za povezavo z javnostjo osrednjega sklada ZDA za znanost, je razpravljal prav o stikih znanstvenikov i novinarji. Vodja oddelka za znanost in družbo UNESCO v Parizu Jacques Richard-son, ki je tudi direktor publikacij Ini-pacr, pa je v Ljubljani dejal: «Pred izidom je številka našega glasila, ki bo tokrat izšla poleg v angleškem, francoskem, španskem in arabskem jeziku tudi v jeziku urdu iz Pakistana. V posebno zadovoljstvo pa nam je seveda knjiga UNESCO v angleščini, ki jo bomo izdali s pomočjo prof. dr. Aleksandre Kornhauscrjeve in ljubljanskega centra UNESCO,a (Delo) Razlaščanje zemlje Slovencev v predmestju Trsta Zemlja je osnova za obstoj vsake skupnosti. Tega načela se v vseh povojnih Letih zavedajo Slovenci, ki žive v Italiji: boj proti razlaščanju slovenske zemlje je bil tako vedno prvenstvenega pomena, saj je bil to obenem boj proti raznarodovanju, boj za ohranitev osnovnih narodnostnih pravic. Zaseganje slovenskih zemljišč je ve- dno izzvalo odločne proteste predstavnikov slovenske manjšine. Nič nenavadnega torej, če so se Slovenci v Italiji uprli tudi zadnjemu razlaščanju in da je dogodek, ki se je bil pripetil pred kratkim na Kolonkovcu, upravičeno razburil duhove, še zlasti zaradi tega, ker so predstavniki oblasti prvič v povojni zgodovini načrtno uporabili silo, da bi se materialno polastili zaseženih zemljišč. Kolonkovec je tržaško predmestje, od nekdaj znano kot mestna vrtnarija. Tam žive in delajo Slovenci, ki zalagajo mesto vsak dan s svežo zelenjavo. Številne slovenske družine sc že desetletja preživljajo s to dej a vnest jei. Leta 197S je tržaška občina v urbanističnem načrtu določila ta zemljišča za intenzivno zazidljiva; delno za gradnje zasebnikov, delno pa za ljudske gradnje. Na osnovi obstoječe zakonodaje se lahko skupina državljanov združi v zadrugo in zahteva zemljišče za gradnjo ene ali več stanovanjskih hiš. Tako zemljišče jim občina določi na območjih, namenjenih ljudskim gradnjam. Zadruga ga lahko odkupi od lastnikov ali pa sproži postopek za razlastitev, V tem primeru je šlo zp razlastitev in to po smešno nizki ceni. 5000 lir za kvadratni meter, medtem ko j c tržna tena zazidljivih zemljišč na istem območju 60.000 lir za kvadratni meter. Jasno je, da je tak postopek vzbudil krčevit odpor lastnikov, saj se številne družine preživljajo prav z vrtnarsko dejavnostjo. Kar pa je vzbudilo največji odpor, je brutalnost postopka. S karabinjerji in policijo so prisilili domačine, da se umaknejo z zemljišča, kajti ti so sc postavili pred buldožer in se niso umaknili niti, ko je velik goseničar zaril zobe v zemljo tik pred njimi. S silo jih je odstranila policija, Tak odnos do prostorske politike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in pa predvsem radikalnost postopka predstavljata dejansko novo poslabšanje političnih odnosov oblasti do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji prav v obdobju, ko sc z vseh strani slišijo zahteve po globalni zaščiti slovenske manjšine. (Primorski dnevnik) Brazilski Gorenjci smučajo pri babici Po srenškn, tako kot že od nekdaj govore v Srednjem vrhu nad Gozdom Martuljkom, govore Janez, Aleksander in Rosana, vnuki Hleba nove mame. Fa to ne bi bilo rtič posebnega, saj tudi njeni drugi vnuki obračajo besede tako. če ti trije ne bi hodili k njej iz Brazilije. Do začetka zgodbe, kako je prišlo do tega, pa je treba prekopicniti lepo Število let. V Srednjem vrhu je sedem kmetij. Hlcbanova, tako se ji reče po domače, je ena najstarejših med njimi. Mama Helena, ki jo kličejo za Lenko, je rodila kmetiji sedem sinov. V težkih časih Su se poganjali od zemlje. Preden je bila ostala družina izseljena, so naj-starejši trije fantje žc šli v hnsto: Jože, Franc in tedaj 15-letni Janez, kije bil kasneje med tistimi, ki so osvobajali Tret, »Janez je bil nemiren duh,« se spominja sošolec in prijatelj Andrej Robič, zdravnik in gorski reševalec. Janez je Šel v Brazilijo ieta 1952. Jezika seveda ni znal. Odšel je brez denarja v žepu. Kjer so bili še tedaj cruzeiri, ki mu jih danes ne manjka! Kajti Janez Hlebanja je danes v Sao Paulu uspešen poslovni mož, poleg drugega ima tudi dve tovarni, v katerih zaposluje približno tisoč delavcev, pot Brazilije pa osvetljujejo njegove plinske luči. Pisati o Janezu, pri katerem sc zbirajo številni Slovenci, ki jih jc kljub daljavi veter zanesel v Brazilijo, bi bila dolga zgodba. Vendar spregovorimo tokrat o njegovih otrocih - Janezu, Sandru in Rosani, Vsi trije govore slovensko. Čeprav so rojeni v Braziliji, je Hlebanov Janez hotel, da bi se čutili tudi Gorenjce. Kot že nekaj let nazaj, so tudi minuli december prišli na počitnice, iedrugo leto jc z njimi tudi prijatelj japonskega nudil Hclio Akio Nišimura, ki zna že kar precej slovenskih, besed in zapoje tudi tisto Na planincah pa Moj klobuk ima tri luknje. Ta mladi kvartet preživi največ dni po smučarsko. Zjutraj sc s sanmi Spustijo po klancu v dolino, popoldne pa se vračajo peš in domačini jih imajo že kar »za svoj e«. Vsi trije fantje rečejo v en glas, da najraje jedo mešto (razložijo, da so to po srenško koruzni žganci) in jajca, Rosani pa ni za žgance. »Že pazi na linijo,« jo podraži Sandro. »Ce se spričkajo, začno govoriti po portugalsko,« pravi vida Robičeva, h kateri hodijo Hkbanovi vnuki kot domov. »Zato ker jim po slovensko ne gre tako hitro.« Konec januarja so gorenjski Brazilci odšli spet domov kjer imajo Tudi slovenske narodne noše za vso družino. Doma, v Sloveniji, je tovrstnih lastnikov vedno manj, tamkaj, čez lužo, pa jih še zmerom dela Slovenka, Drugo zimo spet pridejo. Na počitnice da, za zmeraj pa ne, Njihov dom jc zanje Brazilija. (Delo) po Sloveniji Geološki zavod Slovenije nadaljuje z vrtanjem in iskanjem termalne tople vode na BLEDU. Prve vrtine so napravili že leta 1979 pri Kazini in pred hotelom Park, najtopiejša voda. ki so jo takrat našli, pa je imela nekaj malega manj kot 22 Celzijevih stopinj. Letošnja vrtanja bodo nadaljevali na istem mestu, le da bodo vrtine globlje, raziskave pa bodo razširili v smeri proti Festivalni dvorani ob jezeru. V BOVCU načrtujejo turistični razvoj: hotelskih ležišč bo v bližnji prihodnosti 1 SO, restavracijskih sedežev 1300, žičnic sedem, v novem apartmajskem hotelu 300 ležišč, novost pa bodo še trim sleza, dve teniški igrišči, restavracija, balinišče in vo* dohram na Kaninu. Rojsi no hišo pisal clja Franceta Bevka v Zakojci pri CERKNEM, ki je še vedno laka, kot je bila v njegovi mladosti, bodo odkupili in jo preuredili v pisateljev muzej. Denar za odkup in ureditev hiše bo omogočila vseslovenska akcija, v kal eri bo predvidoma sode lovala predvse m m lad i na. V DANAH pri Sežani bodo v pomladnih mesecih asfaltirali 3,5 kilometra vaških poti in obnovili prav toliko kilometrov Pri Kugyju v Trenti (Foto: Janez Zrnce) 16 vodovodnih cevi. Prebivalci tega kraja so se nedavno odločili tudi za samouprispe-vek: naslednjih pel let bodo zbirali 3,5 odstotka od mesečnih dohodkov za novo cesto in vodovod, veliko dela pa bi»do opravili-tudi prostovoljno. V tovarni Gorenje-Eirad v GORNJI RADGONI sc trudijo, da bi izvozili čim več izdelkov. Med največ je njihove kupec sodijo Irak, Nigerija in Kuvajt. V zadnjih letih pa se E [and uveljavlja tudi z izdelki elektronike in pripomočkov za sprejem televizijskih signalov. Tudi na tem področju je največ ji kupec Irak, za njim pa Zahodna Nemčija. Za devizni priliv in lovski turizem je v Prekmurju izredno pomembno gojišče in. lovišče v GORNJIH PETROVO H. Na površini 12.500 hektarov so zajci, srne, jeleni, divje svinje in fazani. Slednjih vzgojijo letno tudi do 45,000. Letos bodo fazanerijo razširili in vzgojiti okrog BO.OOO fazanjih piščancev, V GOZDU MARTULJKU preurejajo kamp, ki je pravzaprav edini urejeni zimski kamp v Jugoslaviji, v katerem je pro-slor za 60 prikolic. Lansko leto je bilo v rje m U.SOO nočitev, kar pomeni, da precej gostov odloča za bližnja smučišča. Do prve vlečnice je namreč It 70(1 metrov, skorajda enako pa je blizu tudi Kranjska gora. Čeprav je industrija pohištva Sml iz KAMNIKA že nekaj let sodelovala z znano evropsko trgovsko hišo IKRA za prodajo stanovanjske opreme, so sodelovanje okrepili šele letos. Za IKRA je Stol doskj izdeloval predalnike, letos j>a bo svoje sodelovanj e razširit šc na izdelavo sistemskega pohištva Princip, ki ga tu znana trgovska hiša s prodajnim sedežem v Kdben-havnu in finančno-tehničnim sedežem ra Švedskem zelo uspešno prodaja že sedem let. Tako bo Stol prvi proizvajalec tega pohištva zunaj Švedske. V Iti ki KOPEN ¡e vedno živo. Lani so v njej dosegli rekorden promet, n a j večji doslej; pretovorili SO 2,061.920 ton raznega blaga (brez nafte) in tako za 19 odstotkov presegli načrte. Samo decembra 1980 so pretovorih 187.668 ton blaga, kar je za 13 odstotkov več, kol hi načrtovati. Gradbeno podjetje Gorica iz Nove Gorice je dokončalo gradnjo novega poslovnega centra v KOPRU. V' eni naj večjih in najlepših koprskih stavb bodo prostori koprskega izvozno-uvoznega podjetja Adria-commcrcc, prav tako pa tudi prostori koprske splošne banke. ¿e od lanskega avgusta utrjujejo delavci podjetja Hidro staro strugo badaševice v KOPRU, po kateri bodo njene vode lekle v semedelski zaliv, Načrt premestitve Ba-daševice v njeno obnovljeno staro slntgo zajema tri faze, v prvi bodo delavci prišli z opeko vse do vpadnice- Hkralt nameravajo urediti tudi poloke v Ulmu ter opraviti še vrsto potrebnih zemeljskih dci. V občini KRANJ nameravajo letos usposobiti sedem kmetij za kmečki turizem, za katerega je vedno večje zanimanje. Dve kmetiji bosta na Jezerskem, pel pa jih bo v Preddvoru. Prešernovo gledališče Iz KRANJA jie pred kraikim gostovalo ra Poljskem. Na festivalu, tia katerem so sodelovati tudi gledališčniki iz Češkoslovaške in Madžarske pa seveda Poljske, so se Kranjčana najbolje odrezali: strokovna žirija jc kranjsko predstavo Beckettove drame Čakajoč na Godota proglasila za najboljšo. Strokovnjaki zagrebškega inštituta Ru-djer Ruškovič so dognali, da je reka KRKA najbolj čist« in ohranjena slovenska ruka. čeprav je razvoj industrije v do lini reke storil veliko škode, Raziskava strokovnjakov je dokazala, da v sestavi vode in v samih ribah ni človeku nevarnih sestavin, med katerimi so zlasti iskali kancerogene. Ljudje, ki SC bojujejo z« zdravo človekovo okolje, so v tej zvezi opozorili (predvsem ribiški delavci) na nekatere ekološke spremembe, do katerih bo prišlo po vključitvi jedrske elektrarne Krško. V LENDAVI bodo letos pričeli graditi avtobusno postajo. Sedanja, ki je sredi mesta ob tri niči in je nepokrita, jc že zdavnaj premajhna, Računajo, da bo nova avtobusu a postaja v Lendavi končana pri -hodnjc leto, V DOBROVNIKU bodo gradili kulturni dom, ki ga tamkajšnji prebivalci močno pogrešajo V Prekmurju pa bodo v letošnjem letu obnovili še Cupekov mlin, rojstno hišo Stefan a Kovača in muzej naprednega. tisku v Veliki Polani, V počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda j c predsednik republiške konference socialistične zve2e delovnih ljudi Slovenije Milja Ribičič podelil v LJUBLJANI nagrade za najboljša izvirna dramska dela. Prvo nagrado je dobil Matjaž Kmecl za delo Marjetica ali smrt dolgo po umiranju. Druge nagrade niso podetili. trel jo pa si de lita V in ko Tri tik a us zu Bodi -čevje in Tone Partljič za de to Čma ovca. Januarja je tul v LJUBLJANI že 26. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnju, izdelkov usnjarske industrije in modnih dodalkov. Na tem sejmu z nazivom Moda 1981 je razstavljalo 497 tovarn ir. vse Jugoslavije, vse dni njegovega trajanja pa so bile Izbrane modne revije. Društvo glasbeni ti umetnikov Slovenije je v LJUBLJANI podelilo nagradi Julija Betetta, ki j n podeljuje kot naj višje dr ušive no priznanje za umetniško delovanje in širjenje glasbene kulture. Nagrajencu sta bita tokral Miro Gregorin in Uroš Frevor-šek, vsestranski glasbeni osebnosti: Miro Greogrin je pevec in glasbeni |H?dagOg, Uroš Prevoršek pa violinist, skladatelj ir dirigent. Tovarna kuhinjskega pohištva in montažnih hiš Mariči v MARUŠO KL: sodeluje tudi lelns na tradicionalnem salonu pohištva v Parizu, prav tako ¡ta bo razstavil svoje izdelke na podobnem salonu pohištva v Kblnit, Murks ponuja svoje kuhinje zahodnoevropskemu in tudi arabskemu tržišču, po kakovosti pa prav nič ne zaostaja za drugimi podobnimi tovarnami v Evropi. letošnje srečanje mladih tehnikov Slo veni je bo junija v MAKI BORU. Na tej vrhunski prireditvi pričakujejo udeležbo 55 občinskih ekipa 60(1 tekmovalci. Lcloš-nja novost tega srečanja bo revija pionirski ti filmov na temo Rastemo pod Titovo zastavo. Maja bodo v MAREZIGAH na Kopr skem dokončali gradnjo višinskega vodovoda, ki bo speljan vse do Bcrnctičev, Bečana; v, Baličcv in Cent ur ja ter Sabadinov in Montinjana. Delo opravljajo tudi s prostovoljnim delom, zu prihodnje leto pa načrtujejo gradnjo rezervoarjev, V občini MOZIRJE bodo v prihodnjih štirih letih zgradili predvidoma 440 novih stanovanj. Največ teh stanovanj bo v Mozirju, in nicer 161, prenslaia pa HchIo zrasla v Nazarju, Rečici, Ljubnem, Lučah., Got-njcin gradu, Šmartnem ob Dreti, Bočni, Solčavi in Novi Štifti. Kljub težavam, v katerih so se znašle slovenske založbe, bo Pomurska založba v MURSKI SOBOTI natisnila letos 85 knjig: med slovenskim izvirnimi deli potopis Afriške poli Eva Id a Flisarja in m man Branka Šdnma Panonsko morje. V zbirko z naslovom Pa no ni ka bosta med drugim vključeni deli Revolucionarni čas v Prekmurju 191R — 191 D in življenjsko delo Ivana Zcika Topografija Prekmurja v srednjem vek ti, Takoj, ko bo ugodno vreme, bodo člani Planinskega druiliu NOVA GORICA nadaljevali z gradnjo Koče pri Krnskem jezeru. Planinci primorskih in zamejskih društev so v lanskem letu opravili 45QQ prostovoljnih delovnih ur zn gradnjo poti do bodoče koče, vodovoda in kanalizacije, V NOVI GORICI je bilo januarja ie 10. Goriško srečanje malih odrov. Na njem so nastopi tu vsa slovenska gledališča s komornimi predstavami, zunaj konkurence pa so nastopili tudi hrvaški in srbski gostje. Na slovesnosti pred zadnjo pred' stavo so podelili ludi pet bronastih vrtnic -priznanj za najboljše dosežke. Prejeli so jih Primorsko dramsko gledališče iz. Nove Gorice pa igralci Karel Brišnik, Ivan Zupančič m Rudi Kosmač, za najboljšega režiserja pa je žirija proglasila Dušana Mlakarja. V lanskem letu si je lepote POSTOJNSKE JAME ogledajo927..826 turistov, kar ju za dobrih 7,000 več kot leto poprej. VI e d novoletnimi prazniki se je dnevno zvrstilo v jami okoli 1.500 obiskovalcev, V'se do konca junija bodo tukaj vsak drugi leden skupine iz Sovjetske zveze, predvidevajo namreč, da se bo v lem času zvrstilo v Postojnski jami več kot 5.U0U sovjetskih turistov, N:i SUHO RIL so pred kratkim proslavili ŽCJdctiuco pokroviteljstva, ki ga tamkajšnji osnovni šoli nudi kolektiv ljubljanskega Jugolckstila-Impesia, Omenjeni kolektiv že vrsto tel plačuje suhorskim olrokom enotedensko poletno šolo v naravi ob morju, prispeva pa redno tudi denar za ureditev šolskega poslopja in pomaga nabavljati šolske potrebščine. Delavska godba Zarja v ŠOŠTANJU je s slavnostnim koncertom proslavita svoj 55-letni jubilej. Godbo Zarje so ustanovili napredni in zavedni delavci ob praznovanju 1. maja 1925 v lukrat največji in najstarejši tovarni usnja v Jugoslaviji. Na slovesnosti je nastopilo 55 godbenikov, ki so simbolično predstavljali jubilej godbe. Ml avli literati v ŽIRIJI so izdali prvo številko svojega novega časopisa ¿irovski občasnik. Posvetili sogjr krajevnemu prazniku, v ujem pa objavlja svoje literarne poskuse precej mladih Zirovčanov. V Novi Gorici so pričeli ¿radii! novo cerkev, Objekt bo sestavljen iz dveh delov -cerkve 2 vzjjoredmmi prastari fn župnišča Na sliki; maketa nove cerkvic osebnosti ALOJZA JE Ki HA. kiparja samouka iz delavske družine na Mirti, so povabili, da bi leta 1982 priredil samostojno razstavo kipov in plastik v Tokiu na Japonskem. V' tej deželi se je Jerčič namreč uveljavil lani, ko je sodeloval na temkajšnjem srečanju kiparjev. Za predvideno razstavo mu je ponujen Tokyo Metropolitan Museum. Ker mu je dodeljen tako odličen proslor, želi umetnik ob prikazu svojega dela prenesli tjakaj tildi kulturno sporočilo iz Jugoslavije v obliki Tedna jugoslovanske kulture. Tako sc bodo v »Svetu Alojza Jerčiča« - »The world of Alois Jerčič* — predstavili tudi jugoslovanska glasba, folklora, film, tele vizija m turizem. Domovina pozna Jerčiča po njegovih spomenikih v Trebnjem na Dolenjskem, n» Muti in v Velenju, v nacionalnem parku Japonske v Tokiu pa stoji njegov kip «Krik iz teme«. V Slovenski filharmoniji so v izvedbi Komornega orkestra RTV Ljubljana doživele prvo izvedbo Štiri slovenske ljudske pesmi za godala mladega slovenskega skladatelja JANIJA GOLOBA, Golob, sicer violinist v radijskem orkestru, diplomiral je iz kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo, je znan 'kot aranžer zabavne glasbe, v zadnjih Je ti ti pa se vse bolj uveljavlja tudi kot skladatelj takoimenovare resne glasbe. JOŽKO HUMAR, diplomiram pravnik in sodnik zveznega sodišča v Beogradu, je napisal obsežno knjigo o Primožu Trubarju. ki ga ima za »prvega Jugoslovana*. Humar, ki je domu iz Nove Gorice, živi in dela od tela 1971 v Beogradu. 570 strani obsežno študijo pa je izdal v založbi koprske Lipe in Tržaškega liska. Na vprašanje, kako da se je pravnik Idil lakega dela, odgovarja Humar; *V preteklosti, ki me še posebno priteguje, smo Slovenei imeli malo naprednih ljudi, ki bi bili hkrati borci, voditelji... Trubar pa je zame, kakor sem napisal, vzor mišic ca in bojevitega človeka. Ce šest ur dnevno prebiješ na seji, s paragrafi, ti prav pride vsako raziskovanje ...« V 86- letu starosti je umil znani slovenski slikar IVAN KOS, Študiral je na Dunaju in v Pragi, bil vmes Maistrov borec, deloval j c kol likovni pedagog na klasični gimnaziji v Mariboru ir bi! ustanovni član mariborskega slikarskega klubu Brazda. Njegovo ustvarjalne delo je bilo razvejano med oljne slike, akvarele in grafike (pose bno /nun je njegov cikel Berači iz tridesetih let tega stoletja), s posebno ljubeznijo pa je Ivan Kos slikal port ret cink raji ne. reportaža na vašo željo Vas, od koder mladi ne beže jencku zobje, prav tako boter. Pa bo-Itrr le malu bolj natančno pogleda ut roka, ki ga je držal v naročju in se prestrafii: »Joj, saj sem po pomoti prinesel lanskega otroka!