April 1995 leto2/številka 16 cena 70 Sit splošna banka koper 50-LETNICA ZMAGE SPOMIN IN OPOMIN Svet se bo čez nekaj dni spominjal konca velike človeške tragedije - 2. svetovne vojne, ki se je v Evropi končala s podpisom brezpogojne kapitulacije takratne mogočne vojaške sile nacistične Nemčije, 7.maja v Reimsu in 8. maja v Berlinu. Premirje v Evropi je uradno začelo veljati 9. maja 1945 ob 0.01. Žilav odpor fanatičnih Japoncev so strli Američani, šele ko so posegli po skrajnem sredstvu in 6. ter 9. avgusta 1945, vrgli atomski bombi na mesti Hirošimo in Nagasaki. Druga najmočnejša sila osi Rim - Berlin - Tokio je onemela od groze. Na ameriški vojni ladji Missurije 2. septembra 1945, vendarle podpisala brezpogojno kapitulacijo. Fašistična Italija, vazal tedanjih nacistov, je klonila veliko prej. Kapitulirala je 8. septembra 1943. Druga svetovna vojna je tako trajala 6 let in en dan. (nadaljevanje na 3. strani) Na sliki je Reichstag, poslopje nemškega parlamenta, maja 1945, potem ko so v Berlin vkorakali zavezniki. OBČINA PIRAN - PIRANO ŽUPAN OBČINSKI SVET OBČINE PIRAN Čestitamo ob državnih praznikih, 27. aprilu in l.tnaju VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO USPEŠNO DELO IN NAPREDEK Ib tol 2!, MM Vj Mar-inil BblfeliOŽj visoka hotelirska šola v PORTOROŽU »idmqnmi(mm. mmm. EKSODUS SPOŠTOVANJE PRAVICE DO SVOBODNE Maruša Zagradnik v.d. ravnateljice Pokrajinskega arhiva Koper o demografski zgodovini in izseljevanju Italijanov po 2. svetovni vojni. Do današnjih dni ni bila predstavljena resnica o izseljevanju prebivalstva iz obalnega predela tj. nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja od konca druge svetovne vojne pa do dokončne razmejitve področja, za katerega sta Jugoslavija in Italija postavljali ostre ozemeljske zahteve. Slovensko zgodovinopisje do sedaj tega dogajanja ni raziskovalo, niti se o tem ni govorilo. Zato so tolko odmevnejša tendenciozna pisanja z onkraj meje, kijih žal tu in tam povzamejo tudi slovenski zgodovinarji, ki v sicer kratkih omembah označujejo izseljevanje z besednjakom eksodus, begunstvo. Tudi okvirne številke izseljenih, ki nam jih ponujajo, so močno pretirane. Kakšna pa je v resnici demografska zgodovina obalnega območja v prvem desetletju po drugi svetovni vojni? V Okraju Koper je konec leta 1945 živelo 45.954 prebivalcev od tega skoraj polovica Italijanov. Do dokončne razmejitve, do katere je prišlo šele devet let po končani vojni, je bil Okraj Koper do septembra 1947 v sklopu Cone B ter nato sestavni del Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja do oktobra 1954. To sta bili začasni okupacijski coni v upravi Jugoslovanske armade. Po ostrih diplomatskih spopadih se je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom na dotedanjo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja razširila civilna uprava FLRJ. S tem mednarodnim sporazumom, katerega podpisnice so bile vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije, je bila dana prebivelcem razmejenega območja pravica, da se lahko v roku enega leta, ki je bil naknadno podaljšan še za eno leto, izselijo v Italijo ter odnesejo s sabo svoje premično premoženje, ne da bi za to plačali kakršne koli izvozne ali uvozne dajatve. Pred odhodom ali kasneje so v skladu z določili Londonskega sporazuma lahko prodali svoje premičnine in nepremičnine, denarna sredstva pa so bila prenešena v Italijo preko posebnega računa pri Narodni banki FLRJ. Pravico za izselitev so imele osebe, ki so bile 10. junija 1940 italijanski državljani in so imele takrat stalno prebivališče na tem območju, ter njihovi otroci, neglede na to, kdaj so bili rojeni. Kdor se je želel izseliti, je moral o tem obvestiti