tmOG/j MOSTOVI 1987/88 Č,Lot>ek. Koče 2Li>etL Gozd Je vedno z menoj, nežno mi prikimava s krošnjami dreves. Če pridem sedet pod bukve žalostna in nesrečna, me bo gozd s svojo mirnostjo in tišino potolažil. Žal pa imam občutek, da drevje ljudem pomeni le debla, ki bi jih takoj posekali in s pridom uporabili. Ne menijo se za to, če s sekanjem uničijo domove in zavetja gozdnim živalim. In tak mačehovski odnos nima človek le do gozda, z rekami in polji dela enako, zastruplja ozračje, kot da se ne bi zavedal, da mu je zrak nujno potreben. Odplake iz dneva v dan spreminjajo reke in morja v odlagališča smeti. "Človek, vode niso odtočni kanalil Se boš sprijaznil z dejstvom, da bo sedem desetin Zemlje poplavljene z umazanijo? In alge, ki ustvarjajo kisik, boš pustil umreti?" Mnoga polja, kjer se je nekdaj zlatilo žito, si zazidal, rekoč, da ljudje potrebujejo stanovanja. Res. Ampak rodovitno zemljo zazidaš enkrat samkrat. In kaj bodo ljudem stano-vanja, če ne bodo imeli kruha? Naj se zdi še tako črnogledo, res je, da človek stoji na robu propada! Naravi,ki ga je ustvarila in ga stoletja hranila, je obrnil hrbet. Ampak Zemlja se ne bo prilagodila človeku, on se bo moral znova naučiti živeti z njo, kajti Zanlja je edini planet v naši galaksiji, kjer človeštvo preživi, človek pa hoče živeti, mar ne? Vanja ZAPLOTNIK, 7*^ čjcad, mof aeLeni piLfateLf Konec tedna se rada odpravim v naravo. Tako se mi za nekaj časa iz misli izbrišejo knjige, nepospravljena soba, razred. Tokrat pa sem se podala v hribe. Sonce je močno pripekalo. Bilo mi je vroče. Noge me niso več ubogale in tudi volja ni pomagala. Sedla sem na posekano deblo. Iz vrečke v nahrbtniku sem vzela sok in se zagledala v naselja pod sabo. Skozi vas je tekla reka. "V njeni čisti in bistri vodi je še veliko življenja," sem srečna pomislila. Veselje pa mi je ugasnilo, kajti iz tovarn so se dvigali visoki dimniki. Iz njih so se valile dolge, črne kače in zakrile sonce. Pomislila sem tudi na avtomobilske izpušne pline, elektrarne in vse, kar nam onesnažuje zrak. Oči so mi v loku zdrsnile po hribih in gorah. V daljavi se je ponosno dvigal Triglav. Drugi hribi so kakor ponižni služabniki, ki klečijo pred njim. Ogledala sem si najbližje okolje. Okrog mene sami gozdovi. Nekateri lepi, drugi ranjeni. Veliko število smrek je že klonilo, nekatere zaradi smrtnega sovražnika lubadarja, mnoge zaradi človekove malomarnosti. Pogled mi je obstal na goličavi, kjer se je včasih razprostiral gozd. Kje ste zelenci, ki ste se nekoč ponašali z bujnimi krošnjami? Prisluhnila sem tišini. Tišini? V bližini je kukakala kukavica, na enem od dreves je trkala žolna, na drugem pa detelj. Za smreko so se skrili temni obrisi sme, ki je pravkar zbežala. V travi so črički peli melodijo, ki jo vsak pozna. s Č,Loiyek hoče 2Li>etL Gozd Je vedno z menoj, nežno mi prikimava s krošnjami dreves. Če pridem sedet pod bukve žalostna in nesrečna, me bo gozd s svojo mirnostjo in tišino potolažil. Žal pa imam občutek, da drevje ljudem pomeni le debla, ki bi jih takoj posekali in s pridom uporabili. Ne menijo se za to, če s sekanjem uničijo domove in zavetja gozdnim živalim. In tak mačehovski odnos nima človek le do gozda, z rekami in polji dela enako, zastruplja ozračje, kot da se ne bi zavedal, da mu je zrak nujno potreben. Odplake iz dneva v dan spreminjajo reke in morja v odlagališča smeti."Človek, vode niso odtočni kanalil Se boš sprijaznil z dejstvom, da bo sedem desetin Zemlje poplavljene z umazanijo? In alge, ki ustvarjajo kisik, boš pustil umreti?" Mnoga polja, kjer se je nekdaj zlatilo žito, si zazidal, rekoč, da ljudje potrebujejo stanovanja. Res. Ampak rodovitno zemljo zazidaš enkrat samkrat. In kaj bodo ljudem stano-vanja, če ne bodo imeli kruha? Naj se zdi še tako črnogledo, res je, da človek stoji na robu propadal Naravi, ki ga je ustvarila in ga stoletja hranila, je obrnil hrbet. Ampak Zemlja se ne bo prilagodila človeku, on se bo moral znova naučiti živeti z njo, kajti Zanlja je edini planet v naši galaksiji, kjer človeštvo preživi, človek pa hoče živeti, mar ne? Vanja ZAPLOTNIK, 7.t> čjoad, mof aeLenl ptLfateLf Konec tedna se rada odpravim v naravo. Tako se mi za nekaj časa iz misli izbrišejo knjige, nepospravljena soba, razred. Tokrat pa sem se podala v hribe. Sonce je močno pripekalo. Bilo mi je vroče. Noge me niso več ubogale in tudi volja ni pomagala. Sedla sem na posekano deblo. Iz vrečke v nahrbtniku sem vzela sok in se zagledala v naselja pod sabo. Skozi vas je tekla reka. "V njeni čisti in bistri vodi je še veliko življenja," sem srečna pomislila. Veselje pa mi je ugasnilo, kajti iz tovarn so se dvigali visoki dimniki. Iz njih so se valile dolge, črne kače in zakrile sonce. Pomislila sem tudi na avtomobilske izpušne pline, elektrarne in vse, kar nam onesnažuje zrak. Oči so mi v loku zdrsnile po hribih in gorah. V daljavi se je ponosno dvigal Triglav. Drugi hribi so kakor ponižni služabniki, ki klečijo pred njim. Ogledala sesa si najbližje okolje. Okrog mene sami gozdovi. Nekateri lepi, drugi ranjeni. Veliko število smrek je že klonilo, nekatere zaradi smrtnega sovražnika lubadarja, mnoge zaradi človekove malomarnosti. Pogled mi je obstal na goličavi, kjer se je včasih razprostiral gozd. Kje ste zelenci, ki ste se nekoč ponašali z bujnimi krošnjami? Prisluhnila sem tišini. Tišini? V bližini je kukakala kukavica, na enem od dreves je trkala žolna, na drugem pa detelj. Za smreko so se skrili temni obrisi sme, ki je pravkar zbežala. V travi so črički peli melodijo, ki jo vsak pozna. j? Po nogi me je nekaj poščegetalo. Bila je 5rna mravlja, ki se je trudila s slamico posušene trave, da bi jo čimprej odnesla na varno. Ko sem bolj odprla o5i, sem šele opazila, koliko malih živali gomazi po travi. Ali bodo tudi ta nebogljena bitja klonila pred človekom, kot se to godi gozdom? 0 tem bo moral človek razmišljati, predvsem pa ukrepati. Dunja KJŠAVEC, 5.a 'T^tobne cvetke ostanite 2 nami Vračam se po gozdni poti. OP njej zagledam drobno cvetko marjetko. Tako majhna rastlir na je to. Njeni tenki listki so nežni. Govorijo o stalni borbi z velikimi elektrarnami, tovarnami, avtomobili in betonom. Bo preživela? Bo njena prihodnost žalostna? Kakšen bo tvoj svet, človek, če ne bo v njem pisanih cvetk, mogočnih dreves, suličastih trav, pikapolonic, veveric z lepo košatimi repi, pridnih čebel, velikih slonov, krvoločnih tigrov, strupenih kač .... ? Lahko bi živel brez razkošnih avtomobilov, požrešnih strojev, grozečih atomskih elektrarn! Brez živih bitij : cvetja, drevja, živali bo tudi tvoje življenje, človek, usahnilo. Mi smo mladi! Mi smo prihodnost tega svetal Drobne cvetke, ostanite z nami, spodbujajte nas! Ana MUZIK, 5.a dtlovek- slab vLadaz. natavl Že veliko časa človek uničuje naravo, ne da bi se tega zavedal. Ko je izumil prve stroje, avtomobil , postavil tovarne, je menil, da je to velik korak za človeštvo. Takrat ni pomislil, kakšne bodo posledice. Človek, ki vsak dan hlepi za napredkom, uničuje tudi okolje. Na gozd prši kisel dež, ki ga je največ na območjih, kjer so termoelektrarne. Gozd je skoraj vsepovsod uničen. Listje in iglice rumenijo in odpadajo. Na samotnih otokih in v puščavah preizkuša človek jedrsko orožje. Ker pa ozračje kroži, nosijo vetrovi strupe vsepovsod. Tudi mi smo jih občutili pred leti, ko je prišlo do nesreče v Černobilu. Kdo ve, koliko sevanja je bilo nad nami, v mleku, mesu, vodi ...? Vse to je dovor velik dokaz, da je človek slab gospodar naravi. Maja KUNŠIČ, 5*b 'pomlad Narava se je začela prebujati. Drevesa so zacvetela, grmovje zeleni in zjutraj se sli - ši ptičje petje. Rad imam pomladna jutra, ko sonce obsije polja in hiše. Takrat se mi zdi narava najlepša, saj izgloda kot umita. Vendar pa narava v resnici ni povsod tako lepa in čista. Pomislim na številne dimnike tovarn, iz katerih se dan za dnem kadi strupen dim,ki je škodljiv za ljudi in naravo. Prav tako onesnažujejo zrak številni avtomobili, ki drvijo po naših cestah. Najbolj se čuti onesnaženost v velikih mestih, kjer si starejši ljudje včasih ne upajo iz hiš.Zato mestni ljudje radi hodijo v bolj čisto okolje, v gozdove in hribe. Kljub vsej ljubezni do narave pa ljudje nanjo ne pazijo. Tako ponekod ob robu gozdov in v njih nastajajo prava smetišča. Reke naplavljajo plastične posode, stare čevlje in druge odpadke, ki smo jih ljudje malomarno vrgli vanje. Po tleh