■^ flflflsop 14.000. — Sfajerc oeija za celo leto eden goldinar. =-
Naročnina za celo leto K 2*—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
la oznanil je za 1 stran K 32-—, '/i strani K 16—, >A strani K 8.—, »/« strani K 4—, */lf strani K 2-—, '/3, strani K 1-—. — Pri večkratnem _ anilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (hiseratc) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v jfedaliSkem poslopju. — Štajcrc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se niomjo najdaljc do pondeljka pred izdajo dolične Številke vposlati.
m ii.
V Ptuju v nedeljo dne 29. maja 1904.
V. letnik

Kmet v denarni zadregi.
Ogromnej večini naših cenjenih čitateljev je pač |tfar dobro znano,   v   kakšnih   deuarnih   stiskah tiči »tokrat naš ubogi kmet.    Mnogi ste si to  že sami gasili, drugi  pa ste opazovali take položaje pri svo-u sosedih, znancih i. t. d. V ozir tukaj ne  bodemo bnali unih nesrečnežev, ki so po lastni krivdi  prišli I denarne zadrege;   v poštev jemali   bodemo le tiste reveže,   ki so zabredli   v stisko vsled nepričakovanih plemenskih ali različnih drugih nezgod in nesreč, ka-fcrih   nikakor   niso   sami zakrivili.    Vsak   stan   ima roje prijetnosti in svoje težave,   sosebno   pa   kmečkemu stanu poslednjih zares ne primanjkuje. V naših ^Bh,   kjer so kmetje večinoma poljedelci   in   vino-Bd, je povoljno izhajanje pa še tem bolj od različnih Hšključij odvisno, ker zamore ena ali druga vremenska Krna ves njegov letni pridelek uničiti, včasih tudi še la naslednje in več let naprej,  kakor se je to ta in ram že zgodilo.    Bujna   žitna   polja in bogato oblo-b vinograde zamore   huda   toča   v nekaj minutah Bremeniti v pustinje,   kmetovo   veselo   nado   in  up
<pa v žalost in obup. Kmetu, ki je izdatne in urne pomoči jako po-(reben, se čestokrat huda godi, predno da se mu ^Aiaga. Bogatašev je na kmetih le malo in še tisti H večinoma trdosrčni ljudje, ki nimajo srca za Brojega bljižnega. Kam se naj toraj stiskani siromak Bfeiie, da se mu nekoliko in če tudi le začasno po-^■a? Znano run je sicer, da obstoje v mestih do-nrni zavodi, ki dajejo posestnikom hiš in zemljišč pod primernimi pogoji posojila, a znano mu ni, na kakšen način da bi zamogel si dovoljenje zadotičnopo-iojilo najceneje pridobiti. Poslovni led je pri raznovrstnih
denarstvenih zavodih jako različen; pri enem se terja to, pri drugem zopet kaj druzega. Priprosti kmet, ki se navadno itak boji pisarne, kakor miš pasti, je tako zmeden, da skoraj ne ve, ali bi sploh posojila prosil ali ne. Ker si v tem kritičnem položaju ne ve sam pomagati, gre h kakemu oderuškemu dohtarju, ali kar je še slabše, h kakemu zakotnemu pisaču. V vsakem sli1 čaju pa mora revež svojo mošnjo precej na široko odpreti in sicer v mnogih slučajih neve-doč, ali bode njegova težnja uslišana ali ne. Pri tem pa se ubogi kmetic Čestokrat še ne popraša, proti kolikim obrestim da zamore zaželjeno posojilo prejeti. Dogodi se večkrat, da dobi prosilec večje posojilo, kakor ga je želel, in to se zdi zaslepljenemu kmetu jako laskavo, da skoraj ne ve, kako bi se zamogel dotičnemu „posredovatelja" dovolj hvaležnega skazati, in revež pogostoma dvakrat ali celo trikrat toliko plača, kakor si je sicer dotični „kiin-Štni gospod" zaslužil in kakor je postavne dovoljeno. Naj teži je nepremišljen dolg. Tak potlači dolžnika prejo kakor trije drugi enako veliki dolgovi, ki so se napravili s premislekom, s prevdarkom, potrebi   primerni.
Čestokrat se tudi prigodi, da je kmet po prejetem pervim posojilom primoran iskati še druzega ali celo tretjega. Kaj pa je tedaj?
Slobodno smemo reči, da dotični odvetnik v 90ih med 100-jimi slučaji kmetu svetuje pervi denarni zavod zapustiti ter pri drugem zavodu posojila prositi. Ako je novi vir ceneje kakor pervi, tedaj je tako postopanje v redu in opravičeno, nikakor pa ne, če je stvar narobe. — Neglede na znatne stroške, katere ta menjava terja in ki jih k večjemu delu odvetnik v svoj žep zgrne,   se jemalcu posojila za leta
Ž

naprej   še tem večje   breme   naloži,   medtem   ko  je itak že dosedajnim pod bridko stokal.
Žalibog da imamo pri nas mnogo takih varstvenih predstojnikov (Pnegschaftsvorstande), ki iz preterane skrbi ali »služnosti do svojih varovancev, gospodarstveno slabili kmetov, istim dovoljujejo posojila iz takozvanih depozitnih blagajnic (Depositcn-kasse) i a sicer proti jako visokim obrestim, o čemur se zamore vsakdo prepričati, ako pogleda v zemljiščno knjigo, katera je vsakomur pristopna; najdejo se namreč v njih taka posojila proti 6 in celo proti 10 procentom. Pri ugodnem današnjem položaju denarnih zavodov mora tako visoko obrestovanje hipotekarnih posojil vsakega^ pravično mislečega in čutečega človeka ogorčiti. Žalostno, toda resnično je dejstvo, da se še najde mnogo takih kmetov, ki neprevidno in nepremišljeno jemljejo posojila na tako visoke, reči sinemo oderuške obresti. Ali storijo to iz lastnega nagiba? Ali morebiti manjka pri najetju teh posojil trden temelj pupilarne varnosti? Bog, da ne. Kriva je tem odnošajem edino le kmetova nevednost, neokretnost in — prevelika zaupljivost do njegovih takozvanih svetovalcev, posameznih sebičnih dohtarjev.
Posojila potrebni kmetje,   pomislite   in   osrčujte predstoječe vrste, ako hočete veljati kot varčni, vestni in   previdni   gospodarji   svojega    imetja   ter   skrbni očetje  svoje družine!   Dajajte  svojim   pooblaščencem odločna naročila,   da   hočete   imeti   posojila proti   kolikor   možno   najnižjim   o bresti m   in   sicer  "le   v  toYnxo&ni visocini,   koYi*kor vaše   potrebe   zahtevajo.   Varstvenim predstojnikom pa, ki vam ponujajo denarju  iz sirotinske blagajne (I)epositenkasse) pioti G ali še večjim obrestim, se izogibljite kolikor morete!
KoneČno vam svetujemo: Osnujte in ustanovite si v vseh trgih, v vseh večjih vaseh in okolicah hranilna in posojilna društva po Raifleisen-ovem zistemu, kajti njih blagonosno in uspešno delovanje se je do-sedaj povsod prav dobro obneslo in dokazalo. Združite se ter si pomagajte medsebojno, ako enega ali druzega doleti nesreča, da zabrede v stisko in silo! Navodilo za ustanovitev Raiffeisen-ovih podružnic vsakomur naših cenjenih naročnikov radi podamo, kateri iste bodisi ust meno, bodisi pismeno od nas prejeti želi. V poslednjem slučaju se mora priložiti poštna znamka za odgovor. Pravila za take podružnice se dobe tiskane v podobi majhne knjižice v vsaki večji knjigarni, na posebno zahtevanje pa jih tudi mi vsakemu naročniku tečno priskrbimo.
Odmevi  po  celjskih   volitvah.
Volitve v celjski okrajni zastop so končane. Reči smemo, da se je pač redkokedaj vršila kaka volitev pod takimi okolščinami, kakor una iz skupine veleposestnikov v okrajni zastop celjski. Le skozi celo vrsto prelomljenih postavnih volilnih določb se je prvakom posrečilo, da so se zdržali nad vodo ter prišli   na suho.   Pervaki   so se  pri   tej   volitvi vseh
zvitih in nesramnih sredstev poslnžili, za katere nikolj niso v zadregi, vlada pa je mirno gledala k njiho^ vdiiu hinavskemu početju, akoravno bi imela pravico ali celo dolžnost med take spletkarije s krepko roko poseči ter vfuk nepostavni nedostatek sproti zaprečitij Že imenik volilcev je bil tako ,čudno* sestavljen, dq je koj na prvi peg!cd vsakdo zamogel njegovo „ne-zakonsko rojstvo" spoznati. Okrajno glavarstvo je n. pr. na dve reklamaciji izdalo dve si naravnost nasprotujoči razsodbi, od katerih je druga pervakciq mnogo ugodnejše izšla, ko so se listine od namest] ništva vrnile. Pervaki in njih podrepniki so takd dolgo reklamirali, dokler število nemških glasov niso za toliko znižali, da so bili s svojimi volilci v rav notežju, ali bolje: v večini.
Ko se je pri volitvi volilne komisije pokazalo] da sta si nasprotuječi stianki gledt' števila glasoj enaki, — namieč 211 proti 29 glasom, — skleni se je po daljši debati, da ima izvolitev odločiti žreb, vsled katerega so prišli v volilno komisijo gg. Raj kuseh, dr. Dečko in vitez Berks, toraj dva per] yak a proti enemu naprednjaku. Da niso izvolili dr, Serneca jim je najbrž veleval pregovor: „0 d dve zla voli si manjše!"
Ta komisija  je jako pristransko   ravnala v prid klerikalne   stranke.   Pooblastilo   neke   posestnice   jel namreč   kot pravomočno   spoznala,   akoravno je ista bilo samo Bpodkrižano", brez legitimacije; nadalje je volil s klerikalci načelnik neke komune (zadruge), ki nikakor ni juridična oseba in se bi moralo toraj nje govo pcdWastuo od vseh soposestnikov (sodeležnikovj podpisati,   ('isto   drugače pa se je postopalo,  ako je šlo   za kak   glas naše   stranke.   Dr. Jabornegg imel pravilno pooblastilo od   Franca in   Gete Oro Že   pri volitvi   volilne komisije   je   vladni   zastopn kazajč   na   pet   sličnih    slučajev   razsodb   najvišje sodnega dvora priznal pravomočnost elotičnega  poo lastila,   kljub   tema je dr. Dečko   s   pomočjo   svoji pristašev   to pooblastilo   kot neveljavno   spoznal t tako svoji stranki k premoči pripomogel, kar je l)i za izid volitve odločilnega pomena. Gospod   Rakus je to protipostavno postopanje si^er očitno grajal, ko je sprevidel, da njegove besede ničesar ne izda je naznanil, da v taki volilni komisiji ne more osta katera postavo krši in nepravično ravna.