pristojne lokalne oblasti, priložiti potrdilo o plačanem davku, izkaz, da ni v kazenskem postopku, za mladoletne osebe pa odobritev staršev oz. skrbnikov. Jugoslovanske oblasti so pravico do svobodne opredelitve spoštovale, zato prebivalcem, ki so se odločili za izselitev ni bilo treba bežati. Ilegalni odhodi po podpisu Londonskega sporazuma so bili redki. Dovolilnice za izselitev je izdajalo Tajništvo za notranje zadeve Okraja Koper. Sestavni del izselitvene dokumentacije je bil tudi seznam premičnin, ki so jih nato odnesli s sabo. Po določilih Londonskega sporazuma je bilo vloženih 4039 prošenj za 16.000 oseb, ki so se nato v predpisanem roku odslile v Italijo. Od maja 1945 do razširitve jugoslovanske civilne uprave na to območje se je izselilo 7.000 oseb. Del teh je odšel legalno, z dovolilnicami Vojaške uprave jugoslovanske armade, nekaj pa jih je zapustilo to območje ilegalno. To so bili zlasti tisti, ki so se kompromitirali s svojim delovanjem v okviru fašističnih organizacij in formacij v predvojnem ali medvojnem času.. Nekateri so se odločili za odhod, ker jim je bila zaradi ideoloških razlogov nesprejemljiva socialistična usmeritev Jugoslavije. Pomembno vlogo pri odločitvi nekaterih je odigral tudi informbiro. Val izselitev zaradi človeške stiske ali propagande? (nadaljevanje na 2. strani) + ° 100 VPISNIH MEST-323 KANDIDATOV Po podatkih, ki so nam jih prošnji teden posredovali na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli se je za študij na prvi visoki zasebni šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu (Vila Marija) odločilo kar 3x več kandidatov, kot jih bodo lahko sprejeli. Na 100 vpisnih mest se je prijavilo 323 kandidatov. Za izredni študij ni tolikšnega zanimanja, saj seje na 60 prostih vpisnih mest prijavilo le 46 kandidatov. Rahlo presenečeni nad številnimi prijavami, so morali na hitrico pripraviti sklep o omejitvi vpisa, ki so ga poslali Ministrstvu za šolstvo oz. vladi. Potrditev sklepa pričakujejo do 25. aprila. Kaže, da bodo nekateri kandidati sedaj morali še skozi izbirno sito. In cena študija? Za en letnik izrednega študija bo moral kandidat plačati 4 tisoč DEM! Za en letnik rednega študija pa precej manj, največ 1750 DEM, saj namerava del stroškov šolanja kriti ministrstvo. Redna predavanja na šoli se bodo začela 2. oktobra letos. Prva visoka zasebna turistična šola v Portorožu bo zagotovo tudi realna podlaga na poti DO ODLIČNOSTI V TURIZMU. Do tega nacionalnega slovenskega projekta lahko pridemo predvsem tudi z visoko izobraženimi gostinskimi in turističnimi delavci. FK Sejem cvetja spet vabi Tudi letošnji tradicionalni 28. spomladanski portoroški sejem cvetja bo 1. in 2. maja v hangarju lucijske Marine. Za obiskovalce bo odprt od 9.00 do 19.00 ure. Že vrsto let zapored ga organizira tukajšnje Hortikulturno društvo, ki si prizadeva, da bi ena redkih in zanimivih prireditev v predsezonskem času, pritegnila na tisoče obiskovalcev. To se bo po vsej veijetnosti tudi zgodilo, saj je sejem lani obiskalo okoli 20 tisoč ljudi. V hangarju in na zunanjem prostoru bo razstavljalo in prodajalo svoje pridelke ter pripomočke za vrtnarstvo okoli 45 razstavljalcev.Po izkušnjah sodeč, gredo najbolje v promet sadike, ki jih je doma težje vzgojiti, zlasti paprika, sadike jajčevca, pa tudi paradižnik. Glede na naziv sejma, pričakujejo tudi veliko raznovrstnega cvetja. TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL. 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 ARCHITECTA LASTNIKI IN KUPCI NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin: HIŠE v Luciji, Piranu, Izoli, Ankaranu, Kopru z okolico STANOVANJA različnih velikosti - lastniška in novogradnjo POSLOVNE PROSTORE za različne namembnosti - tudi gostinstvo PARCELE IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Za NAKUP iščemo enodružinsko ali dvostanovanjsko hišo v Portorožu z okolico, možen tudi dolgoročen najem. Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, davčno svetovanje, pogodbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte, razna soglasja in dokumentacijo za pridobitev lokacijske odločbe ali gradbenega dovoljenja, gradbeni nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17. ure. Ogledi po dogovoru. EKSODUS (nadaljevanje s 1. strani) V času diplomatskih spopadov za razmeljitev spornega ozemlja je prihajalo med Italijo in Jugoslavijo do napetosti, ki so povzročale strah med prebivalstvom. Tako je zaostritev odnosov in nevarnost oboroženega spopada med Italijo in Jugoslavijo oktobra 1953.leta ustvarila med prebivalstvom negotovost, ki ji je sledil eden močnejših valov izselitve - takrat je zapustila nevarno območje več kot polovica vseh izseljenih do leta 1954. Razlogi za izseljevanje italijanskega prebivalstva so bili zelo raznoliki. Poleg ideoloških, strahu pred novimi oboroženimi spopadi, ki smo jih že omenili, ne kaže prezreti sorodstvenih vezi z osebami onkraj meje. Največ izselitev pa je bilo iz ekonomskih razlogov. V predvojnem obdobju je bilo območje Kopra, Izole in Pirana agrarno zaledje Trsta in kot tako je bilo ekonomsko močno vezano in odvisno od tega industrijskega centra. Mnogi so imeli tam redno, vsakodnevo zaposlitev. Dobršen del prebivalstva je bil odvisen od dnevne prodaje svojih pridelkov v Trstu. Do oktobra 1953 so prebivalci Svobodnega tržaškega ozemlja prehajali mejo med jugoslovansko in angloamerikansko okupacijsko cono z osebnimi izkaznicami, zato ta meja ni pretirano omejevala dnevne migracije. V prvem obdobju po dokončni razmejitvi pa je bila otežena. Ljudje so se zbali za svojo socialno varnost, strah jih je bilo da bodo izgubili zaposlitev, delovno dobo, pokojnine. Gospodarstvo občin Piran, Izola in Koper pa v petdesetih letih še ni bilo tako razvito, da bi lahko takoj zaposlilo vso delovno silo, kije bila dotlej vezana na Trst. Italija je izrabila to gospodarsko-socialno stisko in z močno propagando preko radia "Venezia Giulia" in časopisov, kot je "La voce Giuliana" vabila svoje "lojalne" državljane v Italijo. V tem smislu je deloval tudi 1954.leta ustanovljeni Italijanski p;P7 generalni konzulat v Kopru. Italija je namreč predvidevala, da bo z množično izselitvijo izzvala mednarodni škandal ter si s tem morda še pridobila izgubljeno ozemlje. Ko se to ni zgodilo in je množica priseljencev povzročila italijanski državi dokajšnje težave - saj jim je morala sčasoma priskrbeti zaposlitev, stanovanja, poskrbeti za šolanje otrok - se je italijanska politika do tega vprašanja spremenila, a takrat je bilo že prepozno. Kako je bilo s premoženjem? Mnogi izseljeni prebivalci so imeli na slovenskem in hrvaškem ozemlju nepremično premoženje. Nekateri so ga pred odhodom ali kasneje prodali. Ostale nepremičnine so bile v skaldu z jugoslovansko zakonodajo nacionalizirane. Nekdanji lastniki so dobili izplačano odškodnino konec petdesetih let, ko je bil leta 1958 v Italiji sprejet zakon o izplačevanju akontacij na račun premoženja, ki so ga zapustili italijanski lastniki na območju nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Med Jugoslavijo in Italijo je bil leta 1983 podpisan sporazum, s katerim je bilo potrjeno, da je Jugoslavija dokončno pridobila to premoženje ter da mora zanj odplačati 110 milijonov ZDA dolaijev odškodnine v trinajstih enakih letnih obrokih, začenši s 1. januarjem 1990. Naslednici tega sporazuma in dolga sta Slovenija in Hrvaška. Med Italijo in