* Da je Šentjošt sodobna vas, se morajo prebivalci zahvaliti svoji delavnosti. Kadar jc bilo treba kaj zgraditi ali obnoviti, so 7. veseljem segati udarniško po krampih in lopatah. Tako je leta 1956 zrasel gasilski dom, obnovitev in pojačanje električnega voda z novim transformatorjem pa so končali 63 leta. Prva udarniška akcija je bit vodovod, deset kilometrov dolgo napeljavo so zadeli postavljati leta 1952. Prod osemnajstimi leti je dobila novo cesto, pri kateri so tudi sodelovali vaščani i. udarniškim delom. Leta 1968 PriKijn, če bi labJco napisali reportažo o vasi ^en f/ošf nad Vrhniko. kjer živijo sorodniki mojega očeta, Kot vem, v vasi gradijo ali pa je že ¿grajen nov prosvetni doni. F,tla .Samanjcfi, Cleveland, tl, ZDA V Polhograjskih Dolomitih, visoko nad Horjulom, stoji vas Šentjošt. S pripadajočimi zaselki liutajnouo, Planino in Smrečjem ter še nekaterimi samotnimi kmetijami v okolici jc razmetana po slemenih in pobočjih Dolomitov. da je nc objameš z enim pogledom. Središče tvori nekaj hiš ob obeh cerkvah pa še te se ne stiskajo med seboj, ampak so razkošno razmaknjene po slemenu nad obsežnimi sadovnjaki in gozdovi pod nji mi. V vsem okolišu živi približno tisoč prebivalcev, med njimi zelo veliko mladih, saj se Šentjošcani pohvalijo, da je večina tistih, ki so bili rojeni po letu 1930, sklenila ostati v domači vasi. Postavili so si nove domove, zato tudi po izgledu kaže Šentjošt, da je mlada, nova vas. Povprečno imajo pri vsaki hiši tri in pol otroke, prednjači pa Pavel Žakelj, ki jih ima sedem. Tudi s po šestimi ali petimi otroki je več družin. Kakor pomnijo stari prebivalci, so v teh hribih že od nekdaj živele številne družine. Štirinajst otrok pri hiši niti ni bila redkost. Pri Cankarju so jih imeli menda pa kar osemnajst. Od tud izvira zgodba, da je pri krstu Otruk ugriznil župnika v prst. Župnik se je začudil, od kod novoro- jen rjošf - posnetek je bil narejen uredi januarja ¡etos iti- Marko Kavčič je predsednik kvlturnoprosvetncga društva Ivan Cankar, i' prostem času paje njegov konjiček še ngzbarsfvo, slikarstvo in restavratorstvo iVfchafkova mama iz Šentjošta pri klekljan ju je bila s samo prispevkom in udarniškim delom zgrajena nova sola (štirje razredi osemletke), v kateri dva učitelja seznanjata mlade Setjoščane z modrostjo znanja. Otroci od petega do Osmega razreda pa se vozijo 7- avtobusom v Solov Polhov gradeč. Tudi srednješolcev, ki se vozijo v ljubljanske šole, je vsak dan poln avtobus. Pred tremi leti so tudi končali dela pri telefonski napeljavi, da je zdaj v kraju 60 telefonov. Izredno močno je tudi Kulturno prosvetno društvo Ivan Cankar, ki skrbi za knjižnico, likovne in druge razstave, ter vsako leto pripravi gleda- liško predstavo. Lani so igrali Desetega brata, za letos bodo verjetno pripravili Tugo me rja. Poleg predstav doma, se lahko pohvalijo vsaj z desetimi gostovanji letno v drugih krajih. Še najbolj zaposleni so kulturniki z gradnjo prosvetnega doma, ki ga gradijo že deset let in upajo, da bo letos vsaj v glavnem gotov. Doslej so vanj vložili 29 tisoč ur prostovoljnega dela. 1 Iribovska zemlja je skopa za obdelovanje, zato je ŠontjoSt bolj delavska vas. Večjih kmetij je le pet in se ukvarjajo 2 Živinorejo. Največ živine imajo menda pri Oblaku, okrog štirideset glav. Vsi kmetje so kooperanti Ljubljanskih mlekarn, kamor pnrda-jajo mleko, poleg tega pa so deležni raznih ugodnosti pri nabavi strojev in modernizaciji kmetij. V kmetijstvu ima pomembno vlogo tudi izkoriščanje gozdov. Kmečki turizem in turizem nasploh tu šc močno šepata. Šentjošt je brez gostilne in turističnih sob- S kmečkim turizmom se ukvarja edino Sedej v Suhem vrhu, ki ima 12 postelj in vse potrebno zraven, da si pri njemu gostje, željni miru, svežega zraka in dobre domače hrane, dodobra odpočijejo. Tudi v samem Šentjoštu razmišljajo, da bi izkoristili možnosti in napravili petnajst turističnih sob- Na delo se vaščani vozijo v dolino, največ v Ljubljano, Horjul in Vrhniko. Doma je le manjši obrat kovinske industrije, ki zaposluje osem delavcev. Če jim bo uspelo ta obrat razširiti, o tena razmišljajo, bi imelo delo doma okrog petdeset delavcev, Zaenkrat smo našteli preko osemdeset delavcev, ki odhajajo in se vračajo z delavskim avtobusom. Nekoč se je veliko ljudi preživljalo* kleklja njem, ki je bilo dodaten zaslužek üb borni zemlji. Danes klekljajo le starejši pa še ti bolj iz tradicije kot za denar. Enainosemdesetletna Antonija Skvarča po domače Mehačkova mama (na sliki) je pripovedovala, da se je včasih zbralo pri klekljanju več ljudi, da ni bilo dolgčas. Fantje so hodili klekljaricam krajšat čas in vasovat, zapeli so in zaplesali. Zdaj pa dela čipke vsak zase, če jih sploh še kleklja. Pozimi se na okoliških gričkih vrtita dve smučarski vlečnici, ki so ju vaščani napravili sami. Poslužujejo se jih povečini domačini, saj razvoj turizma močno ovira dejstvo, da so brez gostilne. Poleg slikovite pokrajine je v kraju Še nekaj zanimivosti, med njimi tudi obe cerkvi. Za starejšo sv, Jošta sklepajo, da je bila zgrajena v trinajstem stoletju, novejša, sv. Janeza Evangelista pa je stara več kot tristo let, V stari cerkvici so zanimive še vidne freske iz začetka petnajstega stoletja in pa zvon, ki ga je leta 1354 vlil zvonar Vi venci us, Ta zvonček jc drugi najstarejši v Sloveniji, Ob cesti sloji stara kapelica, ki je zanimiva že zato, kako je tja prišla. Stala je namreč na mestu novega prosvetnega doma; kot znamenitost jo je bilo treba ohranili. Vaščani so jo spodkopali, spravili podnjo nekako železno konstrukcijo na treh starih topovskih kolesih in ju počasi prepeljali na današnje mesto. Približno trideset ton težka kapelica pri prevozu ni uliti počila. Cestne povezave ima Šentjošt /. Žir- mi. Vrhniko, Polhovim Gradcem, Horjulom in Gorenjo vasjo. Janez Zrnec Pogled v dvorano še rte dograjenega prosvetnega doma v Šentjoštu (vse fotografije: Janez Zrnec) P» turistični vodnik Izola Sprehod po izolskih ulicah nas popelje v razgibano zgodovino, saj je mesto zelo staro, a je vedno živelo nekako v senci močnejših sosedov, Pirana in Kopra, Meščani Izole so živeli, v stalnih sporih zlasti s Pirančani, s katerimi je po šaljivem izročilu nekoč izbruhnila celo vojna, v kateri so streljali s topom, narejenim iz figovega lesa. Mestni statut it leta 1372 je celo prepovedal izolskim podanikom sklepati zakonske zveze z osovraženimi Pirančani, s katerimi so bili Izolčani v večnih zemljiških sporih. Sprti mesti sta se pomirili šele po posredovanju Benetk. Tako je nastal izolski grb, bela golobica z oljčno vejico v kljunu na modrem polju. Pred dobrim letom so v Izoli proslavljali stoletnico svoje industrije: prvo tovarno za predelavo rib so namreč postavili Francozi leta IR79 in tako postavili temelje današnji izolski tovarni Delamaris. Tovarna je skorajda žc zgodovinski spomenik, a ne tako zanimiv, kot je naj znamenitejša izolska zgradba, palača Bcscnghi, v kateri jc danes sedež italijanske skupnosti. To baročno palačo so zgradili konec J S. stoletja. Velja si ogledati tudi njeno notranjost z rokukojskimi štukaturami, okenskimi mrežami iz kovanega železa in stenskimi slikarijami. □gleda vreden je Haliaetum, staro rimsko pristanišče v današnjem Simonovem zalivu, kjer je prav čeden hotel i. depandansami. Se so vidni obrisi nekdanjega pristanišča, čeprav pomole pristana prekriva morje. V Haliae-tumu so odkrili mozaike iz rimskega časa. Med pomembnejšimi izolskimi kulturnozgodovinskimi spomeniki naj omenimo Manziolijevo hišo \z 15,stoletja z beneško-gotskimi okni, zraven nje Lovisatojevo hišo v renesančnem slogu z družinskim grbom ler mestno hišo, ki jo omenjajo že v 13. stoletju. Izola ima torej kar precej ogleda vrednih lepih starih hiš, in čc k temu prištejemo še edinstveni ribiški am-bient mandrača. nam sprehoda po tem turističnem slovenskem primorskem mestecu ne bo žal. Obir - steber turistične kakovosti Železna Kapla na avstrijskem Koroškem ima precej gostinskih in turističnih zmogljivosti - več kol 440 gostinskih in 200 zasebnih postelj, izreden korak naprej pa so naredili pred ¡remi leti, ko je V Železni Kapli začel obratovati nov, sodoben in nadvse udoben hotel A kategorije - hotel Obir. danes že dobro znan Slovencem Ela obeh straneh Karavank. Njegova lastnica je družba z omejenim jamstvom - Ju žil o koroška turistična družba. v kateri imajo večino vloženega kapitala koroški zadružniki ter delovna organizacija Alpetour iz Škofje Loke. »Hotel Obir, odprt leta 1977, jc prvi poskus sodelovanja z matično Slovenijo v tem kraju,k pravi direktor hotela Obir Ivo Silič. »Tradicija turi* zrna v ¿elezni Kapli je stara, saj so še danes vidni V Bdi ostanki zdravilišča. Prav gotovo bi bilo smotrno v prihodnje Železno Kaplo še bolj razvijati in jo spremeniti v dober in velik zdraviliški center, saj ima zanj vse pogoje.# Leta 1977 je bilo v hotelu z 38 ležišči 2,600 nočitev, lani pa že 11,000. Največ prihaja Nemcev, Holandcev in Angležev. Hotel Obir dobro sodeluje z nemškimi in avstrijskimi turističnimi agencijami, nadvse uspešno pa je sodelovanje s kulturno-umetniškim društvom Zarja iz Železne Kaple, ki popestri kulturno življenje kraja in nudi obilo kulturnih užitkov gostom hotela- Posebej poleti se vrstijo najrazličnejše folklorne in druge prireditve ter večeri in se tako gostje seznanjajo s slovenskimi običaji, s slovensko besedo in slovensko pesmijo. Pred dvema letoma pašo v Železni Kapli ustanovili tudi turistično društvo, ki j C povezalo vse tiste v kraju, ki se ukvarjajo s turizmom. Zlitini eni tu slovenska drevesa: jelka Jelk je na svetu okrog 40 vrst in rastejo v vseh severnih predelih Evrope, Azije in Amerike, najdemo jo celo v Afriki, navadna ali tako imenovana bela jelka pa je doma tudi na Slovenskem. Najznamenitejša slovenska jelka je MAROLTOVA JELKA na Pohorju, kjer raste sredi prostranih gozdov na Močniku ob zgornjem toku potoka Bistrica- Do te naravne znamenitosti zelenega Pohorja pridemo po cesti iz Slovenske Bistrice skozi Šmartno v smeri k Trem žebljem. Opozorilna tabla na križišču gozdnih cesL pove. da je do jelke le se deset minut hoje pc mehkih gozdnih tleh. Holci Obir v železni Kapli Zraven jelke jc tabla, ki so jo oskrbeli mariborski gozdarji. Na njej je zapisano, da jc drevo staro več kot 250 let, da jc visoko 44 metrov, obseg debla znaša 5,59 metra, premer pa 1,90 metra. Frav blizu jelke stoji ob gorskem potoku starodavni mlin na vodno ko* lu, ki jc tudi svojevrstna zanimivost in tudi redkost, saj takih samotnih mlinov žc skoraj ni več. Jelke tako izje* mnih razsežnosti pa rastejo le še v bosanskih pragozdovih, na primer v rezervatu Pcručiea pod Magličem, Cenik Postojnske jame za 19K1 Turistična hotelska organizacija Postojnska jama v Postojni je izdala cenik za leto 1981; v njem so navedene cene in umik obiskov v Postojnski jami, Pivki In Črni jami. Predjamskem gradu in Kraških muzejskih zbirkah. V ceniku so tudi cene za gostinske storitve v hotelih Jama, Kras in Šport, v motelu Proteus, penzionu Erazem, gostišču Rakov Škocjan, restavraciji Jezero v Cerknici in kampingu Pivka jama. V vseh naštetih gostinskih obratih so pripravili najrazličnejše menujc, ki so podrobno opisani v osrednjem delu prospekta. Na predzadnji strani najdemo tudi informacije o počitnicah na kmetih in o zasebnih sobah, na zadnji strani pa je pregledna skica s prometnimi povezavami in lego gostišč v Postojni in njeni neposredni okolici. Cenik Postojnske jame je izšel v slovenščini, srbohrvaščini, italijanščini, nemščini, angleščini in francoščini v 12.000 izvodih. Naročiti ga je moč na naslov THO Postojnska jama, 66230 Postojna ali s teleksom 34 106 YU Jama. Možnosti izletov in razvedrila V poletni turistični sezoni bo zdravilišče DOLENJSKE TOPLICE organiziralo za svoje goste nekaj piknikov na bližnji gozdni jasi. V zimskih mesecih ic od zdravilišča najikrajia pot tlo zimskega Športnega središča Cremošnjic, spomladi in jeseni pa sta zanimiva lov v kočevskih gozdovih in ribolov v Krki. Priljubljeni so izleti v Kočevski Rog - Bazo 20, v dolino reke Krke. na grad Otočec, v Strugo, Kostanjevico, v Belo krajino in Novo mesto, kjer sta Dolenjski muzej in Dolenjska galerija. V §MARJL$KIJ-I TOPUCAH najdejo zdraviliški gostje obilo razvedrila v naravnem parku in bližnjih gozdovih: lahko nabirajo gobe, ribarijo, lovijo ali kolesarijo. Ob zdravilišču je vrsta športnih igrišč (tudi za hali nanje in namizni tenis), naj privlačnejši pa so vsekakor termalni bazeni. Gostje se lahko odtočijo za poldnevni izlet v Kostanjevico, Kočevski Rog ali za celodnevni izlet na Plitvička jezera. V LA $ KEM prirejajo domačini za zdraviliško goste folklorne prireditve, koncerte znanih mojstrov, v Savinji je možen ribolov, najbolj obiskana prireditev pa jc žc precej let Praznik piva in cvetja. Iz Laškega se lahko odpravite k Celjski koči in na Svetino {tu je poznogotska taborna cerkev z utrdbami in fresk ami), v J ur ki oster, kjer je znamenita stara romanska samostanska cerkev, v Marija Gradec pa v Celje, kjer je precej prireditev tudi v poletnih mesecih. Koledar prireditev Aprila pričeto v RADENCIH z rednimi prireditvami z naslovom V nedeljo dopoldne, ki se potem vrste vse tja do oktobra vsakih štirinajst dni. 4. aprila bo na KOPAH na POHORJU mednarodno smučarsko tekmovanje v veleslalomu za moške, v PTUJU bo naslednji dan velika revija t ambri raških orkestrov, v KRANJSKI GORI istega dne 7, smučarski tek na Vršič, na ZELENICI pa 3, memorial Zdravka Križaja v slalomu iti veleslalomu. 15- aprila odpro na PTUJU razstavo socialne fotografije med obema vojnama, IS- aprila bo na BLEDU prvi izmed enajstih golf turnirjev, IR. aprila pa se v GORNJI RADGONI prične enotedenski sejem elektronike in elektroenergetike v kmetijstvu. V LJUBLJANI bo 24 aprila odprl mednarodni bienale industrijskega oblikovanja, 27. aprila bodo ob +0-leLnici Osvobodilne fronte spuščali barčice po Ljubljanici, VERŽEJ ho tudi letos ohranil tradicijo meseca narcis, ko imajo tamkaj tudi veliko bakla-do in kresovanje, konec aprila pa bo v MARIBORU tekmovanje in revija slovenskih pevskih zborov. Sfcof/a I ,oka. erto od najstarejših in hkrati tudi najiepših slovenskih trtest. vas letos ponovno vabi rta tratJic/orjaJnt izseljenski piknik v soboto 4. juliju. (I-oto; Mirko Kambič) Slovenija v mojem objektivu Foio: Mirko Kambič KZEffl - . ir v. tltf jv .*■ •• ,■ , , ' wjfL Ljubljana, pogled proti severu (Bežigrad s Kamniškimi planinami) Velenje n-H:—nrmrmUl Zgoraj: Svet ob Kolpi (blizu Vinice) zakladi slovenskih. muzejev Titovka, ilegalna ciklostili Poslikan/ žepni robec — Vlado Lakovič je v begunjskih zaporih nanj z ogljem naslikal svojega sozapornika Pomniki naše revolucionarne preteklosti so številni, še več pa jih je vtkanih v spominu vseh tistih, ki so dvignili pesti in puške zoper sovraga in izbojevali našo zmago, Leu vojne so bila huda, krvava, neusmiljena. V teh krutih neizbrisnih dneh pa se je jeklila volja naroda, izkazoval pogum posameznika, rodila svoboda slehernega našega delavca. Vse to in šc več je ostalo zapisano na straneh zgodovine jugoslovanskih narodov. Prav tako pa je moč v drobcih, ki naj bi prikazali čas vojne, herojstva naših ljudi, razne dogodke in obeležili posamezne neizbrisne mejnike, zaslediti lo v muzejih revolucije širom Jugoslavije in Slovenije. Med slednjimi ima svoje mesto tudi Muzej ljudske revolucije v Ljubljani. Le-ta je pravzaprav naslednik med narodnoosvobodilno borbo ustanovljenega »Znanstvenega inštituta pri Izvršilnem odboru osvobodilne fronte (IOOF), ki je bil ustanovljen 12. januarja 3 944. leta kot prva znanstvena ustanova na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi in preselitvi (ega inštituta v Ljubljano je bilo glavno delo sodelavcev inštituta zbrati arhivski}, knjižno, fotogralsko in drugo gradivo iz časa NOB. Inštitut je »prenehal« z delom Ob ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve LRS, kul se mu je sprva reklo. To je bilo IG. februarja 1948. leta, novo imenovana ustanova pa je v glavnem prevzela že zbrano gradivo inštituta. Sočasno s tem pa nove naloge, med temi, da iz zbranega gradiva izoblikuje stalno razstavo, ki bo prikazovala dogodke in ideale narodnoosvobodilnega boja. Sprva ta muzej ni domoval v Ceki-novem gradu. Vanj se je selil šele čez nekaj let, Na predvečer III. kongresa Zveze borcev Jugoslavije - 26, aprila 1955 - je bila v prenovljenem Cekino-vem gradu odprta prva stalna razstava. Ta pa jo iz leta v leto rasla in izkazovala nove in nove predmete, ki vsak zase in vsi skupaj govori o času vojne, ljudeh, njih usodah in zmagi. Iz tega bogatega gradiva smo poiskali le nekaj drobnih, a nadvse zanimivih, pomembnih reči, Okrog vsakega teh se plete pripoved, polna človečnosti in poguma, polna bolečine in upanja. Triglavka Vsakdo ve, da je sleherno partizansko kapo krasila peterokraka zvezda. Naša vojska praktično ni imela svoje uniforme. Sprva so partizani nosili, kar so pač dobili in to nekoliko priredili, Vsi [n ves čas pa so imeli na glavi kapo s slovensko zastavo in zvezdo ali pa samo zvezdo. To je bil osnovni simbol pripadništva partizanski vojski, ki se ni spreminjal. Drug simbol je lila sama partizanska kapa. Ta se je skozi vojna leta malce spremenila. Triglavka se je uveljavila leta 1942. K nam pa je prišla spomladi s Hrvaškega in postala kaj kmalu vsesplošno pokrivalo slovenske vojske do 1944. leta, It n nastopi »Titova kapa«, današnjega tipa. Čeprav ga ni bilo partizana brez kape z zvezdo oziroma zvezdo in zastavo, pa so v Muzeju ljudske revolucije, kol mu rečemo dandanes, ohranjene le tri partizanske kape. Več pa je V zbirkah partizanskih zvezd. Tudi po zaslugi pred nekaj leti odkritega bun- ca, karte Samo cn cvet Samo en cvet, c n češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga? Ne bom ga za klobuk pripel, ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej,,, In glej, ta drobni češnjev cvel bo v njili izbrisa! malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled. Samo en bel, en češnjev cvel odlomi, moja draga, saj veš, kako vsak tak pozdrav človeku za rešetkami po majali arel Destovnik-Kajuh kerja v Šiški, v katerem so izdelovali partizanske zvezde, in to z. barvami zastave. Tam, kjer je bila nekdaj znana Mcncejeva delavnica v Ljubljani, so našli kakih ICO zvezd, ki so bile izdelane po vsej verjetnosti že leta ¡942. Delavnica jc, kot vse priča, delovala do 1943. leta, potem pa je zaradi številnih racij, ki so se tedaj vrstile v Ljubljani, prenehala, Zanimivo je, da je bila delavnica v bunkerju pod podom, ta pa se je zapiral na znani sistem vozička. Le-tega je pogruntal Rudi Ganziti, rekonstrukcija tega vozička-pa je lepo vidna v oh ranjeni in urejeni tiskarni »Podmornica«, eni od petih v Ljubljani med vojno delujočih ilegalnih tiskarn. Omenjena ilegalna tiskarna je bila 2S. avgusta 1949 odprta za ogled javnosti. Velja pa za najtrdnejšo postojanko naše tehnike, pri kateri je bilo izkazano najboljše zavarovanje z železno doslednostjo in premišljeno izvedeno konspiracijo pri uporabi le tiskarne, kakor Tudi pri vzdrževanju zvez zunaj nje. Karte Kolikokrat sre že prijeli karte v roke ali pa tudi ne. Vendar takšnih kart, kakršne hranijo v omenjenem muzeju, zagotovo še niste videli. Igralne karte, ki jih je naredil med vojno Boris Kobe, vsekakor vzbujajo občudovanje, pa tudi grozo. Grozo nad časi, v katerih so nastale. Boris Kobe jih je s peresom, tušem in barvnimi svinčniki risat na devet krat šest centimetrov velik papir v la borišču AJlach, nekakšni podružnici Dachaua. Vse karte imajo prizore iz taborišča, povečini pa gre za upodobitve iz kamnoloma, kjer so interni ranči nečloveško mučeni izgubljali življenja. Drug pomnik te strašne vojne vihre, ki ni prizanesla niti mladim, nisi starim, pa predstavlja robce, na katerem jc z ogljem izrisan porLret. Avtor le-Ltga je Vlado Lakovič, ki je v Begunjah, v zloglasnih zaporih, točneje v bunkerju smrti naslikal enega izmed zaprtih - Ivana Dobovška, Taje bil tu zaprt do konca 1943. leta. Vlado Lakovič je portret naslikal prve dni oktobra 1942. leta. Robec je z žeblji iz čevljev pripel na tla, z vsiho-tapljenim vžigalnikom pa žgal razrezani zamašek in z njim risal soseda. Da se risba ne bi mazala, je zdrobil česen in ga poškropil po njej. Robec jc visok 42 centimetrov in širok 36. Ivan Dobovšek ga je imel shranjenega do 1953, leta, ko ga je izročil muzeju, kjer še zdaj zaustavlja korak pre ne k at e rega šolarja, ki stopi ob mnogih drugih obiskovalcih v ta muzej na robu Šišenskega hriba. Pa ne samo ta robec, tudi drugo. Na primer: puška neznanega borca Šercerjevega bataljona iz leta 1942, Na puškino kopito je partizan vrezoval datume in kraje borb, v katerih je sodeloval. Ali pa izdelek interniranca v taborišču Renicci, ki je naredil popoln model tega taborišča, ali pa prikaz partizanske kuhinje... Tu je še izvod Kajuhovih pesmi in droben blokec, ki ga je imet, Izvod Kajuhovih pesmi, ki jih je izdal propagandni odsek XTV. divizije» je nekaj posebnega. Na naslovni strani tega izvoda, enega od treh ohranjenih, ki ga je uredil Kajuh sam, je risba Janeza Wuissa-Bclača. Pesmi so bile natisnjene v novembru 1943. leta nad Mrzlo jamo med Jurcščami in Mašunom. V podrli baraki je Brina - Marta Schmil s strojem na kolenih natipkata na matrice 27 pesmi, ki jih je Kajuh povedal po spominu. Vida Hrošča k-Bebler in Cveto Marolt-£pik pa sta na ročni ciklostil razmnožila pesmi v 31! izvodih. To je bila prva natisnjena zbirka Kajuhovih pesmi, Ker je bil papir neprimeren, ni dolgo vzdržal. Muzejski primerek namreč ni v celoti ohranjen, pesmi pa so mestoma nečitljive. So pa to povečini danes znane in priljubljene Kajuhove pesmi, ki so doživele kasneje še nove izdaje, in ko smo že pri ciklostilu, omenimo še poseben ciklostilu! stroj, katerega izvor so v Muzeju ljudske revolucije šele pred kratkim razvozi ali- Gre za stroj, ki je bil v rabi pri bratih Gregorač v Podtimbarski utici 34 v Ljubljani. Ta