Temu koraku so sledili raznovrstni protipostavm čini. Volil se je je tretji član volilne komisije vnovil in sicer se je glasovalo samo na klic, brez da bi $ volilci potrebovali legitimirati; svoje legitimacije f] namreč že pri prejšnji volitvi oddali. Na „tak način] je bil za tretjega člana volilne komisije izvoljen fl 29 glasovi) kanonik dr. Lavoslav Gregorec. Ta komi sija nadaljevala je svoj posel brez da bi vnovič pred sednika izvolila, kakor to postava terja. Nepostan nost je sledila na nepostavnost in tako ni čuda. di so zmagali pervaki, kateri itak nobenega sredstva m zavržejo, najsi bode isto še tak ostudno in protipd stavno. Pripomniti moramo tukaj, da so se volil listeki devali naprej v tisto urno, v katerej so bili i listjki,   oddani  pod  prvo volilno komisijo; v volifaj
3
jsobi je vriiutega bilo mnogo takih oseb, ki volilne [pravice sploh niso imeli; mnogo volicev je po oddaji [noje legitimacije in svojega glasu volilno sobo zapu-kilo in je toraj zamena bila lahko mogoča; Jtodi se taki ljudje dopolnilne volitve niso udeležili; jri gospoda Haknscha ni kdo ni zahteval, da bi naj Milni zapisnik do slučaja Orosel podpisal in vendar K bi bilo   moralo   to zgoditi, ker   to   postava terja.
i Značilno je, da so baje nekateri slovenski j uristi po vol it v i sami priznali, da se je ista nepostavno vrla, toda ta zavest jih ni težila, kajti njih geslo se nasi: »Smoter ali namen posvečuje sredstva." Značilno m je tudi, daje dr. Sernecna vprašanje »kega v o 1 i 1 <• a iz nasprotnega tabora, ali je on ili 27 tisoč poneverjenih kron že a nil) ali ne. strahopetno o č i p o v e-e r — molčal. Cesarski namestnik grof Clary ■obljubil, da bode vse to volitev zadevajoče okolščine dal ptančno preiskati ler vsakojake nedostatke na drobno ■dedovati. No, videli bodemo, ali bode dano besedo ■di držal.
| Omeniti pa moramo tukaj tudi, da so določbe ■fcona o volitvah v okrajne zastope na Štajerskem nko pomanjkljive. Skrajni čas je, da se ta zadeva ■krat vzeme pretresovanje in da dobijo dotične do-Kbe jasno lice in strogo določene in zarisane meje.
[Politični shodi in ubogi kmet.
. Nedavno se je vršil pri Sv. Antonu v S1oy. gor. politični shod, na katerem sta poslanca dvorni sve-pralec dr. PIoj in Roškar zbranim kmetom dokaj Iraka v oči nametala. Hvalila sta se, kolikor sta v klasja s svojimi tovariši v dižavnem zbom že doka v prospeh kmečkega stanu ter jim obetala, da ■ bodeia tudi v prihodnje po vseh svojih močeh po-kovala za stiskane kmete. No, mi ne vemo kaj po-kega o njn trudu, že manje pa o njn vspehu.
i Dne 19. maja je razsajala po velikem delu Slov. ■ic huda burja, kakoršne najstarejši ljudje ne pom-■jjo. Debela toča v zvezi s strašanskim viharjem ■ičila je kmetu ves njegov letošnji pridelek v vi-■gradili, na njivah in poljih ter je tudi po Eadunos-Bhingozdih mnogo škode napravila. Radovedni smo, ali
■ bodejo sedaj prikazali dotični širokoustneži, ki Ljo na   shodih tako sladko govoriti   in se hvaliti,
(beli dan, da bi revnemu kmetu pravočasno pokali v njegovi bedi in sili?! 1 * pati tega 6koraj ni, Kje na imenovanem shodu poslanec dr. PIoj rekel,
■ se Pesnica ne da regulirati, in vendar je to prav ■po potrebno, kajti Pesnica je pri zadnji nevihti kno izstopila ter napravila obmejnim  posestnikom
Hansko Škodo. Da bi se ta rečica ne dala regu-kti, to zamore trditi le tak človek, ki nima pojma
lakih in enakih delih in ki se noče truditi toliko,
kr to sicer zahtevajo dolžnosti poslanca do svojih
»v.
j Vsakteremu, ki le količkaj prebira časnike je ko, da slovenski poslanci s Cehi vred obstrnirajo I onemogočijo  vsako vspešno delovanje. Kmet, ko
bi ti prišel na Dunaj ter pogledal ob času zasedanja državnega zbora v tisto dvorano, v kaierej se shajajo ali se bi imeli shajati državni poslanci, sveta jeza te bi prijela, ter prepričal se bi tamkaj, da naših poslancev sploh ni tam, ako pa že katerokrat tjekaj zablodijo, tedaj oni s svojimi bratskimi Cehi kričijo in razbijajo, da se o ničemur ne more resno in pošteno razpravljati in če bi bila zadeva za volilce še tako nujna, potrebna ali važna. Njihova samohvala nasproti svojim volilcem je prava hinavska komedija, ki ima le namen, kmeta sladko zaspančkati in premotiti. Znano je, da seje lani neki nemški poslanec z deželnem zboru potegnil za reguliranje Pesnice, medtem, ko so slovenski poslanci — modro molčali.
Nedavno je prišel pošten starejši kmet k nekemu uglednemu gospodu ter mu pripovedoval o shodu pri Sv. Antonu. Pravil je, da je dr. Ploja le prav težko razumel v njegovi »dunajski" slovenščini in da mu Še tega ni verjel, kar ga je dobro razumel. Ko mu je dotični gospod na različna vprašanja še povedal, da služi gospod dvorni svetnik na leto 14 tisoč kron, se je ta kmetic močno zavzel in rekel, da toliko cela občina na leto ne pridela. Seveda, tak gospod ima lahko govoriti, ker ne pozna teženj in težav kmečkega ljudstva.
Kar je poslanec Roškar kvasil o nepravični raz-delitviji amerikanskih trt, to so bile same neslanosti, trditvije polne lažij in obrekovanja. Dotično listino o razdelitvi trt pregledal je med drugimi v deželnem odboru tudi slovenski poslanec Jurtela, a ta ni imel ničesar pripomniti ali celo grajati, odobril jo je z drugimi vred. Ako kateremu poslancu kaj ni prav, oglasi se naj o pravem času na merodajnem mesta, nikakor pa ni značajno, ako reči zavija po svoje ter svoje volilce za norce ima. — Jezikovni prepiri v državnem ;di v deželnem zboru, kmetu čisto nič ne hasnijo, temveč stanejo uboge davkoplačilce lepe tisočake, katere dobivajo poslanci za svojo nedostojno in brezvspešno ropotanje ali pohajkovanje. Ko bi slovenski poslanci ne delovali zoper vlado ter složno s svojimi nemškimi tovariši razpravljali in sklepali o zadevah, ki se tičejo vzboljšanja položaja kmečkega stanu, tedaj se bi dalo pač mnogokaj več doseči, kakor se v resnici doseže. — Glede Šolskih razmer bodemo prilično kaj več spregovorili.
Govoril je na imenovanem shodu konečno tudi nebodigatreba, znani kaplan Gomilšak. Mož božji, ti slišiš v cerkev, ne pa na politični shod. Uradnikom, ki so plačani od države, je prepovedano se vtikati v politične strankarije, tembolj pa še smemo zahtevati to od človeka, ki nosi suknjo katoliškega duhovnika. Čevljar, ostani pri svojem kopitu! Politični agitator še nikoli ni bil dober duhovnik. Mašnik, ki se kaže velikemu delu svojih vernikov kot nasprotnik ali celo sovražnik, izgubi zaupanje in spoštovanje, on nikoli ne bode dosegel tega, česar mu njegov poklic veli doseči — on postane nepotreben ud človeške družbe, | na škodo je državi in pa tudi ugledu svojega stana.
4
Naslednje se je na tem shodu sprejelo še 9 re-zolucij, ki so večinoma vse proti vladi naperjene: Mi-nisterskemu predsedniku Korberju se izraža nezaupnica, uradniki se dolžijo pristranosti itd. Akoravno večina navzočih vsebino teh resolucij ni razumela, vendar so jih podpisali, saj ne gre, da bi se človek vpričo takih gospodov čemur protiviril. — ? !
Radovedni smo, kako dolgo bode še ubogo, zaslepljeno ljudstvo verjelo tem ljudem, ki se znajo tako dobro hvaliti, a kadar pride sila, pa pustijo svoje nesrečne rojake in volilce na cedilu ? Bolje bi bilo manjc govoriti, temveč pa storiti za blagor kmečkega  stanu.  Samohvala se   po  blatu valja.
Politični razgled.
Mislili smo si, da letošnje zasedanje delegacij ne bode posebnega pomena, a varali smo se, kajti že koj v prvi seji se je predložil skupni proračun, ki terja velikansko svoto 337 milijonov kron samo za nove tope (kanone), za pomnožitev in spo-polnitev mornarice (marine) in za oboroženje armade. Od te ogromne svote potrebuje se že v pervem letu 163 milijonov. S svoto vred, ki se je že poprej za takozvane havbice dovolila, znašajo toraj vojaške in mornariške potrebščine okroglih 400 milijonov kron. Kaj lep denar! Presneto prijetno iznenadenje za davkoplačilce, ki že itak ne vejo, v kateri žep bi posegli, da bi še našli poslednji groš. Zatrjevala je sicer vlada, da se zategadelj davki ne bojo zvišali, in da se bode omenjena svota od skupnega bidžeja in iz izvanrednega ordinarija pokrila, ali to naj verjame tisti, ki je v Avstriji v zadnjih desetletjih že doživel, da so se davki znižali. Mi ne poznamo takega človeka. Ta obljuba ima toraj jako krivo kljuko. In akoravno se bi omenjena svota po vladnem načrtu pridobila, vendar se moramo vprašati, koliko ima plačati od te svote Avstrija in koliko Ogrska? Po dosedanjem razmerju bi morala plačati Avstrija blizo 262 in pol milijona, Ogrska pa samo 137 in pol milijona, toraj prva za blizo celih 125 milijonov več kakor druga. Plačevati moramo za ohole Mad-žarje, da nam slabo postaja, a govoriti v njihovih zadevah niti besedice ne smemo! Jako ljubeznjivi so naše polubratje unkraj Litave, to jim Človek pa mora priznati! Ogri hočejo imeti nsvojo armado", a plačevati moramo za njo mi Avstrijci kot postrež-Ijivi »prijatelji svojih napnhnjenih sosedov. Delegacije imele bojo le o dovoljenju vojaških terjatev glasovati in kakor smemo od avstrijskih delegatov za gotovo pričakovati, bojo ti-le k vsemu prikimali. Pokritje terjatev imata državna zbora na skrbi. Razun teh 262lA milijonov pa se terja od avstrijskega parlamenta še dovoljenje za 160 milijonov za planinske železnice in 46 milijonov za tržaško pristanišče. K tem pa še pridejo nekatere druge jako znatne iz-vanredne terjatve. V petih letih se bode moralo pokriti okoli 1200 milijonov izvanrednih potrebščin in ta „malenkost"  že nekaj pomeni.
Pa to še ni vse. Vojni ministerstvo terja ža ii|l Ijavo dveletne vojaške službe tudi  še  -.lopa grošcK^B Bog zna.   če si1  ne bode    „kar čez noč-   spet terjaBS) nekaj milijonov za „nove kanoneu  nove ladje in tt^H lično drugo morilno orožje?! Ja, država mora biti doti okovarjena,   da   se   zamore   vs^ik trenutek spustiti^H ravs in kavs,   ako hi ji    .nemirni   nosed"    kriv  p^H pokazal.   Le plačujmo, saj imamo denarja,   da sko^H ne vemo, kam ž njim!   „Hatt' mra net,   that'   ml net".   Kdo se bode brigal za vzboljsunje slabega j^Hj ložaja   kmečkega   stanu,   za   gospodarstvene   zade^H obrtnijstvo. industrijo i. t. d.! To so postranske refl glavna   stvar   v   novodobni   državi   so velikanski fcSt noni,  orjaške  bojne  ladje,   puške,    ki    skoraj   do k^H nesejo i. t. d. Za take reči naj državljan v prvi vM skrbi,   potem   naj   še   le na drugo misli,   na prir^H kogar naj  voli za. poslanca v državni ali deželni zbflp da bode tamkaj v jezikovnih prepirih   bolj kričal I razbijal ali pa se ob času zasedanja državnega zlx^H po drugod potepal.   —   Smo   pač ngmillihu    (dobiB voljni) ljudje, kaj ne P!                                                na -------.-------------.--------------------------------------------Ma]
Yojska med Rusi  in Japoiiefe;
Rusi z neznansko hitrostjo   kličejo   vedno ve»el< krdela pod orožje   ter   si   na   vse   moči pnza<leY»5d( tista spraviti tem prej ko mopoče na bojišče,   ki jako razprostrano;   večje   je   namreč kakor relajfe strijsko-ogrska država •/> Nemčijo vred.    Da se zal Rdi rejo z Japonci količkaj  meriti, treba jim je novih; H& tisoč vojakov,   ki se pa še le v  kakih  10 tednih] H morejo na bojišče postaviti.    Ravno   toliko   časa j H balo bode tudi rusko baltiško brodovje, predno dofl na pomoč unim ruskim bojnim ladijam,   ki so sel od japonske mornarice   zaprte   deloma   v  portartB Škem, deloma v vladivostoškem   pristanišču.    Oose^BI so .Japonci zmagovalci    na   morju in tudi na sob^H Pri Vladivostok«:   je    zaprtih    evetero   oklopnic i^^H torpedovk,    pri    Port Arturju   pa   10   velikih boj^H ladij  in  15 torpedovk. Vse te ladje se sedaj nika^^B ne morejo ganiti, ker na nje preži na odprtem M^HR mnogo številnejše japonsko vojno brodovje.   Vsle^^H okolščine Japonci svoje vojaštvo lahko brez vseliaBko prevažajo iz domačije   na   bojišče  v Koreji   in ^^B še tega ne morejo izvedeti,    na   katerem    mesti^^H njihov sovražnik svojo glavno silo zbira.