Slovenijo je bilo julija 1992 ratificiranih 42 sporazumov, med njimi tudi zgoraj omenjeni. podjetje za proizvodnjo in trgovino d.o.o. Spoštovane trgovke in trgovci! Dovolite nam, da Vam ponudimo: - žensko modno konfekcijo - poletne natikače - šolski program (torbe NBfi, Kappa itd.) - sončna očala (Lennonke že od 160 Sit dalje) - kopalni - napihovalni program - 95% garancije za kvaliteto Fisher d.o.o. Plinarniška 4 63000 Celje CENE IN PRpDfiJNI POGOJI SO KONKURENČNI Zahtevajte obisk našega zastopnika oziroma nas obiščite v Celju. MARATONSKE SEJE OBČINSKIH SVETNIKOV SPOMIN IN OPOMIN (nadaljevanje s 1. strani) (FK) Piranski občinski svetniki se glede gore gradiva, ki ga prejmejo tik pred sejo, lahko primerjajo s poslanci državnega zbora. Na 4. seji, 6. aprila so obravnavali kar 16 pomembnih točk. Kdaj sprejem statuta? Začeli so ob 9.00 uri zjutraj. Nekoliko utrujeni so se ob 17.00 uri začeli spraševati ali naj sejo prekinejo in nadaljujejo naslednji dan. Prevladalo je večinsko mnenje, da je najbolje če spravijo dnevni red še isti dan pod streho. Sprejeli so osnutek statuta občine Piran, predlog odloka o gospodarskih javnih službah v občini Piran, predlog odloka o preoblikovanju KSP OKOLJE Piran v Javno podjetje OKOLJE d.o.o. Piran, predlog priprave prostorskih izvedbenih aktov in strokovnih študij za leto 1995 v občini Piran, predlog sklepa o preoblikovanju podjetja Ogrevanje Piran v javno podjetje Ogrevanje Piran d.o.o., predlog zaključnega računa proračuna občine Piran za leto 1994, ZR Sekretariata za upravne zadeve, predlog ZR Sklada stavbnih zemljišč, in predlog ZR Skupnosti obalnih občin Koper. Precej časa so porabili za razpravo o določitvi lokacije za italijansko osnovno šolo, ki se vleče že precej časa. Proti koncu seje so razglasili občino Piran za zeleno občino, obravnavali predlog sklepa za javni razpis za izdelavo študije ocene zmogljivosti piranskega akvatorija za razvoj solinarstva, marikulture in turizma, sprejeli program javnih del v občini za leto 1995, akt o določitvi javne infrastrukture na področju kulture, projekt BIC Piran in še nekaj drugih točk dnevnega reda. Na pobude, predloge in vprašanja svetnikov bodo odgovarjali na naslednji seji, ki bo predvidoma takoj po praznikih, v četrtek, 4. maja, ko naj bi sprejemali tudi najvišji akt občine - statut. Občinski svetniki so imeli kar precej pripomb in predlagali številna dopolnila k zajetnemu gradivu. Komisija za pripravo osnutka statuta se je sestala tri krat. Predsednik komisije Robert Časar je dejal, da je komisija kot osnovo uporabljala delovni osnutek, ki ga je po naročilu župana na osnovi strokovnega sodelovanja pripravil Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Na voljo jim je bil tudi osnutek statuta, ki jim ga je poslala služba Vlade R Slovenije za razvoj lokalne samouprave. Magister prava Josip Rugelj je menil,da je treba dodati besedilo, da občina skrbi za varstvo morja in morskega pasu v skladu z zakonom. Rafael Dodič je bil prepričan, da so stvari v statutu napisane preobsežno in da bi moralo biti več zajeto o usmeritvah občine glede morja , turizma in dejavnosti, ki so nanj vezane. Vojka Stular je predlagala, da naj bi bile nekatere seje občinskega sveta za javnost zaprte ( 19. člen). Dr. Božidar Opara je menil, da je imel prejšnji IS veliko več pristojnosti, kot sedanji župan. Predlagal je naj ima župan tri podžupane, saj ne more biti povsod prisoten in zaradi tega pride tudi do zamer. Ponovno se je oglasil Rafael Dodič, kije dejal, da v statutu nimamo opredeljenega nobenega organa, ki bi se ukvarjal z gospodarskimi dejavnostmi v občini. Kaj pa krajevne skupnosti? Pooblastila, dela in naloge KS so določena v VI. poglavju osnutka statuta občine Piran. V 61. členu piše, da bo v občini 6 (oz. več) krajevnih skupnosti. 