ležijo papirčki bonbonov, ovitki sladoleda, cigaretni ogorki, star časopisni papir in drugo. Narava res postaja eno samo veliko smetišče. Vsem ljudem bi bili lahko za vzgled mi, pionirji, ki na svojih čistilnih akcijah skušamo očistiti vsaj del naše lepe narave. Vendar to ni dovolj. Vsak zase bi moral paziti, da se narava ne onesnaži. To je veliko lažje, kot jo očistiti. Dejan IAVKIČ, 5-a I /^e{.TeiiyosLoi>nL dan - ekologift* Z industrijskim razvojem človeka se je začelo onesnaževanje zemlje. V začetku je bilo malenkostno, sedaj pa ogroža življenje. Tovarne spuščajo strupene snovi v ozračje, odplake v reke in tako zastrupljajo naravo. Gozdovi propadajo, v mnogih rekah ni življenja, človek oboleva zaradi onesnaževanja. Mladi se zavedamo teh problemov, zato smo v okviru naravoslovnega dne raziskovali čistost našega okolja. V šolo smo povabili diplomiranega inžinirja gozdarstva. Govoril nam je o posledicah človekovega poseganja v gozd, človekovega uničevanja gozdov in s tem tudi živali v njem. Po predavanju smo si ogledali dva filma. Prvi je govoril o termoelektrarni Šoštanj, o njenem delovanju in o onesnaževanju okolice. Drogi pa je podal grozljivo stanje gozda na Slovenskem. Prikazoval je človekovo izkoriščanje gozda nekoč, ko je človek živel z naravo, in sedaj, ko je gozd le še surovina. V drugem delu pa smo se učenci sami lotili raziskovanja naše okolice. Podali smo se v gozdove, na ceste, ob reke in biološke učilnice. Tam smo opazovali, raziskovali, ugotavljali in s preprostimi sredstvi in skrbnim delom prišli do mnogih ugotovitev. Vanja ZAPLOTNIK, ?.b DELO UČENCEV 5. RAZHEDOV Posledice propadanja go Edov 1. Vpiši znake propadanja iglastega in listnatega drevja v razpredelnico I KROŠNi/A IGLICE LISTI postaja nmetvjo ' odpadogo sprejM&vjo abPi&o joredČasrio odpadejo 2. Preštej na treh različnih mestih, koliko od desetih iglastih in od desetih listnatih dreves kaže znake propadanjal KLAVCI i. 5 5" Ml L LISTAVCI i 5 It UL 5 Opomba: I.,IX.,XII. področje se razteza od Križev do Veternega. Učenci petega razreda smo se oktobra v skupinah odpravili na Polano, da bi ugotovili poSkodovanost gozda. Na poti smo videli veliko dreves, ki jih uničuje lubadar. Drevesa morajo zaradi tega posekati. Da ne bi gozd umiral, moramo zasajati nova. Tovarne izločajo v ozračje žveplov dioksid, ki se s sestavinami v zraku spremeni v žvepleno kislino. Kisel dež pa se usede na živo in neživo naravo ter jo razkraja. Ko smo prišli na Ponano, je šla vsaka skupina učencev na svojo stran. Opazovali smo iglasta drevesa in sicer poškodbe iglic, poškodovane krošnje listavcev in liste. Ko smo si vse to ogledali, smo lahko odgovorili na vprašanja, ki so nam bila zastavljena. Vrnili smo se v šolo. Vodja vsake skupine je sporočil, kaj vse smo opazili, fiezultate smo Vpisali v razpredelnice. Ugotovili smo, da gozd v predelu Polane še ni močno poškodovan. Marija BLAŽI,5.a DELO UČENCEV 6. RAZEEEOV 1. Motornim volilom dodajajo k bencinu svinčev tetraetil, da ne bi prišlo pri stiskanju bencina do prezgodnjega vžiga. Ob izgorevanju bencinskih hlapov se tvorijo številni strupeni plini: dušikov oksid, dušikov dioksid, ogljikov oksid. Vse te snovi onesnažu- jejo ozračje. Obraze c z a_gerjenje_onesnaženoati zraka z izpu|nimi_plini V KAMION AVTOBUS TRAKTOR 05f &*JI AVTO MOTORMOtoLO 'M. m # Pripomočki: mokra vata v gazi in ščipalka. Odgovori na vprašanja! 1. Kako bi preprečili zastrupljanje s svincem? 2. Kako bi zmanjšali število škodljivih plinov iz izpušnih cevi? 5. Kakšna energija bi bila za vozila manj škodljiva? /o Obrazec za štet,je prometa ČAS ŠTCTJA kSAKn-^Č Wu!£-TRlSm/A HOToRnIO toLO osebku avto X M E 3 58 51 liAMlOM >11 u to AVTOBUS Z / / traktor. >1 k &_ Obrazec za merjenje onesnaženosti zraka z lišaji Me STA GRMIČAST UŠAS USTNAT L\ŠA1 ŠMIOAST JJS/V šrev. RRIJf-E / 3“ 3 MA ^ ^ltoe3\ Pristava / ~v k v- v TB51C / 4 4 Šlfev. IT &we- K)0 )ČR»fE S S r . Tri stava / 3 6 »» v TUilc / A S 2. Poznanih Je šestnajst tisoč vrt lišajev. Lišaj Je simbioza ali sožitje ALGE in GLIVE. Alge s fotosintezo preskrbijo organske snovi, gliva pa črpajo vodo z rudninskimi snovmi. Ker lišaji nimajo povrhnjice, so občAtlJivi za strupene snovi v ozračju, zato začno hitro propadati in služijo človeku kot indikatorji ali pokazatelji onesnaženosti zraka. Ločimo: a) skorjaste b) listnate c) gimičaste lišaje. Tam kjer uspevajo vse tri vrste, Je zrak čist, kjer grmičastnih lišajev ni, Je zrak delno onesnažen, kjer pa Je samo skorjast lišaj, Je zrak močno onesnažen. Odgovori na vprašanja! 1. Kaj so lišaji? 2. Katere vrste lišajev poznaš? 3. Kaj nam lišaji kažejo? 4. Kako vemo, da Je zrak čist in kdaj močno onesnažen? 'IS Na naravoslovnem dnevu smo imeli nalogo, da na podlagi različnih vrst najdenih lišajev ugotovi čistočo zraka v Križah, Pristavi in Tržiču. Že v šoli smo se razdelili v skupine. Izbral sem skupino, ki je šla v Tržič. V njej smo bili: Sašo, Anže, Matjaž, Blanka, Sandra in jaz. Že v Pristavi smo našli grmičaste in skorjaste lišaje. Na poti proti tovarni ZLIT smo ob Tržiški Bistrici našli listnate lišaje, v gozdu nad to tovarno pa malo listnatih in veliko skorjastih lišajev. Taki lišaji pomenijo, da je zrak že delno onesnažen. Ko smo v šoli z drugimi skupinami primerjali čistočo zraka v Križah in Pristavi, nismo ugotovili bistvenih razlik. Uroš KOMAC, 6. a POBOČILO V sredo, 14.10. smo imeli učenci višjih razredov naravoslovni dan in to na temo-ekolo-gija. To je veda, ki obravnava odnose med bitji in njihovim okoljem. Po končanem prvem delu smo učenci odšli na teren. Naša skupina, v kateri sem bil novinar, je prišla na avtobusno postajo približno ob pol desetih. Naš namen je bil ugotavljati količino izpušnih plinov iz avtobusov in traktorjev. Najprej je mimo pripeljal traktor. Učenec osmega razreda je držal vato na izpušni cevi. Traktorist je nekajkrat pritisnil na plin, potem pa odpeljal. Vata je bila sivkasto črna. Enak potek dela je bil pri naslednjem traktorju in dvema avtobusoma. Razlika je bila ta, da je vata dobila drugačno barvo. Vzorce smo potem odnesli v šolo. Tam smo jih analizirali. Rezultat je pokazal, da so največji onesnaževalci traktorji, nato pa avtobusi. Naravoslovni dan mi je bil sicer všeč, le to me je motilo^er sem bil novinar. Uroš G0DN0V,6.b DELO UČENCEV 7. RAZHEDOV Raziskava fizikalnih lastnosti vode v Tržižki Bistrici Namen: 1. Določanje Fh, kislost, bazičnost ali nevtralnost vode. 2. Merjenje temperature vode, bistrosti,vonja in barve vode. 3. Ocenitev onesnaženosti rečnih obrežij na določenih opazovalnih točkah. Tovarne potrebujejo tekočo vodo za hlajenje strojev, razstapljanje snovi, barvanje, čiščenje . Odplaka iz tovarne je toplotno spremenjena in kemično onesnažena, kar vpliva na floro in favno vode. Z indikatorji - pokazatelji merimo kislost, bazičnost ali nevtralnost tekoče vode (Ph od 1-10). Ph od 1 - 5 je bazična, od 6 - 10 je kisla; 5,6 nevtralna; termometri služijo za merjenje temperature vode: 5-niiiiutno merjenje brez dotika; barva vode - določamo z belo podlago in primerjamo s čisto pitno vodo. I. Obrazec : merjenje onesnaženosti vode - male Jvvnm: _ 44.JO.B voh: THojo^host temperatura k,SLK;,c-WOsT LČADCMlie ir€* Jkel bistra H ]!for> Letelo Jrrez 3'c roRlk sinu*. J>rez /juoim 3‘c SHuito ŽeiW 4aAaja 8'C > Učenci našega razreda smo odšli na Slap in Čadovlje nad Tržičem, kjer smo raziskovali vode Tržiške Bistrice. Razdelili smo se v dve skupini. Medtem ko je prva skupina učencev raziskovala vodo na Slapu, je druga v Čadovljah merila njeno temperaturo, ugotavljala Bazičnost, kislost, fc:ar-vo, vonj in prozornost. Na vseh opazovalnih mestih smo našli kovino, umetne mase pa tudi druge vrste odpadkov. Erozija Bregov je v Čadovljah razmeroma majhna v primerjavi z erozijo na J. in 4-. opazovalnem mestu, to je na Mlaki in pri Skuku. Vse meritve so Bile opravljene zato, da zvemo, kako močno je onesnažena Tržiška Bistrica. Poleg tega smo učenci na določenih opazovalnih mestih ocenjevali čistost rečnih obrežij. DATUMI ODTADkLI VIR.I OI)?AT>k:OV EROillA 3Tl£<$OV \k M 120VW£ UHETfcIE NV\SE DDTMSk.1 VObNl ODLAGALIŠČA SHETI ■(.MESTO + — 4- — A 2. MESTO + + — 4- — v 3,\lESTO + ■+~ 4- 4- -1§F= ifcHESTO + „ + 4- — - Tj tM V - \iel&cx \A - l^UCijfvVIG, N - ^teiuaima -7.3 Učenci 7. razredov smo se ob 9-30 pod vodstvom tovarišice Polone Mohorčič odpravili na Retnje. Naša naloga je bila raziskovati barvo, vonj, prozornost, kislost in bazičnost ter temperaturo vode. Ugotoviti pa smo morali še vrste odpadkov ob strugi. Merjenja so potekala takole: 1. merjenje: Temperaturo vode smo merili s termometrom. Bali smo ga za pet minut v vodo in nato odbrali temperaturo vode. Bila je dokaj hladna. 