Ruska trdnjava Port Artur je od morske kil I tudi od suhe strane obkoljena in Bog ve, kolikoAlezi se bode še zamogla sovražniku vspešno braniti.^^H se Japoncem ne posreči pred prihodom balti^^H brodovja te trdnjave polastiti, tedaj je inogoČ^^H se še tudi pozneje vzdrži, kajti združeno luskolfcga dovje bode se najbrž takoj v boj podalo in izidKra morske bitke bode najbrž odločilen za vso vojsk^^H
Pristaniške zgradbe v Daljni-ju so liusi flplai temu, da so jih stale na milijone in milijoneB U Ijev, sami razdjali, ker se bojijo, da se bi jiittzu < ponci polastili in proti njim posluževali. Knsk^jpnar morske mine Japonci pridno uničujejo, a izgubi«! k pri tem nevarnem poslu tudi že nekaj ladij. Neka t o
učila celo trdo, da nameravajo Rasi razdjati nji-o lastno mesto Daljni, katero so še le v zad-letih z ogromnimi .stroški zgradili. Na sahem se Japonci bližajo sicer počasi toda fi oprezno (previdno) glavni ruski armadi, ki stoji poveljstvom verhovnega ruskega poveljnika ge-Ka K ur o p a tki n-a pri Liaujangu ter šteje ^oli 70 tisoč mož. Japonska vojna sila je razdeljena |3 armade, kojih poveljniki so zmagoslavni ge-K u r o k i, potem grneiala O k u in Nadzu, ftja armada sama baje šteje 80 tisoč mož in skupno [ilo japonskega vojaštva je dvakrat toliko, kakor Tako poročajo razni listi. Razun bitke pri K i u 1 i e n če n g n, o katerej zadnjič poročali, doslej na suhem ni bilo večjih adov sprednje sovražne straže in pati ulje pa so mM dotiki ter se medsebojno v enomer nadle-kar pa ni važnega pomena. Pred kratkim so ruski Kozaki, ki so bili ravno ;i patrulji, ujeli dva častnika japonskega gene-i Štaba, Bila sta oblečena kot mongolska me-J toda Rusi so ju vendar spoznali, ter ju bodejo ilili, ker eta bila vohuna in sta nameravala ruski ^nični most črez reko No-Ni v zrak spustiti. teh volvAvnov Je \>v\ major, umg\ pa stotniV. Pred Port-Arturjem sta se te dni potopili ja-a bojni Jadji rHafcsureH in nJošino". Perva je ia na podmorsko mino, poslednja pa je trčila ob drago ladjo. Možtvo obeh ladij je večinoma 'h.
Spodnje-štajerske novice.
Iz ŽiČ se nam piše:  „Križev teden (dne 9. maja)
žel s procesijo   iz ZiČ v Loče,   kamor  je   došla
»reeesija od sv. Jerneja.   Zbrali smo se  tako   v
cerkvi verniki iz treh far.   Ravno   to priložnost
;i gospod župnik porabili, da so med šmarnice
že večkrat tudi tokrat politiko vpletli ter Črez
politične nasprotnike zabavljali, katere so ime-
krivoverce.   In agitacija  mora biti povsodi —
to tudi tnkaj na glas povedali,   da   ne   smemo
takih   županov,   ki   bi   bili   Nemcem   prijazni
I. t. d., i. t. d. Zičana-   —   Pripomba nepo-
a.
lOtrok Utonil.    Dne 8. t. m.  so je peljala vdova
liškega   strojevodje   Michalck   s   svojo   6   letno
F r i d o   M i c h a I e k   črez   brod   med   Po-
in Meljem pri Mariboru.    Deklica  je hotela
ho skočiti malo poprej, predno je ladija do do-
jpristavila, a skok se ji je spodnesel,  padla je
to in utonila.    Dne    11. maja   so   našli mrtvo
tega dekleta pri sv. Janžu na dravskem polju
jrijeno.
[Uboj. Dno 0. t. m. našli so v potoku Nepot Gabrij mrtvo truplo Jožeta Kimpolšek-a, jrja iz Sel pri Brežcah. Pil je pred to noč v Inku v Dobovi, kjer se je sporekel s čevljarjem ton o m  H o r v a t i č in trgovskim pomočnikom
Francetom Cančar-jem. Krčmar Jakob Suša je zadnja dva iz hiše odpravil in vrata zaklenil. Ob dveh po polunoči je tudi KimpolšeK v družbi nočnega čuvaja krčmo zapustil ter se podal proti domu, a na poti je našel. smrt. Uhoja sumljiva Horvatič in Cančer sedita sedaj že pod ključem. 47 letni Kimpolšek je zapustil vdovo in štiri otroke.
Stekel pes ugriznil je v Lcitersbergn pri Mariboru neko oferco (nastanovnico) in njenega 5 letnega otroka. Ugrizeno mater in otroka so prepeljali v Pasteur-jev zavod na Dunaj. Za občine Lei-tersberg in Počgau se je zapovedala pasja kontoma cija,
Iz Brežic se poroča, da se je tamkaj nedavno osnovalo in ustanovilo veteransko društvo (društvo dosluženih vojakov), katero prav vrlo napreduje. V nedeljo dne 15. t. m. predstavili so se veterani brež-kim veljakom. Na dan sv. Rešnjega Telesa se bode društvo prvokrat udeležijo slovesne procesije v spremstva Kapelske godbe, čast bodi ustanoviteljem in vsem udom novega drnštva! Živeli!
Proglašenje mrtvim. Leta 1872. je zapustila slaboumna kočarska hči Marija O p r o š e c hižo svojVn &\ari&ev v Lancovesi v župnji sv. Vida pri* Ptuju ter od tistihmal ni bilo o njej nobenega sleda več. Ako kdo za bivališče imenovane osebo ve ali sploh o njej kaj važnega izjaviti zamore, naj to naznani občinskemu predstojniku v Lancovesi, gospodu N. Verhovšek-u ali pa ces. kr. okrožni sodniji v Mariboru najpozneje do 15. julija 1005, sicer se bode Marija O p r o š e c po tem obroku za mrtvo proglasila.
Otrok vsled opeklin umrlo. Dne 14. maja se jo igrala 4 letna hčerka železniškega prevoznika K r i-ž a n c-a v Mariboru s škatljico žvepljenk. Te so se vnele ter nžgale dekletovo oblačilce. Otrok jo vsled hudih opeklin druzega dne v mariborski bolnišnici umrlo. StariŠi, pazite na otroke!
Ptujska „copernca" Marija Kovači č, o katerej smo že lani nekatere zanimivosti poročali, bila je 17. maja t. I. od okrožnega sodišča v Maribora na petnajst mesecev težke ječe obsojena. Dolga leta je ta babura sleparila kmečko ljudstvo, zdravila" ljudi in živino za drag denar s svojimi „čudo-delnimi" mažami in drugimi sredstvi na jako predrzen način. Znala je tadi „IozatiK ali nkartc šlagati* in je s to sleparijo lahkoverne ljudi za lep denar ogoljufala. Žalostno je, da je ljudstvo še tako zaslepljeno, da se obrača v Času bolezni (bodisi pri ljudeh ali pri živini) do takih babur, ki ničesar ne umejo ter dostikrat bolnika še bolj pokvarijo, kakor bi sicer bil brez njihovih nasvetov in maž, Ako je še kdo, ki je po tej ženski oškodovan, naj se zglasi ustmeno ali pismeno pri okrožnem sodišču v Mariboru, ali pa pri okrajnem sodišču v Ptuju, ali pa tudi v upravništvu Štajerca. Takim copernicam se mora odločno pokazati, da se njihov posel ne priklada današnjemu Času in  da je goljufija kazniva.
o
Umrl je čast. gospod Jožef Sorglechner župnik na H a j din ju pri Ptuju. Bolehavi starček šel si je iskat zdravja v Doberno, a tam ga je dohitela smrt dne 23. t. m. Dne 25. maja so zemeljske ostanke prepeljali na Hajdin ter jih ondi v slovesnem sprevodu izročili materi zemlji. Rajni Sorglechner je bil blagi mož, vobče priljubljeni dušni pastir, ki se je strogo ravnal po svojih stanovskih dolžnostih. Ljubili so ga vsi, ki so ga poznali, Slovenci kakor Nemci, posebno pa njegovi mu iz srca udani farani, ki so v znak svoje žalosti to svojo ljubezen tudi pri pogrebu dejansko  pokazali   Bodi mu žemljica lahka!
Oznanilo. Naznanja se, da se letos žvepljena moka, ki je najboljši in najgotovejši pripomoček zoper grozdno plesnobo (Traubenschimmel, Oidium Tuckeri) ne dobiva več od deželnega odbora, temuč od zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem, in sicer v Gradcu, Mehlplatz Nr. 1, kamor se naj vsakdo obrne, ki želi take moke. (Verband dcr landwiit-schaftlichen Genossenschaften in Graz, Mehlplatz Nr. 1).
Poučni tečaj za drenažo. Od dne 6. do 11. junija t. 1. vršil se boue v V u h r c d u vsled odredbe štajerskega deželnega odbora poučni tečaj za take kmete in kmečke delavce, ki se želijo o vzboljšanju zemljišč praktično izvežbati.
V    svrho spodbude k obiskovanju tega tečaja ustanovil je štajerski deželni odbor za obiskovalce (udeležence) 12 štipendij po 20 kron, kateri se bodo ubožnim kmečkim delavcem podelili ter jim tako udeležbo omogočili.
V   Savo Skočila in utonila je dne 14. maja pri brodu blizu Rajhenburga 40 letna, slaboumna kmečka hči Marija   J u g iz   Armeškega.
Požar po otrocih. Due 13. t. m. so se igrali s žvepljenkami otroci Andreja Požar-a, posestnika v Slogonskem, občina Kapela pri Brežicah. Za-trosili so ogenj v gospodarskem poslopju, katero je s krmo in gospodarskim orodjem vred do cela pogorelo. Dohiteli delavci so zabranili, da se ogenj ni dalje razširil. Škoda se ceni na 16 sto kron. — Zopet in zopet stariše svarimo: Pazite na otroke ter skrivajte pred njimi nevarne stvari!
Nesramno počenjanje. Neki nesramni dopisnn ki je nam prav dobro zuan, blati v »Domovini" g. Žumer-ja iz Drgonje vasi na tak način, da se mora vsak pošten človek zgražati nad takim početjem.. Ni mu dovolj, da se zaletava s svojim strupenim gobcem v moža-poštenjaka, temuč renči tudi v njegovo spoštovano družino. — Dopisun. znano nam je, da se te celo mik g. knezoškof izogibljejo! Govoriti bo-demo ob priliki pustili neko žensko, ki je letošnjo zimo tebi pomeranče prodajala. Marsikaj zanimivega zna tista povedati o tebi  in o neki Neži — — —!
Dopisi.