ilegalna ciklostilnica, poleg je bil šc bunker, j c delovala nekako od avgusta do decembra E941 in bila določen čas edina delujoča. BraLa Franc in Ignac sta na tem stroju razmnoževala »Slovenskega poročevalca«, pa tudi marsikaj drugega, v zbirki ciklostilov iz ilegalnih ei k lasti Enih tehnik pa je še vrsta drugih strojev in materialov. Ogled omenjenega muzeja ne bi bil popoln brez omembe Roške knjižnice. V njej so knjige, ki so jih uporabljali člani Znanstvenega inštituta, kije iuiel svoj sedež v Rogu, kjer so bile shranjene tudi knjige. Od tod tudi ime knjižnici, za katero pravijo v Muzeju ljudske revolucije, da predstavlja pravi »muzejski ocvirek«. Darinka Kladnik korenine Slovensko izseljenstvo 1. Kdo je izseljenec? Izseljenec je človek, del organske človeške skupno* str, ki mora večinoma iz gospodarskih vzrokov zamenjati sebi ndgovarajajo* čo domačijo s Tujim krajem, da si v njem poišče kruha. Trd zakon živ* Ijenjskegn boja ga dvigne iz njemu sorodnega in skladnega okolja ter postavi v novo. kjer se znajde bolj ali manj ie zunanje, notranje pa sploh ne. Nobeno živo bitje ne živi v praznem prostoru, neodvisno od družbe in od tal, slehernega človeka določajo njegova zemlja, vzgoja, tradicija, vera, jezik in soljudje. Vsakdo med nami živi v svojem zgodovinskem prostoru svojo edino, neprenosljivo in neponovljivo usodo, ki jo mora svobodno, to je v mejah svojega osebnega poslanstva, vzeti nase in dopolniti. Človek razbira svoje osebno poslanstvo v svojem neposrednem in posrednem okolju, naravno je, da sc znajdemo in potrjujemo v svoji organski okolici, ona nam kot vrsta zaporednih osebnih odločitev nakazuje smer v bodočnost in vedno znova ustvarja človeku nujno potrebno kulturo občestva in tradicije, ki brez njih ni polnega osebnega življenja. PolnibnO je torej, da vsak med nami bolj ali manj živi iz svojih tal, v svojem zraku, med svojimi bližnjimi, med ljudmi, ki ga z njimi družijo iste krvne, zemeljske, zgodovinske, kulturne, duhovne in verske vezi. Kakršno1 je razmerje med rastlino in njenimi klimatičnimi razmerami, takšno je tudi med človekom in njegovim življenjskim prostorom. Za človeka ni vseeno, ali se dosledno in nepretrgano izživlja v tistem prostoru, ki ga je rodil in oblikoval, ali pa v nekem drugem, slučajnem, ki je vanj zablodit in ki do njega nima nobenega drugega razmerja kakor zunanje, se pravi le razmerje dela, tisto, ki se je poteg tega še samo spremenilo v krut mehanizem. Izseljenec ne predstavlja torej samo človeka, ki je zamenjal svoj delovni prostor, ampak človeka, ki jc bil iz zunanjih, absurdno važnih vzrokov prisiljen odtrgati svoje življenje od naravnih pogojev svojega življenja. Izseljenec ni samo človek, ki se priseli iz Auswanderersd Izseljenci na ladji - razglednica iz začetka tega stoletja 26 ftl. Jerneja na Dolenjskem v MiKau-kee v Severni Ameriki, ampak oseba* ki je morala nasilno ustaviti razvoj svojega celotnega življenja v domačiji in se umetno vživeti v novo, tuje in svoji notranjosti nesomerno okolje. Izseljenec si kot celoten človek nikdar več ne opomore, za vedno so mu □stavljeni viri njegove prave hrane, onemogočeno mu je Sproščeno življenje, notranje zakrni, tako da kljub gospodarski spretnosti postane duhovno nerodoviten, izseljenec predstavlja mnogo bolj prizadetega človeka, kakor nam je do zdaj govoril jezik liberalnega gospodarstva, izseljenstvo je ena najstrašnejših osebnih posledic modernega gospodarsko političnega razvoja v Evropi. Izseljenec je celo tragičnejši lip od industrijskega proletarca, je duhovno o krnel človek brez zavesti, ki je tudi zaradi romantične poteze preseljevanja družbeno negotova postavka. 2. Razvoj zadnjih sto let je bolj spremenil podobo sveta, kakor nas to učijo evropski procesi. Šele v poznih letih bomo videli ogromno škodo, ki jo je v raznih oblikah povzročil majhnim in maloštevilnim, slabim in nepripravljenim. Ena njegovih naj večji h žrtev smo Slovenci. Do konca nam je stisnil narodno zemljo, razbil narodno celoto in vrgel tretjino ljudstva v tujino (600.000). Prvi gospodarski razvoj je zvabil Slovence proti Trstu in jih vsesal v obmorske delavnice, skladišča in plavže, odtod pa poslal na ladje in v svet, v Egipt,, v Pražili jo, v Severno Ameriko, v Kanado, v Argentino in Avstralijo, da o Nemčiji, Franciji m ostali E%rmpi ne govorim. Noben narod ni moral poslati sorazmerno toliko svojih ljudi v tujino kakor slovenski. Vsak dan bi si morali na glas izreči strahotno dejstvo, da je vsak tretji Slovenec izseljenec, to je tak člen slovenskega narodnega občestva, ki tega občestva več ne dopolnjuje in poveču- je, ampak kvečjemu pasivno izživlja ter tako vedno bolj prazni in sla bi. Slovenski razumnik redko premišlja o gospodarskih, kulturnih m političnih procesih svojega naroda ter le redko vidi naloge, ki iz njih izvirajo. Zato še do danes nismo vsestransko osvetlili in dognali vzrokov in strukture slovenskega izseljevanja, niti sc nismo dotaknili psihološke podobe slovenskega izseljenca. Ne molim se, ko trdim, da se bodo iz tega kompleksa izluščila pomembna dejstva za spoznanje slovenstva Sploh. Zdi se namreč, da Slovenci nismo ravno tako slučajno razvili pošastno velikega pojava izseljevanja, četudi smo na izpostavljenem in ostreni zemeljskem križišču. Že danes se vidi, da pri nastajanju izseljevanja najbrž ni delovala le gospodarska nujnost, ampak tudi pomanjkanje trdne življenjske in zgodovinske zavesti, narodne in družbene afirmacije življenjskega prostora. Slovensko izseljenstvo ni samo posledica premajhnega življenjskega prostora, ampak tudi premajhne zvezanosti s svojim življenjskim prostorom. Mnoge še številnejše narode je mučila podobna skrb majhnega življenjskega prostora, pa niso v takih trumah zapuščali domovine. Kakor na druge zadeve, tudi na izseljence gledamo preveč deterministično, knt na neogibne žrtve razvoja, premalo pa smo obvladovali razvoj sami ali ga zadrževali z globljimi politično-gospo-danskimi dejanji. Izredno število slovenskih izseljencev pomeni izredno slabo gospodarsko, kulturno in politično zavest Slovencev. Res j c, da so nas zadnjih sto let stiskala neizrečena nasilja in mučilo beraštvo nebogljenega narodnega gospodarstva, toda nikjer in nikomur se nismo ustavljali vsaj z jasno in skupno željo pni prolisili. Tiste, ki so šli s trebuhom za kruhom, smo pomilovali, vendar nismo niti organizirali njihove poti v tujino, niti njihovega sistematičnega in skupnega naseljevanja, niti nismo tega dejstva dokončno sprejeli v svoj narodni program, To pač zato, ker smo sc preveč razvijali v smeri pasivne kulture in prosvete, premalo pa v gospod arsko-polittčni smeri, ki šele v njej narod v celotnem smislu zaživi, 3. Tako stojimo Slovenci pred dejstvom izseljenstva še vedno zmedeni, ne poznamo njegovega zgodovinskega nastanka, ne zavedamo sc tragičnega pomena človeškega umiranja v izseljenstvu, niti ne moremo pregledali sedanjega stanja v izseljenstvu. Vemo le, da se je izseljevanje v čezmorske kraje v glavnem zaprlo tn da gredo od časa do časa le še sezonski transporti v evropske države. Izseljevanje se je stabiliziralo, tako je ostalo nad pol milijona Slovencev v daljnih deželah, ki sc od njih !c neznaten odstotek vrne v domovino. Med njimi so sicer ljudje, ki so odšli v svet kot pustolovci, in drugi, ki so se umaknili kakemu pohujšanju, a vsi ti so izginili med množicami farmarjev in delavcev, njihovih Žen in otrok. To je srčna kri našega narodnega telesa, ki hoče izkapljati v tujo zemljo. Brez ozira na to, ali bo kdaj mogoče usmeriti tc množice nazaj v slovensko domovino, je dolžnost domovine, da svojim otrokom lajša njihovo človeško življenje. Vsi tisti med nami, ki so te brate kdaj obiskali Sredi tujine, pripovedujejo o njihovi pretresljivi človeški nebogljenosti. Nikdo med njimi se več popolnoma ne znajde, skoraj vsi so se notranje razdrobili, osamili, nepovezani, trpeči, izgubljajoči se na človeška kriva pota, pogrezajoči se v anonimnost in nesmisel življenja. Mi doma ne bomo nikdar doumeli praznote, ki ugonabija Slo-venoc po Severni in Južni Ameriki. Koliko slovenskih tragedij se je zgodilo po velemestih, v prerijah, v gorah, oh velikih rekah, v rudnikih in številnih tovarnah; koliko zasramovanj, ponižanj in telesnih bolečin so pretrpeli naši ljudje, ki so polagali temelje ruji blaginji. Težko je Teči, da domovina nič ni storila za svoje izseljence, posamezniki SO storili celo izredno mnogo, toda ugotoviti je treba, da izseljenstvo še ni postalo srčna zadeva vsega slovenskega ljudstva, tega problema organizatorji še niso rešili v vsenarodnem smislu, svojega dela Še davno niso tako usmerili, da bi ga zajeli v vseh pravnih, zgodovinskih in psiholoških odtenkih ter mu pustavili smoter cluvcškc svobode in popolnosti. Reševanje izseljencev nam ne sme biti le zadeva politične tehnike, strankarske simetrije in družabne organizacije, ampak sredstvo vsenarodne vzgoje, tako da se s pravilnim in celotnim postopkom ne bodo rešili le izseljenci, tudi ves narod. Problem našega malega naroda naj se rešuje tako v Sloveniji kakor v Ameriki, tako na Koroškem kakor med našimi kovinarji na Francoskem. Ves naš narod, kar ga je na svetu, naj ustvarja svojo skupno usodo, in izseljenci naj ne bodo med zadnjimi. iz knjige üdvard Kocbek: Pred viharjem (ponatis iz revije Dejanje 193(1)- Knjigo je izdala Slovtntka t»atica v rediš knjižni ¿furki za leto IPSfJ. nasi po svetu. BELGIJA Družinski večer \ E is dnu Ju go slovanske? kulturno društvo Sv. Barbara v Eisdnu, Belgija., je tudi tani 20. decembra organiziralo tradicionalni družabni večer za svoje člane, ki so se ga udeležili v veliki večini. Lahko rečemo, da jc bil to pravi družinski večer, saj smo se počutili kot ena sama velika družina. Naše pridne žene so napekle domačih polic in drugih dobrot toliko, da je še ostajalo. Za vse so pripravile tudi okusno večerjo. Pevski zbor pod vodstvom Fride Caler nam je zapel nekaj narodnih pesmi, pozneje pa smo pev-oem pritegnili se vsi, ki smo bili v dvorani. Naši prireditvi je prisostvoval LuJi reporter radia Bruselj 1, ki je vse posnel, tako da smo se lahko naslednjo soboto poslušali na tem radiu. Lojze Kak, Maasmechclen, ltelgi j h FRANCIJA Družinski večer v Merlebachu Rudniška dvorana v Freyming-Mer-lebachu je bila 10, januarja spel popolnoma napolnjena s slovenskimi rojaki. Slovensko rudarsko in podporno društvo Jadran je pTiredilo svoj tradicionalni družinski večer. Udeležilo se ga je izredno veliko članov, med njimi pa je bil (udi jugoslovanski vicekonzul iz Strassbourga Boris Brajkovič. Kol običajno je predsednik društva Jadran pozdravil vse navzoče in jim zaželel prijeten večer. Za. zabavo je igral ansambel » Končina k, odmore pa so s svojimi nastopi popestrile ;>majore[tes*. Seveda je bilo pri marsikateri mizi slišati tudi slovensko narodno pesem. Sicer pa, kdo ni vesel, kadar se zberejo Slovenci! Olga K el tula, slovenska učit el j ka v Franciji ZR NEMČIJA »Kuj je to domovinu...« Stopili smo v novo leto in tudi šolsko teto slovenskih dopolnilnih šol na tujem se je prevesilo v drugo polletje. Poglejmo, kako smo te mesece izrabili, kako smo poskrbeli, da bo življenje mladih in odraslih Slovencev na Bavarskem v ZR Nemčiji, \ Munch ri u, ■Včuldkraiburgu in bližnjih krajih delovno pa tudi praznično in veselo. Že oktobra lani smo se zbrali na dveh prireditvah v Mlinchnu in Waid-kraiburgu. Učenci slovenskega dopolnilnega pouka so recitirali , peli, plesali slovenske ljudske plese, V Mtinchmi je prireditev, to je bila naša »vesela jesen«, organiziralo društvo Triglav, v Waldkraiburgu pa družina Soršak. V novembru smo proslavili dan republike. Otroci slovenske dopolnilne šole so imeli tudi tokrat glavno besedo. »Kaj je to domovina?« so med šolskimi urami zapisovati učenci, zdaj pa so svoje misli odkrivali tudi poslušalcem. Zadonela je slovenska pesem in nato še »Jugoslavija«. Marsikomu so se med prireditvijo orosile oči. Tudi nekateri poslovni ljudje iz domovine, ki so sc po naključju znašli med nami, niso mogli skriti ginjenosti ob prisrčnih nastopih mladih Slovencev, ki živijo v ZR Nemčiji. Seveda nas jc pred novim letom obiskal tudi dedek Mraz. Otroci pa od njega ni.su le pričakovali daril, tudi sami so dedku Mrazu posvetili lep spored; vsi so se želeli izkazati v tej ali drugačni spretnosti. Se prav posebno je zablestela mlada baletka Vesna Plečnik, točke pa je napovedoval Robert Vajnhandl. Vsem je domača be- seda tekla gladko, kakor da bi živeli v domovini. Prav nič ni hi So čutiti, da imata sestrica in bratec Steiner nemško mamico, da sta Karolina in Kristan Kmetce žc rojena v Walkraibur-gu. da sla Sonja in Boris Bratkovič Berlinčana... Res je bilo očitno, da imajo prav vsi radi ljubo slovensko govorioo in seveda našo drago domovino. Dedek Mraz je pokazal za mlade vse razumevanje in jih je res bogato obdaril. Društvo Triglav je pokazalo veliko razumevanje za mlade Slovence in ob velikih stroških, ki so jih delno pokrila predstavništva slovenskih podjetij, dobro pripravilo dvora tl O, obdaritev idr. Za praznično razpoloženje pa .jc poskrbel tudi ansambel Alpe Adria iz Waädkraiburga, Malo manj slovesno, zato pa nič manj toplo je bilo tudi novoletno praznovanje v Waidkraiburgu. Folklorna skupina sc jc posLavila z belokranjskimi, štajerskimi in goreli j sklmi plesi in seveda nas je obiskal tudi dedek Mraz. Vsi, otroci in odrasli, smo zaplesali. Tudi tokrat je za organizacijo poskrbela zavedna slovenska družina Soršak ob pomoči nekaterih drugih slovenskih rojakov v tem delu Bavarske, Vele n n Bu tog-dort n ar, München ŠVEDSKA Seminar slovenske folklore v OJofstromu KD Slovenija iz OInfstrbma je organizirala tridnevni seminar za voditelje folklornih skupin. Na seminarju se je zbralo 30 udeležencev iz slovenskih, jugoslovanskih in švedskih društev. Seminar ¡e vodil znani koreograf in Udeleženci seminarja slovenske folklore v Olofstriinni na Švedskem stroko vnj a k s področja folklore Mirko Ramovš iz Ljubljane. Društvu Slovenija je pri tem pomagala ljubljanska občina Siska, ki že nekaj let plodno sodeluje s tem društvom. Se mi rta r je zajel okrog trideset starih slovenskih plesov iz gorenjskega, štajerskega, primorskega in belokranjskega okoliša. Vsi udeleženci seminarja so bili izredno zadovoljni s potekom dela. saj je profesor Ramovš dokazal, da je izreden učitelj, ki so ga občudovali celo švedski udeleženci, čeprav niso razumeli slovenskega jezika, Vsi udeleženci seminarja so v svoja društva prenesli bogate izkušnje, ki so si. jih pridobili, in prepričani smo, da bodo odslej lažje nadaljevali oziroma vodili svoje delo. Obenem se društvo »Slovenija« zahvaljuje občini Ljubljana Šiška za vso pomoč. Upamo, da bo še katero slovensko društvo na Švedskem organiziralo podoben seminar, ki nam bo pomagal še izpopolniti pridobljeno znanje. Ciril Stupar Zakaj dve prireditvi hkrati? Slovenski) društvo Branika iz Mal* moja na Švedskem je uspešno zaključilo leto 1980; to je bilo leto, ko ni zmanjkalo prireditev, tako društvenih kakor tudi gostovanj od drugod. V začetku, decembra Jani so nas obiskali umetniki iz Ljubljane, ki so se nam. predstavili z lepim kulturnim sporedom. Tovrstni koncerti so pri nas redkost ne le po kvaliteti temveč tudi po interpretaciji. Imeli smo tudi priložnost. da smo si ogledali razstavo nekaterih del slovenske likovne umetnosti. ?.al pa koncert ni bil najbolje obiskan. Vzrok za to je najbrž v tem, ker ju bil hkrati »veseli večer« RTV Beograd. Bila sta torej dva koncerta, publike pa je vedno enako. Zakaj je prišlo do tega, nam ni znano. SKD Planika je skrbno pripravljala svojo prireditev, v zadnjem trenutku pa je bil v organizaciji jugoslovanske zveze organiziran še drugi koncert. Nekaj tednov za tem nas je obiskal dedek Mraz, Lahko si predstavljate, koliko veselja je bilo med otroki ob tem obisku. Kljub temu da jih jc dedek vprašal, zakaj se jih je tokrat zbralo toliko, kot jih ni nikoli na vajah ali na krožkih, to ni skalilo veselja. Otroci so obljubili, da bodo v prihodnja l>o|j aktivno sodelovali pri društvu. Od starega leta smo se poslovili na silvestrovanju, na katerem je skrbel za razvedrilo slovenski ansambel Vi kis. Odbor Planike se je tudi tokrat potrudil, da je bilo vse pripravljeno kar najbolje. Mira Uvknnič, Malmfi ZDA Center za jugoslovansko* ameriške študije na Floridi V' ZDA so zlasti po letu 1960 Številne univerze razvile živahno mednarodno sodelovanje. Med raznimi oblikami sodelovanja ameriških univerz s sorodnimi inštitucijami po svetu je važnega pomena tudi sodelovanje na po-dročju družbenih ved, ki poteka med državno univerzo na Floridi in univerzo v Beogradu. To sodelovanje j c dobilo konkretno obliko v centru za jugoslovansko-ameriške študije, raziskovanje in menjave, K temu sodelovanju se je pozneje pridružila še univerza ^Veljko Vlahovič« iz Titograda univerza »Ktrii in Metodi« iz Skopja in številne znanstvene inštitucije iz vse Jugoslavije ter iz ZDA, Omenjeni center enkrat na Leto organizira »floridsko-jugoslovanski dan«, na katerem običajni! sodelujejo vidni ameriški in jugoslovanski znanstveniki ter drugi strokovnjaki. V počastitev pele obletnice floridsko- jugoslovanskega dneva je bil ko- V Chicagu. UL, ZDA. jc bila velika proslava dnevu republike, na kateri je sodelovala vrsta naiih izseljence v v tem velemestu. V okviru proslave jc bilo tekmovanje harmonikarjev, nastopile pa so rudi jugoslovanske folklorne skupine. Proslava je bila v hotelu Kadison v Chicagu. Na sliki: skupina veselih udeležencev proslave. Organiziral jo je .lugnslnvanski klub. ne c Jera iyb0 redni letni simpozij z delovnim naslovom: Trendi v ameri-ško-jllgoslovanskih ekonomskih in političnih odnosih ter mednarodne in regionalne migracije. To znanstveno srečanje je po številu udeležencev preseglo vsa dosedanja. Vabilu organizatorjev se je namreč odzvalo okrog štirideset Strokovnjakov s področja ekonomije, prava. sociologije, politologije in geografije, med njimi pa sta bila tokrat prvi k rut tudi Slovenca Matjaž Klemenčič, ki je bil v tem času na strokovnem izpopolnjevanju v ZDA, in Rado Ge noric, sodelavec inštituta za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Oba sta sodelovala pri tematiki o mednarodnih migracijah. Fo referatih in razpravi o ekonomskem sodelovanju med 7.DA in Jugoslavijo ter po razpravi o lej temi je prišla na vrsto tematika o mednarodnih na igračijah. Dr. Vladisiav Tomovič, sociolog z univerze Brock v St. Calharinesu v Kanadi, je prebral razpravo o »begu možganov« iz Jugoslavije v Kanado. Poudaril je, da sorazmerno velik odliv jugoslovanskih inženir je vt ki so se izselili v tujino, pomeni za našo državo poseben problem, ki je vsekakor vreden posebne obravnave. Rado Genorio je v svojem predavanju nakazal nekatere vidike izseljevanja Slovencev v prekomorske države. Predavanje je bilo popestreno z rezultati raziskav, ki jih je avtor pred nedavnim izvede! v Kanadi. Matjaž Klemenčič je v svojem predavanju osvetlil statistično opredelitev Američanov jugoslovanskega porekla v uradnih popisih prebivalstva 1910-1940. Fo mnenju števil iti h opazovalcev je bila Slovenija doslej vse premalo zastopana pri delovanju tega floridskega centra, pri katerem sicer sodeluje tudi vrsta vidnih ameriških znanstvenikov jugoslovanskega porekla. Znano ji, da je med njimi tudi vdikoameriško-slovenskih znanstvenikov, ki pa niso dovolj povezani s sorodnimi znanstvenimi inštitucijami v SR Sloveniji. Rado Gennrin Slovenski dnevi na Floridi Na Floridi se je v zadnjih desetletjih naselilo večje število slovenskih rojakov iz različnih ameriških držav. Večina od njih jc upokojencev, ki so sem prišli zaradi ugodnega podnebja in seveda tudi zaradi ugodnosti, kijih dobijo kot upokojenci. Pred nekaj leti se je preselil na Florido tudi nekdanji glavni predsednik Slovenske narodne podporne jednole Frank Groser. Naselil se je v mestu Port Richey, že kmalu po prihodu pa je postal predsednik krožka SNPJ št. 778 v mestu Masaryk-town. Krožek št. 778 razvija dokaj živahno aktivnost in v dneh od 13. do 15. marca je bil tudi gostitelj »floridskih slovenskih dni«, velike kulturne manifestacije, ki jc bila namenjena