2. merjenje: V eni epruveti smo nesli čisto vodo, v drugo epruveto pa smo dali vodo iz Tržiške Bistrice. Primerjali smo ju na beli površini. Voda iz reke je vsebovala črne drobce. Bila je brez vonja in sivo zelene barve. 3. merjenje: Za merjenje bazičnosti in kislosti vode smo potrebovali indikator. Bali smo ga v vodo in nato primerjali barvo z barvno skalo indikatorja. Imeli smo še nalogo ugotoviti onesnaženost rečnega okolja. Našli smo kovinske odpadke, umet" ne mase, organske odpadke in vodne nanose. Spoznali smo, da je uporabnost vode kot posledica tovarniških odplak vse manjša. & DELO UČENCEV 8. RAZREDOV POROČILO Nekateri učenci 8. razredov smo pomagali 5. ,6. in 7* razredom pri njihovih nalogah. Petnajst učencev pa je analiziralo vode. Oh tem smo se seznanili z analitskimi metodami za kvantitativno določanje klora v vodi za gospodinjstva, določanje prostega kisika v tekoči vodi in določanje skupne trdote vode. Za analizo tekoče vode smo zhrali majhen potok v Snakovem. Odvzem vzorcev je potekal na dveh odvzemnih mestih. Za določanje skupne trdote smo vzorce zajeli v dve plastični literski steklenici, za določanje vsebnosti kisika pa v winklerjeve stekleničke. Vzorce smo odnesli v učilnico in napravili analizo. Klor.'smo določili v vodi iz pipe. Rezultati: Vsak potek smo trikrat ponovili in vzeli srednjo vrednost. Prostega klora v vodi nismo zasledili, saj ni prišlo do nikakršne barvne reakcije. Ostali rezultati pa so bili sledeči: skupna trdota vode, merjena v nemških trdotnih stopinhah, je bila 16,5N (voda je bila precej trda), kisika pa je bilo 12,3mg/l, kar je tudi blizu povprečja. Zrak je najpomembnejši vir našega življenja in brez njega ni moš živeti. Žal se ljudje tega premalo zavedamo, saj imajo le kraji, ki so nerazviti, še sorazmerno 5ist zrak. Kraji, ki pa sledijo stopnji razvoja in je v njih veliko tovarn ter prometa, se dušijo v strupenih plinih. Velik onesnaževalec zraka so tovarne. Prav te pošiljajo v zrak največ žveplovega dioksida in ostalih strupenih plinov ter dimov, čeprav imajo mnoge tovarne vgrajene čistilne naprave, jih le malo tudi deluje. Včasih se v tovarnah zgodijo tudi nesreče. Pred nekaj leti je bila to eksplozija jedrske elektrarne v Černobilu. Posledice zaradi radioaktivnih snovi so grozne, ljudje so zaradi hudega žarčenja umirali. Tisti, ki so ostali živi, pa bodo bolezni prenašali še na svoje potomce. Onesnaževalci pa seveda niso samo tovarne. Velik del prispevajo tudi plini iz prevoznih sredstev. Čeprav ljudje to vemo, se nihče noče odreči avtomobilu. Tudi mi, ki smo še otroci, že onesnažujemo zrak. Nesmiselno se nam zdi poganjati pedala. Želimo si motor, ki je pač mnogo hitrejši in boljši od kolesa. Ob vsem tem res ne pomislimo, koliko strupenih plinov bomo poslali v zrak. Najbolje bi bilo, če bi imeli prevozna sredstva le gasilci, bolnice in PTT. Kot tretji onesnaževalci so gospodinjstva. Vsaka hiša je pozimi ogrevana, pa- tudi poleti se marsikaj žge na kuriščih. S tem gre v zrak zelo veliko dima, ki je le še dodatek k prejšnjim katastrofam. Posledice, ki nastanejo zaradi teh onesnaževalcev, pa so zelo občutne. 'IB Gozdovi, pljuča našega sveta, počasi propadajo. Porušeno je bilo biološko ravnovesje. Vode in zemlja postajajo kisle. Živa bitja izumirajo. /*g2 CO 30, /VO oo, 30, /VO, OO 30, <20 Pri pouku in ekološko-naravoslovnih dnevih se mladi seznanjamo s temi problemi. Ni nam vseeno, kaj bomo jutri vdihavali. Največja onesnaženost se namreč kaže predvsem v pokrajinah, ki jih veter ne more očistiti. Ponavadi so to ozke doline, v katerih se pozimi pojavlja brezveterje in huda megla. Tudi Tržič je ena izmed takih kotlin. Odprt je le po dolinah Tržiške Bistrice in Mošenika,kar pa je občutno premalo. Gosta pozidava ozke doline in gost promet le še pospešujeta onesnaženje. Zanimalo nas je, kakšna je onesnaženost zraka v Sloveniji in kakšna v tržiški občini. Pri tem pa smo naleteli na težave, saj podatkov ni ali pa so nepopolni. Nekaj ano jih našli v strokovni literaturi. Kadar govorimo o onesnaženosti zraka, največkrat omenjamo žveplov dioksid ih druge dime. Koncentracija le-teh pa se iz leta v leto veča. V Sloveniji je bila leta 1980 povprečna letna emisija koncentracije SO2 v ozračju ton, leta 1985 pa že kar 248.240 ton^. To po- meni, da gre letno v ozračje 151 kg S02 na prebivalca. Koncentracije S02 so merili v 43 kraejih Slovenije, med njimi tudi v Tržiču. Ovrstil se je na 18. mesto. Ker pa vemo, da ne onesnažuje zraka samo S02, so izmerili tudi povprečno koncentracijo dima. Tudi tokrat so merili v 43 različnih krajih. Tržič je prišel na 35. mesto. Takšno je bilo stanje v kurilni sezoni 84/85. Kdo ve,koliko večja je onesnaženost sedaj? 5* .3e vj «t«nje še aaprej tako slabšalo, boino kaalu hodili okrog le še z zaščitnimi .ir.! sk;i ,ni. Le kaj hi odrasli, misli jo? Nam, mladim rodovom, ne bodo zapustili le denarnih dolgov, temveč tudi strupen zrak in uničeno naravo. Vesna IERK0,7.a /VO, C O 30, /VO co2 ^o2 /vo2 c o /vg2 BRA1I SCIAHJI ! Ker na vaša vprašanja težko odgovorim s konkretnimi številkami, sem se odločila, da napišem nekaj splošnih stvari o zraku in nekaj specifičnosti za vašo občino. Točne podatke o kvaliteti zraka za Slovenijo in tako tudi za Tržič hrani in vodi Hidrometeorološki zavod v Ljubljani. Na omenjeni inštituciji spremljajo kvaliteto zraka s pomočjo ANAS postaj. To so posebne "hišice", opremljene s posebnimi aparaturami, kjer spremljajo in zaznavajo osem ali več parametrov, ki opredeljujejo kvaliteto zraka. To so npr: hitrost in smer vetra, temperatura zraka, relativna vlažnost, pritisk, količina SO^m^, količina. H^S/m^, prašni delci, itd. Problem ANAS postaj je v tem, da so zelo drage in da so omejene le na določene parametre. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje stalnega spremljanja NC^Cdušikovi oksidi), PB (E+)^ (svinčev tetraetil), klorirani ogljikovodiki, itd. Vse to so izredno strupene substance, ki se zelo pogosto pojavljajo v ozračju, v mestih in v čisto industrijskem naselju. Za specialne meritve pa je v Sloveniji trenutno usposobljena le ena inStitucija in to je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Te meritve so zelo drage in tudi dolgotrajne. Ponavadi spremljanje nekega onesnaževanja traja najmanj eno leto ali pa tudi več. Glede onesnaženosti zraka v urbano-industrijskem naselju pa sledeče: Zrak po dosedanjih izkušnjah in študijah onesnažujejo trije bistveni onesnaževalci 1. Industrija - 1/3 onesnaževanja (Povečana količina SC>2) CO^, CO, I^S, *)x, prašni delci, SiOg, klorirani ogljikovodiki, itd); 2. Promet - 1/3 onesnaženja (CO, CO21 SO^, N0X> 3. Individualna kurišča - 1/3 onesnaženja (C0,CO2» SO2) Na Gorenjskem se pripravlja in dopolnjuje kataster onesnaževalcev voda, ni pa še izdelan kataster onesnaževalcev zraka, čeprav je tudi to prioritetna naloga našega zavoda. Samoupravna interesna skupnost za zrak je bila ustanovljena, vendar je njeno delovanje prenehalo kmalu po ustanovitvi. To se je zgodilo najbrž zaradi pomanjkanja strokovnjakov, pa tudi ni bilo inštitucije na J? / Gorenjskem, ki bi bila ustrezno opremljena. Najbolj pereč problem glede onesnaževanja zraka v Tržiču gotovo predstavlja tovarna ZLIT. Iz dimnika omenjene tovarne se "vali" temen dim, ki s seboj nosi mnogo strupov. Problematični so tudi prašni delci, ki nastajajo pri predelavi lesa. Lesni delci so v mnogih primerih karcerogeni, zlasti kadar gre za bukovino in hrastovino. Precejšen del onesnaževanja v mestu pa povzroča promet in individualna kurišča. Kakšne so posledice onesnaženega zraka? Splošno za vsa onesnažena področja; 1. Kisel dež (posledice so na rastlinju- predvsem na gozdovih, posledice so na stavbah..) 2. Povečana količina SOg in drugih plinov predstavlja hud problem pri dihalnih obolenjih (zlasti otroci in starejši). 3. Klorirani ogljikovodiki (zelo kancerogene substance, povročajp'rakava obolenja). 4-. Prašni delci pa postajajo v kombinaciji z drugimi strupenimi snovmi še bolj strupeni. To je le del podatkov in izsledkov dolgoletnega spremljanja in raziskovanja mnogih inštitucij v Sloveniji. Kaj storiti, da bo boljše? Za reševanje take situacije potrebujemo mnogo znanja in odgovornosti. Poleg tega pa mnogo poštenja, da problem vidimo in ga potem tudi hočemo rešiti. ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE • Kranj SLUŽBA ZA VARSTVO OKOLJA ZA GORENJSKO Bernarda Polipnik dipl.ing.kemije, l.r. /Pavček 2e fto-pe slovenskim gozdovom Gozd ima za vas velik pomen. Je pomemben proizvajalec kisika, torej pogoj za življenje. Varuje našo zemljo pred erozijo tal, nam nudi zavetje ter je biotop številnim živalim.. Uprabljamo ga tudi v industriji kot surovino, v gospodinjstvu pa za kurjavo. V zadnjih letih ljudje po vsem svetu opažamo, da nam to bogastvo propada. Mnogo se govori in razpravlja o varovanju naših gozdov. Vendar še vedno premalo. Nima pcmena materna— tično opisovati njihovo stanje, kajti napredovanje onesnaževanja se veča z grozovito hitrostjo. Tega so se začeli zavedati najprej v ZHN, kjer se že več let ubadajo s tem problemom. Imajo velike načrte, zato bi se svet lahko zgledoval po njih. Svoj del k propadanju velikih površin gozdov pa prispevajo tudi naravne nesreče, bolezni ter požari. Od bolezni gozdove najbolj ogroža rak kostanjevega lubja, ki je že zelo razširjen. Možnost rešitve - posek. To pa pomeni spet nov problem, kajti pogozdovanje traja veliko dlje kot posek. Če bi hoteli pogozditi vse poseke, bi samo pri nas potrebovali 50 letu GROŽENOST DREVESNIH VRST V SLOVENIJI MALO OGROŽENE -DREVESNE VRSTE 30.4% OGROŽENE DREVESNE VRSTE 9.9K 'ESNE VRSTE ' 'DREVESNE VRSTE PROPADANJU 7.SX OGROŽENOST DREVESNIH VRST V KRANJU OGROŽENOST DREVESNIH VRST V MURSKI SOBOTI LO OGROŽENE tEVESNE VRSTE 32X OGROŽENE DREVESNE VRSTE 15 .7X NEOGROŽENE DREVESNE VRSTE 58.254 L IMALO OGROŽENE /drevesne VRSTE / 29.454 OGROŽENE DREVESNE VRSTE IN O.V. V PROPADANJU Tudi požari so velik problem. Število letnih požarov prav ni5 ne upada. Posledice eo velike in zaskrbljujoče. Iz zelenih gozdov nastajajo pustinje. Vse to nas vleče v propad. Počasi, a zanesljivo že drsimo vanj. že pred 1(30 leti je botanik Pavčič povedal: "Edor hoče uničiti nek narod, naj mu uniči gozdove." Danes to še vedno velja, le da nas ne uničujejo drugi, ampak da z uničevanjem svojih gozdov uničujemo sami sebe. To nam nazorno prikaže podatek, da je v Sloveniji že ogroženo vrst dreves. a« goad Gozd propada! Rešimo gozdove! Velike koncetracije S02! To so naslovi, ki jih zadnje 5ai-se pogosto beremo v dnevnem časopisju. Mladim novinarjem ni vseeno, ali bomo v srednjih letih vdihovali žveplo ali kisik. Odločili smo se, da o onesnaženosti in problemih z gozdom povprašamo magistra Sobreta, ki je zaposlen na gozdarski fakulteti. - Tov. Dobre, najprej bi vas radi vprašali, koliko tržiške občine je pokrite z gozdovi? - V tržiški občini je približno 60 % gozdov. - Od kdaj ugotavljajo gozdarji stopnjo in površino poškodovanih dreves zaradi onesnaženosti zraka? - Poškodovanost merimo od leta 1983. Sistematično pa smo pričeli z ugotavljanjem leta 1985. - Kakšno je stanje naše občine v primerjavi z ostalo Slovenijo? - Stanje v tržiški občini je zelo slabo.Veliko slabše je od povprečja. Po lestvici onesna- ženosti je približno na drugem, tretjem mestu. - Katere vrste dreves so najbolj ogrožene? - Najbolj ogrožene so jelke, smreke in bori. - V preteklosti smo z naravo ravnali res malomarno. Kakšen je naš odnos do gozda danes in kakšne so možnosti, da ga ohranimo? - Če takoj, še v tem letu pričnemo z varstvenimi ukrepi, z vgraditvijo čistilnih naprav tudi na avtomobilih, se bo približno čez 30 let stanje vrnilo na pravo raven. 2 Si REZ UKREPOV ' PRI TftKOJŠNJEM UKREPRNVU _ f.^rgTTiMg NAPRAVE, / "^n^KATA LIZATORJI ...» 4 \ t » ČAS 1380 2000 2020 2040 - Ne razmišljamo pa le onesnaženosti. Skr "bi j o nas tudi široke ceste, ki jih vsepogosteje vidimo v naših gozdovih; - Res je. Slaba stran teh cest je, da izpodrivajo gozd. Toda tega je zelo malo, saj ceste pokrivajo le 1,5% gozdov. Naša civilizacija zahteva široke ceste, če ne bi z moderniziranimi tovornjaki mogli priti v gozd, ne bi z njim mogli pravilno gospodariti. Torej ceste niso tako zlo, kot vsi ljudje mislijo. Današnji čas pa zahteva še več novih cest. To pomeni, da jih bodo ljudje v gozdovih še srečevali. - Najlepša hvala za te odgovore in pojasnila. Upamo, da se še kdaj vidimo,toda že v zdravem domačem okolju. No, pogovor se je iztekel. Kako vam je bil všeč? Morda bo občinskim možem, če bodo brali naš članek, šinila v glavo kakšna ideja o skrbi za zdravo okolje. Alenka G0IflAJER,7..a CLesta. Skpzi okno gledam sivo cesto, kako naravi jemlje mesto. Prostor dragoceni jemlje, prostor in z njim življenje. Zbrisala cesta bo spomine, se vije prek hribov v doline. NekoS .... bilo namesto ceste je zeleno , sedaj je: cesta, prah, vse spremenjeno. V želji, da zgradila bi bela mesta, človeku pomagala je široka-cesta. Promet je gost, zrak ni več zdrav, zdaj onesnažen je postal. Glasovi hrupni se vsepovsod vrstijo, ohranjeni naravi zadnji mir kalijo. Vendar na svetu je Se tu in tam narava, kjer mir je, kjer ptiček mirno spava. Toda narava kriči se iz dneva v dah, pogled v prihodnost se nam zdi strašan. Bo res nekoč izginil zadnji kos narave, bo konec res grmovja,ptic in trave?! Vprašanje obstaja težko, vendar je rešljivo, saj moramo svetu ohraniti-živo. Če uničili bomo travnike, gozdove, kaj ostalo za prihodnje bo rodove? Aleš ZUPAN, 8.b /Ve umLz&f, mof goad aeleni. Da, tako se začne ena od Smodetovih pesmi. Pred Štirimi leti sem stanoval še v Tržiču in gozd je bil predaleč, da bi zahajal vanj. Ko pa ano se preselili v Jelendol, san kar ostrmel. Vse poti pri nas vodijo v gozd, tisti pravi(zdravi gozd. Kaj je lepšega kot mogočen hrast, na katerem poje ptica, pa na hektare velik gozd, kjer v jeseni nabiraš gobe? Ves gozd pri nas upravlja Gozdno gospodarstvo Kranj. Sicer se jaz ne spoznam na gozdarjenje, toda stari ljudje pravijo, da današnji gozdarji ne delajo prav. Včasih se je drevo požagalo in od njega ni ostalo nič. Danes pa odpeljejo samo hlodovino, vse ostalo pa ostane po gozdovih. In kaj temu sledi? Menda lubadar, pa še videz kvarijo veje, lubje in seveda konzerve, ki jih delavci tam puščajo. Tako je pri nas na vasi. Kaj pa v industrijskem mestu? Seveda je tam še mnogo slabše. Strupeni plini se valijo iz dimnikov,iz premnogih avtomobilov in resno ogrožajo zrak. In kaj bo, če bodo propadli gozdovi,ki nam dajejo tako potreben zrak? Generacije se menjajo. Pustimo jim gozd tak, kot nam ga je dala narava. Zapel bom pesem vsem ljudem, naj zakriče:"Pustimo gozd, naj zeleni.... " se konča Smodetova pesem. ŠTEJE Damjan, 5.?> / X.) goztdt* Jutro je. Sončni žarki so mi veselo posijali skozi okno v posteljo in me prebudili. Zbudil sem še brata. Oblekla sva se in odšla ven. Mitja se je domislil, da bi odšla v gozd po smrčke. In res, obula sva škornje in odšla. Bila je rosa. Na poti nama je bilo hladno. Toda na mestih, kjer je sonce obsijalo travnik, je bilo že kar prijetno toplo. Opazila sva, kako se travnik sveti. Bil je prečudovitih barv, kajti jutranja rosa, obsijana s sončnimi žarki, se je svetila kot majhni diamanti. Tudi najini škornji so bili od rose čedalje bolj mokri. . Prišla sva v gozd. Od vsepovsod sva poslušala žvrgolenje ptic. Zaslišala sva glas pivke bližnjega grmovja. Kar okarala sva jo, kaj kliče dež, ko pa je tako prijetno, če sije sonce. Veliko bolj pa sva bila vesela kukavice. 