!z Hajdinja pri Ptuju. Zaradi naših dopisov iz Hajdinja pri Ptuju sta se mariborska farška lističa »Slovenski   Gospodsrn   in nNaš Dom"   ali „Fihpos"
jako razburila ter se razrepenčila kakor puran, k remu pokažeš rudečo ruto. Ako mački na rep sto se zadere in tako je bilo tudi v tem slučaju. Ko) hajdinskega g. kaplana malo opozorili na njegova prikladno obnašanje v cerkvi med službo božjo, li sta se oglasila zgoraj imenovana slaboglasna zagoj nika klerikalnih nemirnežev ter ga vzela v Bvojd vetje. Ker so nam znani očetje dotičnih listov, fl tudi kaj lahko umemo njihovo ravnanje, ki w glasno s pregovorom: „ Vrana vrani ne ikljuje oa kar mačka rodi vse miši lovi. — V naših doa mi nismo p o k- r i v e m dolžili gospoda i lana neprimernega djanja, ampak smo mu njej nedostojno postopanje opravičeno o| ter ga opominjali, naj se v prihodnje varuje t nastopanja, ki se nikjer ne spodobi olikanem« veku, najmanje pa katoliškemu duhov v hiši božji. Trdili pa tudi nismo, da je bil om surovi čin dotičnega šolarja neposredna posledi planovega obnašanja, temuč rekli smo, da vzgledi pokvarijo dobra nagnenja ali dobre še resnici tega pregovora pač nikdo ne more ogo ako ima le količkaj zdrave pameti in skušnje. podarjevim" in „Fihposovim" modrijanom še ni po volji, da smo siariše svarili ali vzgojit podbujali naj iste podučijo, da nikakor ni u ako jemljejo otroke seboj v oštarije in šnopsa da jih naj ne pripuščajo h klanju domačih bodisi kot pomagače, bodisi kot gledalce. omenjeni modrijani grajajo te naše nasvete o opozore, pač jasno priča, da niti pičice nimajo o temeljnih pravilih vzgojeslovja ali otroške iz saj tudi ni čuda, saj ti gospodje in njihovi so ne gledajo toliko na to, ali je kmečko ljudstv nostno in prav krščansko ali ne, temuč oni le za to, da ljudstvo ostane ljudstvo nevedno, to se pravi: njihovemu nasilstvu gojno udano ter da jim pridno nosi svoje prislnžene groše zdaj za to, diugokrat za uno p e«krat pod tem, drugič spet pod drugim ime; svojih kovačnicah si neprestano kujejo dena rega pa le prav malo pride v nežegnane ro dospe kak obrtnik do povoljnega gmotnega hitro mu ti nenasitljivi grabeži očitajo, da iro kovačnico za kovanje denarja. Pa obrtniki velikih in malih zvonov, bodisi v stolpu ali njico (klingenpajtel), da bi vabili ljudi k izp svojih mošenj, temuč dati morajo za vsak blaga tistemn, ki jim denar prinese, pogost da jo blago tudi brez da bi zanj denarja prejeli le lepo tiho „ljubi prijatelji v Gospodu", da demo zagazili nekam, odkoder se bi prav te na gladko pot skobacali. — Da o nčiteljstvnj dopisih nismo spregovorili niti ene Žaljive be vsakemu naših cenjenih čitateljev dobro znaij se pa tiče naše notice glede g. nadučitelja nika, Vam obljubimo, da bodemo dosledno prihodnje obsojali in očitno grajali, ako se I od države ali dežele plačan človek, bodisi „oi s t ar ček"  bodisi »cvetoči  mladenič",   vtikaj
6Vi ppi
Fp<
mi
si
ob<
om
7
te-    llitiko in   strankarsko   spletkarije. — R. L. v imenu iis,    Bmogih HajdinČanov.  — mo
ne- i          Iz   Ptujske   Okolice   nam   dohajajo   od različnih
tro   I strani   pritožbe   trgovcev   in kramarjev,   da jim udi-
or-   lieljstvo dela v njihovem obrtu zgago in znatno škodo.
za-   B Ako si namreč nakupi kak tak obrtnik svojo zalogo
daj   I šolskih   potrebščin,   kakor   so   knjige,   zvezki, table,
so- I pisalno   in  risalno   orodje   itd. od   kakega ptujskega
ali I lipovca,   ki    slučajno onemu ali dragemu   učitelja na
isihjisti šoli ni   povŠeč,   tedaj dotično   .šolsko vodstvo ali
ap- I P posamezni   učitelj   šolski mladini   takoj prepove,
ove I da ne sme  pri dotičnem trgovcu ali kramarju  kupo-
taH j vati. Posamezni učitelji si baje sami priskrbijo večjo
ali manjšo   zalogo   šolskih potrebščin   ter   te   šolski
njladini   na   drobno   prodajajo in kakor je slišati, si
tO in tam pri tej kupčiji celo dobiček iščejo. V svrho
jeni I ohranitvijo    ugleda in spoštovanja   naj bi   so   učitelji
k a-1 takp»a neprikladncga povrhu že pa nepostavnega po-
labi I čeMa ja skrbno varovali ter pomislili, da se obrtniku
in I <k'Ia s tem  občutljiva škoda, ako se mu kdo na neo-
jati.l pravičen i   način   vtika   v njegov   kupčijski   obrt,  od
jOsM iaterega mora postavno določeni davek točno  plače-
3 to I rati.     Naj    bi    kakor   do   pred    kratkega    tudi   za-
uaprej bila želja naših učiteljev, ohraniti v domačem
kraju   mir ter   se kolikor   možno izogibati    vsakemu
s inl^mutvii   in prepiru.   Predstoječe naj za   tokrat za-
valijldostnjo in  storjena krivica naj bo pozabljena!
da                                           Več trgovskih obrtnikov.
in:;;        Iz Amerike.  „Milvaukee, Vis., dne 2. maja 1904.
,. p«Ljubi mi ,,Štajerc!" Tukaj pošljem naročnino za zopet
tnikfcio leto, namreč 2 gld. 40 kr. Vsako številko željno
^^Kčakujem.   ker se že zanaprej veselim   iz   domačih
ibijwrajcv novic, katere nam donašaš Čiez široko morje.
;tan«faelim se, da mojim ljubim rojakom tam na domači
ezpojttffllji oči odpiraš,   ter jih dovajaš k   spoznanju res~
|^^R$ m pravice.   Jako pohvalno   je za to.   da   pripo-
^^B&š kmečkemu   ljudstvu   učenje   nemškega jezika,
v domačem kraju prav pogostoma potre-
katBjejo, tistemu pa, ki se poda po svetu s trebuhom
Akl» kruhom, je takorekoč neobhodno potreben. Koliko
taiwkvenskih   fantov je   bilo sedaj   po zimi   tukaj brez
dobijH* celih 5 mesecev, in vendar bi lahko dobili  kak
^^Hložek, ko bi le količkaj nemški   znali. Tudi meni
moBi bila enaka predla, ko bi ne znal nemškega jezika,
nitvBjerega sem   se šele v svojem   23. letu za  silo na-
.rajcjtčil. Sedaj še  le Rprevidim, koliko važnosti jo znanje
na »načine   in   kakšni škodoželjni   hinavci   so vsi tisti
Tow^c. kateri  hranijo, da bi se slovenski otroci vŠoli
e   lfcniščine učili. Dam ti. ljubi „Štajerc", tudi na znanje,
zopfcje tudi tukaj dovolj tacih gospodov v črnih   suk-
! na»J3k ki semkaj   niso prišli   iskat   duš,   temuč lepih
,lc. j;',e;::h   srebrnjakov,   katere  jako   ljubijo.   Za   eden
).  »ovedni listek terjajo    od delavca pO 5 tolarjev, za
■lpoTcd   na   domu pa  10   tolarjev.   Ti črnuhi ne po-
;U(^fcIijo, koliko mora ubogi delavce prej trpeti, prodno
de Iv prisluži nekaj tolarjev, ne, oni neusmiljeno odirajo
'-■tgega trpina,   samo da si napolnijo   svoje žepe in
v pleare. Konečno ti, ljubi nŠtajerc" Želim obilo vspeha
k tvojemu  blagonosnemu  delovanju ter te  pozdravljam kot tvoj zvesti somišljenik in naročnik.
A- WerSnik L c.
Iz Loč. (Nadalje), Poglejmo si natančneje danes nek drugi Članek, katerega je „celjska žaba" iz Loč objavila. Zaletava se v njem v našo šolo in tukajšnjo učiteljstvo. Kar žlobudra o drugih zadevah, to raje prezrimo, ker ni vredno, da ee bi človek s takimi kvantami bavil. Da znanje nemškega jezika sloven-kemu kmetu ni samo koristno temuč tudi potrebno, to smo že čestokrat povdarjali in tudi dokazali. Tej trditviji ne bode in tudi ne more ugovarjati noben pameten človek, ki je le količkaj stopil črez domač prag. Celo smešna je trditev dotičnega dopisuna, da znanje nemškega jezika dotičnike narodu odtujuje ter tira iz dežele. Vsi sloveči Slovenci so znali nemški, pa so vendar ostali »vrli narodnjaki;" sleherni današnji „steber domovine" gladko govori nemški in vendar je „navdušcn Slovenec"; vso slovensko dijaŠtvo je v govoru kakor tudi v pisavi bolj ali manje zmožno strašnega nemškega jezika in vendar je ono „u p in n a d a naroda slovenskega" ; vsak slovenski duhovnik vrlo dobro tajča, vkljub temu se ogromna večina duhovščine kaj rada pusti nazivati „v r 1 i sinovi matere Slave" i. t, d., i. t. d. in pa še enkrat i. t. d. K izseljevanju sili ljudi nepovoljno gospodarstveno stanje, ne pa znanje nemškega jezika. Največ izseljencev iz slovenskih pokrajin štejemo na Kranjskem in vendar je v imenovani deželi le malokteri kmečki človek zmožen nemškega jezika. Tu imate, ljubi čita-telji, zopet enkrat jasen dokaz, kako ti blebetači resnici v oči. sami sebe pa po Čeljustih bijejo. Pravi cvet neumnosti se pa najde v stavku: ,,Kjer je trgovina z lesom, so Slovenci navadni drvarji (n. pr. v Žicah Tomandl, pri katerem se je znani dopisun-ček nceljske žabe" že dostikrat napil in najedel!—), Nemci pa tržijo na veliko in se bogatijo itd." Poglejte le malo naokoli in videli bodete, da imamo mnogo spretnih in imovitih lesnih trgovcev in drugih obrtnikov, ki so dobri Slovenci. Seveda morajo znati nemški ali pa kak drugi jezik tega ali unega sosednega naroda, ker drugače jim sploh ni mogoče v večji meri tržiti.
Toda dovolj smo se že bavili s čenčami lažnji-vega dopisuna „ celjske žabe"' Na dan volitve hočemo očitno pokazati, da je še ohranjena med nami medsebojna zaupljivost in želja, imeti mir, ter da se no damo zmotiti lažnjivira nemirnežem in njihovim poročilom. Današnji čas je resen in treba je združenih moči, da se ohranijo v kraju, „kjer dosedaj ni bilo mnogo revščine", takšne razmere, kakoršnih si vsak miroljuben in pošten občan želi. Vsak strokovni list navdušuje »svojo ljudi" k medsebojnemu zadrn-ženju in organizaciji, da se zamorejo krepkeje in vspešnejše premogočni konkurenci v bran postaviti, edini kmečki stan je osamljen v vsakem položaju, razcepljen je v različne stranke, ki se ljuto med seboj bojujejo — na veliko radost tretjega. Kedaj bode vendar prišel čas, da se bodemo tudi mi kmetje eden
8
k drugemu približali, združili in zjedinili. ter pesti pokazali našim izkoriščevalcem in hujskačem? „Zora pnea, bjt če dana" ali po slovenski: Zora se žari, dan se že svetli. — LoČan.