62. člen določa, daje KS pravna oseba. Krajevna skupnost samostojno upravlja in razpolaga s svojim premoženjem. KS skrbi za zadeve krajevnega pomena kot so gradnja, vzdrževanje in upravljanje rekreacijskih objektov, vzpostavitev, vzdrževanje, delovanje in upravljanje sistemov kabelske televizije, organizacijo krajevnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, in druge zadeve krajevnega pomena, kijih določa odlok. Organ KS je Svet KS, ki sprejme pravila delovanja v soglasju z občinskim svetom. Delovanje KS se financira iz proračuna občine, dohodkov od premoženja KS, prostovoljnih prispevkov, daril in volil. Osnovno načelo je, da sedanja zakonodaja ohranja krajevne skupnosti do prvih volitev. Volitve v nove KS, vaške in četrtne skupnosti naj bi bile konec marca prihodnjega leta. Precej bo torej odvisno od splošne opredelitve glede KS in od tega kaj bo določal statut občine. Alberto Pucer je prenesel željo krajanov Sv. Peter -Padna - Nova vas, da bi si organizirali tri samostojne krajevne skupnosti. Krajevna skupnost ne more biti para občina, je na seji rekel mag. Josip Rugelj. Razrešiti je treba osnovno vprašanje, ali je KS pravna oseba, če ni , problema ni.Tudi to, kakšne so pristojnosti KS glede sklepanja pogodb z materialnimi posledicami.V sedanjem konceptu statuta so neizmerne pasti. Dr. Božidar Opara: " Krajevna skupnost se financira iz proračuna občine, ima svoje premoženje , je država v državi. KS na bi bilo mesto, kjer bi se sintetizirali interesi in se prenesli na organe občine!1' Nihče pri tem ni na glas povedal, da se v nekaterih KS ukvarjajo tudi s posli, ki ne sodijo v to dejavnost, plačo pa prejemajo od občine. Mag. Josip Rugelj:" Pripravil sem korektiv: KS lahko nastopijo v pravnem prometu do višine vrednosti lastnega premoženja. Občina ne odgovarja subsidiarno za obveznosti KS. Župan Franko Fičurje izrazil občutek, daje med člani sveta prisoten nekakšen strah, do njegovega dela povezave funkcije z nekdanjim IS in Grahorjem. " Bolj kot mi boste omejevali pristojnosti, manj dela bom imel jaz in več ga boste imeli vi", je rekel na seji občinskega sveta. Verjeti je, da obremenitve s preteklostjo in strankarska pripadnost posameznika vendarle ne bo otežila dobro začetega sodelovanja za vsesplošno blaginjo občank in občanov piranske občine. Borisu Kočevarju prenehal mandat V skladu s predpisi o nezdružljivosti funkcije člana občinskega sveta in delavca v upravi, je v četrtek, 6. aprila prenehal mandat članu občinskega sveta Borisu Kočevarju. Prepričani, da se jim je pri delitvi sveta po 1. svetovni vojni, zgodila krivica, zaverovani v svojo moč, so se fašistični zavojevalci 1. septembra 1939 s pohodom na Poljsko podali na krvavo pot brez povratka. " Nacionalsocializem pelje Nemčijo in Evropo v katastrofalno drugo svetovno vojno", so si še pravočasno drznili opozarjati najpogumnejši nasprotniki nacističnega režima. Bili so pogubljeni. Evropa je kot običajno, na začetku stala ob strani. Vojna tragedija ni izbirala žrtev. Zahtevala je na desetine milijonov žrtev, ki jim nikoli ni bilo dano, da bi izpovedale svojo žalostno zgodbo. Umrli so na bojiščih, v taboriščih - ali pač, ker so umreti morali, da ne bi bili priča zgodovinski resnici. Največji zločinec vseh časov Adolf Hitler je napravil samomor 30.4.1945, le dva dni prej preden so Sovjeti zavzeli Berlin. " Nemčija se ne sme nikoli več oborožiti"!" Nikoli več vojne"!, so vzklikali. Koga, razen zgodovinarjev in potomcev umrlih v tragičnih okoliščinah, zanima danes na primer Heydrich, general nemške policije, tretji človek Rajha in eden najbolj pretkanih organizatorjev