'Letos sva jo prvič slišala. Potipala sva po žepih, če imava kaj denarja. Kajti zapomnila sva si, da je mama večkrat govorila: "Ko prvič slišiš kukavico in če imaš pri sebi denar, ga boš imel celo leto." Toda midva sva bila brez denarja. Odšla sva po poti naprej. Mitja je našel smrčke. Z veseljem sva jih potrgala. Z grma pa je sirfotala sraka. Kar prestrašila sva se je. Nato sva zagledala veliko mravljišče. Na tisoče mravelj je pridno hitelo sem ter tja. Opazovala sva jih. Želela sva poiskati vsaj eno, ki miruje. Toda zaman. Ni je bilo. Ugotovila sva, kako pridne so te majcene živalce, saj nosijo breme, ki je petkrat večje in težje od njih. Opazovala pa sva tudi drevje. Vse je bilo zeleno, prebujeno. Prava pomlad. Odšla ara domov. Doma sva bila vsa razigrana, nasmejana in spočita. Tse to nama je dal gozd, kajti v gozdu se sprostiš in zadihaš res čist zrak. Zato varujmo gozdove, naše prijatelje, kajti tudi ti nam nudijo zdravje, veselje in pričarajo smeh na obrazu. Hobi MEGLIČ,7.b "Oodfl -pe v>Lt žlvLfenfa Vsako leto se v procesu fotosinteze na Zemlji porabi okoli 150.000 milijonov ton 2 i11 120.000 milijonov ton vode. S tem rastline proizvedejo okoli 100.000 milijonov ton organske snovi in 110.000 milijonov ton kisika. Rastline porabijo pri svojem razvoju ogromne kolidine vode in prtav rastlinstvo je največji porabnik vode na Zemlji. Voda, ki jo zajana rastlina, je izvzeta iz vodne bilance odtoka, saj se delno vgradi v rastlino, večji del pa izhlapi v zrak. Tako, denimo, odrasla, samorasla breza odda v vročen dnevu medJOO in 4-00 litri, hektar bukovega gozda pa dnevno odda okoli 20.000 litrov vode. Za mnoge organizme je izguba že majhnega dela vode povezana z velikimi poškodbami. Kopni vretenčarji preživijo, če porabijo celotne maščobe in 50 % svojih beljakovin, poginejo pa takoj, ko izgubijo 10-15%vode. Človek lahko preživi 20 dni in več brez hrane, že štirje dnevi brez vode pa so lahko zanj usodni . človeški organizem potrebuje vsak dan med 2 in 2,5 litra vode, dnevna poraba na prebivalca pa znaša med 150 in 200 litri, maksimalno do 500 litrov vode. Kmetijstvo sodi med gospodarske panoge, ki sonajvečji porabniki vode. Med velike porabnike vode se uvršča tudi elektrogospodarstvo. Ni energije brez vode! 3-V ^ntezxyf.u Dne 21.4.1988 smo uSenci naše šole obiskali tov. Janeza Gradišarja, ki je zaposlen na Komiteju za urejanje prostora v Tržiču. Zanimalo nas je, kaj on meni o onesnaženosti Slovenije, predvsem pa občine Tržič. Ljubeznivo nas je sprejel in nam takole odgovoril na zastavljena vprašanja: - Tov. Gradišar, pri svojem delu se srečujete tudi s problemi onesnaževanja okolja. Ali je Slovenija glede na druge države bolj ali manj onesnažena? - Slovenija, gledano v celoti, je v primerjavi z drugimi državami veliko bolj onesnažena. V središč5-h drugih držav, to je v glavnim mestih, pa je zrak slabši, ker v večini prevladujejo kemične tovarne. - Kateri so izraziti onesnaževalci Slovenije? - Izraziti onesnaževalci Slovenije so nuklearke in kemične tovarne. Te izločajo toplo vodo, ki je kemično neoporečna in čista. Vendar se zaradi zvišane temperature v vodah spreminja življenje. - Kaj pa v Tržiču? - V Tržiču pa onesnažujemo okolje predvsem mi vsi, zaradi pomanjkljivih naprav. Večji onesnaževalci pa so: tovarna Peko- zaradi kemikalij in tovarna Lepenka. Tu že imajo čistilno napravo, vendar je ne uporabljajo. Lepenka onesnažuje vodo predvsem z leanimi vlakni. Za sanacijo Tržiške Bistrice je sedaj v izgradnji čistilna naprava, ki naj bi začela delovati čez pet let. Glede onesnaževanja pa še to. Ko je deželo zajela naftna kriza, smo pričeli kuriti s premogom. To pa nam je zelo poslabšalo zrak, ki nam ga do sedaj ni uspelo izboljšati. V zadnjem času čistost zraka ugotavljamo z vse več merilnimi napravami. ¥ B.olgoročnem družbenem planu občine Tržič za obdobje 1986-1995/2000 smo v kartografskem delu prebrali, da sodi Tržiška Bistrica v II. oziroma III. kakovostni razred že nad Slapom. V študiji Inštituta za geografijo Univerze Edvarda Kardelja iz leta 1981 pa smo spoznali, da je Tržiška Bistrica tako onesnažena šele južno od mesta. Zakaj se je kakovost reke v šestih letih v Tržiču znižala? - Posebnih vzrokov ni, ker nad Slapom ni velikih naselij in tovarn. Zato sklepam, da smo Tržiško Bistrico verjetno onesnažili mi sami. Pred šestimi leti meritve še niso bile natančne in je Tržiška Bistrica že takrat spadala v II. kakovostni razred. Ali so podtalnice že onesnažene? - Podtalnicam se šele pri izvoru ugotavlja onesnaženost. Zato ne vemo, kako je z onesnaženostjo pod zemljo. Podtalnice so zaenkrat pri izvoru dokaj čiste, da se z njimi ne moremo zastrupiti. Kakšne pa so podtalnice v tržiški občini? Zaenkrat tu pri nas v Tržiču podtalnice še niso onesnažene. e ne ugotavlja, razen kmetijske. Ljudje se ne zave-uničujejo tudi mikroorganizmi v zemlji, s tem pa se Mateja OVSENEK,7.a Lfc^FRDA: ££<4 T, KAKO\/0hT(JE<54 «Ek4 »".-m. K4kOlfOSTtfE(;A MfcREM W4bEtJE ._?7r OA *~Cz2LškL IšLstzlcL Naša narava d« zelo ogrožena. Tega smo krivi ljudje sami. Opisal bom primer iz vsakdanjega življenja. Reka Tržiška Bistrica bi bila lahko bolj čista. Še dobro se spominjam, kako je bila predlanskim letom dvakrat v štirinajstih dneh obarvana. Prvič, je bila zelene, drugič pa temno rdeče barve. Najhuje pa je bilo, ker je poginilo veliko rib. Kdo je bil krivec za to, ne vem, vem le, da je bil človek. Vsakdo, ki je videl Trži-ško Bistrico, se je jezil, da v tovarnah bolj ne pazijo, da barv in kemikalij ne bi zlivali v reko. Pri tem isti ljudje pozabljajo, da mečljejo v reko odpadke. Ko sam bil še majhen, sem z. očkom in mamico hodil na rečno obrežje na piknik. Sedaj to ni mogoče, ker je Bistrica preveč onesnažena. Kot član ribiške družine sem pomagal pri čiščenju Tržiške Bistrice. Toda ta naš trud je bil zaman, saj sem žalosten opazil, da je bilo čez nekaj mesecev spet zelo onesnaženo. To kar sem opisal, so samo smeti, ki jih vidimo. Še bolj nevarno pa je onesnaževanje narave s snovmi, ki jih ne vidimo. Andrej ŠOBER, 5*b 3 S Biološka analiza vode: Tržiška Bistrica Odvzemno mesto: Podbrezje Datum odvzema: 2.6.1987 Opažanja na terenu: rahle pene, pod kamni črne lise Ocena Tržiška Bistrica spada pri odvzemnem mestu Podbrezje v beta mesosaprobno stopnjo ali v 2. kakovostni razred. V vzorcu je prisotnih precej organizmov značilnih za čiste vodotoke, ki pa so verjetno prineseni iz zgornjih predelov. Številčno dobro zastopani so pa tudi tipični predstavniki onesnaženih vodotokov (Nitzschia, Ulotrix, Chironomidi). Z ozirom na to in na razmere na terenu lahko to odvzemno mesto uvrstimo v 2.-3. kakovostni razred. Datum odvzema: 26.8,1987 Ocena Tržiška Bistrica spada pri odvzemnem mestu Podbrezje v oligosaprobno do beta mesosaprobno stopnjo ali v 1. do 2. kakovostni razred. Prinešeni organizmi izboljšujejo sliko o stanju vodotokov. Z ozirom na to uvrstimo to odvzemno mesto v 2. kakovostni razred. UPORABNOST VODE IZ POSAKEZNIH KAICOVOSTNIH RAZREDOV I. razred: T ode, ki jih lahko v* o rahljamo v naravnem stanju ali z morebitno dezinfekcijo, za pitje in v živilski industriji. Površinske vode tega razreda lahko uporabljamo za gojitev plemenitih vrst rib (salmonide). II. razred: Vode, ki jih lahko v naravnem stanju uporabljamo za vodne športe, kopanje in rekre acijo. er za gojitev drugih vrst rib (ciprinide). Z uporabo običajnih metod obde lave vode - kondiconiranje (koagulacija in dezinfekcija) jo lahko uporabljamo za pitje in v živilski industriji. III. razred: Vode, ki jih lahko uporabljamo za namakanje, z uporabo običajnih metod obdelave vode (kondicioniranje) pa tudi v industriji, razen v živilski industriji. IV. razred:Vode, ki jih je moč uporabljati samo po predhodni ustrezni obdelavi. Okoli dzeoes (.skopljite majhne luknje. TV bodo sadziale oodo in pzepzečile njen poozlinski odtok. y 'V V /Nenehno osdzJujte ptpe. zedno menjajte tanila in pzegledujte oztne Skzopilnice. POVZROČITELJI ONESNAŽEVANJA VODA posame znik naravni procesi industrija kmetij stvo promet komunalni odpadki, fekalije, idr. občasni viški snovi, npr. pri odmiranju, kalno st, ... stranski (odvečnj) produkti, . strupi, kovine, ... neizkoriščeni del gnojil, zaščitna sredstva, itn. izpuhi , olja, razlitja snovi, itn. ‘ZemelfLto namakanje je uiinkooLtejSe od seuje kratkih Škropljenj, "pri ČLSlenju doorlii. pločnikov in cest raje uporabite metlo. Vrtne Škropilnice usmerite na nasad, fla vrtnih Škropilnicah ne puščajte odprtih pip. Voda bo odtekla pa površini in je oa rastlini „ in aa vas Lagubljena. c //y. -V -1 TJ noč Ln nič položen, osahdo LIČe soof aoen Slikar j® naslikal svoj avtoportret. Na tej sliki ni bilo oči. S tem, ko ni sebi narisal oči, nam je zagrnil ogledalo v svoj duševni svet. Tega pa ni storil z namenom, da bi nam z-azkril sebe. Pokazal nam je, da sebe nikoli ni poznal, pokazal nam je svoje brezupno iskanje jaza, pokazal nam je nič. Stopil je človek pred ogledalo. Zazrl se je v svojo zrcalno podobo. Lepe modre oči so se lesketale v prečudoviti jutranji zarji. Pogledal je globlje v oči in opazil, kako izginja lesk, ki mu črnina zakriva modrino njegovih oči. "Kje si, človek? Kam si šel?" je kriknil. Ob odmevu groze se je zatreslo ogledalo. "Pokaži se mil Obljubim, da ti bom zvest." Prošnja se je izgubila v veliki sobi. Zajela ga je nepopisna groza. Zgrudil se je na tla in se je razjokal, kot