Iz Crešnjevca se nam piše: „%a tukajšnega župnika Janez Sušnik-a bil je 11. maj jako neprijeten dan. — Iz trte izvite tri tožbe izišle so mu vse na izgubo. Tožil je namreč pervič dva fanta, ker sta mo baje ukradla iz njegovega vrta rožmarin, za katerega je zahteval 50 kron in za pohojeno salato 10 kron. Okrožna sodnija je dala rožmarin ceniti od zvedencev, ki pa mu nobene cene niso pripoznali. Dokazalo se je še povrh, da tožena fanta rožmarina sploh nista ukradla. — Drugič je bil župnik tožen, ker je izdal nekemu lenuhu in postopaču tiradno potrdilo, da je pogorel in da sme beračiti. Dokazalo pa se je, da dotičnik niti posestnik ni in da sploh ni pogorel. Zaradi kraje sedi ta župnikov varovanec sedaj pod ključem, župnik pa mora za svojo nepremišljeno dejanje plačati 30 kron kazni, zraven pa še vse stroške. Neka župnikova glavna priča in iskrena prijateljica obleznila je pri tej priložnosti 3 dni zapora. — Od tretje tožbe, katero je župnik Sušnik vložil zoper posestnika Štefana Sprager-ja, ki je župnika pri neki komisiji imenoval lažnjivca, je to: žitelj v zadnjem trenutku odstopil ter raje vse stroške plačal, akoravno je imel za priče seboj mežnarja, svoje tri hlapce in grobarja. — Slutil je namreč, da se Spragerju utegne posrečiti dokaz resnice. — Zunaj Bodne dvorane je župnik grobarja še ostro pokregal, zakaj ne pričuje boljše! Zopet se je v pravi luči pokazal mož, ki oznanjuje pravico in ljubezen do bližnjega. Janez, ne bode šlo več, kajti pravica oblake prebije in Bog ne plačuje- vsako soboto. Le en malo več krščanskega duha in svete pravice! Naš gospod župnik so v resnici pomilovanja vredni mož. Skrbij imajo Čez glavo. Tri sodnijske pravde so se jim ponesrečile, dve velikanski pravdi s 40 pričami pa se bližate! Ko bi le te presnete priče jih kaj ubogale! Pa nekatere se strogo držijo resnice, ker se vendar bojo nasledkov krivičnega pri-Čevanja.^ — Vrhutega pa se še bližajo občinske volitve. Že na binkoštno nedeljo so se gosped župnik pritoževali, da pred volitvijo jim farani še eno ali drugo sicer obljubijo, a na dan volitve pa svoje besede ne drže, kakor bi po njihovi volji morali storiti. Ako že takega izvrstnega gospoda ljudje ne ubogajo, kam bode vendar svet prišel?! — Taka je hvaležnost sveta, gospod župnik! — Verni črešnjevski aran.
Zunanje novice.
Sestanek vladarjev. Kakor se poroča sešla se bodeta naš presvitli cerar in angležki kralj Edvard v Marijinih varihna Češkem. Dan sestanka še ni znan. Za slovesen sprejem delajo se že velikanske priprave.
Strašno maščevanje ogoljufane Žene. Dne 15. maja t. 1.   se   je   morala   zagovarjati   pred porotnim
sodiščem v Požunn (Pressburg) na Ogrskem Geo gina Ambroži, ki je svoječasno svojemu možu o' očesi s škarjami iztaknila, ko je prišla na sled, < njen mož z neko drugo žensko ljubkuje. Ko je spa djala mu je zanjko na vrat ter ga mislila zadrgni Zbudivši mož pa se ji je krepko v bran postavil, v tem ljutem boju je žena vzela iz žepa škarje b mu oči iztaknila. Pri obravnavi je mož jokajo so nike prosil, naj ženi prizanesejo in jo kazni opr stijo. Ker pa postava v takem slučaju ne pripaš popolne oprostitve, so je morali sodniki kljub m zevi priproŠnji obsoditi, a pri odmerilu kazni so na priprošnjo vendar ozirali ter hudodelnico oba dili samo  na  eno  leto  težke ječo.
Hči miljonarja gladu umrla. V Nev Jorkn
Severni Ameriki je Josipina Macarill, h ondotnega miljonarja, šla se na ravno 6treho oo tove palače igrat, pa je ondi padla v dimnik, v h terem je potem najbrž vsled gladu umrla. Našli i jo šele ednajsti dan. Ko je brez sledu izginila,] bilo občno mnenje, da jo jo kak zlobni človek d pejal in si hotel od njenega očeta denarja izsilil Tudi oče je tako mislil ter je istemu, ki bi ■ hčerko nazaj pripeljal, obljubil 4 tisoč tolarjev a grade. — Zares čudna so pota božja.
Očak med drevesi. Na otoku Cejlon sti drevo, ki je že 2.192 let staro: zasadili so ga naJ reč, kakor to dopriČuje 25 starih listin v leta 21 pred Kristusovim rojstvom. Budhisti imajo to draj v visoki časti ter ga sploh imenujejo „sveto drew Na tisoče jih roma vsako leto k temu očaku, dani skažejo čast in svojo spoštovanje, kajti neka njihoi legenda pripoveduje, da je to drevo zraslo iz mi dike onega drevesa, pod katerem je nekdaj njibJ prerok Bndha počival, katerega po božje častijo I molijo. No, — vsak po svoje.
Cela gora se je pogreznila, kakor poroča ami riški list „Glas svobode", dne 21. marca t. 1. bil New Brun s wick a v Novi Angliji (Severna Al rika). Neki lovec iz pokrajine Tilbcque namreč pi poveduje, da jo tamkaj sedaj nastalo jezero, kjfjfl popred stala tisoč čevljev visoka gora Bald Mol tain. Pogreznila se je vsled potresa. Ob vznoJ nekdanje gore so izvirali vroči vrelci, katerih vJ je bila tudi po zimi tako ^vroča, da je bila neznol Vse to dokazuje, da je bila gora Bald Montain m ječasno ognjenik, kojega podzemske moči še niso« polnoma ugasnile. Nekateri od tamkaj došli dnil potrjujejo gorenje lovčevo poročilo.
Žalostna rodbinska drama. Pred tremi leti jI B i' e s t o v c ii   neki S v et o z a r  A r a c k i  odpel deklico Jeleno Protič njenim starišem,   a   poročiti! ni mogel ž njo,   ker še ni zadostil vojaški dolžni Lani je bil v vojake potrjen   ter   je   morel iti h na Dunaj.   Med   tem   časom je bila njegova neil Jelena gospodinja njegovega očeta. Kmalu pa jfl stalo med gospodarjem in bodočo sinaho ljubeztH razmerje, ki ni ostalo   brez posledic.   Ob pravosll Veliki   noči   prišel je   sin na dopust   (Urlaub) dol
9
spregledal položaj, sta Be z očetom takoj spo-
in sin jo očetu s sekiro glavo razklal.
■el je odnesel otroka- V Lutherlandshire
tjlogležkem je nedavno planinski orel odnesel pol-feo leto staro hčerko nekega posestnika. Otrok se pal pred hišo,   ko   ga   je   ograbil   roparski ptič. ■A)vec, ki je slišal, da je izginil brez sledu otrok, je spomnil, du nosi orel jagnjeta v gorovje.  Sple-je na visoke skale   ter   tamkaj   res  našel otročji jjcek in v neki razpoki mrtvega otroka. Velikanski primankljaj. V osrednjem npravništvn lih hranilnic   v   Milanu   na   Laškem našli so mkljaja okoli 5 miljonov lir. Sneg na Laškem. Po nekaterih krajih na Laškem retečeni teden nenavadno močno snežilo.   Najsta-ondotni prebivalci se ne vejo spominjati,   da bi maja   bilo   v   tamošnjih   krajih   kedaj   takšno le.
Ljudožrci.    Na   Admiralskih   otokih   v >m oceanu so divjaki pet belokožcev ubili ter jih pojedli.    V   kratkem   po   tem grozovitem do-iu   priplula   je   k   otokom   nemška   bojna   ladja lortt   ter raztrelila   in   požgala ob obali stoječo divjakov, ki 60 se tako prestrašili,   da so krivične nemudoma Nemcem izdali.    Poslednji   so ljudo-brez obotavljanja na licu mesta ustielili. Stanley umrl.    Slavnoznani   afriški potovalec in »doslovcc Henry Stanley  (reci: Stenli) je v Ionu na Angležkem umrl.    Mož je prepotoval in odkril   mne-go   poprej   neznanih   krajev  vroče ter prestal   na   svojih potovanjih m?d divjimi itvi v  neizmernih puščavah osrednje Afrike skoraj »pisne   in   neverjetne   nevarščine.    K   pogrebnim lostim   odposlala   je   angležka kraljevska dvojica jega zastopnika,   kar je storil tudi belgijski kralj. Smrtonosna zamena ali zmota. Blizo Kanzoi 'Tirolskem so našli ob laški meji   pet tihotapcev tvih. Kakor je zdravniška preiskala dokazala, umrli ivsled zavžitka solne kisline,   katero   so   v   zmoti lesto žganja pili. Ubogim param se je moralo hudo liti, ali pa so bili — preveč žejni,  da še celo ipa niso okusili.
spodarstvene in gospodinjske stvari.
Kako se spozna,   ali je  vino   na umetni način
Itarvano? Da spoznamo umetno barvo vina, poslovi.;m o m- navjidnr krede, ki se v šoli rabi. Kredo moti I-smo pomočiti z nekolikimi kapljicami dotičnega vina. eJAko je vino naravno (natorao), tedaj postane madež i. j na kredi rujavkast ali pa siv; če je vino barvano s fcarovnicami ali črnicami, tedaj je madež plavkast ler) ali pa višnjev (vijoličast); ako je pa vinu ijan fuksin, tedaj nastane na kredi svitloiudeč idež; malvina barva pa se spozna skoz moder tvi) ali pa 2eleni madež na kredi, Kermes v vinu kredo rodeče.
Kako se snaži črna (možka) obleka? Obleka se
mora najprej dobro izkrtačiti in sicer se namaka ščet pri tem poslu v vodo, v katerej se je kuhal tobak. Najbolje je, ako se k temu vzamejo konci cigar (ostanki). Ta prekuha pa se mora pred rabo precediti in dobro shladiti. Na pol litra vode se vzame četrt funta tobaka. S tem sredstvom se zamorejo tudi Črni klobuki dobro osnažiti, toda preveč se ne smejo zmočiti in obrisati se morajo urno po tem opravilu s suho in snažno platneno cunjo.
Kako se spravi smola iz obleke? Drevesno smolo odstranimo v/, obleke, ako namočimo Čeden suknen (ali lodnast) košček v petrolej ter smolnata mesta ž njim dobro preribljemo in sicer tako dolgo, dokler smolnati madeži popolnoma ne izginejo. Ko smo to dosegli, izperemo obleko v čisti hladni vodi ter jo denemo sušit, vsled česar petrolejev duh tudi kmalu izgine.
Kako odpravimo iz perila zelene madeže od trave ali različnih zelišč? Najbolje je, ako jih izperemo v raztopljini kositrove soli (Zinnsalz). Madeži izginejo takoj, toda perilo se mora nato še v čisti vodi prav dobro izprati.
Domač jesih (ocet) je dobro zdravilo proti raznovrstnim boleznim. Sladkorni vodi primešan daje dobro hladilno pijačo v vročinskih boleznih (pri tres-lici, mrzlici ali kobili). Pri boleznih v grlu vzemimo za grgranje jesih, kateremu smo prilili nekaj vode ter primešali nekoliko paprike in soli. Za mrzlico in ponočno potenje (švicanje) se priporoča, da umivamo telo z jesihom, kar notranjo vročino zdatno zmanjša. Jesihovi obkladki so jako dobro sredstvo proti glavobolu in omedlevici. Če vlijemo jesih na razbeljeno železno plat, tedaj nam ti sopari zrak v sobi sčistijo. Proti zasušenje in črvdfti v črevesih (glistam) je dobro klistiranje z jesihom. Pri krvotoku in krvavljenju ran se jesih z uspehom rabi. Proti driski se mora vzeti štirikrat na dan mala žlica je-siha, v katerem je nekaj soli raztopljene. Glavna stvar pri vsem pa je, da se naj v vse to rabi le dober in čisti vinski jesih.