zlasti številnim slovenskim rojakom na Floridi. Poročila o lej prireditvi, svojevrstnem festivalu, še nismo prejeli, iz sporeda, ki je bil objavljen v rednem mesečnem biltenu tega krožka, pa je razvidno, da so sodelovanje obljubili šlevilni slovenski polka-ansambli iz Kalifornije, Chicaga, Waukegana, Detroita, Clevelanda, Pittsburgha in celo iz Kanade. Glavni sodnik oziroma predsednik žirije tega harmonikarskega tekmovanja naj bi bil bivši tajnik SNPJ Joe Umeck iz Kalifornije, poleg njega pa naj bi ocenjevali še »čarovnika« na harmoniki John Rozman iz Clevelanda, Ron Luznar, vodja priljubljenega ansambla iz Samsule na Floridi, in Roman Pnssedv iz Chicaga. Organizatorji so za najboljše pripravili vrsto denarnih in praktičnih nagrad, poleg tega pa so tiskali tudi spominsko knjižico, Po občasnih predstavitvah svojih članov, objavljenih v mesečnem biltenu, ugotavljamo, da je večina članov it rojena v ZDA, vendar so vsi slovenskega porekla. Jubilej Ameriške (slovenske) dobrodelne zveze Ameriška dobrodelna zveza, podporna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1910 pod imenom »Slovenska dobrodelna zveza«, je konec leta 1980 proslavila 70-letnieo obstojajo Glavni predsednik te organizacije je v njihovem glasilu »Glas ADZ - Our Voice«, ki izhaja v slovenščini in angleščini, med drugim zapisal, da so vsi člani upravičeno ponosni na uspeh svoje organizacije. Ameriška dobrodelna zveza ima zdaj okrog 18.000 članov in članic. Skupna zavarovalnina presega 21 milijonov dolarjev, skupno premoženje organizacije pa sc ocenjuje na blizu 11 milijonov dolarjev. Razen za finančni uspeh skrbi vodstvo organizacije tudi za ohranjanje slovenske kulturne in narodnostne dediščine, za povezovanje članov v družbenem pogledu in za medsebojne vezi s člani drugih bratskih organizacij. Ob jubileju je tej organizaciji čestital' tudi predsednik Matice Stane Kolman, ZDA Slovensko naselje Kray n v Pennsylvania Marljiv slovenski rod je iz svoje rodne Slovenije prišel v Ameriko in s svojim deležem doprinesel velik delež k napredku Združenih držav Amerike, Pred mnogimi leti se je skupina slovenskih Izseljencev naselila tudi na vrhu Aileghenskih gora, dvanajst milj od Johnstowna v Pennsylv&niji. Tam je Slovenec John Bavdek ustanovil naselje, ki ga jc imenoval po mestu Kranj na Gorenjskem. V dneh konjunkture leta 1933 je Frank Bavdek vodil v Kray n u lastno trgovino in zvezni državni poštni urad. BJizu Krayna sta bila dva premogovnika, kamor so hodili na delo tudi Slovenci. Malo naprej so bile Še tri farme in vodni stolp za gašenje gozdnih požarov. Že 2L. aprila 1912 je bilo lam ustanovljeno slovensko izobraževalno društvo »Vihar« (Slovene Educational Society »Storm«), Društveno poslopje je bilo zgrajeno Jeta 1935. Pozneje so to poslopje prenovili in še danes imajo v njem sedež društvo št. 174 SNPJ in druge bratske organizacije. Slovenska dvorana v Kraynu, Pa. [’udi jaz sem sin slovenskih starfev, rojen v tem prijaznem naselju. Oba z ženo Dorothy se zavedava pomena slovenskega izročila, dediščine naših staršev. Rodoljub je je čudovita lastnost, prostovoljno je in prihaja iz srca. In prav zato naj vsak izmed nas z dejanji pokaže naši novi domovini Ameriki, kaj smo Slovenci prispevali k njeui veličini. (Op, ur.: Članek je bil napisan ob 200-letnici deklaracije o ameriški neodvisnosti.) John Hribar jr., Miami, Florida KANADA Prireditve v spomin Nikole Tesle »Tešimo spominsko društvo« (Tesla Memorial Society), ki deiuje v Združenih državah Amerike in Kanadi, je konec lanskega leta sprejelo program letošnjih prireditev, ki se jih bodo udeležili njihovi člani oziroma jih bodo sami organizirali. Tako se bodo letos tudi člani tega društva udeležili znanstvenega simpozija o Nikoli Tesli, ki bo v Smiljanu in Zagrebu, v maju bodo sodelovali prt organizaciji razstave o Nikoli Tesli, kt bo odprta v teh ničnem muzeju v Ruffalu, N. Y-, ZDA. Razstavo pripravljata sodelavca univerze v Buffalu D. Malone in R. Do ¡linger. V novembru letos pa bosta člana odbora tega društva organizirala znanstveno srečanje na floridski državni univerzi v mestu Tali ah ase e, za tem, v decembru, pa še znanstveno srečanje o delu Nikolu Tesle na univerzi Brock v St. Catharincsu v Kanadi. Glede na to, da bo letos tako v ZDA in Kanadi kakor tudi v Jugoslaviji vrsta prireditev v spomin 125-letnice rojstva Nikole Tesle, bo ob Tcsli-TSem Spomeniku v Niagari le manjša spominska slovesnost s položitvijo venca, »Simon Gregorčič« še v * * živi Čas jc že, da se po dolgem času oglasimo tudi iz slovenskega primorskega društva »Simon Gregorčič k v Kanadi, Prav je, da tudi rojaki v domovini iil drugod pO svetu vedo, da naše društvo Še vedno živi in živahno deluje, zlasti seveda v poletnem času. Glede na to, da sem v odboru društva zadolžen za šport, bo tekla beseda (udi o tem, vsekakor pa moram omenili, da smo lansko leto končali uspešno. Društvo je prek poletja priredilo vrsto veselih piknikov, na katerih seje razveselilo na stotine slovenskih rojakov iz Kanade. Najbolj je bil obiskan tradicionalni »Gregorčičev piknik«, ki ga vsako leto prirejamo ob obletnici odkritja spomenika Simona Gregorčiča na naši društveni farmi. Lani je minilo že pet iet od tega velikega dogodka. Ob tej priložnosti je imet na naši farmi mašo primorski rojak Tine Batič, ki nam je spregovoril tudi nekaj toplih besed O' našem »guriškem slavčku«. V popoldanskem kulturnem sporedu je nastopil pevski zbor Majnika iz Hamiltona, ansambel Fantje na vasi iz Toronta in slovenska folklorna skupina iz St. Caiharinesa, za tem pa jc za ples skrbel kanadski »kralj polke# Walter Ostanek iz St, CatharineSa, V športnem pogledu je bila največ ja pozornost posvečena našemu primorskemu športu - balinanju. Na naših baliniščih jc bila vrsta zanimivih tekmovanj in najboljši tekmovalci so pre- Zmagovatci balinarskega tekmovanja pri društvu »Simon Gregorčič* v Torontu, Kanada. Od leve proti desni: Andrej Žele, Marija Grlj, Marta Jagodnik. Ivan Jagodnik jeti lepe pokale. Prvo mesto med moškimi sta si priborila Andrej Žele in Ivan Jagodnik, med ženskami pa Marta Jagodnik in Marija Grlj, Pred novim letom smo bili tudi izredno veseli ponovnega obiska znanega slovenskega ansambla Ottavia 13 ra j k a iz, Izole. Prinesel nam je lepe pozdrave iz domovine in nam vzbudi! veliko lepili Spominov. Ivan Jagodnik, Toronto ARGENTINA Plodno leto društva »Edinost« v Cordobi Prav bo, če vsaj enkrat na leto na kratko, kot je žc običaj, pregledamo delo Slovenskega delavskega podpornega društva »Edinost« iz Cordobe. Društvo je lani uspešno proslavilo 40-letnico svojega delovanja. Spomladi 1980, 23. marca, smo imeli redni letni občni zbor, na katerem smo izvolili vodstvo društva za obdobje 1980-1984. V odboru ni prišlo do večjih sprememb - za predsednika jc bil ponovno izvoljen Anton Govednik, podpredsednik je Marian Olenik, tajnica Susana Oven, blagajnik Ivan Oven, odbornika pa star Fran Jelenič in Iva Kolih. Pregledniki računov so: Emilio J. Petelin. Pedro Mas Sans, Stefan Oven in Karol Gregorič. Na občnem zboru smo med drugim sklenili, da bomo dokončali obnovo društvene hiše, ki so jo najemniki pustili precej zanemarjeno. Člani društvu so za obnovo takoj prispevali precejšna denarna sredstva. V maju je »Edinost« proslavila argentinski nacionalni praznik. Predsednik društva A. Govednik je v svojem govoru tudi omenil, da je prav na La dan tudi rojstni dan jugoslovanskega predsednika Tita, kije preminul nekaj tednov pred tem. Za obnovo društvene hiše so bili zadolženi rojaki Janez Oven, Anton Govednik, Štefan Oven in Matija Olenik. Material bo društvo nabavilo iz sredstev članarine, najemnine, ki jo dobe za drugo hišo, in S prostovoljnimi prispevki. ’»Edinost« je praznovala 40-letnico obstoja 1. septembra ¡980, Vabilom se je odzvalo veiiko število članstva in drugih rojakov ter prijateljev iz Cordobe in okolice. Proslavi je prisostvoval tudi predstavnik jugoslovanskega konzulata iz Buenos Airesa Amini j c Stojosič, ki je ob tej priložnosti podelil dolgoletnemu predsedniku Edinosti visoko jugoslovansko odlikovanje red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. Odlikovanje je bilo podeljeno za zasluge pri Širjenju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi izseljenci in za negovanje stikov z rojstno domovino, kakor rudi za prispevek pri razvijanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Argentino. Društvo Edinost je za tem pripravilo še proslavo materinskega dneva, na Anton Govednik, dolgoletni predsednik društva Edinost v Cordobi, Argentina, z jugoslovanskim odlikovanjem, ki mu je bilo izročeno na proslavi 40-letnicc društva kateri so počastili tudi išU-lcinico članice Marije Rolih. Sredi decembra 1980 je društvo pripravilo tudi proslavo dneva republike Jugoslavije, ki se je je udeležilo veliko število slovenskih in jugoslovanskih rojakov iz Cordobe in okolice. Anton C urednik Skupina udeležencev lanskoletne proslave 40-lctnicc društva Edinost v Cordobi URUGVAJ »Jugoslavija...« tudi v Montevideu Koordinacijski odbor jugoslovanske kolonije je tudi lani priredit izredno uspelo proslavo dneva republike, največjega jugoslovanskega prazni ka. Lanska proslava je bila pod pokroviteljstvom društva »Hrvatski dom* iz Montevidea. Jugoslovanski ambasador Džavid Emini je že 28. novembra sprejel predstavnike urugvajskih državnih organov, diplomatski zbor, predstavnike trgovine in industrije kakor tudi predstavnike jugoslovanskih izseljenskih društev in vidne izseljence, Naslednji dan so še posebej čestitali ob prazniku republike predstavniki jugoslovanskih izseljenskih društev. Radijske oddaje rodoljubnih izseljenskih, društev Bratstva, Hrvatskega doma in Prekmurskega slovenskega društva so posvetile svoje oddaje dnevu republike, ob tej priložnosti pa je izšla tudi posebna Številka «Jugoslovanskega vestnika« v španskem jeziku. Osrednja proslava je bila v prostorih Hrvatskega doma 6. decembra. To je bila prava manifestacija, globoke ljubezni do Jugoslavije, stare domovine oziroma domovine staršev. Jugoslovanski ambasador Emini je v svojem govoru poudaril, da predstavljajo prav naši izseljenci izredno pomembno vlogo povezovalca med Jugoslavijo in Urugvajem. Za tem je nastopila mladina jugoslovanskega porekla, ki je zapela jugoslovansko in urugvajsko himno. Sledil je nastop folklorne skupine »Mladost«, JI vaSe zgodbe Konec vojne s 35-letno zamudo Vojna vihra je razbila marsikatero slovensko družino. Včasih je skoraj neverjetno, da so bili prav Slovenci med najbolj prizadetimi žrtvami Hit lerjevega osvajalnega pohoda. Mnoge družine so bile zaradi njegovih nasilni h dejanj popolnoma uničene, mnoge si se do danes niso opomogle. Poglejmo si eno od zgodb slovenske družine. Do določenega Taz.pleta je prišlo šele konec leta 1980 in to po zaslugi našega rojaka, izšeljertca-povratnika, ki je tudi zapisal to zgodbo, v zgodbi je še veliko nejasnih stvari, hkrati pa se poraja vprašanje, kaj je z vsemi tistimi našimi ljudmi, »izgubljenimi sinovi«, ki SO odšli v svet in se nikoli več niso oglasili domačim. Opisani primer dokazuje, da pogosto za la svoj niolk niso krivi sami. Vojna vihra je razbila tudi Pozniče-vo družino, ki je v majhni vasi Dolnji Leskovec nad Brestanico (nekdanji Rajhenburg) živela mirno družinsko življenje. Najmlajši sin Dominik sc je kot Ib-lctni fant pridružil partizanom, srečno prestal vse bitke in zdaj z družino uživa svobodo v Hajdošah pri Ptuju. Srednji, 17-letni Ivan. je bil leta 1943 nasilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder se ni nikoli več vrnil. Najstarejšega, Toneta, pa je vojna vihra zajela v prvih vrstah kol vojaka stare jugoslovanske vojske. O njem si preberite naslednjo zgodbo; Tone Foznič je služil vojsko v sanitetni enoti v Beogradu, ko so b. aprila 1941 nemška letala zasula to mesto i bombami iti s tem naznanila splošen napad šestih vojska na Jugoslavijo. Kot bolničar je imel tiste dni veliko dela z ranjenci, dokler ga skupaj z drugimi vojaki 12. aprila niso zajeli Nemci. Polnih pel dni so jih pustili stradati, potem pa so jih stlačili v živinski vagon in jih odpeljali v neznano smer. Tone se spominja. Jaso se vozili štiri dni. ne da bi jim kdo odprl vrat in jih vsaj pogledal, še manj, da bi jim kdo dai jesti. V vagonu so jim, kol živini, pustili le nekaj slame. Peli dan so sc ustavili nekje v urajhu« in jim dali jesti nekaj pomijam podobnega. Jedli so kljub temu, če so si hoteli ohraniti življenje, Tu so Toneta ločili od ostalih Jugoslovanov in ga dodciili skupini, v kateri so bili večinoma Poljaki. Spet SO jih. natrpali v živinski vagon in po dveh dneh vožnje so se ustavili nekje na okupiranem francoske ni ozemlju, v neki vasi blizu Metza. Tam so-ga skupaj s petindvajsetimi drugimi sotrpini dodelili nemškemu kolonu - veleposestniku - kot brezplačno delovno silo, Dodelili so jim seveda tudi stražarje s tremi dresiranimi psi. Na pobeg ni bilo mogoče niti pomisliti, posebno še ne takrat, ko je na lastne oči videi, kako so potolkli dva Poljaka, ki sta poskušala pobegniti. Edina priložnost, da bi se rešil ujetništva, je bila leta 1943, ko so mu kot prebivalcu Spodnje Štajerske, priključene k nemškemu rajhtt. ponudili, da bi se priključil nemški vojski. Tone pa j c bil samo Slovenec, ki je predobro občutil, kako Nemci iztrebljajo in ponižujejo Slovence in ostale Slovane, zato jc raje ostal vojni ujetnik, kot pa da bi nosi! nemško uniformo. Poleti 1944 je med bombardiranjem bližnjih nemških postojank izkoristil zmedo nemških stražarjev in zbežal v sosedno vas. Zatekel se ie k ostareli francoski gospodinji. Tam je dva meseca pozneje žc kot svoboden človek pričakal ameriške osvoboditelje. Pri tej gospodinji j c ostal do njene smrti leta 1947, potem pa j c sprejel vabilo kmeta iz sosedne vasi, naj pride delat k njemu, Ta kmet ga je sicer socialno zavaroval in mu dajal redno, vendar pa naj nižjo možno mesečno plačo, ki jo je dopuščal francoski zakon. Pri tem kmetu je bil Tone zgolj delovna sila. Že takoj v začetku mu je dai vedeti, da nc spadata v isti socialni razred. Spal j c v gospodarskem poslopju. poleg živine. Hrano je dobival v vezi stanovanjske hiše. V jedilnico ali kuhinjo ni smel stopiti. Edino, o čemer sta sc pogovarjala, jc bilo v zvezi z delom in tov nemščini. Tone j c bil tako čisto osamljen med živino. Prva ieta po vojni je poskušal navezati stike z domačimi, vendar zaman. Dve pismi, ki jih je naslovil jjji bratit, sta Se vrnili, kajti ta brat jc med vojno padel. Nekoč jc prišel v slik z nekim Jugoslovanom, la pa mu jc o Jugoslaviji povedal (oliko slabih in neresnič- nih stvari, da sc je Tone vdal v usodo hlapca v tujini. V duši pa ga j c ves čas nekaj bolelo. Zaprl sc jc vase. Nekoč je tudi padel z motorjem in utrpel hud pretres možganov. Od takrat je skoraj popolnoma pozabil pisati in še govoril je le s težavo. Med tem časom so ga domači - oče, bratje in sestre ves čas iskali in poizvedovali za njim L udi prek Rdečega križa, vendar zaman. G Tonetu ni bilo nobenih sledi. Bratje, sestre in tudi sovaščani so ga že imeli za mrtvega. Toda oče, ki je še živel (mati je umrla tik pred drugo svetovno vojno), je slutil, da Tone še živi. Celo na smrtni postelji je leta 1966 zaklical: »Tone, kje si? Pridi domov!« Žal pa je izdihni! za vedno, predno je lahko dočakal vrnitev izgubljenega sina. Vendar čut staršev ne vara. 'Ione je res živel tisoč kilometrov stran od njih. Toda živel je v zelo bednem stanju, tako da si sam ni mogel pomagati, še manj pa je lahko pričakoval pomoči od drugih. Končno se je Tone le zasmilil nekomu v vasi.. To je bil neki stari Poljak, ki je imel za seboj podobno usodo kot on. Sporočil je najbližjemu jugoslovanskemu konzulatu, da živi v vasi neki jugoslovanski državljan, ki bi mu bilo nujno treba pomagati. Nekaj tednov za tem se je v vasi oglasil predstavnik konzulata iz -Strassbourga. Na žalost pa se s Tonetom očitno nista mogli l sporazumeti, kajti Tone j c že skoraj čisto pozabil domačo govorita. Minili sta še dve leti, ko je na Tonetovo težko socialno stanje stari Poljak opozoril spet nekega Jugoslovana, ta pa je potem obvestil mene. Povedal je, da jc Tune Slovenec in da živi v bližini mesta De Ime. Žc naslednjo nedeljo smo ga poiskali, Sele proti večeru smo ga našli v kraju J uvide. Bil je ravno pri molži krav, V začetku nas je le debelo gledal, toda ko smo mu povedali, kdo in od kod smo, sc jc omehčal. Cez čas nam je pokazal svojo francosko legi ti ■ macijo, vrnjena pisma domačih-.. Izvedeli smo, od kod je doma, Še isti večer sem pisal na občino Brestanica. Sporočil sem jim. da Tone živi in jih prosil, naj se pozanimajo, če se živi kdo od njegovih sorodnikov. Žc deset dni za lem sem prejel odgovor od občine, hkrati pa tudi pismo Tonetove sestre Marije, ki je izražala prijetno presenečenje in hvaležnost za ¡najdenega brata. Naslednjo nedeljo zjutraj, ko sem Tonetu prebral pismo, sem opazil, kako so mu tekle solze po Eicih. Ker sem bil z družino ravno namenjen k sorodnikom v Merlebach. sem ga povabil z nami- Takoj je hil za to, vendar brez gospodarjevega dovoljenja ni sme!. Govoril se in z gospodarjem, la pa me je zavrnil, da Tone nima lam kaj iskali in da ga doma potrebuje. Ko sem mu povedal, da gremo k slovenski masi in da mu lega ne sme braniti,, se je omehčal, vendar nam je zabičal, da moramo hiti nazaj kmalu po kosilu. Že med potjo in pozneje v cerkvi sem opazil, daje Tone dober pevec in da ¡¡e Se Živo spominja slovenskih pesmi, ki jih je prepeval v otroških letih. Čedalje bolj ga je zanimalo, kako je v Jugoslaviji in se posebej v Sloveniji. Povedal sem mu, da je tam tako lepo, da se nameravam z družino vrniti domov za stalno. lune je izrazil željo, da bi šel rad tudi on. vendar pa da nima potrebnih dokumentov, Kmatu sem v njegovem imenu prosil občino za potrebne dokumente, na podlagi katerih bi mu konzul lahko izdal potni list, Toda Tone je bil za domačo oblast že odpisan, zato je trajalo precej mesecev, predno je bilo zadoščeno formalnostim. Ku smo se poldrugi mesec po tistem, ku smo spoznali Toneta, selili v domovino, nas je Tone s solzami v očeh prosil; »Ne pozabite name! Pridite kmalu po mene!« Ob 1 - maju lani smo se ponovno odpravili na obisk k sorodnikom v Francijo in oglasili smo se tudi pri Tonetu, Ker še vedno ni imel potnega lista, sem ponovno urgi-Tal na konzulatu. Obenem sem na Tonetovo željo vloži! prošnjo za upokojitev. Ker še ni imel vseh pogojev za redno upokojitev, so ga na zdraviliško potrdilo upokojili predčasno, kajti Tone jc bil zadnje čase vse bolj bolehen in - kot se je o njem izrazil njegov gospodar - ni bil več »rentabilen« .. -Končno sem v začetku novembra 1980 prejel sporočilo, da je Tone do-bii potni list in da ima urejene papirje za pokojnino. Z njegovo sestro Marijo sva z avtomobilom šla ponj ob 29. novembru. Bal sem se, da se brat in sestra po 39 letih ločitve ne bosta več spoznala. Toda takoj ko je Tone zagledal mlajšo sestrico, je vzkliknil; »O, Micika!« nakar sta si z dolgim objemom in solznimi očmi izrazila bratovska iti sestrska čustva. Brez posebnih čustvenih ovir sc je Tone dva dni za tem poslovil od gospodarja, ki ga je izkoriščat polnih 35 let. Tone je zapustil grunt, kjer je pustil vse svoje moči, kjer je prestal toliko trpljenja in bridkosti. Gospodarju je dokazal, da je človek, ki bi že lire d tem zaslužil, da bi mu izkazal vsaj nekaj človeškega dostojanstva. Po polnih 39 letih se je Tone Poznič naposled le vrnil v domači kraj, 'Ledaj je bilo tudi zanj konec vojne. Branko F. Marsie Op. urednika; C srečni vrnitvi Toneta Pozniča v domovino so medtem pisali že nekateri slovenski listi in revije. Iz teh smo izvedeli, da Tone Poznič zdaj očitno duhovno pomirjen živi pri svojih sorodnikih v domačem kraju. Nasmejte se z mano... Velikokrat se pogovarjam z ljudmi različnih narodnosti, ki imajo težave z angleščino in še posebej z avstralsko angleščino. V spodbudo jim povem nekaj izkušenj z mojih potepanj po svetu, ko sem študirala jezike. Danes delam kot prevajalka in tolmač za francoščino, angleščino in italijanščino na oddelku za zaposlovanje. Ko sem kot osemnajstletno dekle prispela z vlakom na londonsko postajo, sem se s kovčki napotila naravnost v žensko stranišče, se tam vsedla na klop in čakala. To pa zato, ker so mi ljudje iz Londona prej po pismu sporočili, naj jih čakam v »Ladies*. (Kako naj bi vedela, da je v tem primem to ženska Učilnica in čakalnica!) No, pn eni uri so me le našli. V šoli je bilo prav zabavno in misiila sem, da se bum lahko kaj kmalu pogovarjal a. Po angleško, seveda. Nekega dne pri večerji sta mi gospod in gospa Moore na veliko nekaj razlagala in potem se je cul začel nekaj nasmihali. Gospa mi je rekla; »Don’t worry, he's only pulling your leg.