otrok se je razjokal. Pa, saj je bil otrok. Brez cilja je taval po tem svetu, svetu nasilja in temnih senc, svetu groze in strahu, svetu, ki ga ni razumel. Temni oblaki so se prikazali na sebu, sonce ni več sijalo. Pomel si je otrok oči in se je zazrl v ogledalo. Tam, kjer je prej stal on, je bil sedaj tujec. Hladno ga je prebadal s temnimi očmi. "Kdo si, tujec?" ga je vprašal. "Pomagaj mi najti oči. Kaj naj brez tega leska modrine ... " Vendar tujec ga ni razumel. Začel se j e oddaljevati, vedno manjši je bil, dokler ni popolnoma izginil. "Počakaj, tujec 1 Vrni sel Rad bi te spoznal." Z brezznačajnim glasom je človek kričal za svojim ničem. Sonce se je prikazalo izza oblakov in sončni žarki so padli na razbito zrcalo. Marko SLAPAR, 8.b . Lm& velike oči Zaprta v stanovanje. V meni se mešajo občutki strahu in želje po nečem ali nekom, ki bi mi stal ob strani. Bele stene me utesnjujejo. Vame strmijo nevidne oči. Strah narašča in čutim, kako me vse bolj tišči k tlom. Svetla zvezda na nebu, ki ji pravimo sonce, počasi ugaša. Po stanovanju se začno sprehajati sence dreves in oblakov iz sadovnjaka. Spomnim se, da sem to že doživljala, a prvič sem eeneo razumela, jo videla in občutila v sebi. Strah ima velikanske, strašne oči, pravijo. Ko opazujem sprehajajoče se sence, ki sem in tja splezajo na omaro in še višje, mi moja domišljija še ne da miru. Sence so kot strah. Brez prave oblike se spravijo nad mladega človeka in ga tako strašijo, da si komaj še upa želeti, življenja. In strah v meni je tako velik, tako močan in težak, da kljub obupu iz grla ne spravim niti glasu, kaj šele krik. Takrat stopi v sobo mama in jaz si oddahnem. Misli se rešijo na travnik in k soncu! ■'//n Janja F0NGRšC,8.b mo-feotTOŠtue* Stsze so poti, tenka njih je sled. Steze mojega otroštva peljejo v gozd, pisan svet. To je kraj, kjer ni mame ne očeta ne oštevanj ne zadreg, ki se sprehajajo doma in v šoli. Praprot zelena in mir povsod, raj, kjer rastejo igro, strgane hlače, izgubljeni nožički. Nabiramo gobe, robide, maline v tem večno mladem svetu - na stezah mojega otroštva. Klemen NU&č,5.b V jOu 3.du <~CiAtLaem smo Lfudfe Danes pravimo, da je turizem industrija. Toda ne tista hladna in brezosebna, temveč topla in Človeška. Zidovi brez prijaznosti, brez domačnosti, brez kruha in soli ne pomenijo nič. Turist je pripravljen marsikatero našo napako spregledati, nikoli pa ne bo pozabil, ali je bil deležen gostoljubja ali ne, ali je bil prijazno sprejet in bil pri nas zaželen. S tem osnovnim vtisom odhaja iz naše dežele z odločitvijo, ali se bo še vinil k nam ali ne; V deželi, kjer naj bi cvetel turizem, morajo imeti ljudje svojo deželo radi. Vsi prebivalci Slovenije moramo čutiti, da tej deželi, kjer živimo in delamo, pripadamo, da je to naša, moja dežela. Le če tako čutimo, smo pripravljeni za to deželo tudi kaj storiti, da bo ostala lepa, čista, zelena, zanimiva: čuvati njene prirodne lepote, njene kulturne in druge spomenike, negovati njene tradicije in običaje. Zapomnimo si: V turistični deželi se moramo najprej dobro počutiti sami, šele potem bodo v njej srečni tudi naši gostje. In kar naenkrat bo Slovenija postala dežela prijetnih in prijaznih ljudi, dežela, kjer se bomo dobro počutili mi, domačini, in tudi turisti. Želimo si, da bi bilo tako, pravzaprav verjamemo in imamo skrit in lep občutek, da to vse bolj spoznavamo vsi Slovenci. Dušan JANC, 7-L -V s ICzLie Moj oči pravi, da so Križe najlepši kraj na svetu. Tudi jaz imam rada Križe. Saši pradedje so zelo cenili radovitno zemljo, ^rve kriške hiše so stisnili v hrib nad kriškim poljem pod Poljano. Ta del Križev se še danes imenuje "Na ulcah", ker so bile hiše stisnjene kot v ulicah v mestu. Včasih so bili Križani največ kmetje. Kasneje so se ukvarjali s "fuimanstvom" in so s konji vozili razno blago čez Ljubelj na Koroško in nazaj. Pozneje so se ukvarjali z nogavičastvom in od nedavnega ter še danes s čevljarstvom. 0 Križah govori nekaj legend in pravljic. Ena najstarejših je tista o jezeru in dveh planšarjih na Kriški gori. Pravijo celo, da tudi povest o Miklovi Zali iz turških časov izvira iz Križev. Miklova Zala naj bi bila doma "pri Primavžu", kmetiji blizu sedanje trgovine v Križah. Tudi nekaj slavnih mož se je rodilo v Križah. Najbolj znan med njimi je Ignacij Hladnik, slovenski skladatelj, ki se je rodil na domačiji "Pri Tomšetu". V času NOB so se Križani častno odrezali. Mnogi med njimi so bili partizani. Jože Fink je kriški prvoborec. Uro hoda nad Križami je vasica Gozd, ki so jo Nemci leta 1944 požgali, vaščane pa izselili. Na čas NOB spominja v Križah spomenik, ki ga je izdelal partizanski pisatelj Tone Svetina. Spomenik stoji tik ob naši šoli, ki nosi ime po partizanskem Kokrškem odredu. Danes so Križe že velik in lep kraj. Raztegnjene so od Pristave pa skoraj do Seničnega in od Poljane do Retenj. Naši starši hodijo na delo v Tržič, Kranj pa tudi v bolj oddaljene kraje. A tudi v Križah imamo v st*i šoli tapetniški otrat, na Retnjah tovarno cevi in v središču Križev sedež kmetijske zadruge. Imamo tudi majhno samopostrežno trgovino pa pošto, mesnico, trgovino kmetijske zadruge , šolo, vrtec, športno in tenis igrišče. V Križah deluje tudi mnogo društev in organizacij, od katerih so najbolj znana društva Partizan , planinsko društvo, gasilsko društvo, taborniki in mladinci. Marsikaj v naših Križah bi bilo lahko še bolje in lepše urejeno. A tudi na takšen domači kraj sem ponosna. Martina KAVAR, 4-.a ^eben^e Sem Miha Jazbec. Stanujaa v Sebenjah in hodim v tretji a razred v OŠ Kokrški odred v Križah. V našo vas ne zahaja veliko turistov. Če bi se pri nas ustavil turist, ki naše vasi ne pozna, bi ga popeljal po njej in mu jo razkazal. V vasi imamo teniško igrišče. Na njem prirejajo tudi turnirje. Vredno si je ogledati tudi Mahavov grič, kjer stoji spomenik v spomin Titu. Pot, kjer je hodil Tiho,se imenuje Titova pot. Tudi veliko Kriško polje je zanimivo. Na njem pristajajo zmajarji, ki poletijo s Kriške gore. Tudi fotografija stoletne., lipe bi bila za turista lepo spomin na našo vas. Pomlad pa je zelo lepa tudi na Blatah. Vsa so v beli barvi zvončkov, ki se takrat razcvetijo. Miha JAZBEC,3.a Qe Le ndol Naš kraj .je Jelendol. Je majhen, od Tržiča je oddaljen sedam kilometrov. Do njega prideš pc cesti, ki pelje skozi Čadovlj e in Dolino. Pred vojno se je imenoval Putrhof. V tistem času je v njem živel tudi "baron Born z družino, ki je tu zgradil grad. Zgradil je tudi cesto in tunel v Dolžanov! soteski. Prebivalci, ki so bili v Jelendolu in Dolini že pred baronom, so imeli namesto tunela poseben most, ki se je imenoval Hudičev most. Baron Born je zgradil tudi žago in železnico iz Medvodij do Jelendola. Pri njem so delali vsi delavci, ki so živeli v Jelendolu. Za gradom je imel tudi grobnico, v kateri je pokopan njegov oče. Ker je bil Žid, se je moral ob začetku vojne izseliti, Ked vojno so partizani grad požgali, da se ne bi v njem naselili Nemci. Vso to zgodovino sta mi pripovedovala stari ata in oče. Tudi mi danes živimo v gradu, čeprav nismo graščaki, ker so v gradu zgradili stanovanja. Pod gradom je speljana cesta, ki pelje na Kofce, ena pa se tu odcepi za Medvodje. V naš kraj večinoma pridejo turisti, ki so si prišli ogledat Dolžanovo sotesko, nato pa se pripeljejo še naprej. Meni je naš kraj všče zato, ker se mi zdi lep in ker imam tu veliko prijateljev. Borut KAV ČIČ, J. b ■v-a C~oi>skL tuTLaern Moj stari oče je lovec in mi je že večkrat pripovedoval, kako je vodil razne goste na lov. Od teh je bilo tudi veliko inozemskih lovcev. Naša lovišča so namreč zelo bogata na divjadi. Zato naši lovci odstopijo večje število velike divjadi za odstrel inozemskim lovskim gostom. Seveda se naši lovci dobro zavedajo, da divjad krasi naše gozdove in gore. Vsega tega marsikatera velika država nima. Vsak inozemski lovski gost mora plačati odstrel po zelo visoki ceni in to v inozanski valuti. Za primer mi je stari oče povedal, da je bil lansko leto uplenjen v lovišču Jelendol jelen, za katerega je gost iz tujine moral plačati staro milijardo dinarjev. Seveda so lovci pri tem silno natančni in nikakor ne dopuste, da bi s prodajo o od strelcev osiromašili našo naravo. Po drugi strani pa je naše gospodarstvo močno zainteresirano, da se tudi na ta način pridobijo potrebna devizna sredstva, ki so nujna za uvoz raznih polizdelkov in raznih specialnih