Novopečeni kruh ima v sebi mnogo več vode kot stari, ter za slab želodec nikakor ni prikladen. Ker je mehak, elastičen in lepljiv, se ne da dobro prežveči, temuč se zgnjeti v želodcu v kepe, ki po-vzročujejo človeku čestokrat velike nadležnosti, pogo-stoma pa tudi bolezni, ker želodčni sok teh kep ne more dovolj razkrojiti ali raztopiti; kruh tak v želodcu obleži. Otrokom, pa tudi odraslim ljudem, ki niso posebno dobrega želodca, naj se toraj ne daje novopečeni kruh.
HeoApustt}W\ ne<Jos\a\ek. Brodnik na Duplektv je jako brezbrižen in malomaren človek. Dne 20. t. m. se je podal z brodorn črez Dravo, akoravno je plul po isti en splav (flos) in le prav malo je manjkalo, da flos ni v ladjo zadjal. Flosarji so na vso moč vpili, ali brodnik tega ni slišal, ker je bil v živahnem razgovoru z nekim konjarjem, katerega je ravno s konji in vozom vred črez Dravo peljal. Pod-
10
pisani kot posestnik imenovanega Hosa vprašam brode nadzorujoče oblasti, ali je za brodnika sposoben tak človek, ki brezbrižno spravi ljudi v smrlno nevars-čino in pretečo izgubo posesti? Andrej Krainz, lastnik dotičnega fiosa.
Pisma uredništva.
Naročnik iz št Andražke pošte: Dopisov brez podpisanega imena ne sprejemamo, toraj ne zamerite, da Vaši želji ne uslrežemo.
B. S. pošta Oplotnica: Vas dopis ni dovolj jasen in ga loraj ne moremo priobčiti. Ako nam dolieno zadevo na-tančnje razjasnile,   tedaj   moremo   Vaši   želji  prilicno ugoditi.
Štev. 9.785: Ni varno, je preostro!
J. P. pri sv. Martinu pod Vnrbergom: '/. ljudmi. ki so v Ameriko ,.popihali", se ne moremo pečali; je brez-pomembno. Tornj kaj druzega!
P. S. v Libnčah: Dotični dopis je preveč lokalen in loraj za ditatelje razven Vašega kraja brez vse zanimivosti. Ce pošljete nam kaj druzega, kar je občnega interesa, tedaj (jslo radi objavimo. — List vam redno odpošiljamo, ako pa se Vam ne dostavlja natančno, tedaj nam to nemudoma naznanile! Pozdrav Vam!
A. B. Krabonošnik: Vaša naročnina je plačana do 1. svečana 1905.   Ako lista  ne dobivale redno,   naznanile nam!
G. P. N. V Bre/.cah: Porabili. Prisrčna hvala Vam ler pozdrav!
Dopisnik v Kapeli pri Brežicah: Ne moremo — je preostro. Prosimo kaj druzega.
G. Gotfr. Seniza na Planini: Dolični naslov ?e glasi: „Fiumaner Mobelfabrik, Vrata in Kroatien." Na vprašanja odgovarjamo samo našim naročnikom, toda pridjati se mora poštna znamka (marka) za odgovor.
Loterijske številke.
Trst, dne 14. maja:                  1,    44,    37,
Gradec, dne 21. maja:"1        87,    13,      3,
88,    59. 69,    88.
Pri zdravljenju različnih ran se mora paziti, da se rana Šele lakrat zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljali za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki liladi in olajšuje bol. Staro dobro domaČe sredstvo, ki k tem« dobro služi, je najbolj znano npraŠko domače m a z i J o" iz lekarne B. Fragner. c. kr. dvorni založnik v Pragi. To sredstvo se dobiva tudi v tukajšnji lekarni gosp. Ign. Borba I k a. — Glej inserat.
Mlada, zdrava 4} 4
«■** kraya,
dobra   molznica   se   kupi.          Vpraša  naj   se  pri:
W. Blanke v Ptuju, glavni trg.
Gumij za trsje cepiti
najfinejše in najboljše vrste, letošnjega izdelka, nadalje cevi iz gumija za škropilnice proti peronospori in take za pretakanje vina in piva, kakor tudi vsakovrstne druge izdelke iz gumija priporočata na debelo
in drobno
brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevi
Kneippovo sladno kavo!
snmo v zavojih z varstvenoznamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih  posnemkov.
Veliko presenečenje.
.Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost.
500 kosov samo i gld. 80 to.
Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom), 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjiček,   1 Žepni   nožič z   pri-
pravo, 1 par manšetnih gut 3 gumbi za sraico, vse iz i zlata  z   patentiranim   zakl krasen album za slike v ki je 36 najlepših podob sveta katere   povzročajo  pri stal mladih mnogo smeha, 1 ji rislna knjiga, v  kateri so :] pisma, 20 reči za korenSpOi in še 400 drugih različnih katere se rabijo pri hiši in] vsakogar potrebne, vse to z uro vred,   katera je sainu denarja vredna, zasamogktL Razpošilja  se proti   povzelj če se denar pošlje   naprej] dunajsko razpošiljata ico ChJ wirth,   Krakau A/14. |
NB. Za neugajajoče se deoaa
Trgovina
z mešanim
obstoječa že 30 let,   na   prav   dobrem   krajo   sc[ takoj V najem.   Blago   se   zamore   za 20,.'»   pod kopno ceno prevzeti.
Vprašanja naj se vpošljejo na:
Kari Ferschnig v Rogatcu   (Rolritsch.)
11
Zastopnik
za Spodnji Stajer se išče proti mali kauciji. Ponudbe   z navedbo   spričeval   naj   se   vpošljejo naslovom:    „Untereteier   200*    poste   restante rbnrg.                                                                       ihi
***** ***** *** #*** * ****
|Za sv. birmo priporoča
škofijsko potrjene in lepo vezane
@85" molitvenike ~3N
po nizkih cenah knjigarna                    139
= W. Blanke-ja v Ptuju =
'glavni trg št.   6 poleg nemške cerkve in nngartorske [ ulice štev. 6 nasproti veliki vojašnici (kasarni).
M M M M M M M M M
= F. C. Schwab
ovina s špecerijskim,   materijalnim   in   barvarskim
blagom „k zlati kroglji" v Ptuju.
prodaja in odpošilja po naj nizih cenah: ^^fcg
»rtlantov cement,   Romaii-ccment,   malec (gyps),   kotrau
feer),   žvepljeni   prah.   trsne   spone   (Rebenspangen),
.,                   Raffia-licje (-Bast) i. t. d.
los. Kasimir, y Ptuju
le-
in
ri, za
L______                  ■        tik Štajerca,
[trgovina s   špecerijskim,   materijalnim  in barvarskim
blagom.
Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb), firneža, [terpen ti na, lakov, sik at if a, b r n n o 1 i n a, laka ha poiitiranje, laka za usnje in železo, zlate, srebrne in bakrene b r o n c e, kakor tudi vsakovrstne suhe barve. V faogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva fcukno (štof) rute i. t. d.
Nadalje priporočam vsakovrstne čopiče (pinzeljne) in kr i p r a v o z a lazu r o, k r t a Č e za obleko, krtače za levijo; konjske k r t a C e iz diste konjske žime, k r t a d e m goveda, gobe za vozove snažiti, gobe za šolarje i. t. d.
Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d.   dovolim   posebno
:;e cene.                                                                          127
**********************
BrusilneJ(ostrilne) kamne
j (osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 ko-
Imadi franko K 2.25,   100 komadov K 8*—,   iz šta-
jcije Litij,a pošilja   proti  poštnemu povzetju   J.   Raz-
boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko).        138
Ohranitev zdravega želodca
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najnriprav-nejše znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz najboljših iziskanih zdravilnih zelišč za lck. Vzbuja apetil in pospešuje prenavljanje ler provzroča leliko odvajanje tako, da služi z najboljšim uspehom za gojenje želodca.
Sparilo! lisi deli embalaže imaio xraoen sioicčo
po$tavno deponopano parstoeno xnamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
c. kr. dvornega dobavitelja ,pri črnem vFlU'
Praga, mala Strana, ogel nerudoce ulice.
Po pošti razpošilja BO vsak dan. Proti vpi'Siijalvi K 2-5(! se pO<9JQ velika BtftUcnka in za K I'M mala steklenica ua vse postaje avj>lro.oger*kc monarhijo poštnine prosto.
Zaloge  v lekarnah Avstro-Ogerske.    V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalk (spodnja lekarna).                       8%
Dr. pl. Trnk6cy-jev
Kranjski svinjski redilni prašek
1037
dobil je v Londonu, v Parisu in v Rimu 190H najvišjo odliko      Qrand  pr|Xj
Nadalje  tifočero  pohvalnih pisem,   uradno potrjenih.
Ta primesek k piči ki se zamore ze pujskom dajati, vzredi najtežje svine.
1  zavoj  velja 50 vinarjev  in se dobi
pri vseh trgovcih;
po pošli po 5 zavojev iz glavne zaloge
lekarna   Trnkoczy   v   Ljubljani
na Kranjskem.
Pozor
Jožef Wesiak i. r. biciklisti, krojači in šivilje!
Popravila   bicikelnov,   šivalnih strojev in poljedelskih
strojev se najbolje in najceneje izvršijo. V zalogi imam vedno nove vsakovrstne dele (Bestand-
teile) za stroje. Prodajam   poljedelske,   gospodarske stroje na obroke
iz najboljših tovarn. Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem
že v Ameriki in na Angležkem. Tudi imam vedno v zalogi že rabljene in dobro Ohranjene bicikle od 30 gold, dalje.
S gostovanjem      JLllfcOll     FiBlk      11G2
mehaniker v Ptuju, Postgasse štev. 14.
Bicikclj,
(Puchfalirrad)
dobro ohranjen, se po prav nizki
ceni   proda.   Kje,   to   se   izve v
upravniStvu ..Štajerca".
Mlatiinica
(mlatilni stroj tudi  vital (Guppcl)
in eden  voz je prav   po Oftni na
prodaj  pri gospej Faleschini v
Brežicah.                lr>:t
12
Hiša na prodaj
obstoječa iz sobe, kuhinje, lojpe in kleti. Zraven je hlev, '£ uli za steljo,panna, feasla, vrl za zelenjad, sndunosnik z lepim rodovitnim drevjem, travnik in njiva (oboje meri 1 oral) o minut od glavne ceste blizu Slovenj gradca. Vse je v dobrem stanu. To proda iz proste roke za 950 goldinarjev: Franc Ugler pri Sv. Jederti, poSfa Miss a. D.          141
©©©©©©©©©©
Trgovski   učenec,
zmožen slovenskega in nemškega jezika in ki se je že nekaj časa trgovine učil. sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom: Rai-nund Savsky v Rogački Slatini (RoliiUcli-Sauerbruno).           15fi
Trgovski  pomočnik,
ki je spreten prodajalec in poštenega značaja, se takoj sprejme v službo v trgovini z mešanim blagom in lesom: Alojzij Walland v Oplotnici.                               Ho
Krema
z lepim senčnatim gostilniškim vrtom in velikim vrtom za zelenjad; zraven je kegljišče ter hlevi, njive in travniki i. t. d. Leži ob glavni ce ti blizu Maribora in je prav ugoden p-ostor za kakega mesarja. Proda se pod ugodnimi pogoji in sicer ima ceno okoli 9.000 gold., od katerih se ima 4000 gold. položiti. Natančneje pove: Vincenc Ku88 v Mariboru (Obere Herren-gasse).                                    125
1 par močnih možkih ali ženskih štifletnov iz trpežnega usnja velja Bamo 3 gold. Pri naročbi se naj napiše dolgost podplatov v centimetrih. Nadalje dava 1 možko srajco iz belega oksforta, 1 spodnje hlače in ene vrhnje hlače, 1 lovsko srajco in 1 par nogavic, vse skopaj za samo 3 gold. Blago je dobro, zanesljivo in pošteno. 135
ZZZ Brata Slavitsch rz: (j) trgovca   v  Ptuju. $
Bicikelj,
dobro ohranjen, se po prav nizki
ceni proda. Naslov prodajalca se
izve   v   upravnrštvu   „Štajerca~
v Ptuju.             173
Zaradi preselitve se odda dobro ohranjen
bicikelj za gospe
(zistem Stvria) za 130 kron. Ust-mena ali pismena vprašanja naj se naslovijo na: g. Schwanke, Postlieamter in Pellau, Herren-gasse Nr. 21.          m
Trgovina
z mešanim blagom, last Friderika Wambrechtsamer-ja (poprej K n i f i c) na Planini (Montpreis), se da zaradi bolezni lastnika pod ugodnimi pogoji takoj v najem.              165
•  Na prodaj    m
je malo posestvo, s hišo z 2 sobo-ma, kuhinjo, kletjo, s shrambo za jedi (špajs). Zraven je goveji hlev in H hlevi za svinje, lep vrt, 7 oralov njiv in 2 orala gozda. Dolga je 870 gold-, ki lahko vknjižen ostane. Cena je jako nizka. Posestvo leži na Hajdinju pri Ptuju. Več se izve v uprav-ništvu »Štajerca."