« Jaz sem pač dobesedno razumela zadnji del stavka, ki pomeni, da me on vleče za nogo! Postala sem rdeča kot kuhan rak in zaklicala; »Not true!* (Ni res.) Sele pozneje sem izvedela, da ta stavek med Angleži pomeni, da te nekdo vleče za nos oziroma da se s teboj samo šali. Prišli so prazniki in povabljena sem bita na večerno zabavo. Sramežljivost sem zaprla v omaro, se naličila in sama sebi obljubila, da bom veliko klepetala po angleško. In ko sem tako poslušala goste, ki so pridno praznili kozarce Šampanjca, in si klicali na zdravje, sem jih hotela posnemati še jaz. Toda, joj; namesto »cheers* sem zaklicala »ehcese«. Namesto »na zdravje« sem re kla »sir* .. . Nekega dne me je gospa prosila, če bi ji spotoma, ko se bom vračala iz šole, kupila malo sira, Seveda me to ni motilo in vzela sem denar, en »pound«. Ona mi jc rekla, da hoče en »pound« sira, in ker jaz nisem vedela, da imajo za težo ¡n za denar isti izraz, »pound*, sem ji kupila sira za denar, ki mi ga jc bila dala in dobila skoraj celo kilo sira. Pa je hil spet smeh pri hiši... Z mojo špansko prijateljico sva sc nekega dne odločili, da greva na kosilo v restavracijo. Nu, prav prijetno sva se zabavali, za posladek pa sva si zaželeti malo pudinga. Ku sva željo povedali natakarici, naju je pogledala s široko odprtimi očmi in že stekla v kuhinjo, Kmalu se je vrnila z dvema krožnikoma pire krompirja in neke čudne mesne jedi, To je bil njihov mesni puding, edini na jedilnem listu! In kar je naročeno, je treba plačati, in kar plačaš, pač poješ.,. grozno! Ko sem pozneje študirala francoščino v Parizu, sem bila nekega deževnega popoldneva brez dežnika. Znancem, s katerimi sem bila na poli v kino, sem hotela dokazati, da znam ne le dobro francosko, temveč (udi njihov žargon. Pa se mini posrečilo. Namesto da bi jim rekla; »Šment, pozabila sem marelo,* sem dejala »pozabila sem posteljo«. Pa so me vprašali; »Ali jo običajno vzameš s seboj, ko greš v kino?« Seveda so takoj razumeli mojo napakti, vendar so se hoteli pošaliti z manu. V šoli v Rimu sem ¡mela več prijateljic, s katerimi sem sc lahko pogovarjala po angleško ali francosko, zato mi jc šla italijanščina le počasi. V restavraciji sem jedla le redkokdaj, ker nisem bila vajena špagetov za predjed. In tako sem vedno rekla natakarju; »Ne morem več, tako sem potna.« Ker me je vedno nekoliko začudeno pogledal, sem končno Le vprašala italijanske prijatelje, kaj je narobe. In tako so mi razložili, da to v njihovem žargonu pomeni »noseča sem«... In za kunec naj povem še dogodek, ki je zelo prestrašil mojo ameriško prijateljico, ko je bila na obisku v Sy dnevu, Znanci so jo namreč vprašati, če želi iti v živalski vrt, »to nurse a koala«. Njim je to pomenilo »vzeti v naročje, božati koalo*. Američani pa v tem primeru razumejo »to nurse« -dojiti. Lahko si mislite, kako se je dekle bala iti v živalski vrt. Ižanijela Hliš 'Thjrton, Sydney, Avstralija Možnost nakupa počitniškega stanovanja v naselju Kaninska vas v Bovcu Splošno gradbeno podjetje - SGP »GORICA» iz Nove Gorice v sodelovanju s Skupščino občine Tolmin, Alpskim turističnim centrom iz Bovca, »Projektom» iz Nove Gorice ter Urbanističnim inštitutom Iz Ljubljane gradi v Bovcu počitniško naselje »Kaninska vas». Mesto in čas gradnje Za gradnja počitniškega naselja z zmogljivostjo okoli 1200 ležišč v 380 počitniških stanovanjih je po urbanistične m načrtu In zasnovi Alpskega turističnega centra Bovec določeno sončno in razgledno pobočje sredi zelenja nedaleč od obstoječega središča Bovca in spodnje postaje Kaninske žičnice. Z gradnjo počitniškega naselja je SGP "GORICA- pričel v začetku leta 1980 ter do danes že izročil ključe kupcem počitniških stanovanj v prvih dveh objektih. Naslednja dva objekta bosta končana v maju 1981 V februarju mesecu je izvajalec del pričel z gradnjo in prodajo stanovanj, ki bodo končana v decembru letos. Ugodnosti lokacije 1. Možnost izjemno kvalitetnega alpskega in turnega smučanja na sistemu Kaninskih žičnic in smučišč, povezanih preko državne meje s smučarskim središčem NEVEA. Snežne razmere na smučiščih, ki segajo do višine 2300 m, zagotavljajo ugodno smuko od novembra do junija. Smučišča so vseh težavnostnih stopenj, med seboj povezana, z največjo višinsko razliko do 1300 m. Dostop na vrh smučišč omogoča komfortna dostavna krožnokabinska žičnica [4 sedežne kabine - 900 oseb/h). 2 Možnost izjemnega uživanja naravnih lepot bližnjega in širšega okolja Bovca v središču obsežne in najbolj ohranjene gorske krajine Julijskih Alp, ki se po dolini Soče odpira proti morju In s tem pogojuje posebno atraktivne klimatske fenomene Zg. Posočja. Bovec je center in izhodišče za odlične planinske ture, alpini- zem, izlete, sprehode, oglede številnih naravnih In kulturnozgodovinskih znamenitosti, piknike. počitek In Igre v naravi, kajak na divjih vodah, posebno ob čudoviti Soči in njenih pritokih, lov in ribolov. Glavna sezona za omenjene rekreacijske dejavnosti je od junija do novembra. 3, Uživanje posebnih zdravstvenih učinkov klime bovške kotline In neposredno dostopnega visokogorskega sveta s klimatskimi pasovi od 380 m nadmorske višine ob Soči in na velikih čezsošklh prodiščih preko vmesnih postaj žičnice 1000 m in 1600 m do višine 2200 m pri zgornji postaji dostavne žičnice. Možnost planinskih vzponov na grebene in vrhove Kaninskega pogorja, ki segajo do višine blizu 2600 m. 4. Možnost izkoriščanja ponudb turističnega centra Bovec, ki nudi gostom že danes raznoliko in kvalitetno gostinsko oskrbo {restavracije, gostilne), razvedrilo in šport (ples. glasba, avtomatično kegljišče, pi aval ni bazen, sauna idr.), trgovinsko oskrbo, servise idr. Prednost lokacije v Sovcu ja v tem, da ima zagotovljeno izjemno kvalitetno in neprekinjeno trajanje «glavnih« rekreacijskih sezon preko vsega leta. Počitniška stanovanja velikosti od 22 do 56 mi so razporejena v 3 do 4 etažnih objektih zgoščene skupinske gradnje v slikoviti sklenjeni zazidavi na južno orientiranem pobočju, Lega objektov in način gradnje sta taka, da so vsa stanovanja obrnjena proti jugu. Vsak kupec počitniškega stanovanja pridobi: Stanovanje z vhodom s severnega skupnega hodnika, ki obsega: predprostor, kopalnico, kuhinjsko nišo, dnevni prostor, ložo locirano proti jugu, apartmaji v pritličju pa še 20-25 funkcionalnega zemljišča, ograjenega z leseno ograjo. Vsak lastnik bo imel svojo shrambo. V samem naselju bo urejenih več rekreacijskih površin za odrasle in otroke. Sestavni det naselja je tudi urejen potok s stalno tekočo vodo, ob katerem bodo sprehajalne poti in otroška igrišča. Sprejemni center, kjer bo: recepcija, market za dnevno oskrbo in vzdrževalni prostori, gostilniški lokal. Za nakup počitniškega stanovanja v Kaninski vasi je možno dobiti bančne kredite. Vse informacije o možnostih nakupa počitniškega stanovanja v kaninski vasi posreduje SGP «GORICA« TOZD GO Tolmin, Prešernova 2, 55220 Tolmin, tel. (065)51-166 ali A1-6S0- za mlade po srcu Predstavljamo vam pisateljico Kristino Brenkovo Pisateljica se je rodila 22. 10. iyil v Horjulu. Štiri razrede osnovne Šole je obiskovala v domačem kraju, potem pa se je s starti preselila v Maribor, kjer je končala učiteljišče. Na ljubljanski univerzi je diplomirala iz pedagogike in psihologije in si iz te stroke pridobila tudi znanstveni doktorat. Med vojno je delala za OF, bila je kurirka pisatelja Prežihovega Vo-ranea, skrbela je tudi za prehrano partizanskih otrok, ilegalčkov. Po vojni je bila med soustanovitelji založbe Mladinska knjiga in urednica slikanic in drugih knjig za mlade bralce, Njeno uredniško pa tudi prevajalsko delo je zelo obsežno. Tako je na primer v slovenščino prevedla Piko Nogavičko, Rratca in Kljukca s strehe, Dambija in celo vrsto knjig pravljic z različnih koncev sveta. Napisala pa je tudi več iger za otroke. Seveda pa so najpomembnejše njene knjige, naj naštejemo le nekatere med njimi: Golobje, sidro in vodnjak, Dolga pot, Ko si bil majhen, Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Prva domovina, Kruh upanja. Srebrna račka - zlata račka. Partizanka. Katarina iti Odlikovanje za hrabrost. Svoje izkuš-nje in bogato modrost zna pisateljica nevsiljivo in pristno preliti v različne zgodbe in povesti, ki jih prav gotovo radi prebirate. Takšna pa je tudi pričujoča zgodba, ki nas popelje v pisateljičino otroštvo. V njej je prikazano, kako malo je včasih treba, da je človek srečen. Kako je pomlad prihajala v našo dolino Naša horjulska dolina počiva v mirni kotlini in okoli in okoli jo obkrožajo temno zeleni hribi. Najvišji hrib je Koreno. Z njega gleda v dolino stara, stara cerkvica, s lega hriba pa pogleda vsako leto v dolino tudi pomlad, pogleda že meseca februarja, ko še sneg zmrzuje po dolinskih njivah in travnikih. Ko sem bila majhna, so nam pomlad najprej oznanili pomladni viharji, ki so pridrveli 2 gričev in gozdov. Poslušali smo jih podnevi in se jih bali ponoči. ker so tako neusmiljeno zavijali in sopli skozi našo vas. - Pomlad bo prišla šele, ko se bodo pomirili pomladni viharji, je rekla naša nianta- Pntem se je vrni) Jastavičji parček iz daljne afriške dežele in si spet zgradil varno gnezdo na steni naše hiše pod strešnim žlebom. - Lastavice in štiriperesne deteljice prinašajo srečo, nam je šepetala šepa-sta Bernardka. Pogledala som ji v oči in obe sva vedeli, kako zelo si želi vsaj kakšno majhno srečo ali pa srečico. da hi jo skrila v dlan in jo nato spravila v žep za zmeraj, dokler bo živa. Nato je pomlad počasi, počasi stopala s hriba in nihče je ni videl, ko jc prišla v Žagarjev graben. Ob njegovem kolovozu je teke! potok m na njegovem strmem bregu smo zdaj že iskali prvih zvončkov in nežnih trobentic, da jih bomo nesli novemu učitelju, ki smo mu rekli Dolgin, kadar ni slišal. Potem šele jc prišla čisto prava, resnična pomlad. To je bilo temnolaso dekle iz Vipavske doline. Na glavi je deklica nosila prelepo pleten jerbas zvrhano poln rdečih vipavskih češenj. Poslala jc pri naših na steza j odprtih vratih in rekla: - Kupite češnje,, vipavske češnje! Nasmejala se je. pokazala bele zobe in kar je rekla, je bilo slišati malo drugače, kot bi rekla jaz ali naša mama. A jaz hi jo rada še in še poslušala, tako lepo jc rekla. - Dajte nam merico, ji je naša mama prinesla pisano skledo. - Dve merici, prosim, prosim, dve merici, sva v en glas pohiteli s sestro in strmeli v prečudovito dekle. Vedela sem; to jc pomladi - No, naj bo, je popustila naša mama, pa dajte dve merici, Nikoli Več in nikjer več nisem jedla tako slastnih češenj, kot so bile rdeče češnje, kijih je v našo dolino prinesla vipavska pomlad. Vsako leto pride pomlad po Žagarjevem grabnu, vračajo se Lastovke in prinašajo velike in majhne sreče, a vipavska deklica ne pride več, Kakšen težak tovornjak pripelje pomladne češnje v lesenih zabojčkih za otroke v naši dolini. Ta čudežni svet narave Mesec april mnogi imenujejo tudi »mesec trav«. Prešli smo enakonočje, ki pomeni uradni začetek pomladi, dnevi postajajo daljši in toplejši. Začela sc j c sezona pomladanskih izletov. Vso zimo smo bili brez cvetja, zdaj pa nas vsepovsod pozdravljajo znanilke prebujene narave: žafran, teloh, jeglič, zvonček, pasji zob itd. Dolgo smo jih pogrešali, zalo naj nam bo dovoljeno utrgali kakšen cvet, vendar je tudi pri tem zaželena zmernost, pomladne cvetke sicer dobro kljubujejo muhastemu aprilskemu vremenu, ne morejo pa se upirati vsakoletnemu ropanju mestnih izletnikov, ki dobesedno popasejo okolico svojega mesta. Stane Peterlin Kjer se prepirata dva... Kosovka j c imela v gnezdu tri mladiče. Nekega jutra jih je zapustila in odšla po hrano, Kmalu se je vrnila h kosičem. v kljunčku je prinesla rdečo češnjo, od katere sta štrlela pecelj in češnjev list. Dva požrešna mladiča sta pograbila pecelj in list ter vlekla in vlekla, tačas pa je iretji kijsič kljunil v češnjo in jo pojedel. Kosovka pa se je zasmejala: »I la, ha, kjer se prepirala dva. tretji dobiček ima!« Lojze /npartc Leopold Suhodolčan O dečku, ki je hodil po rokah Zmerom se nam je zdel majhen in plašen, Se pred miško bi zbežal, smo si rekli, še goba je večja od ti j ega. »Saj te bom nekega dne še pohodi!,« se je zasmejal debeii mož z debelo cigaro. Veliki mož z velikim klobukom pa se je posmehnil: »Nič več te ni kot za mušico!« Seveda se je oglasil tudi mož v črni obleki in s črnim dežnikom: »Q neznance k, te le ban ček, gotovo še dežnika ne znaš odpreti!« Tako sem slišal govoriti velike in debele može. Preden pa sem odprl usta, sc je deček zasmejal kol klovn in jim zaklical: »Puglcjte, kaj znam!« In žc se je deček kol za šalo postavil na roke, sc po rokah sprehajal sem in tja pred možmi in jim govoril: »O, zdaj vidim, kako so hiše z dimniki obešene na oblake... Vidini av- tomobile, ki vozijo po zraku... Drevesa plavajo v vetru ... Kužki visijo na repih,, .* Veliki in debeli možje so se spogledali in si rekli: »Nak, to pa že ne! Da bi mi ne videli, kako so hiše pripete na oblake, kako kužki visijo na repih, to pa že ne in ne!« Že so se tudi možje začeli postavljati na roke. Toda debeli mož z debelo cigaro se je prekopicnil na trebuh in si ga opekel na debeli cigari. In veliki mož je padel v svoj veliki klobuk in se je potem komaj skobacal nazaj na noge. Mož v črni obleki pa sc je zvrnil v svoj veliki črni dežnik in ga je iz njega odnesel šele dež. Deček pa je še zmerom po rokah poskakoval okrog mož in jim nagajivo klical: »O, zdaj vidim, kako se rdeči kolesar pelje po belem oblaku ... Beli sladoledar hiti čez rdeče strehe ,.. Modri miličnik Stoji na rdečem semafbru. Hihihi.. .k Tone Pavček Prvoaprilska Nemogoče, nemogoče! Naš zaspance spati noče, naš scrkljanec sc ne joče, naš bolni ček nič ne stočc, naš Lenuhec v ioto hoče pa poštevanko ropoče: nemogoče, ne mogoče! Mar je danes svet n?, glavi ali nisem jaz pri pravi, vse se napak onegavit Danes pišče koklji pravi: zdaj do drevi pa od davi prvi je april v veljavi, pa stoji ves svet na glavi! Josip Stritar Uganke ifišica Okrogla izbic sto ima, vsaka zrnja m nogo dobrega nam da. ^■BUl Možičcfc pade z drevesa v travo, klobuček okrogel mu krije glavo zver pride ščiti rtasta, dolgousi a. popade možička in ga pohrusta. poiaz Naš hlapec črni menda nor je, po njivi IlOsIi in jo orje; a nima pluga, nima brane. Mož moder je, kdor to ugane Škarje imam, pa ni sem krojač; ponočnjak sem, pa ne ¿apravLjač: drugi pravijo: le naprej! Jaz: le nazaj! Kdo sem, povoji "|FT[ Voda daje mi življenje, da se gibljem iu vrlim; niem ni jedi potreba, lebi jaz zn jed skrbim. Uj|CI skozi ameriško džunglo 55. in 56. Fanta sta doživljala burne trenutke. Pogum njunih sošolcev in ludi njun pogum je rasel iz dneva v dan. Ponoči so koračili skozi mesto, oboroženi 5 kosi krede ter na stene in hodnike pisali psovke z imenom Franca Jožefa. Peli so grde parodije na avstrijsko himno in uničevali embleme habsburške oblasti. Nacionalna nasprotja v Avstro-Ogrski so vedno bolj rasla. Slovenci so skupaj z drugimi Slovani v monarhiji zahtevali samostojnost. Slovenske Stranke so izdelale svoje politične programe, v katerih so zahtevale združitev južnih Slovanov v okviru monarhije. Ivan Cankar sc jc Tačas zavzemal za zvezno jugoslovanska republiko zunaj monarhije. Za samostojnost se je zavzemala tudi skupina mladih naprednih dijakov in študentov, ki so izdajali list Preporod, Vsem tem stremijenje m je dala novega poguma zmaga Srbov nad Turki v balkanski vojni leta 1912. Dijaki so /.daj, kljub opozorilom soiskih oblasti, da bo vsakega, ki se bo udeležil proti avstrijskih demonstracij, doletela huda kazen, javno izražali svoje nezadovoljstvo nad razmerami v državi. 57. Nekega novembrskega dne lela 1913 se je mladina zbrala na velikem protestnem zborovanju. Govorniki so izzivalno govorili proti vladi in koso se demonstranti razšli, so prepevaje korakali po mestnih ulicah in nosili visoko dvignjene slovenske zastave. Eden izmed fantov je nosil ogromen pljuvalnik iz medi, privezan na koncu dolge prekle- Z njim so hoteli okronati kip Franca Jožefa pred sodno palačo. Janko in Lojze sta razburjeno korakala med množico. Držala sta sc za roko. Nenadoma je Janko kriknil: »Poglej!« 5ff. Preden sc je Lojze utegnil obrniti, je oddelek avstrijske konjenice naskočil množico iz stranske ulice, kjer jc čakal v zasedi. Konjeniki so se z golimi sabljami pognali nad ntladc. Nenadoma jc poročnika, ki je poveljeval, zadel kamen. Ukazal je: » Ogenj Vojaki, ki niso imeli sabelj, so začeli streljati- Preplašena množica je bežala na vse strani. Fantje so si poiskali zavel j e v irgovinah, kavarnah in vežah. 5P. Janko je tekel pred Lojzetom. Nenadoma je padel, Lojze se jc spotaknil obenj In padel na njegovo truplo. Komaj se je zaveda), kaj se jc zgodilo. Streljanje je ponehalo. Lojze je še vedno klečat poleg Janka. Pristopil, j c orožnik in ga s silo odtrgal od mrtvega prijatelja, Tedaj sc jc seic Lojze ozrl okrog sobe. Orožni ki so trdo držali in pe hai 1 preti sebo j dvajseterico mladih, nekaj jih je ležalo na tleh. Lojze je pogledal Janka, ki je negibno ležal na tich, in oči so mu zalile solze. Še enkrat je hotel stopiti k njemu, toda orožnik ga jc silovito sunil predse. Skupaj z drugimi se je znaiel v obroču vojakov, St, Lojze je tri dni prebil v mesi ne m zaporu. Prijateljeva smrt ga je omamila. Vse jc biio tako strašno, da ni mogel raz miši jati. Pred njim se jc dvigal visok temen zid. Tretjega dne so vse, ki so se udeležili demonstracij, pripeljali pred strogega starca, ki jim je prebral razsodbo. Eden izmeti paznikov, ki je bil naklonjen jugoslovanskemu gibanju, jc neopazno vtaknil časopis v celice, kjer je sedel Lojze s tremi tovariši. Prebrali so o svečanem pogrebu, s katerim jc Ljubljana počastila padla tovariša in izvedeli, da so v prihodnosti izključeni iz vseh šol v državi. V Lojzetu se je neizogibno oglasila misel na Ameriko. Kako, brez Janka, se je vprašal In glasno zajokal. lil. Četrta dar po krvavem dogodku in dan po pogrebu so skoraj vse izpustili do-mo v. Doma na sl a nova n j« so Lojzeta čakali mati, oče in stric Martin. Mati se je smehljaja, čeprav ji j c šlo na jok, in objela sina. Oče ir stric Manir sta mrko strmela predse, »Kaj si naredil?« je dejal oče s trdim glasom, »V šole ne moreš več. Le kaj bo Iz tebe?« »Ničesar takega nisem storil. Udeležil sem se demonstracij. Avstrijski vojaki ne bi smeli streljati na neoborožene ljudi!« 64. Pogledal jih je, kako čakajo na njegov odgovor. Spreletela ga je misel na Ameriko in Jankovega brala Slefana. Sc vedno so ga gledali in čakali. Pokimal je. Z očetom in materjo je odšel domov v Bitno. Zdaj je lahko samo čakal na sporočilo strica Martina. Zavest, da bo moral deset tet prebiti za visokim obzidjem, mn ni dala miru. Zatekel sc je k Pelru Molku, ki ni hil več tako zgovoren kot prejšnje čase. Povedal mu je, da je ie skoraj zdrav in da pojde kmalu v Ameriko, "Mislim, da spadam tja. ..s 62, »Lc zakaj si šel?« je v solzah vprašala mati. »In kaj misliš sedaj?« je vprašal oče- Lojzt je v zadregi stal pred njimi. Kaj naj jim odgovori? Že je hotel reči, da pojde v Ameriki s, pa je previdno izjecljal: »Ne vem.« Mati si je obrisala solze in mehko spregovorila: »Stric Martin meni, da bi te, če je božja volja taka in če bi pomagal kak prečastiti gospod. ki ga stric pozna, spravili k jezuitom.« Lojzela je mrzlo spreletelo in nekaj temnega mu je leglo na srce. 65, Zdaj je v Lojzetu kljuio samo eno; Peter Molek odhaja v Ameriko, zakaj ne bi šel z njim. Spregovoriti pa si ni upal, Naposled j c stric Martin sporočil, naj z očetom takoj prideta v Ljubljano v jezuitsko šolo. Zgodaj zjutraj sta se odpeljala z vlakom. Lojze je ves čas liho slrmcl v bežečo pokrajino, V njem je tiho rasel upor. V mestu ga je oče ¡jovabiL v gostilno, kjer so se navadno uslavljali Dolenjci, da so nakrmili konje in se okrepčali. Naročil je jedi in steklenico vina. 63. »No, ne boš odgovoril?