strojev. Lovci sami s temi devizami kupujejo orožje in municijo, ki jo je možno dobiti le v inozemstvu. Delno pa iz izkupička lovskega turizma kupujejo novo živo divjad za popestritev lovišč. Miha RAKAR, T^upLfe V naši vasi imamo dve vrsti turizma. Prvega je postavil na noge Mirko Teran, Tmovčev ata. Nekdanji mlin so spremenili v gostišče Trnovec, kamor zaide marsikateri turist. Gostišče Trnovec stoji ofc reki Tržiški Bistrici. Okoličani in drugi v kamp postavijo počitniške prikolice in tam počivajo in uživajo. Od maja do oktobra kamp živi najbolj ob koncu tedna. Pozimi pa je okrog sedemdeset prikolic spravljenih pod streho.Pri Trnovcu so poleti tudi pikniki. Le dobrih deset minut oddaljen od turizma na kmetih je nekdanji dupljanski grad. Sedanji lastnik Ljubljančan je s sinom obnovil nekdanjo graščino. Po domače se reče pri Ogradovcu. Danes je gradič poznam po vsem svetu, predvsem zaradi slik akademskega slikarja Franceta Slane, ki ima v gradu stalno galerijsko zbirko. Ogledovat si jo hodijo ne le domačini, ampak tudi ljudje iz tujih krajev. Celo ‘meričani so bili že dvakrat v gradu. Spomnim se, da nas je tovarišica v tretjem razredu peljala na ogled gradu. Takrat sem prvič razumela, kako pomembna je za nas beseda turizem. Maja KUNŠIČ, so /^Lč oi)ai>&.nfc{ i> temo No5. V sebi čutim praznino. Nič,ki me navdaja s strahom. Zakaj je noje življenje včasih tako prazno, tako brez pomena? Nič je v meni globoko zakopan. Čutim ga v duši, srcu, zavesti in sem izgubljena v tani. če življenje predolgo časa živi v temi, postane brezvredno in takrat je bolje, da ga ni. In čisto vsako življenje lahko zatava v tako temo. Če se izkoplje iz tega brezna pogube, se reši in šele takrat dobro zaživi, v življenju veliko doseže .... Če začneš iskati nič, se ti lahko zgodi, da se tvoja pot iskanja ustavi pred zidom in poti naprej ni, niču ne moreš priti do dna. Nič se lahko zameša tudi v ljubezenske niti in jih natrga. Med dvema ljubljenima človekoma se začne delati prepad. Ta prepad se širi in širi, dokler ta dva človeka ne začutita v sebi nepojasnljive praznine in zopet začneta iskati že izgubljeno srečo in ljubezen. A kaj če se ta praznina ne napolni z nekdanjo ljubeznijo? Nekdanje srečno zaljubljena človeka si postaneta tujca in kljub temu se še večkrat spomnita preteklosti. A v nj«mo vročo ljubezen se je vpletel nič in to ljubezen počasi dušil, dokler ni ta na koncu umrla. A mi smo še mladi, verjamemo v popolno srečo in ljubezen. Naša ljubezen je še neizkušena, nedozorela, a je naša prva preizkušnja. Večkrat se sprašujemo, kaj imamo od tega, da smo zaljubljeni. Nič, bi si lahko odgovarjali. A ravno brez ljubezni ni v našem srcu nič. Brez ljubezni ni nič. Daje nam upanje. Nič živi, le slutimo ga v stvareh okoli sebe, sami si ga postavimo. Življenje v prihodnost si slikamo le v slabi luči, ničevo. Tina KOŠNJEK, 8.b ^zijateLf gno Vsaj tako pravijo, p*., čeprav to pri nas ne drži. Turiste skušamo pri-sMti k nam s pomočjo reklamnih obvestil. Pri reklamah pokažemo le lepo plat našega-turizma, slabih pa .-,e vsi na d .leč izogibamo. Res, da je obiskano Jadransko morje, prav tako gorski svet. Toda zamislimo se: ni več tako modro, odkar vanj spuščajo kanalizacijo in druge najrazličnejše strupene snovi, gore niso več tako lepe zaradi ljudi, ki hočejo imeti rože le zase in zaradi tega rož v gorah kmalu ne bo več videti prav nikjer. Res je, da se nekateri med nami trudijo za bolj čisto okolje, zrak in okolico, toda drugi počno ravno obratno. Morali bi nam biti za vzgled mladi iz jeseniške občine , ki turiste sami vodijo po svojem kraju, jim odkrivajo lepote in znamenitosti. Vredno bi jih bilo posnemati. Kako pa je pid nas? Akc-ijo za čisto okolje priredimo le enkrat, v skrajnem primeru dvakrat na leto, čeprav bi jo morali kar vsak dan, saj ljudje gotovo mislijo, da je vse skupaj en sam velik, velik smetnjak, ki se sam čisti. Rekli mi boste, da sem preveč stroga, vendar mislim natanko tako»kot sem napisala,hkrati pa pozivam vse tiste,ki nam je še kaj do tega, da ostane Slovenija čista dežela, na sončni in ne na senčni strani Alp, da naj bodo za vzgled vsakomur in v vsakjem času v čistoči okolja in ljubezni do najave, kajti šele takrat bomo lahko ponudili turizem.Vabim vse prijatelje Slovenije in nekaterih njenih lepot na obisk v naš kraj, ki res id čisto tak, Kot sta Bled in Bohinj. Imamo pa prelepe gore, ki nas obdajajo z vseh strani. Najbljižja nam je Kriška gora, s katere je prečudovit razgled daleč naokoli. Gotovo boste opazili tudi svoj kraj seveda, če le niste preveč daleč doma. Pridite, prijatelji! Ne bo vam žal. Nataša ŠTEFE, 6.a f->7L£zm me fe Vsako pomlad se pred našimi očmi odvija čudež. Narava ozeleni in zacveti, vse se prebuja v novo življenje. Hodim med zelenečimi tratami in hišami ter opazujem naravo. Nikjer ni nobenega papirčka, vreč, vsak lepo skrbi za red in snago. Ta skrb pa seže samo do vrtne ograje. Malo stran v grmovju pa leži polomljen otroški voziček, stara avtomobilska guma, plastična steklenica in strgana copata. Vmes pa kuka šop trobentic, plavi jeternik se pozi bava v vetru- jaz pa zardim. Zardim od sramu in jeze zaradi takšnega odnosa do narave. Špela ŽEFlč, 5.b X) naši. i>cksL Vsaka vas in njeni prebivalci si po svoje prizadevajo, da bi bila čista in lepa. Posebno se ponašajo vasi s središčem, ki je okrašeno s cvetjem in vsem lepim. V moji vasi pa je sredi vasi smetišče, ki je nastalo po zaslugi kriške trgovine. Iz košev za sneti vsak dan prihaja cmrad, smeti ležijo povsod okrog hiše. Po nepometenem dvorišču in zasvinjanem vrtu, po prepolnih koših za smeti pa se drenjajo insekti, ki potem pristajajo na kosih km ha, ki ga vaščani kupujemo in jemo. Zastrupljamo se počasi in neopazno. Iz malih zahikr-nosti človeštva pa raste vedno večja ekološka katastrofa. V naši vasi mali snetnjaki , v naši državi pa atomske centrale I Mar ni to isto I Kdaj bodo naši starši začeli misliti na svoje otroke in vnuke? Mar nimamo vsi enakih pravic do Življenja? Manca JAZBEC, 5.a PRISTAVA 00LAMLIŠC4 5MEr/ NA WAŠtH PObHOCJU UGmA: • ShetiŠČe 0 OVESN/ttENO Področje iJoifAlC* mL£Lictn-fe o tutLamiA Dan za dnem prsta) javnih občil poslušamo, kako lep in bogat je naš košček zemlje, toda ali mi znamo prisluhniti oziroma ali znamo spoštovati dobrine, ki nam jih ponuja okolje, v katerem živimo. Za vse to smo ljudje največkrat gluhi. Ko se kdaj pa kdaj ozremo po naših lepih gozdovih, že na prvi pogled ugotovimo, kako neusmiljeno jih človek uničuje z industrijo. Vse manj je košati« smrek, izginjajo lepe vitke breze. Tišino v gozdu pa so prekinile neštete motorne žage, ki žanjejo naše bogastvo. Ob vsem tem se nam povesi pogled in obstane na obsežnih površinah polj in travnikov, ki izgubljajo svoj sijaj pod strašnimi buldožerji in ogromnimi betonskimi zgradbami. Nekdaj lepe travniške rože so utrujene od cestnega prahu in nihče nima usmiljenja zanje, še najmanj pa mogočni dimniki, ki jim dan za dnem ponujajo svoj neprijeten vonj. Kaj pa naše reke? Ob tem se lahko popolnoma zgrozimo. Na svoji dolgi poti doživljajo strašne udarce. Sprejeti morajo vse, kar je človeku v napoto, in še se ozremo na našo lepo Savo, ugotovimo, da že zdavnaj nima več svoje lepe, zdrave barve. Ribiči so morali pospraviti svoje palice, kajti njihov plen ni več mikaven. Nekoč tako celjene postrvi so se spremenile. Njihov vonj zavdarja po nafti, po tekstilni barvi in ni čudno, da tolikokrat beremo o poginu tega rečnega bogastva. Kaj torej imamo še lepega, naravnega? Kaj pravzaprav lahko ponudimo našim gostom? Zdi se mi, da velikokrat lažemo, ko vabimo tuhiste na sončno stran Alp, ko pa se dan za dnem v zraku kopičijo veliki črni oblaki, ki jih dela človek. Morda bi nas rešila vsaj naša prijaznost, pestra ponudba. Toda tudi tu smo žal zelo pri repu. Gostilne so veš ali manj zanemarjene, ko jih ljudje potrebujejo, zaprte ali pa nas že na vratih pozdravi gostilničar s svojim neprijaznim:Nimamo." Ja, res je, turizem smo ljudje, toda kakšen je ta turizem in kakšni smo ljudje? Kdaj bomo dozoreli za prave odgovore na ta vprašanja? če boš uničil Bitka BENEDIČIČ,5.b boš uničil človeka K-akic aelenez. fe btLa. mofa. dolina Stopil je človek k oknu in se zazrl v daljavo. Prelepa gorata pokrajina se mu je naslikala pred očmi.'Kmalu je opazil, kako je začelo rumenfcti listje in nenavadna megla se je povlekla v dolino. Iz megle so rasli dimniki