Natakarica
v mlajših letih, prijetne zunajnosti, zanesljiv?, snažna in spretna v postrežbi sprejme se v nekej dobro obiskovani gostilni v Ptuju.
Kavno lam se sprejme v služho za kuhinjsko dCklO ženska srednje starosti, ki zna nekoliko kuhati in snažno prati- Obe ženski morate biti zmožni slovenskega in nemškega jezika. Več se izve v upravništvu „Šlajercau v Ptuju. 168
Službo išče krojač,
ki zna prav dobro šivati in prire-zovati. Najraje bi Sel h kaki štacuni a'i pa k vdovi krojaškega mojstra, kjer bi imel stalno delo. Naslov: Anton Klrsman, poste restante Parje pri Velenji (Wollan.)
177
Katera poštena hiša
v Mariboru, v Celju ali v Ptuju vzame 15-Ietno dobro razvito dekle v uk, da bi se naučilo vseh gospodinjskih del. Točna mesečna plača za hrano. Dobra vzgoja glavni pogoj. Ponudbe na: Janez Sokler v Bračuni vasi štev. 14. pošta Blzčljsko pri Brežicah. 178
XX5OOOO0CXX
v
Safar        s
o5 let star, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službe, najraje, na Koroškem. Vprašanja naj se blagovolijo vposlati upravništvu „Š!ajerca" v Ptuju.
Dva bicikeljna
zistem „Šlyria,i, dobro ohranjena, sta na prodaj; cena jako nizka. Vprašanja na: Jožef Toplak« pri tvrdki B. Sad ni k et Co. v Ptuju.               181
Vozičke za otroki
v katerih lahko otrok sedi. pa tudi take xa !q imata vedno v zalogi in priporočata   |
Brata Shrvvitsch  v Ptuj
Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 krj
Vozički  so lično in  močno izdelani, cena |g] jako nizka. Pismenim naroČilom se točno ustreže.
Za vrtne
dr
mize
priporočam svojo izvrstno voščeno platno (WachstndJ v najlepših barvah kakor tudi usnjato platno (Ledi tuch) za vozove.       Franc Hoinig, trgovec v Ptnjuj
Knjigovežki učenec 1
z   dobro  šolsko  izobrazbo  se  sprejme knjigoveznici W. Blanke-ja v Ptuju.
Izvrstni, od       DTnritllftn se ima zanvalili sv°Je1 kogar doseženi  -M-IJ1 «iljIH.MI vprovspehu proli nikoiii
nikogar doseženi i'A"»iiit"vii vprovspehu prol edino impregniranju dotičnili zelišč.   Ne   povzročnje glavobol ter   daje   tobaku  jako prijeten duh.  Paziti je treba na veno znamko in na ime „Morathon"
■ ■ /'■
Glavna zaloga:
Jožef Konig   v Celju. Kj* '&■*•  ni   založisča,   oil   tamo dobj
naročniki   pošiljatev   v paketih  po 10 komadov   (10  Slik 2 52 kron.
Theodor Mdrath v Gradcu.
štev.  P.  VII.  182/2 17
Oklic.

ptoji
Uiot"
oz
ari Orna
V lorek, dne 7. junija 1904 ob 11. uri predpoldw se bode   pri podpisani   sodniji   v sobi štev.  17   vrSila prog voljna prodaja vinogradskega posestva mladoletne Neže Ca figa, vi.  štev.  63   kat. občine Podloš,   obstoječe   iz pard žtev.  136 stanovanje, 931 vinograd, 952 pašnik in 983  «<a
Najmanjši ponudek znese 300 kron in se na manjšo m   H nudbo   ne bode oziralo. Prodajalni pogoji, vslcd katerih           ,: :
vsak kupec 30 kron vadije pred prodajo, po isti pa   polovj skupila  takoj,  polovico pa v 2 mesecih po kupu položiti,j zamorejo   kakor tudi   cenilni   zapisnik v uradni sobi šl razvideti.
V prid Magdalene Čelofiga vknjiženi hasek lega za Ijišča se bode izbrisal.
Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju, dne 14. maja I904p'še na                               Dr.  Braeič 1. r. §pt-kn
:ede;
Vi
rjevi šivalni stroji
za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor Ki naroči stroj,   tema se brezplačno da poduk v vseh modernih in  umetnih
rezilih. Elektromotor! za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
Singer In Co.
Paris 1900.
GRAND PRIX.
akcijsko društvo v Mariboru, Herrengasse 24.
Družbeni oklic.
K 61/4
0
Ha zahlevanje  t v r d k e Popper in drugov v Trstu po t Richetti-ju.   odvetniku   v   Trstu   vršila   se  bode
25. junija 1904   ob 8. uri prcdpoldne  v   pisarni   štev. 4 fees. kr. okrajnem sodišču   v Konjicah družini sledečih ne-
tfnin:
a VI. štev.:   119 kal. občine /gornje Zreče, ob-iz vinicarij hiš. štev. 39 in 35,   obe   v   slabem  slana
■ 1 A 02 a 83 m1 vinograda, 1 „ 71  „ 34   „   vrla,
f — „ 73 „ 78   „   travnika in
—  ,. 10 „ 25   .,   pašnika.
fcena: 5278 K 92 h, najmanjša ponudba: 3519 K 28 h. Ib. VI. štev.: 120. kat. občine Zgornje Zreče, ob-^ i/ koče hiš. štev. 23, v slabem stanu, s 9 h 61 a P gozda
Cena: 4965 K 20 h, najmanjša ponudba: 3310 K 14h. [C. VI. štev :   123 kat. občine   Zgornje  Zreče,   ob-
iz  žage  jednolične konstrukcije,   s   12—15 konjskimi
v srednjem stanu s - -h 80 a 22 m* njive.
—  .,    8 „ 63   „   pašnika in I  - ,'. 46 ,. 95   ,.   vrta.
gena: 6120 K  10 h; najmanjša ponudba 4080 K 00 h. Id. VI. štev.:   126 kat. občine  Zgornje   Zreče,   ob-i/. hiše štev. 86, v srednjem stanu in koče hiš. štev. 70, Tiem stanu.
Hiša štev. 44, zidana in z opeko krita, v dobrem slami, lie g iz lesa.
Gospodarsko poslopje, zidano, z opeko krito, prostora v '.za 20 glav goved, prizidan je skedenj in kolarnica, dr-, svinjski hlevi z 10 oddelki, svinjska kuhinja z 2 kot-
nadalje t h i 1 4
a
49 14
28 8 7
27 89 49 03 52 48
m-
njive,
vrta,
travnika,
gozda.
pota in travnika in
lesnega skladišča (Holzplatz). 15.124 K 20 h, najmanjša ponudba: 10.082 K 06 h. Slev. 172 kat. občine Zgornje Zreče,  obsto-hlevov    na   Hrinjevi   gori
Cena1
[e. VI.
iz koče  hiš. štev. 28 in dveh za točenje vina i  4 /( 26 a 42 m2 gozda, 1 ,, 64 „ 55   „   pašnika,
—  „ 84 „ 77   ,,   njive in
—  ,,  17 „ 44   „   travnika.
lena 5.625 K 33 h, najmanjša ponudba 3.749 K 54 l VI. štev. 50  kat.   občine  Stranice,  obstoječe Ste v. 1, zidana in z opeko krita, v dobrem stanu; gospodarsko   poslopje  napol   zidano,    napol   leseno,
krito,  v dobrem y in parma;
stanu,   prostora   za   16   glav   goved,
.. 75  „ 52
5 ., 51  „ „.,
2 „ 51   „ 58
— „ 53  ,. 16
zraven ste koči, hiš. Štev. 2 in hiš, 5, obe leseni, z opeko krili;
hlev (mešana stavba), s slamo krit, z oddelki za goveda in svinje, zraven
7 A 26 a 42 m* gozda, 3 .. 75 .. 52   „   njiv,
65   „   travnikov, „  pašnika, „   vinograda in - „    3 „ 02   „   vrla. Cena:  15.038 K 32 h, najmanjša ponudba: 10.025 K 54 h. g. VI. štev.  113 kat. občine Pre loge, brez hiše s
—  h 59 « 16 m* travnika in 2 „ 94 „ 70  „   travnika,
7 „ 92 „ 88   „   gozda,    '
—  „ 31  „ 45   „   njive in 1 „ 25 „ 58   ,. pašnika.
Gena: 5.419 K 06 h, najmanjša ponudba: 1362 K 40 h.
h. VI, štev.  13 kat. občine S k a I e, brez hiše s 1  // 03 a 22 "m2 travnika,
—  „ 73 „ 55   „   njive,
—   „ 11 „ 69   „   pašnika in
—   „ 15 „ 90   „   gozda.
Cena: 2.043 K 00 h; najmanjša ponudita: 3.613 K 10 h.
i. VI. štev. 164 kat. občine Zgornje (irušovje z viničarsko hišo Štev. 9, v dobrem stanu, hlev za goveda in uta za steljo; zraven je
1 h 05 « 23 m" travnika,
—  „ 92 „ 65   „   vinograda in
—  „ 52 „ 88   „   njive.
Cena: 3.791 K 62 h; naj nanjša ponudba: 2.527 K 74 h.
Pod najnižjo ponudbo se ničesar ne bode prodalo.
S tem dovoljeni pogoji za dražbo kakor vse listine, katere se navedenih nepremičnin tičejo, kakor so n. pr. izpiski iz zemljiščnih knjig, cemlni zapisniki i. t. d., znajo se od kupcev pri podpisanem sodišču, v pisarni štev. 3 v uradnih urah pregledali. Pravice, ki bi zamogle to dražbo ovreči, imajo se najpozneje do določenega obroka dražbe in sicer Še pred začetkom taiste sodniji naznaniti, sicer se glede zemljišč samih na nje ne bode več ozir jemalo.
O nadaljnem načinu dražbinega postopanja se bojo tiste osebe, ki imajo sedaj na omenjenih nepremičninah kake utemeljene pravice ali bremena ali pa se jim taka med dražbo utemeljijo, skozi lepake (plakate) v sodnijskem poslopju obvestile le v slučaju, ako ne stanujejo v okolišu podpisanega sodišča   ali   pa   ne naznanijo kakega dostavnega pooblašenca.
Določba dražbinega obroka ima se v zemljiščni knjigi do-tičnih vlog pod dolgove teh nepremičnin zabeležiti.
tg pou aoigove icn nepremičnin zabeležili.
Ces. kr. okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II, dne 6. maja 1904.
171
14
Red Star Line, Antwerpen
v Ameri
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Kari Rebek, koiic. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.     537
Visoke in betonske stavbe
prevzame stavbarski podjetnik
Ditricb
v Celju.
Izdeljujejo se erteži (plani) za cerkve, javna   in   privatna poslopja in za gospodarska poslopja v vseh slogih.
Urna izvršitev dela. "wi
Na željo se sestaTijo proračuni.
Budokopi se iščejo.
V rudniku Štore sprejmejo se rudokopi (Hiiaer), ki so pridni in zanesljivi delavci.