« je zadirčno rekel oče. Mali ga je proseče pogledala. »Potem boš gotovo duhovnik,« je dahnila. Stric Martin pa mu je začel razlagati: »Jezuiti sprejmejo samo najbolj nadarjene dijake. Dobro boš preskrbljen. Očetu ne bo treba plačevati ne za hrano nc za obleko ne za knjige. Dokler ne boš posvečen devet ali descl let, boš moral živeti v zavodu. Oče, mati in jaz Le burna smeli obiskati le s posebnim dovolj e njem,« Lojze je videl pred sabo dolge vrste dečkov v (murnih uniformah žalostnih obrazov, ki jih je srečal v Ljubljani. 66, Med jedjo je oče glasno razpredal svoje misli, kako srečen je lahko Lojze, da se bo šolal pri jezuitih. Lojie mu ni odgovarja!. Nenadoma jc vstal od mize in rekel, da se vrne čez nekaj minut. Zakoračit jc čez dvorišče. Bil jc lep jesenski dan. Kmetje so pokladuli živini. Vonj jedi se je mešal z vonjem razgretih konjskih in človeških teles. Ne, rc pojde k jezuitom, je vzlrepetrtlo v njem. V Ameriko pojde. Ni še vedel, kako, toda vedel je, da se bo njegova želja uresničila. Stekel jc .na cesto in tekel jc, kar so ga nesle noge. skozi ameriško džunglo 67* 1-ojze je budil samo nekaj kilometrov po veliki cesti, ki vodi na Dolenjsko, ko je privozit mimo krnel in ga vzel na svoj voz. V Blatu je skočil z voza, se zahvalil vozniku in sc previdno približal domači hrti. Rilo je že temno- Postal je pred vrati ter prisluhnil očetovemu jeznemu vpitju. Materin glas jev presledkih rotil. Skušal se je otresti strahu in vstopil. Razjarjeni očetov obraz se je zazrl vanj, v ozadju je zagledal mater v solzah, preplašene brate in sestre, ki so se stiskali v kotu. 68. »Kod si hodil?« je zarohnel oče. »Vso Ljubljano sem pretaknil, da. bi te našel. Dali smo te v šole, da bi bilo nekaj ¡z tebe, zdaj pa nisi ne tič ne miš. Za nobeno rabo nisi- Kmečko delo ti ne diši, v sole ne moreš več.« »Le kaj bo rekel stric Martin, kaj bodo rekli prečastiti gospodje,« je tožila mati ir vita roke. Oče je dvignil težko roko nad Lojzcla. tedaj sc j c mati izvita iz svojega tarnanju ter stopila med očeta in sina. »V turne pojdil« je zaklicala. 69. lAijze sc je zatekel v svojo sobico v grajskem stolpu. Najhujše je bilo mimo. Vrgel se je na posteljo in čakal. Spodaj je ofe razburjeno stopal po hiši, loputal z vrati in kričal. Otroci so jokali. Od času do časa sc jc zadrl nanje in na mater, ki ga je skušala pomiriti. Oglasili so sc koraki. Lojze je otrpnil. Odprla so se vrata in vstopila jc mati z večerjo. Bolečina in žalost sta se zarezali v poteze njenega obraza, »Jej,« je tiho rekla in odšla. 711. Lojze je bil lačen, hrano je skoraj goltal in napeto prisluškoval dogajanjem spodaj. Stopnice so spet zaškripale pod materinimi koraki- Muti je vstopila in vprašala: »Kaj nameravaš?« »V Ameriko hočem.« Mali sc jc zdrznila in preplašeno pogledala. »Ne bojte se zame,« jo je miril Lojze, »nič hudega mi ne bo-« »Samo v rudnike ne hodi,« je dahnila. «Samo pod zemljo ne,« 71. Lojze jc iz njenih besed razbral, tla se je žjc sprijaznila z mislijo, da pojde v Ameriko. Nekaj časa jc molčala, »Kako pa misliš tja?« »Lahko bi šel s Petrom Molkom. Povedal mi je, da je skoraj ozdravel m da bo kmalu odrinil v Združene države. 7. njim pojdem, očeta pa prosim, naj mi posodi denar za prevoz. Vrnil mu ga bom, takoj ko'bom zaslužil * Molče je odšla iz sobe in ga prepustila mislim na prihodnost. 72. Lojze ni mogel zaspati. Prisluškoval jc glasovom v sebi in pridušenemu šepetanju očeta in matere spodaj v hiši. Mlajši otroci so pozaspali. Vedel je, da je starša hudo prizadel. Posebno mater. Predstavljal si je, kako jc govorila sosedam, da I» njen sin gospod. Očetu ni bilo toliko do tega, da bi poslal duhovnik, bolela ga je sramota. Zjutraj, ko je Lojze prišel iz nimta v hišo, je mati mirno stala ob ognjišču. Njen obraz je bil miren. Nasmehnila sc mu je in re kla: »Oče ti jc pripravljen dati denar za pot.« materinščina nove knjige Pred jezikovnim razsodiščem Gotovo vas že /¿mirna, kako g rt zgodba naprej. V prejšnji številki sem varu namreč povedal, kako smo se doma po daljših posvetovanjih premišljeno odločili za drugačen odnos do jezika, kakor je bil uzakonjen zadnje čase. Večidel je bilo v veljavi za marsikoga tako udobno načelo o nedotakljivosti tako imenovane »rabe«. Z drugimi besedami: ljudstvo, se pravi govoreči in pišoči 1 jut!je, ustvarjajo jezik ir ga sproti oblikujejo, njihova raba. sc pravi sad. ki sproti nastaja ob govorjenju in pisanju, pa naj bi hil tisti idealni jezik, tista materinščina, ki naj bi bila potlej zgled vsem, Tudi v jeziku naj bi bito torej do kraja izpeljano načelo o enakopravnosti in svobodi. Vsak od nas je enakopraven tudi pri oblikovanju jezika, vsak od nas se svobodno odloča n njegovi rubi. Jezikovni strokovnjaki so biti pripušča ni samo k zapisovanju sadov, ki jih v vsakdanjem življenju jezika daje tako načelo, in tako so bile bolj ali manj odpravljene in oclo onemogočene jezikovne posvetovalnice, kaj šele razni brusi, antibarbarusi in podobno. Tako načelo - o svetosti in nedotakljivosti svetlobne jezikovne rabe — je bilo prav gotovo zdravo v prejšnjem obdobju, recimo še pred drugo svetovno vojno, 'takrat je bil v Sloveniji še rak blažen mir, ni bilo Se televizije, radio je bil šele komaj polnoleten in je res opravljal vlogo kulturnega požlahtnjevalca, časopisje je bilo sicer že možno razmaknjeno, vendar njegovi sodelavci še večidel stalni in po številu pregledni:, večinoma ljudje s posebnim čutom in veseljem za jezik, pisatelji in prevajalci pa sploh ¡ned vrhom in cvetom oblikovalcev slovenščine, ki se je napajala iz zdravega jedra, iz splošne rabe, razvidne predvsem na kmečkem podeželju in de In mu tudi že v območjih večjih krajev, saj je bilo podeželje umirjeno, stalno in strnjeno naseljeno, le z majhnim odstotkom medsebojnih zamenjav med narečji, s porokami, ti službenimi ali poklicnimi premesti-’ tvami (duhovniki, učitelji, zdravniki, poštarji, trgovci, obrtniki...}, ie delovna moč v posameznih večjih krajih je bila večidel domača, sc pravi slovenska, čeprav z raznih narečnih področij (Primorska, Prekmurje, Štajerska. Bela Krajina .. .j. Ljubljana kol prosvetno, kulturno in upravno središče sc je ravno tako v bistvu kopala V blaženem miru, saj je bila dokončno premagana prejšnja Stoletna nevarnost: nemščina ni imela več nobene zaslombe ne v šolstvu, ne v uradih, ne v trgovini, ne v gospodarstvu, ne v prednostnih stanovih, ne v meščanstvu, nc v delavstvu, ne v obrtništvu, saj je bilo že povsod poskrbljeno za kar naj doslednejše uveljavljanje slovenščine, tudi v vsakdanjem govorjenju. Ljubljanščina, se pravi vsakdanja raba slovenščine, in podobno in še bolj mariborščma. sta sirer veljali kot >igrdi«, sc pravi kot zvočno neprimerni za vzor govorjene ■slovenščine. Hkrati pa - de krma tudi iz zgodovinskih razlogov —preveč posejani z nemškimi besedami Išpnrhel - štedilnik, fertsh -predpasnik, šravfencigar - izvijač .. j. Tako ne ljubljanščina in ne mariborščina nista bili zavestno postavljeni /.a zgled najboljše slovenščine in potemtakem tudi nista veliko vplivali na razvoj knjižne slovenščine, čeprav sta bili sumi po sebi po svoje le upri viru«, saj jc tu izhajalo večinoma vse časopisje, tu deloval tudi radio, tu bili uradi, tu šolska središča... Nevarnost »jugosJovanščine« je bila sicer nekajkrat očitna, vendar zancmarEjiva, saj je vsak uradni pritisk v tej smeri nemudoma prebudil zdrav odpor in še močnejšo jezikovno samozavest in zavest. Zibelko idealne slovenščine, ph koleri smo vsi hrepeneli, SrtlO (orej pred vojno videli v slovenskem podeželju, predvsem na Dolenjske m in Notranjskem, ker se nekatera od teh narečij odlikujejo tudi po izredno blagoglasni zvočni podobi. Vojno in povojno obdobje je te razmere bistveno spremenilo: podeželje se je izprazniIct, vse je pritisnilo v mesta, v industrijo, v trgovino, v administracijo, skratka k ulvsljšemuji in v lažje mu« kruhu, mestna in delovna središča so se okrepila z delovno močjo od vsepovsod, tudi z neslovenskih področij, radio in televizija sta doživela nesluten razmah, tehnični napredek je sploh podivjal in pobesnel, tako da ni bilo več predvojnega zavetja in mirnega, nedotakljivega kotička, zibelke, kjer bi slovenščina nemoteno snovala svojo podobo. Zunanji svet je pljusnil v to zibelko od vseh plati in z vsemi močmi, z osebnimi in propagandnimi vplivi. Mahoma se je slovenščina znašla na križišču svetov in križišču jezikov, kakor da smo noč in dstr na živahnem sejmišču, kjer vse hrumi in kriči v modernem babiloru. Nemščina se je sicer umaknila, ker se je vsesplošno zamerila in osramotita, zato pa so s toliko večjo močjo in sivnostjo pritisnili drugi jeziki, zlasti angleščina. Tudi sami ste bili temu priča, ko ste prihajali v staro domovino in ste našli tu podružnico amerikanščinc, Ameriko v malem, saj «o vas od vseh strani pozdravljale reklame, poimenovanja ¡uidjetij. trgovin En ansamblov, poimenovanja predmetov, izdelkov, blaga in priprav v tako imenovani mednarodni, se pravi angleški slovenščini. Janko Moder V zbirki Znameniti .Slovenci sta pri Partizanski knjigi v Ljubljani izšli dve novi deli. Tokrat sta prikazana skladatelj DAVORIN JENKO in slovstveni raziskovalec FRAN LEVEC O znamenitem Slovencu Jenku je avtor akademik Dragotin Cvetko spisa L doslej že dvoje knjig, zdajšnjo obravnavo življenja in dela moža, ki je leta 1860 uglasbil pesem Simona Jenka Naprej, pa je še razširil, Davorin Jenko jc najprej predstavljen kot samorastnik, ki je po glasbeni plati krojil podobo šestdesetih let prejšnjega stoletja na Slovenskem, avtor znamenite slovenske himne pa je zapustil še vidnejšo sled v srbski glasbeni romantiki. Drugega znamenitega Slovenca - Frana Levca - je obdelal Stanko Janež. Levec je bil sodobnik Davorina Jenka, ustvarjalne moči pa jc namenjal raznovrstnemu ukvarjanju s slovensko književnostjo. Bil je eden od ustanoviteljev Ljubljanskega zvona, kot glavni urednik pa jc v prvem deset letju izhajanja revije zbral okrog nje vse vidnejše slovenske literate. Slovensko malico je dvignil na raven osrednje narodne znanstvene in književne ustanove in zasnoval vrsto njenih zbirk. Načrtno jc raziskoval slovensko kulturno preteklost in pripravil kritične izdaje del Levstika, Jurčiča, Erjavca in Valjavca. Pri Mtudinski knjigi v Ljubljani SO V zbirki Vezi. ki načrtno predstavlja slovenskim bralcem naj novejše literarne stvaritve sodobnih ustvarjalcev narodov ir: narodnosti Jugoslavije, izšle štiri knjige. UJEC NA S EGA MESTA avtorja MI-LISaVa SAVIČA jc splet štirinajstih novel. Savič strdi v generacijo mlajših srbskih ustvarjalcev, za svojega Ujca pa je prejel visoko literarno priznanje — Andričcvo nagrado, Delo je prevedel Tone Potokar. Drugo delo, ki ga je v slovenščino prevedel Janez Kajzer, so BRAZGOTINE pisca MIRKA SABOLOVJČA, Gre za sodobni roman iz delavskega življenja, ki je napisan v stilno izjemno bogatem jeziku. LUKA hrvaškega pisca ANTUNA ŠOLJA-NA in v prevodu Girice Jakopinove sodi v sodobni čas in delno v naj bližjo pretek losi, BELA DOLINA Makedonca SIMONA DRAKULA pa je roman o kmečkem pravičniku Zmejku, ki je zrasel iz kamnitih tal planinske vasi v osamljenosti in v boju s surovo naravo, Roman jc prevedla Nada Carevska. BORIS ŠKET: ¿IVLJENJE V KRAŠKEM POD Z EMU U, Mladinska knjiga, Ljubljana. Avtor pričujoče knjižice jc svoje prve podzemske dogodivščine doživel v družbi s svojim dedom. Skrivnostno življenje v večni temi, kjer skoraj ni čutiti razlik med letnimi časi, ga jc tako pritegnilo, da sc je pozneje tudi sam zapisal med jamarje. S svojim raziskovalnim delom je ugotovil, da jc prav slovensko kraško podzemlje najbogalejše z raznimi oblikami življenja: od svetovno znane človeške ribice do številnih žuželk in polžev. mislimo na glas Obletnica So dogodki, ki se ti zapičijo v življenje kakor itn. katerega ne moreš izdreti in ja nosiš s seboj do konca svojih dni. Za nas, iz generacij, ki so jo doživele. je bila to prav gotovo okupacija. Pred štirimi desetletji, v aprilu 1941, so Slovenijo zasedli Nemd in Italijani. V Ljubljano so vkorakale prve italijanske vojaške enote 11. aprila. Pred cerkvijo na Viču jih je pozdravil takratni ljub* Ijanski župan dr. Jere Adlešič. Naslednji dan je italijanski komandant Ljubljane, divizijski general Federico Rom ero izdat razglas o zasedbi Ljubljane »z VSO vojaško in Civilno oblastjo*, ukazal oddajo orožja in predpisal policijsko uru. Tem prvim odlokom so slediti novi in novi, Dne 13, aprila je bil v Ljubljani že predstavnik fašistične civilne oblasti Emilio Grazioli in pel dni latern prevzet vso civilno oblast na slovenskem ozemlju, ki ga jc zavzela italijanska vojska. S tem se je tudi pri nas sprožit plaz velike vojne z vsem tisti:!), kar prinaša s seboj; z junaštvi in zmagami, trpljenjem, porazi in žrtvami. Vsakomur od nas, ki jc doživel in preživel tisti čas. je zapustil spomine, ki se vračajo in vračaj r> in ne bodo nikoli pozabljeni. Misel podoživlja dogodke, Srečuje obraze ljudi, ki jih morda že zdavnaj ni več. Mislim nu aktivistko Natašo, učiteljico v Tomišlju, mlado, pogumno, napredno- Morala je v internacijo na Rab in zatem v Viseo, Na Rabu jc bila ročna bolničarka v lazaretu na moškem oddelku. Ni bilo zdravil, primanjkovalo je brane in ljudje so umirali, umirali. A bila j-e pogumna in svoj pogum je delila bolnikom. In ponekod jc res pomagalo. Nekateri od teh, kmečkih ljudi iz Bele Krajine,ki so srečno preživeli Ra h, so jo iskali po vojni, da bi se ji zalivali]!. A Nataše ni bilo več. Res sc jc vrnila iz Visca v Ljubljano in spet je delala, a nekoč, ko je odšla na blok na Dolenjski cesti, se ni več vrnila, Izginila jc, Takrat je po Ljubljani in okolici divjala črna roka. Ljudje so govorili o truplih t. žico zvezanimi rokami, ki so priplavala po Savi, o skrivnih pokopih na Žalah. Šla sem na Žale. Stari dTobri župni upravitelj se je tresel in odkimaval, ne, ne, nobenega dekleta niso pokopali v tistih dneh. Ic nekaj zelo starih moških in žensk. Nisem verjela. Šla sem po pokopališču ir iskala, svež grob brez rož. Bil je siv zimski dar, Ttirakolen. Sneg sc jc tajal Ln veter je čudno žvižga! med spomeniki. Nič nisem našla. Sele pn vojni so našli Natašo - v skupnem grobu belogardistični ti žrtev na LThu nad Ljubljano. Tudi Danica je bila učiteljica, a v tistih predvojnih Lel ih. ko sem jo spoznala, je še obiskovala učiteljišče v Mariboru. Ob počitnicah pa jc bila doma in pomagala v očetovi trgovini v Ivanjkovcih. Bila je zelo lepo dekle. V zvezi z Danico sc vedno spomnimTrezike ln njenih dvojčkov. R« jc bila sirota. Kmalu po poroki je mož odšel na delo v Francijo in se jr oglasil enkral ali dvakrat. Ko je zvedel, da pričakuje otroka, se ni oglasil več. Čakala ga je, mu pisarila, a pisma so se vračala. Polcm ji je rdečica pobrala pujska in skoraj vse kokoši kuga. Res smola. Hodila je delat k sosedom, dokler jc zmogla -za prgišče moke, nekaj jajčk, malo zabele. Polcm pa sta prišla dvojčka. Videla sem ju, ko sta imela dva meseca. Bila sta tako krepka in lepa. ko sta Ic-žela v lesenem koritcu, v katerem je Trczika prej najbrž krmila Svinjo... Takrat mi je Trezilca pripovedovala o Danici. Rekla nul jc, ec so sploh kdaj bili angeli, je Danica med njimi naj lepši ln najboljši angel. Saj ji je tako pomagala. Foslala ji je dve kuri in petelina, pa moke, jajčk, sladkorja, soli in petroleja ir obljubila ji je delo v domači kuhinji in svoja dvojčka bo lahko vzela s seboj. In ker je bila dobra in zavedna, sta z možem poslala aktivista. Zaprli so ji! v mariborski kaznilnici - med talce. O njej sem potem dosti pozneje brala pripoved nekdanje paznice, ki jo hvali kot izredno pogumno. Najprej je bil z nekaj drugimi talci ustreljen njen mož. Ko je to zvedela Danica, je prosila paznico, da naj ji izpolni zadnjo željo in popelje na dvorišče, kjer je bil ustreljen njen mož. To ni bilo lahko, a paznica ji je ustregla. Zvečer jo jc preoblečeno kot kriminalko skozi pralnico odpeljala na zadnji del dvorišča, kjer so streljali talce. Pokazala ji je. kje jc stal njen mož. Danica je pokleknili), sc sklonila in poljubila Lla, ki jih je oškropila moževa kri. Polcm se jc zravnala in rekla: vl ivala, zdaj sem mirna.« Pri naslednjem streljanju talcev je padla tudi Danica. Velikokrat mislim na Danico in na vse druge žene ir dekleta, ki so doživele podobno usodo ln so njihova imena (ali pa tudi riso) vklesana v kamnite spomenike, mimo katerih hodimo dan za dnem in smo se jih tako navadili, da jih skoraj ne vidimo več. Spominjam sc tudi razstave šolskih Spinov in spina, ki ne mi je skoraj dobesedno vtisnil v spomin: v-Moja oče in mama sta bila partizana, moj ded pa jc bil junak. Z babico sta skrila ranjenega partizana. A bila jc izdaja ir prišli so Nemci. Ded jc vrata zaklenil in dolgo ni odprl, da smo lahko z babico in ranjencem pobegnili in se skrili v šupo za hlevom. Deda so ubili in hišo zažgali, mi pa smo se rešili. Izdajalce jc pobegnil v tujino. Njegov sin pa hruli v našo šolo. Vsi smo ga zmerjali in nobeden ni hotel hoditi Z njim in sedeti zraven njega. Zato je vdiko jokal. Oče mc jc okregal in rekel, da fant ni nič kriv za to, kar je naredil oče. Ko je spet jokal, sem vstal in sedel v klop zraven njega. Učiteljica me je pohvalila, Tudi domov sva potem šla skupaj. Rekel jc, da ga jc sram lega, kar je naredil njegov oče in tudi mater jc sram. Zato-nista šla k njemu v tujino. Zdaj sva z Damjanom prijatelja. Skupaj piševa naloge. Tudi jabolka nam prinese, jaz dam pa njemu hruške medenke. Pravi, da bi bit rad šofer - reševalec. Jaz bom pa pilot...« Kdove, alt se je kateremu od njiju izpolnila ta želja? Se ir še prihajajo spomini. Vznikajo obrazi, zastrti s pezo let. Med njimi je ameriški rojak, visok tn suh, ki so ga ob-k lesa la leta in trdo življenje. Pred leti smo se srečali in mu zaželeli dobrodošlico na rodnih tleh. Bil je dobre volje in povabil nas je v prijazno krčmo ob cesti na pomenek. Pripovedoval nam je o svojem življenju, o ženi, ki je umrla, o otrocih, ki so odšli in si ustvarili družine. Potem je povedal, da prinaša s seboj nekaj posebnega, zanj zelo dragocenega. Odprl je kovček In vzel ven sliko v pozlačenem okvirju. Ko je odvil papir, smo zagledali mladoporočenca izpred mnogih desetletij - dva nasmejana obraza zalega kmečkega dekletu in brkatega moža, ljubeče nagnjena drug k drugemu. A bila sta samo obraza, vse drugo je bilo obžgano. Obraza sla bila kakor iztrgana iz ožgane slike in pri-lepljena na podlago ter obdana z okvirjem. Zvedeli smo, daje bila to poročntt-slika rojakovih staršev. Nemci so med vojno ubili brata in zažgali domačijo. Sestra je kasneje na pogorišču našla ožgano poročno- sliko staršev in jo poslala bratu v Ameriko. Dal ja je v okvir in zdaj se z njo vrača na obnovljeno domačijo. Nasmehnit se jc grenko in z roko pobožal obraza staršev za stekiom. »Ja, vojna, vojna, kaj vse je naredila.« Res je tako, ali ne? Ena filatelija Skupnost jugoslovanskih PTT jc 21. januarja izdala priložnostno znamko za 2,59 din v počastitev stoletnice rojstva politika dr, Ivana Ribarja. Di.Ivan Ribar (21. 1. I««] Vukmanič pri Karlovcu -2.2. 