in metali svoje sence proti nebu. Sence so se razvlekle in zakrile sonce s svojimi temačnimi podobami. Pred človekom je nastala tema, zato je vzel neonsko luč, ki mu je v raznih barvah osvetljevala železne ptice, ki so krilile s perutmi. Toda senca se je naselila tudi v človeku in iz njega izrinila ljubezen. Rasla je in rasla. Oblikovala se je v najrazličnejSe podobe. Nazadnje je iz telesa izrinila človeka in ostal je strah. Človek se je zazrl v roke in ni doumel, da je vse to njegovo delo. Zapekla ga je vest in začel je reševati, kar se je dalo. Toda ugotovil je, da je reševanje naporno in da nima pomena, zato si je raje omislil masko, za katero se bo skril. Omislil si je reklame, ki so govorile o lepotah dežele in tako je pozabil, da živi sredi betona ^v katerega se vsak dan bolj pogreza. .Dozidal si jo je in s to masko stopil pred ogledalo in ogledalo je počilo. Marko SIAPAR, 8.b s>& /Vena&adne sanfe Večkrat odidaa v gozd na sprehod. Poslušam žgolenje ptic, šepetanje vetra, skrivnostni pogovor dreves. Opazim mravljo. Kakšna volja in napor. S težavo vleče za sabo tanko slamico. Pade ji na tla, jo pobere in neutrudno nadaljuje svojo pot. Srečujem še veliko drobnih,komaj vidnih živalic. Opazujem cvetice, prebujajoče popke na vejah ter vse rastline, ki se bore,da čimprej zrastejo. Ostrmim. V globini prepada teče potok. Nemirno preskakuje vsak kamen, vsako oviro, ki mu je na poti. Vprašam se:"Le kje izvira ta nemirnež?" Opraskana in potolčena se prebijem do struge. Z veliko vnemo gazim po njem. Kmalu odkrijem pritok tega potoka. Zadovoljna zaradi čistosti vode škropim sebe, trave in pisanega metulja. A že po prvem ovinku me zaboli pri srcu. Na travniku, ki je pravzaprav otok, leži vse polno odpadkov. Tu ne manjka niti star kavč niti pokvarjeno motorno kolo ne razbita čelada* Nekaj časa se otožno razgledujem po smetišču, potem pa se od utrujenosti usedem v travo in položim glavo v dlani. Okoli mene je nenadoma vse čisto, pospravljeno, urejeno. Tržiška Bistrica se od izvira do izliva lesketa, po ulicah mesta ne leži niti en papirček, iz tovarniških dimnikov uhaja neškodljiv dim. Odprem oči in spoznam, da so bile le sanje. Vsa zadihana pritečem domov. Odidem v sobo, buljim v knjigo, z mislimi pa sem pri kupu odpadkov, ki bodo zasuli svet. Maja CEHKDVNK, 5-a -s S* Ma&*i 'Dnevnik Čeprav je Se zima, sta danes pri nas pokukala iz zemlje dva majhna drobcena zvonika. Gotovo sta se zmotila, saj Se ni pomlad. Zvonikov sem bila zelo vesela. Vera KASTIGAE,2.b Danes me ne bi spoznali. Moj obraz je pikast. Imam rdeike. Ne morem v šolo. Tudi moj bratec Matic ima rdeike. Kako zoprno je, ie si bolan. Janez ALJANČIČ,2.b Med poiitnicam sem imel veliko smolo. Padel san in si odlomil zob. Z mami sva šla k zobozdravniku. Malo sem se bali Vse se je sreino konšalo. Janez AUSEE,2.a Prvi teden poiitnic sno potovali z oiijevim tovornjakom. Z bratcem sva šla z njim v Koper in Novi Sad. Miha MELIHEN, 2.a Rad igram tenis. Tenis igram ž žogico in loparjem. Uii me očka. Igram ga s prijatelji. Kadar igram tenis, sem vesel. Tjuš ALJANČIČ,!.c @®@o° o®)®®«®0®©®000 'J)omLc\d Najlepši letni čas, je pomlad. Sonce nas pogreje s toplimi žarki, vsa narava se začne prebujati. Vsi, ki imajo polja, travnike, vrtove pograbijo vse;kar se je nabralo čez zimo. Vsak, ki ima svoj vrt uredi gredice in poseje zelenjavo. Travniki postajajo vsak dan bolj zeleni. Razveselijo nas prvi zvončki in trobentice. Narava je spomladi najlepša, zato se radi sprehajamo med travniki in cvetočimi drevesi. Vsi ljudje postajajo veseli , kakor, da bi se še enkrat rodili. Lepo je, če znamo čuvati to , kar nam ponuja narava. Simon ŽEPIč,l.a. Kalan Luka,2.b ftlofe kolo Spomladi , ko je sneg skopnel, smo pospravili smuči in sani. Vsi otroci so se začeli voziti s kolesi. Tudi jaz sem pripeljala iz garaže moje kolo. Bilo je staro. Z njim nisem mogla na cesto. Niso mu več delale zavore. Bila sem žalostna, ker so imeli vsi otroci j.epša kolesa od mene. Prosila sem mamico in očija, naj mi kupita novo kolo, ker se staro ne da več popraviti. V petek smo šli v Tržič pogledat kolesa. Hotela sem imeti roza kolo s presta vami. A kolo je bilo za mene'preveliko. Nato smo se odločili za manjše kolo srebrne barve. Bila sem ga zelo vesela. Z njim grem lahko v trgovino. S kolesom se vozim tudi v šolo. Katja M0H0HČIČ,3.b f£t4?Lzčkoi>a tozbica na. poti Kurirčkovo torbo nosimo v spomin na kurirčke, ki so nosili pošto med vojno. V razredu smo izbrali tri učence, ki jo bodo nosili. Med njimi sem bil tudi jaz. Kurirčkovo torbo smo nesli čez polje na Mahavov grič, kjer so nas čakali učenci iz tretjega K rtarsda. Ob poti ni bilo zased. Po drugi šolski uri smo imeli v šoli miting. Nastopilo je veliko učencev. Pevski-zbor je zapel partizanske pesmi , govoril nam je tudi borec o času vojne. Po mitingu smo si ogledali razstavo, ki so jo pripravili vojaki. Bil sem vesel, ker sem bil izbran, da sem nosil Kurirčkovo torbo. Miha JZABEC , 3. a (Obzambni dan V četrtek smo imeli obrambni dan. Tovarišica nas je razdelila v pet skupin. V naši skupini je bilo šest učencev. Vodja naše skupine je bil Sladan. V šoli smo se zbrali ob pol devetih. Po malici smo šli v telovadnico. Taa smo metali žogice v tarčo. Dobili smo list, na katerem je bila napisana pot in postaje z nalogami. Vso pot ano tekli, da bi bili čim hitrejši. Pomagali smo Igorju in Matjažu, ker sta imela premalo kondicije. Vse naloge smo hitro in u- spešno opravili. Tekli smo 37 minut. Bili smo zelo žejni. V kuhinji ano dobili caj. Zelo smo bili veseli, ker smo zmagali. Peter POBEŽIN, 3.^ ✓S'/ 'pzaanova.nfe 'i • mafa Pred praznikom dela smo izobesili zastave. Zvečer so po hribih zagoreli kresovi. V nedeljo zjutraj nas je zbudila budnica. Na prvega maja je bila proslava na Brezjah pri Tržiču. Na proslavi so se zbirali borci in delovni ljudje. Po proslavi je bila zabava s plesom. Bilo loženju. Stali smo ob kresu in se pogovarjali. Zagledal sem svojega prijatelja. Mamico sem prosil, če grem lahko k njemu. Kmalu sem se vrnil na mesto, kjer sem zapustil svojo mamico, očka in sestro. Prijel sem jo za roko in ji pričel razlagati, kaj mi je prijatelj povedal novega. Tedaj sem zaslišal sneh za seboj. Uzrl sem se in zagledal, kako se mi mamica in vsi ostali smejejo. Takrat sem le pogledal/ koga sem držal za roko. Držal sem neznano nasmejano gospo. Svoji nezgodi sem se nasmejal tudi sam. Igor MALI, J.b kis- /Vloi pes JZ-eksL zelo priljubljenega in nagajivega psička z imenom Keksi. Zelo ga imam rada, zato ga nikoli ne mučim. Keksi je nemški ovčar brez rodovnika. Čeprav je brez rodovnika,ve, kaj mu rečeš in uboga tudi. Keksi je črn, le tace, gobček, pri ušesih in pod repom ima malo svetlo. Ima temno modre oči, s katerimi me gleda in laja vame, če imam kaj na glavi. Zelo rad vidi, da ga malo zapodiš, potem pa teče, da komaj lovi ravnotežje. Pocuka ali povleče te tudi za rokav, da ga gledaš, kako gre v travo, se vleže in puli travo. Po vrtu raznaša čevlje. Zelo jezna sem, kadar moram pospravljati za njim. Dobila sem ga od ata za rojstni dan. Tega darila sem bila zelo vesela. Lidija MOHORIČ,3.b Doma imamo psico. Ime ji je Gela. Sedaj je stara štiri leta. Zelo je prijazna in ne grize. Ko jo spustim iz koče, se začneva igrati. Če držim palico v roki, začne lajati. Če pa jo hočem pobrati, jo hitro vzame. Včasih tekmujeva, katera bo hitrejša. Gela pa :ne vedno prehiti. Monika PANG-ERSIC ,1. c omačL nafcL nM^au. Ofr- AjJlrt/ L'~iCLST~\fts aav Jymxx^<7' /UlLo' {LjLc^cv . ILo^Mji; ajt A$urtjJbs nrJjxAjX^'t irrr\xx^cr PJ' /^UaAjjj ( pujkrnh-' nj ALo-M"- J\lyLLv rruL^čJLb fruXs trM A^jfi/ru/rrv ,{bx^£srruy Lujjjj m^iLeA^r a^joj jinju^O' hjJLo' muli; djdjJ-jcri nft^rpojt i/rv /7UXjO^ AcLC£/. $UuL ni^lorUs' yLCjftOArV. JULn, LL1.S ~P>ela pesem ^ JUIjj mrviAorrvO- yu Wo&j, yvoo j/vwbx) JSJ rraujcoj )U Mfir 7MjjcWr rrrdikol vrv jilAim)ie>0| Axx> fmkL&aA} bii rniDnutaJtoo. Hjdo j^Oo ar Mjj rrodj ^ kp h Vb*krrr^yrrv -Op^v nvay^;. (5bjloo nmxjj^xrj, 5k1)o ny Sottjrrro nayifcoj ___ ___________ im) j^iuY^ ^D^fcudb V0**0™ VJcAu3o)fb.oj /VtotskL ftz&šLček. £Wcu Amurn/ /m&ftAujpi /^fti&čkcis. cft/arjrfcljZi jL Ml/ t/faMfr. VcomJo /nvU' /dom/ Atclv /fu^oe^/ 'f vivrn,^ /Tl£4MTl/ /(Jd ^ m, /u bis %cu &%a/f, l£ 'papa.tjafa V SkbiiuoV) oy V 3$UJU. ^l- njAUfcjcb wru ounrm/Mii). SlJkou /^oj g. htnnj. c&*>Sto (ckviw ^mvcii ao/mj cuctticf wyv Jv>OvWCf. ^