Prošnje naj se vpošljejo na: Ravnateljstvo rudnika V Štoreh na juž. žel. (Direction des Berg & Hiittenwerkes in Store aid. Sudbaha.                     uy
T
■
Usnjarijo (ledrarijo), katero sem imel od gospe Baumann v Slov. Bistrici več let v najem, sem opustil ter si kupil lastno usnjarijo od gospoda Nasko.
Potrudil se bodem cenjene odjemalce vedno z dobrim obdelanim nsnjem zadovoljiti ter jim po nizki ceni točno postreči.
1W                               Jakob Koleno,
usnjar.
L
&EK i t>ji
i
in drug ZAGREB
Preradovičtv trg 8
s poroštvom 20.000 kron. vsled naredbe vis. kralj, lirvatsko-dalmatinske deželne vlade od dne 5. avg. 1901, štev. 44 264, dovoljena
tvrdka   za  prevažanje  oseb iz delavskega kakor kmečkega stanu v prekmurske kraje.
Znižana   cena iz Zagreba do Ne\v-Jorka K 170 — brzim   parobrodom,   koji plove 7 — 8 dni črez m o
Potovanje se vrši samo na brzo-ptirobrodih in traja vožnja preko samo 0 do 7 dnij.
rtoi ti In s ti
»arij
K nc-i
V pristanišču ni nikakoršnega doplačila!
Na parouroiln izvrstna oskrba z vinom.
Odpotovanje  iz Zagreba  vsako soboto in pondelje'j
Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brezplačno.
18                              L. Mašek in dr
Izvrstne salame,
poluementaler in Primzen-sir, nadalje esence za pravljanje jeslha (očeta) odpošilja prav izvrstno bij 147                         po nizki ceni po pošti
Jos. Kasimir v Ptuju. ""Si
to
št
Tovarna za poljedelske stroj    i
C. Prosch-a v Celovcu
priporoča
izboljšane
(Goj miatilnii
z najnovejšimi teč! (lagerji), lahko teki
šJI Dalje stroje za n
1]
Deli
rcili  i
lekt
;i   i
nico delati, trijerje in mline za šrot. K>*"5
Kupcu   se postavi   vsak   stroj   na   njpgovo   Želez nično   postajo v« prosto. 1'rodaja se tudi ita obroke. Ceniki se pošiljajo poštnine
zastonj.
Naznanilo.
Od    podpisane    ces.    kr.   loterijske   nabij (kolekture) v Gornji Polskavi se naznanja, daj stave v  Gradec  in Trst  v  prihodnje  ne sklej več v četrtek, temuč vsakokrat v petek ob 10. predpoldne.
R. Zisel 1. r
ces. kr. loterijski kolen
les.
i, k decen
T
15
Posestvo na prodaj.

Šmarju pri Sevnici ob Savi, v bližini kolo-b tovarne, ob dveh cestah, se proda hiša z l, njivo in satlunosnikom. V hiši se izvršuje Ud obrt s pravico točenja vina, piva, žganja ifiko. Zraven hiše je tudi kegljišče in lede-Poslopje   jo   jako   pripravno za prodajalno ali
kanjo.
Knpci    naj    se   blagovolijo   zglasiti   v   gostilni ta Stegenšek v Sevnici ob Savi.              i«
FRANZ SODIA
tvorllica puŠK (Gewehrfabrik in Ferlach, Karaten)
priporoča izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizbornejša dovrSitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike   s podobami  pošiljam vsakomur, kdor   mi poSlje 15 kr. v markah,
poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
Kdor bi S mojim blagom ne bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjam ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika,
^va štajerska  tovarna  sre jbniin zlatnin in verižic s parnimi stroji
v Celju,
ccs. in kr. dvorni liferant
I tovarna:                                   ProdajalnIca:
pališka ulica,      4) 4)            glavni trg,
| štev. 4.                                       štev. 4.
tna delavnica za popravila p zavod za graviranje.
Dela se vse nit novo, vdehtjejo se kamenčki  po ft in risbah.
ptro-galvaničuo pozlačenje in posrebrnjenje.
ga vseh reči za vsakdanjo rabo.
[ in učenke z   dovršenim   14. letom  se sprejmejo v uk.                                   158
Štev.   17.217.
119
Razglas.
Na štajerski deželni sadje- in vinorejski šoli v Maribora pride začetkom šolskega leta 1904 05 t. j. s 15. septembrom t. 1. več prostih mest v podelitev.
Prosilci za ta mesta morajo na Štajerskem imeti domovinsko pravico in biti najmanje 16 let stari. Prošnje brez koleka naj se predložijo osebno najpozneje do 15. julija t. 1. ravnateljstvu deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru. Priložiti se mora vsakej prošnji: krstni list, domovnica, spričevalo o stavljenju osepnic, zdravstveno spričevalo, spričevalo o dobrem obnašanju, oclhodnica (Entlassungs-zeuguiss) najmanje iz ljudske šole in spričevalo ubožnosti.
Naslovljene morajo biti prošnje na štajerski deželni odbor.
Deležniki deželnih prostih mest morajo se v pravomočnem reverzu zavezati, da bodo po dovršeni vinorejski šoli eventuelno po dovršeni aktivni vojaški službi skozi 3 leta na Štajerskem kako gospodarsko službo opravljali ali pa za vsako leto, katero so med tem Časom izven dežele preživeli, ravnateljstvu vinorejske šole 200 kron položili za štajerski deželni fond.
V Gradcu, v maju 1904.
Od štajerskega deželnega odbora.
BSftfidftftftftft
1 323 3
163
ne jo
1 C
glede zapuščinskih upnikov. i, kr. okrajno sodišče v Ptuju pozivlje  vse
kateri imajo kaj terjati iz zapuščine   po dne ^Brni  1903   umrlem
Matevžu Slekovec,
I župniku pri sv. Marku niže Ptuja,
! naj se pri tem sodišču zglasijo ter svoje terjatve ' naznanijo in dokažejo, in sicer dne 13- junija 1904 predpoldne ob 10. uri, ako tega niso Že storili pred tem časom. Kdor se do imenovanega obroka s svojo terjatvijo ne zglasi, izgubi pravico do zapuščine, ako bi s poplačanjem že naznanjenih terjatev pošla; pri-poznalo se bi mu samo tolikor, kolikor mu prisoja zastavna pravica.
Ces, kr. okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I.,
dne 9. maja 1904.
Matzl 1. r.
16
40 dni na kredit!
na
7
Pazite na plombo]
Titkih in enakih kričaških priporočil moja svetovnoznana Ivrdka za livalo mojih nr no potrebuje, rečem Vam loraj pan O; pazite tvriiko (fii-mo), Vsaka taka hvala je za priporočitev mojih ur čisto nepotrebna, ker v -10 dneh mi uro itak mora vsakdo nazaj postali. U ž njo ni zadovoljen in dam vplačani denat takoj nazaj. SolidncjSe kupčije nikdo ne more zahtevali.
T
Pojasnilo!
Jako čislane antimagnolične remonter-urt* na sidra (anker) zistcm Rosskopf. v nikelnastem okrovu se /.e nekaj let otl mojih kupfl valov kaj rade kupujejo, post liro jih čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi ptf zadovi ljni.
Privatnim kupcem pošiljam moje prave ;;merifcanske aiitimagnctičnerctnontcr-ttrc Ha Jidra, IlSt RO$$koW StCP. M (Jako priporočljiva službena ura) s patenlovanim eniait-kazalnikorn, s sekui mm kazalom, v dobro se zapirajočem nikelnastem okiovu ali pa v črnem jeklenem okrovu in pozlačenimi kazali, natančno regulirana, s triletno pismeno   garautijo t> trpežni ihatltici iz if
lenoPefla usnia, t nikelnasto oerlžieo in obeskom vred. z karabineflem In oarstoenira obrofti)
velja komad samo 2.50 tfld , 3 komadi 7 fl!d., f» komadov pa u*« gld. Pošilja se proti poštnemu povzetju ah pa, če se denar naprej posije.
HANS
'^f^"
prva   tovarna   za ure   v   Briixu it.  9*o na deškem, ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec. Mojfl Ivrdka je odlikovana s ces. kr. avstrijskim orlom in s zlatimi in srebrnimi medaljami iz ra;n;l| razstav ter z več, kakor   z 10 tisočimi   pohvalnimi   pismi iz vseh krajev sveta. Moja tvnlkag kot izvozna Ivrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša ter razpošilja v ose ddj SOeta. Ustanoollena je leta l$87. Prepis pisma, ki sem ga nedavno sprejel: Uaia blagorcdnost! 3 posebnim veseljem moram Vam priznati, da tiste tri ure, kate^ sem pred nekaterimi loti iz Vaše tovarne dobil do  današnjega due brez preslanka   prav rfo| grejo in da jih še pri  nobenem   urarju   nisem imel.  Dovolil sem si tudi Vašo izvrstne ure] vsakej priložnosti priporočati, kakor na pr. pri   konTerencijah.   Za izvestno   in trpežno napni Vaših ur odkritosrčno se zahvaljujoč prosim Vas. da  blagovolite mojemo današnjemu narofi tudi tako vestno ustreči. SpodujistanetiČ (v Bukovimi dne 7. 12. 1903. Jan. Buczkovski 1. r. nadu p„-«., t Mali urarji in harantači ponarejajo moje kataloge in risbe ter navidezno svoje X UZUl ■ ceDeje prodajajo. Te napidezno cenejSe u e pa so mabPiedno, Slabo blago, ce krat niso repasirane. s slabim okrovom, za katere se ne more 3 leta pošteno jamčiti. Ne d se s takim blagom slepiti, ki je samo za oko ne pa za daljno rabo! Pazite na mojo blizu ŽC « let obJtOJCfo Iprdkv.
Prva tovarna za ure Hans Konrad v Briixu štev. 949. "35&fl Ilustrovani ceniki se na zahtevanje zastonj in franko dopošljejo.                                         166
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
agenturo Zwilctatart v Buchsu in y Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
Yoznja čez morje samo 6 dni.
Na   vsako   vprašanje   da   se   poštnine prosti in brezplačen odgovor in pojasnilo.                            10C9
Štev. 17.628.
170
Razglas-
VI. tečaj o drenaži.
Na prošnjo podružnice ces. kr. štajerske kmetijske dražbe v Marenbergu je deželni odbor sklenil, da se ima v Vuhredu (okraj Marenberg) od dne 6. do vŠtevši 11. junija t. 1. vršiti šestdnevni tečaj 0 drenaži.   Razpisanih je v to svrho 12 štipendij,   vsak
pO 20 kron, ki naj kmečkim delavcem udeležbo tečaja omogočijo.
Namen tega tečaja je,   da   se   izvežbajo sj. delavci za izboljšanje zemljišč (travnikov), ki se potem jemali kot osnovni delavci (Vorarbeiter) k nažnim in drugim izboljševalnim delom, katera države ali od dežele podpirajo.
Tečaj se začns  v pondeljek,  dne 6. junija v Vuhredu.
Kmetje in kmečki delavci, ki se želijo tega čaja na lastne stroške udeležiti, so povabljeni, d snidejo v pondeljek, dne 6. junija 1904 predpold 8. uri v dvorani gospoda Jožefa Widmoser-ja'v redu ter se tamkaj zglasijo pri vodji tega tečaja} želnem kulturnem inženerju, gospodu Rudolfu ner-ju.
Lastnoročno  pisane   prošnje   za   štipendije rajo  se  najpozneje  do  28. maja 1904  štajerskf deželnemu odboru v Gradcu predložiti.
Za dobro hrano in stanovanje   se   je   za df nike tega tečaja že poskrbelo. (Za zajutrek, obe čerjo in prenočišče   plača   se   na   dan   k   večje kroni).
V Gradcu, dne 7. maja 1904.
Od štajerskega deželnega odboj
Ste
IN
sm
J1UI
dol bili V« ne
nika z 01 ki s
SVOJ'
! a  t
sled pok« mno
gosp i Podi
živin vpra dane itak pose
Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag
Tisk: W. BlankeTpt!5!Bxnete