196fl Zagreb) je študiral pravo in doktoriral na Pravni fakulteti v Zagrebu, Bil je med ustanovi teiji Hrvatske narodne demokratske stranke in član skupnega parlamenta v Budimpešti. Leta 1920 jc bil izvoljen za ljudskega poslanca Demokratske stranke, kasneje pa tudi za predsednika njenega glavnega odbora. Po ukinitvi ustave leta 1929 j c bii dr, Ribar V opoziciji, skupno s svojo stranko. Od leta 1937 jc pripadal levemu krilu Dcmokralske stranke. Lela 1941 se je dr, Jvan Ribar odloči! za sodelovanje s Komunistično partijo Jugoslavije na čelu z Josipom Brozom Titom in sprejel politično linijo narodnoosvobodilnega gibanja. Na zasedanjih AVNOJ v Bihaču leta 1942 in v Jajcu le la 1943 je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora AVNOJ. Leta 1944 jc bil izvoljen za predsednika prezidija začasne skupščine Jugoslavije. Leta 1945 je poslal predsednik pre-zidija ustavodajne skupščine, po sprejemu ustave p» je bil izvoljen za prvega predsednika Ljudske skupščine FT.RJ. To funkcijo je opravljal vse do leta 1953, ko jc bil upokojen. Od leta 1945 dalje je bil član izvršnega odbora Ljudske fronte oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in glavnega odbora SZDL Hrvalske, vršiti Iti pa je bi] tudi predsednik Zveze fila-relislov Juguslavije. Osnutek za znamko {slavljencev portret) je naredi] Dušan Lučič, akademski slikar iz ReogTada. Dvobarvni ofsetni Lisk je oskrbel Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v prodajnih polah po 25 kowv. Iv objave emisijskega načrta povzemamo, d« je naklada znamke 750-000 kosov Kol običajno je na (lan izdaje znamke dala Jugo marka v prodajo Ovitek prvega dne, ki je stal 2,50 din oziroma z znamko 5,00 din- slovenski lonec Corenjhki kr upi s sirom Pot litra ajdove moke poparimo S pril litra slanega kropa in h kuhalnico dobro premešamo. Ko se testo nekoliko ohladi, ga stresemo na desko, ki smo jo pomokale s pšenično moko, ga nekoliko pognetemn in takoj razvaljamo pol mezinca debelo ter zrežemo na štirioglate krpe. Nadev pripravimo iz pol kg mehkega siru, ki smo mu vmešale 2 žlici kisle smetane, I jajce, l do 2 posli krušnih drobtin in soli. Na vsako krpo testa damo pol /lice nadeva in krpo stisnemo ob ro-hch. Krape kuhamo v osoljeni vreli vodi 8 minut. Kuhane in odcejene zabelimo i ocvirki «li z na maslu preevrtimi drobtinami. vaš kotiček Dopisovanje - po angleško Mlada Avstralka ram je poslala prijazno pisemce, v katerem nam izraža željo, tla bi se dopisovala s Slovenci. Ker je dopisovanje možno v angleškem jeziku, objavljamo kar njeno angleško pismo. Mladi Slovenci, ki se učite angleško, oglasite se ji! Wc arc learning abour Yugoslavia at School and my teacher has given me your address lo write to you. I am a little Australian girl, and my name is Kylie Gardiner. 1 am ter years old, about 4 feet high, with blonde hair and blue eyes. I have four brothers and one sister, wo live on the beach front. My brother* are called Gene, Andrew, Daniel and Benjamin, my sister Ls called Heidi. I am enclosing a photo of myself. Please could you write and tell me about yourself and send a photo. My address; hi lie Gardiner, W Marine File, Kingston, 5.L.S.A. 5275, Australia Vinska pugaca Tri nekaj diii stare žemlje ali enako količino belega kruha zrežemo na za mezince debeli; re7.ine in jih na hitro ocvremo na maslu in zložimo na krožnik. V hi nek u zavremo 3 del črnega vina, ki smo mu dodali dišave - cimet, nageljnove klinčke, sesekljano limonino lupinico in 1G dkg sladkorja. S tem polijemo ocvrte rezine in pustimo, da se dobro napoje. Zatem olupimo 6 srednje debelih jabolk in jih zrežemo na rezine. Teslo zamesimo i* 20 dkg muke, 3 ilic mlačne vode, soli, žlice kisie smetane, jajca in 5 dkg surovega masla ali margarine. Počivati mora pot UTC- Zatem ga ra/, val jamo za pol mezinca na debelo in damo v pomaščen pekač tako. da visi na vseh straneh za dva prsta roba- Na testo dumo jabolka, na jabolka pa pripravljene v vinu namočene rezine in nanje spet jabolka, ki jih poirescmo s sladkorjem. Vse pokrijemo s testom, ki visi čez rob pekača. Po vrhu pomaže -mn pogačo z raztepenim jajcem in pečemo v srednje vroči pečici pol ure. Pečeno zrežemo na kose in poirescmo s sladkorjem. Dobra orehova polica V skodelico damo 4 zli« our Account. No. 5OlQO-62QAHO-32O02-2mti at Ljuhljanskii banka, or by international money order, or by check — payable to *Stovenska izseljcnska matlca« — in a registered letter. “Yugoslavia has Succeeded in Reaching an Important Turning-point“ In a special supplement the ’'Financial Times'1 of London recently wrote about trade relations with Yugoslavia and pointed out that, by the end of 198(1 ”it has become obvious that Yugoslavia has succeeded in reaching an important turning-point in her fo-reign trade situation." In the article, entitled ’’The Economy has come back onto the right lines“ the opinion is expressed ttiat events during recent mouths have proved that the highly-developed Yugoslav political and economic system can gather enough will-power and strength to put its '‘’economic house*’ in order, 51Among foreign bankers and the Yugoslav officials .in Belgrade a new kind of quiet optimism can be felt, for the Yugoslav Economy lias already come quite far along the road for the creation oE new conditions for further balanced growth," writes a prominent journalist of this paper, Anthony Robinson. "Hie ’’Financial Times“ then provides detailed statistical data concerning the decrease in the Yugoslav foreign--trade deficit and the increase in income originating from several other sources (e. g. tourism, the savings of Yugoslav workers temporarily working abroad), and points out that Yugoslavia has achieved the goals set by the stabilization programme with respect to its balance of payments situation, too. The basic elements of the Yugoslav programme for the stabilization of the Economy are then mentioned, and it is pointed out that the main goal in 1981 is "to continue with the stabilization process and to increase the efficiency oE the Economy,“ In a special article devoted to Yu-gnslav-Rritish trade relations the author points out that there is a large deficit on the Yugoslav side and discusses the possibilities for improving trade relations. '’Possibilities for trade between Great Britain and Yugoslavia are potentially good, yet the present figures might be misleading,“ Therefore the author tails for "greater understanding” in British economic circles, He concludes by pointing out that ’’more effort should be made on both sides“ to increase the trade exchange, and in particular Yugoslav exports to Great Britain. What Slovenes Think about the Pollution of the Environment The pollution of the environment in Slovenia has reached a stage when it has become a general social problem of the sort which requires that a part of people’s personal income should be set aside for the purpose of its solution. This assumption has been largely confirmed by a survey about ¡he attitude of Slovenes towards the problem of environmental pollution. The survey was organized by the Institute for Geography at (he "Edvard KardeJj“ University in Ljubljana, The question airc on which the survey is based was prepared by Du sin Plut, M. So. in the middle of last year. A special effort was made to select as representative a sample of the population as possible. Some results of the survey arc, at a time of particularly high air-pollution in Ljubljana and urgent ecological problems elsewhere in Slovenia, of immediate importance, 'Die survey has provided the first relatively reliable data as to how serious the pollution of environment is felt to be by the. Slovene population. Over three-quarters of the respondents think that the environment is highly polluted in some places, the number of respondents expressing this view being greater in the urban than the rural areas. Only one percent of respondents are of the opinion that there is no pollution OF the environment in Slovenia. According to the respondents the most severely polluted towns and areas in Slovenia are the following: Celje, Ljubljana, Jcseniec, the Zasavje region, Maiibor, Mczica, Ruse and Koper. The results of the survey show that people are most often concerned about the pollution of rivers and streams (40 %.), the pollution of the air (29 “/(i), the creation of unofficial rubbish-dumps (20 tyft), the pollution of the soil and the use of arable land for building sites. Jt is interesting to note that very few people arc aware oi the dangers caused by excessive noise (only 1,5 9/o), and that although air pollution is dangerously high in Celje and Ljubljana, the inhabitants of these two towns are more worried about the pollution of rivets and streams. The polluted environment has led a fifth of the Slovenian population to the idea of changing their permanent place of residence and moving to a less polluted area. This is the case almost exclusively with people living in towns. This possibility has ljeen considered by 60 % of the respondents :in Celje, 32 */ci in Ljubljana and 24 »/* in Ma-ribor. As many as 60 */o of the respondents in Celje and 44 % in Maribor are of the opinion that the pollution of the environment is the most pressing social problem, whereas the respondents in Ljubljana still give priority to other social problems, only 28 ®/o of (hem considering the pollution of the environment to be the most urgent one. The inhabitants of the most severely polluted towns are prepared to give thEir own financial contribution towards the improvement of the environmental situation. In Celje as many as 80 ®:V of the respondents were in favour of such a contribution, whereas the results obtained in Ljubljana were much less favourable. The people of Ljubljana arc apl to ignore the pro-J[ blem of environmental pollution as soon as it comes to their own participation in its solution. AI respondents expect a great deal from the training of young people in the spirit of the protection of the environment, und many of them think that children should be taught about the protection of the environment already before they start going to school. However the majority' of respondents arc against the idea that ecology siroti Id be taught at school as a new', independent subject. Instead, the complex ecological problems should be integrated into the framework of the existing curricula, And bow7 do the respondents see the coo foci cal future of Slovenia? The survey has shown that the majority’s view is quite a pessimistic one. Only one quarter of the respondents believe that pollution will be decreased or even entirely eliminated. A good tenth of the respondents hope that it will be isossible to keep pollution within present limits, whereas 62,5 Vo (hink that pollution will increase further in the future, One of the lady respondents from Ljubljana has even said that ’’the environment has already been completely spoilt and no amount of money will cure it“. Ballet Biennale in Ljubljana The Ninth Yugoslav Ballet Biennale will be taking place in Ljubljana from June 15°l to June 291K, 1981, within the framework of the 29rh International Summer Festival. All the ballet ensembles of the Yugoslav Theatres will be taking part, with the exception of those from Priština, Rijeka and Osijek- The foliowing works have been included in the programme: Prokofiev’s ’’Romeo and Juliet“. "Ijectovo srce“ ("Sweetbread Heart“) by B a ran Ovid, :’Francesca da Rimini" by Tchaikovsky, ’’Tales of Hoffman“ by Offenbach, ’’Peter Klepec" by Škerl, ’’Songs of Love and Death“ by Mahler, "Love for Love“ by Henrikov, "Adam and Eve“ by Zoran Hristic and "The Ohrid Legend“ by Stcvan Hristic. Die Biennale will be accompanied by talks after every performance, news bulletins and some ballet films. The 3/d Symposium of Yugoslav Ballet Ensembles will take place on June 28iEl and 291\ The following themes will be dealt with at the Symposium: foreign influence on the style of Yugoslav ballet, the choreographic work of Margarita Froman, Lhc cho- reographic work of Peter Golovin, Yugoslav ballet. The Ballet Biennale will be accompanied by a pane! consisting of the lop Yugoslav experts on ballot, who will make awards to the best ballet ensemble and individuals, Youngest Bishop in Yugoslavia Consecrated in Maribor Many visitors attended (he conse-cradon of the new Bishop of Lavantine, which was held recently at the cathedral in Maribor, The visitors included over 2.00 Slovene priests, some of them from Slovene Carinthia and Tržaško, as well as represen tajives of the Republic oE Slovenia's Committee for Relations with Religious Communities, and of the City of Mari bur’s Socialist Alliance of Working People organization. Bishop Franc Kramberger was consecrated by the Vatican’s Ambassador to Belgrade, Monsignore Michele Ccchini, while dr. Alojzij Šuštar from Ljubljana and dr, Johann Weber from Graz assisted in the consecration ccrcmony. The ceremony was not attended by Bishop dr. Vekoslav Grmič, who was one- of the main candidates for this position, as he was one of the most respected Slovene theologians and had deputised for the late Bishop of Maribor, Držečnik. It’s interesting to note that tile new bishop, who was born in 1936 at Voličina pri Lenartu in Slovenske gorice and will be the youngest bishop in Yugoslavia, completed his thesis under the guidance of dr, Grmič. Šoštanj Cut in Half Because of the excavation of lignite about 1400 hectares of land will be affected In the Šoštanj area, of which 420 hectares will be permanently covered in water. Almost half of Šoštanj will sink, including the whole of the northern part of the town. In the Šoštanj area a total of 2100 inhabitants will have to be resettled, and about 950 from the region of Druži mi r, Gabrke, Topolšica, and Medeče. According to the new urban plan for Šoštanj, replacement dwellings will be found for 1300 inhabitants, whereas 900 people will have to find somewhere to live in the nearby areas. Although Sostaiij will bo practically split in half due to miring activities, it will nevertheless remain El live town, which will provide the shops, employment, culture, and social services which people need every day. Pension for Yugoslav Partisans in Australia The problem of providing pensions for the veterans and fighters oE the National Liberation War in Yugoslavia, Jiving in Australia, has obtained a positive solution in the Australian parliament. According to the Australian parliament’s decision, Australia lias recognized the National liberation Army of Yugoslavia as part of the Allied forces from December 22^, 1941, when the last Proletarian Brigade was set up, Tliis means chat partisan fighters who joined the National Liberation Army after this date have the right to a pension. When tills decision was made it was stressed that those belonging to the Chctniks do not have the right to a pension, as they belonged to irregular forces, and from the Teheran Conference of November 1943 were rs-gitrded as units in the service of enemy forces. Luče and Zreče-the Best-Kept Towns in Slovenia The winners of the 12th Coolest for the best-kept Slovene tourist towns and villages in 19SO are Luče and Zreče. .Second place is shared by Celje and Veržej, third place by Cerklje na Gorenjskem and Velenje, fourth place by Dolenjske toplice and Preddvor, and fifth place by Lescc and Ptuj. ABer sis years the pleasant village of Luce, situated among the liifls of the Upper Savinja Valley, lias again won first place, together with Zreče. Luce is a well laid-out, thriving and extremely hospitable village wilb many plans for (lie future. Zreče has readied the top place among the Slovene towns and villages for tourists for the first time — and it well deserves it. Why? According to the special commission of the Tourist Association of Slovenia, Zreče can serve as an example to all Slovenes of what community spirit and joint creative endeavour by all the inhabitants, from schoolchildren to the tourist wor- Vcriej is a pleasant village spread kers and all local people, mean. They out betveen fields of narcissi and gre- aro striving like one man for the pro- en meadows. In its inns the visitor is gross of their village which they have welcome with genuine hospitality and put in perfect order. In short, Zre£e is in shops one can find many things a fine example of reciprocity and soli- not available in our urban centres, darity, which arc reflected both in the Schoolchildren, tugether with their le- extemal and the interna! image of the achers, look after the flowers. The lo- village. cal people have managed to get all the As has been pointed out by the local streets asphalted by collecting the members of the Commission, the town necessary money entirely though their of Celje has two main features, the one own voluntary contributions. And their characterized by the problems, caused new bus station is so modern that one by its industry with which the people feels as if one were in a space rocket, of Cejje and the wider Slovene public Velenje is a town which has firmly have been wrestling, more or less sue- kept its place among the tourist towns cessfully, over several years, and the and villages of Slovenia, in spite of its other, a much more attractive one. in- rapid economic, urban and population volving a highly pleasant park along growth. Although the ground has been the Savinja "river and other cleverly sulking hi places due to goal-mining arranged green areas, well-kept gar- the people of Velenje carry on with dens, masses oE flowers, several large their efforts to preserve and even inland small restaurants, the carefully prove the appearance of their (own- preserved cultural heritage, well-arran- As fur as Cerklje na Gorenjskem is ged pedestrian zones, and most opti- concerned, there is not much new to mi Stic tourism enthusiasts, who are not tell, for this village has been among dismayed even by the most gloomy die best-kept towns and villages of weather forecasi. Slovenia at least ten times up till now. Luče in the Savinjska dolina (The Savinja Valley) — one of the best-kept Slovene tourist towns Even if Preddvor were without its natural beauty — a small art if Seal lake and ML Storžič in the background — it would still, according to the Commission, be able to compete well with other towns and villages, The good reputation Preddvor has in tourist circles has been further spread into the world, from Istanbul to Hamburg, by the popular local folk-dancing and singing group o£ young tourist enthusiasts. Recent progress in the field of tourism has raised Dolenjske Toplice to an almost uibcltevahly high level as compared to the old days. The local people can be proud not only of the health-spa alone but also of their new school-building and the village as a whole. Lesce prides itself upon its neatly-kept backyards, nice lawns, balconies full of flowers and other features displaying the traditional sense of tidy-ncss characteristic for Gorenjsko. And, together with the people of Lesce, we can all be proud of one of the most beautiful and best looked aftcT camping-sites, at Sobec, Ptuj has entered the 1?80 competition, as in past years, with several projects for its improvement. Thus new paths have been laid out, with parks, lawns, benches, and lights next to the River Drava, The facades of many buildings have been restored, and the restaurants, inns and Shops are well Laid-out. Every year there are. in the towns and villages of Slovenia making the most effort, fewer high and shabby fences, fewer garden gnomes and similar objects, fewer old and ineffective door signs on shop and inns. Apart from, the towns and villages competing to be nominated the best-kept in Slovenia the special commission of the Tourist Association of Slovenia again made special recognition of Petrol's filling-stations, which are so well laid-out. with flowers and grassed areas, that they could serve as an example to Slovene towns and villages entering the competition. Back to Healthy, Home Cooking ’’Cabbage, turnips, carrots — a pnor life*1 ("zelje, repa, korenje — slabo življenje“). In the past this Slovene proverb used to accompany the Slovene peasant throughout his life. The food wich the Slovene soil provided was a synonym for poverty, for our peasant had no money for meal and other luxuries- Me used to eat simple popular dishes and he invented recipes of his own, IE we consider a proverb from the Cerkljansko area, ’’Eighteen times cahbage and here comes Sunday again11, we can see how important a role cabbage used to plav in Slovene popular cooking. The Association of School and Specialist Teachers of Domestic Science lias recently organized a seminar for the purpose of promoting popular dishes in ottr everyday cooking, especially in kindergartens, school canteens and also restaurants. There are over 1,000 popular dishes registered in Slovenia, Quite a lot of them are Included j:i the everyday menus, yet the number of these is still too small considering their importance in healthy and good nutrition. Dr. Draži gost Pokom, a doctor and a specialist on nutrition, a writer of books oil cooking, points out the following; sWe can say that there is no popular Slovene dish which could not be included in our everyday ordinary and diet menus. Our everyday meals should consist of new popular dishes as well, for they ate good, tasty and economical. In order to make this possible we should acquaint our children with these dishes so that they’ll get used to them while they are young.“ Popular dishes are important also from the point of view of tourism. During the last twenty vears several national restaurants have been opened in Slovenia, but gradually some of them have turned into restaurants offering mostly dishes of foreign origin and neglecting the genuine Slovene popular dishes. According to the Director of the Catering and Hotel-keeping School Centre in Novo mesto, Marko Ivanetič, ’’The Slovene popular dishes form a part of our past, our history. They belong to our technological heritage and they prove, together with our popular customs, handiwork, national costumes and typically furnished houses, our originality, our national existence and way of life in the past. A lot of such evidence has been forgotten and discarded, which indicates a careless attitude towards our national heritage. This attitude has recently been, changed to a certain extent thanks to a great number of tourists who ask for our original and typical popular dishes.. They show a keen interest in our way of cooking, for it is also through the latter that tile customs and culture of a particular people can be understood. It is very often the case that a lot of people like the taste of, say, parsley, thyme, origano, SafErortt etc., yet these spices are only seldom used in preparing food.“ Preseren’s Homes The treasures of Slovene Museums France Prešeren was bom on December 3^ 1800 at Vrba, a small, interesting CarnioJan village, with a row of typical houses, a village square and a lime-tree in the centre. In the old days the 200-year-old lime-tree (which was planted in place of an even older one) used to be surrounded by sixteen stones. According to one of the authors of a guide-book around Vrba, Ivan Sedej, these stones corresponded to the sixteen households making up the village before the 18th Century, for, in accordance with tradition, each farmstead used to have a "scat“ under the limeirce. Fourteen farms used to unjny a full right and two farms half eommon-lard riglits. Tt was under the lime-tree that the masters of the farms used to get together, talk about various things, settle minor disputes and complain about high taxes. France Prešeren was the third child of his father Si men and mother Mina. When he was a hoy he was first sent by iiis parents to stay with his great-unde Jožef, a vicar at Kopanj near Grosuplje, so as to get prepared for school- Then he attended the fiist two years of elementary school, in Ribnica. He completed the third grade of elementary school in Ljubljana, where Ills headmaster was Valentin Vodnik, an early Slovene poet. After six years of secondary Classical school, Prešeren entered The School of Philosophy, completed two years and left for Vienna where he finished his third year of philosophy. He then enrolled in the Department of Law at the University of Vienna where he graduated and was promoted Doctor of Law in 1828- Prešeren wrote his first poems before 1825. According to written evidence, he had. by that time, written a whole volume of poems jn the Slovene language and had shown them to some of his fellow-students in Vienna, and also to the well-known slavist, Jernej Kopitar. The latter did not understand Prešern’s poems, Only three poems from this early period have been preserved, the rest of them were destroyed by Prešeren himself. PreSere n’s first poem to be published was ’’Dekelcam“ (”To the Girls“)! which appeared in "Ilirski list“ ("The Illyrian Paper'1) in 1827. Then he introduced bis poetry tit the readers of the almanack "Kranjska Čbelica“ by submitting three poems, "Povodni mož", "Lenora“ and "Slovo od mladosti“ ("A Farewell to Youth“), fill published in the first volume and followed by his "Nova pisarija“ in the second volume oE "Kranjska Cbeli- Cii“ Julija The poems belonging to the Period of Love, as Prešeren himself called them, were written mainly between 1831 and 1837. Among them is his famous collection of love sonnets, "Sonetni venec11. The latt« represents, according to literary experts nr Prešeren's poetry, the most m ago if idem monument to the love Prešeren felt for Julija Primic, Julija Primic, bom in 1816, was ore of the wealthiest heiresses in Ljubljana. After her father’s and her brother's death she lived with her mother at Gledališka Street. Between 1833 and 1835 there lived with them Ana Jelovšek, the woman with whom, later on, Prešeren had an unfortunate love affair. When Ana Jelovšek gave birth to his second illegitimate child he wrote lor her a beautiful poem, "Nezakonska mati“ (’’The Unmarried Moth«“). Painter Matevž Langus made a portrait of JuEijü Primic which has been preserved and is now kept in the City Museum of Ljubljana. While Langus was painting the portrait Prešeren often used to come to the painter’s workshop and admire the emerging image of his beloved one. At that time he wrote the sonnets "Marsikateri romar gre v Rim, v Kompostelje“, and "Bilo je, Mojzes, tebi naročeno“. Tli e latter expresses the poet’s joy at the sight of Julija’s picture, whereas the former is dedicated to Matevž Langus. This sonnet was first published only in 1846, in "Poezije“ (Collected Poems by Dr. Trance Prešeren), In 1846 Prešeren already lived in Kranj, for after several applications he finally got permission to open a solicitors office of his olk any more. He liked best to wander into (he woods where he used to sit down for hours and hours without ary thought-One day Father got out the horse and carriage and ihey drove off to Ljubljana, This time Mother went with (hem, She wanted to sec where her firstborn would live, and what the housekeeper was like who would be Looking after him. Lojze set upright in the carriage and waved gently to the village urchins who had run part of the way behind the carriage. da. All the way Mother showered pit’ ecs of good advice on Lojzek, but lie only half-listened to ihem. "Be sure io say please for everything you want,“ she warned him. "’you won't be able to take whal you like as you tan at home. And don't forget to say thank-you, either. At school you must obey your teacher. Don't give Cause for your Mother and Father to be ashamed of you. Uncle Martin rceomrnended you. He promised to ask every so often how you’re getting on. Make sure they speak well of you.“ Meanwhile Lojze had shifted over on the seat and was, looking with great interest at the tall town bouses. Ljubljana seemed very big to him. 4ft, 'Tve got three lads, but one of them’s going,“ she hurried to explain, while opening the door, ”1 eun’l stand a lad Jikc that in my house. He’s not satisfied with anything.“ “There's your bed,11 the housekeeper said in a coaxing manner. “Just put your things down here. Would you lwo meanwhile come along to the kitchen with me, so wc can talk business.'1 Lojze remained standing in Ihc middle of the room, the housekeeper quickly shut the dtnjr and hurried Mother and Lather into the kitchen. Lojze picked up tiri suileitsc and put it on his bed. Here Ml live, he thought, and found that he didn't mind it. 41- The nest day Lojze went lo school for (he first time. The pupils were pushing through a dark on tram co-hull und up a narrow staircase, all except for a bunch of newcomers, for the preparatory class, who had no idea of where to go. Then, as the bell rang to announce the start of classes, a tali, bony, and bearded teacher marched up, '’What are you all doing here?“ he growled, and then, as. though he had remembered samelhmg, he indicated that Lhey should follow him. They followed him into a lofty class room, where sixty boys were spread out along the benches, Lojzek sat down on the first bench next to (he door. jungle 39. i he house-keeper was waiting for them at the front door, She appeared to be very kind. ’’You'll be staying with me, will you? Your1 re going to study to be a gentleman? That’s really nice, A lot of young lads have stayed with me; one of them is going to be a bishop, so they say. And do you know how to behave yourself nicely'.' There have been great difficulties with some of them , . She would have gone on sighing ai the- door for a Enng time if Falhcr hadn’t said: ’’Let’s go in and agree aboul the buy Vs keep.“ ’’You know," the housekeeper hesista-ted, “everything's so expensive these days.“ 42. Jt took the boys a long time to settle down, They pushed one another, Someone sniggered. The teacher suddenly banged his cane down on his desk, so that the boys became quite silent. Lojze looked over Inwards the door, unintentionally, "What are you looking; at in such a fright?“ the bony figure thundered, ’’Would you like to escape? Stand up, when I’m talking to you I Where are you from?“ "From TtlaLu,“ answered Lojze (’’liInto1' means mud or mire), The other boys in the class hurst into scornful laughter, l.ojze clenched his fists and vowed lo get his revenge on them. 43. Lojze decided that he'd hit the first hoy who tried to make fun of him on the nose. He didn’t have In wail long, A few days late]', when he wanted to en-ler the classroom. one of [he town boy’s was waiting for him at the door. "Look,“ he shuttled, "whal muddy Iwots he’s got, as he comes from Dlalu. They never elcan I heir hoots [here, olher-wise they’d forget the name of Ihe village where they were born. Ha. ha, ha!,L Lojze didn't make any answer but just put up his fists, so that (he boy gave a cry and disappeared into |he lavatory. From then on nobody troubled Lojec. 4ft, 47, 48, Lojzc became more and more of two minds. How he would tike to please his Mother, who was so fond of him, but how at the same time was he to attain his desire of going, one day, to America. When he later found out that many Slovene priests had gore to the United Slates where they were looking after Slovene believers, he rernemhered that it might be possible to combine both wishes, to please his Mother and la move to America in a few years time. All sorts of figures appeared in his imagination. He saw himseir preaching to Indians. He searched out every book that had somelhing to tell him about America, He read many cheap novels which had 44. He became a loner. He didn't form a real relationship with any of I he other boys. He didn't have trouble wjih his school lessons. He usually finished bis preparatory work for the next day during the school breaks. He used to study during the school breaks, too. After school he used to wander usually by himself around the town. During his first year Ljubljana, with its 40 thousand inhabit (ants, seemed a very ini cresting (own to him. He often dashed up to the Castle of Ljubljana, where there was a good view in all directions, He spent many days, particularly in the Spring, on Ihe hanks of I he Ljubljanica River or wandering about the ruins of the Roman Wall. 45, His mother visited him every other month. She usually brought him lots of good things, which she put out onio the l able slowly, "I've brought you cherries," she said, "this year they’re particularly sweet. And IVe baked you a nut-roll. As an extra. The housekeeper is a good woman, but she can't cook properly. And mind you don't give it all away to Ihe other boys. Uncle Martin asked how you’re getting on. Yon haven't weakened at ail. have you'.’ Just keep going on wilh your studies. Not everyone can be a gentleman.'' In this way Mother several times explained to him her groat wish that she should sec him standing i:i front of Ihe altar in a few years time. been translated inter bad Slovene. But that didn't bother Lojzc, as America had become his dream. During the holidays lie always liked to talk with Peter Moik. He Jist-ened to his stories with the greatest interest. Peter MoLk’s health had taken a turn for the better and he didn't, cough SO badly now. His mother watched their friendship an-xiouily. 71 Tm still afraid for him,“ she confided lo Father one day, "He’S always with tliat American. They say he's a heretic and that he never goes inside a church,“ "What are you worrying about?“ Father replied. ’’The boy just likes listening to (hose stories about America.“ "That's just why I'm worried. He’s got such strange books up in bis room, How I wisli I could already see him at the rricsls' training-school," ’’Go to sleep,“ said Father, "tomorrow we'll be mowing the hay, and let the boy help. Although he's to be a gentleman, some hard work won’t do him any harm." To Lojze Peter Molk seemed to be the most interesting man be had ever met. He felt instinctively that Peter Mulk wouldn't look kindly upon his decision to become a priest, ho for this reason he never toid him of if. página en español Salvaron a los pilotos aliados Edo Seihaus, iras más de cuatro decenios -de trabajo incansable como reportero, ha entrado oficialmente en su merecida pensión.. Pero no ha renunciado ni a su cámara ni a una constante búsqueda de nuevos acontecimientos. Todos Jos días es visto en Ljubijana con sus bártulos de siempre al hombro: cámaras, objetivos y carretes que no deja ni cuando hace alpinismo. Edo es de origen zagrebense. Su padre fue en su tiempo propietario de la casa de material fotográfico "ladran“, en Ja calle Ylasa, en el centro de la capital croata, donde Edo penetró en todos los secretos iniciales de la fotografía, Edo fue uno de ios primeros reporteros gráficos partisanos durante de la Gucna de Liberación Nacional de Yugoslavia (1941—1945), (Justó rollo tras rollo en las zonas liberadas de Bela Krajina, en Eslovenia, haciendo muchas fotografías que lograron entrar en la historia. Como reportero cinematográfico, fue Edo quien tuvo a su cargo los cuadros finales de la liberación del país. Al termino de la guerra, se emplea de reportero gráfico de periódicos y revistas de Zagreb. La apasionarte obra sobTe cómo se logró salvar a ios pilotos aliados, apareció el ano pasado en Ljubijana, capital de la "República yugoslava de Eslovenia, bajo el título "Un centesimo de suerte“, ”Fue al empezar a ’disfrutar* de mi pensión cuando me di cuenta de que yo no servía como jubilado y me dedique a recopilar documentos sobro e! salvataje de los pilotos y tripulantes aliados cuyos aviones eran tocados por las haterías antiaéreas alemanas sobre nuestro territorio, T-os pilotos sabían muy bien que al tocar tierra, estaban en peligro de muerte, que los fascistas los acosaban y que su única posibilidad de sobrevivir era entrar en contacto doq los. combatientes partisanos ..nos cuenta Edo Selhaus. “Qué le movió a iniciar esc libro?, le preguntamos, "Andaba yo en pos de fotografías que había hecho entre los partisanos. Entre indagaciones, la gente me contaba como salvaban a los pilotos. Me lo contaban como si nada ,.como una más de las tareas bélicas de un combatiente partisano. Un día me ensenaron un árbol en el que quedó colgado un piloto inglés. Lo encontró la quinceañera Marjanca Zurga, de la aldea BLokc. Estaba herido y no podía o i andar. Con ayuda de su madre, mientras los alemanes merodeaban a centenares de metros en busca del aviador, logró arrastrar al británico hasta un lugar escondido dentro de la casa. Le lavaron las heridas con aguardiente, lo vendaron y le dieron algo caliente de comer. El padre de la niña se había ido con los partisanos y sirvió de enlace para que aus compañeros se llevaran al inglés a una base partisana .. Selhaus sonríe. "Es que ocurrió algo divertido con aquel ingles. Cuando el obús antiaéreo alemán dio contra su avión, él estaba jugando a. las cartas con SUS campaneros de tripulación, descalzo. El problema fue más tarde para los partisanos cómo encontrarle calzado a un hombre que calzaba el 47, A alguien se le ocurió ofrecerle al inglés unos zapatos con la puntera cortada para que le quedaran ios dedos fuera ., Le preguntamos a Scihaus si fue el tema de Marjanca y su madre, mujeres tan valientes, lo que movió a iniciar la obra. ”Sí, efectivamente y así lo escribí en un artículo para la revísta eslovena Tana. La gente se mostró muy perceptiva y empezaron a llovenUe cartas donde se me pedían textos sobre otros salvadores, dándome detalles sobre dónde y cuántos pilotos se habían logrado salvar y gracias a quién ■. En lo que todas las cartas coincidieron fue en la necesidad do tener más informada al respecto a la gente. . . Me animé ante tanto apoyo y me fui en busca de materia]es.“ Edo nos enseña un montón de fotografías, cartas y documentos: "Aquí tenemos todo el material sobre ios diversos sálvala jes de pilotos aliados. Es un material recogido en cuatro anos de trabajo. Tuve que viajar por todo Eslovenia. andando kilómetros alpinos por cutre aldeas remotas y enviar cientos de cartas a los aviadores cuyas direcciones logré encontrar. Les pedía en las misivas que se pusieran en contacto conmigo y me contaran sus impresiones, su versión de los salvatajes,,. "Escribí a los Estados Unidos, al Canadá, a Australia, a Gran Bretaña.Ni pedí ni recibí un sólo diñar por el trabajo. Todos ios viajes, todas las investigaciones y todos los gastos corrieron por mi cuenta y tuve que sufrago arios con mis no muy abundantes ingresos - , "A cuántos aviadores aliados lograron salvar en Eslovenia? "Según datos oficiales se salvó en Eslovenia a más de 400 aviadores aliados, de los que yo conseguí localizar más tarde a 30, en países, muy diversos y sin conseguir más direcciones aún a costa de grandes esfuerzos. Por muchas rezones, una de ellas, en el caso de los norteamericanos, por ejemplo, es que en los Estados Unidos la gente se muda mucho de casa y muchas de mis cartas me fueron devueltas, a veces los destinatarios habían fallecido... Seguró que también hubo algunos que no quisieron revolver en su pasado desde sus alturas tranquilas y sedentarias del presente.. /' Sclbaus nos muestra una larga lista de aviadores rescatados de lo desconocido en Eslovenia y nos dice: "Joseph Swíft, de Chicago, es el número 303 de la lista. Descendió cerca del lago Ccrknisko Jezero el 5 de octubre de 1944, Era sargento, el grado más frecuente entre los aviadores norteamericanos de entonces. Le salvaron partisanos y activistas de Cerk-nica,“ Ante nuestra admiración por su tenacidad, Selhaus añade: "Sólo así pude lograT algo. La mayor alegría fue para mí presenciar el encuentro entre salvadores y salvados el año 19 7 ó en Kobarid. Llegaron dos aviadores, Bill Pelty y Jerry Arnt-strong. Formaron una imagen inolvidable en la plaza de Kobarid. Las lágrimas se les escapaban a salvadores y salvados. Armstrong me escribió hace poco, al recibir mi libro. En su carta me decía que la obra es ’algo precioso para mí, algo que le agradeceré siempre*. Me comunica que La encontrado un traductor de idioma esloveno en los Estados Unidos y que le encargó, pagando, la traducción de varios fragmentos del libro para leérselo a familiares y amigos. Me sugiere que sería interesante editar el Eibro en inglés.., ’Su libro es la joya do mi familia*, leo en la carta de Arm-strong,11* Le preguntamos a Edo si considera su libro terminado o bien sí su informe sobre salvadores y salvados continúa abierto. "No, a pesar de que han transcurrido cuatro decenios, no lo está. Qujsie-ra redondear el libro que lie escrito con las muchas acciones que tuvieron lugar cu toda Yugoslavia. Con mi obra quisiera presentar la contribución de nuestras gentes a la lucha contra el fascismo, uno forma más de los yugoslavos de colaborar con la coalición aliada." VJII