likvidacije političnih nasprotnikov, pokolov nad Poljaki, Judi, Rusi in eden glavnih krivcev " dokončne rešitve” usode milijonov evropskih Židov? Petdeset let je dolga doba. Čas za premislek, spomin in spravo med narodi. Da, predvsem sprave v duši, tudi med nekdanjimi partizani in domobranci. Vendar, ali so poraženci tudi zmagovalci? Tudi številni Primorci se bomo spominjali udarcev, ki nam jih je dolga leta, tudi že precej pred začetkom vojne , zadajal fašizem. Italija, je zares kapitulirala , s fašistično ideologijo pa še dolgo ni mogla opraviti. Na proslavah, največja bo nedvomno v Moskvi (Sovjeti so dali 20 milijonov življenj in prvi obesili zastavo na Reichstagu. zgradbi nemškega parlamenta v Berlinu, ne bo vojaških parad in razkazovanja moči. Zakaj neki le? Mir in sprava tega ne potrebujeta. S ponosom moramo povedati, je na lanski proslavi piranskega občinskega praznika v Luciji poudaril Milan Kučan,da je slovenski narod takrat bil bitko za osvoboditev in daje bil, posebej s partizani, na strani tistih sil, ki so se borile za dostojanstvo in človeške vrednote. Z razkrivanjem resnice o povojnih pobojih in kaznovanjem krivcev , bomo vsi skupaj največ prispevali k trajnemu miru in spravi. FRANC KRAJNC Na sliki: Uničena zgradba nemškega parlamenta v Berlinu v začetku maja 1945. " Dem deutschen Volke" - nemškemu narodu, piše na Riechstagu, ki so ga prvi zavzeli vojaki sovjetske Rdeče armade in nanj izobesili sovjetsko zastavo. Uničena fasada mogočne zgradbe, v kateri so nacisti nekoč slavili svoje zmage, je najbolj plastičen prikaz in spomin na takratne dogodke zaključnih operacij zaveznikov v osrčju nacistične Nemčije, Berlinu. Dest let so potrebovali Nemci, da so prenovili stavbo, ki simbolizira nemško zgodovino. Ko se bo nemška vlada preselila iz Bonna v Berlin, bo Reichstag spet služil svojemu namenu. Miru in demokraciji. ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Portorož Ml:? Obiščite nas v naših trgovinah, kjer vam nudimo: - ves gradbeni material - stenske in talne obloge - keramične ploščice in sanitarno opremo za vsako željo in okus - ostali material za opremo vašega doma po zelo ugodnih cenah TRGOVINA V LUCIJI Liminjanska 111 Telefon: 066/ 72- 182, 72- 191 TRGOVINA NA PTUJU Rajšpova 18 Tel,/Fax: 062/ 778- 172 TRGOVINA V MARIBORU Dupleška cesta 91 Telefon 062/ 510- 605 PRIPOROČAMO SE Lucija, Obala 127 66320 Portorož Telefon: 066/ 72 - 011 Tel./Fax: 066/71 - 515 USPEŠNO ZAKLJUČILI 1994 Droga Portorož je minulo poslovno leto zaključila uspešno. Celotna realizacija znaša 8,4 milijarde tolaijev, bruto dobiček pa 503 milijone tolarjev (poslovni rezultati bodo še revidiriani). Na domačem trgu je Droga realizirala 6,5 milijarde tolaijev, na tujih trgih pa približno 1,5 milijarde. To je za 40 odstotkov več kot leta 1993. Skupni obseg proizvodnje se je glede na leto 1993 povečal za 12 odstotkov, to je za okoli 1500 ton izdelkov. Količinsko se je najbolj povečala proizvodnja kave, pomembno rast proizvodnje pa so dosegli tudi programi vložene povrtnine, paštet, začimb in riža. Celotna prodaja se je povečala za 8 odstotkov, od tega na domačem trgu za 2 odstotka, na tujih trgih (Hrvaška, Makedonija, Rusija, Kanada, Nemčija, Italija, Madžarska, Švedska) pa kar za 34 odstotkov. Prodaja kave se je povečala za 9 odstotkov, riža za 7, vloženih povrtnin za 10 odstotkov, za petino pa seje povečala prodaja soli za industrijo. Strukturo izvoza so izboljšali v prid gotovih izdelkov, saj le-ti že dosegajo 76 odstotkov celotnega izvoza. Približno polovico izvoza je Droga ustvarila na trgih bivše Jugoslavije, manjši od načrtovanega je bil izvoz v Rusijo, na Češko in na Švedsko. V Drogi ugotavljajo, da so se tudi v letu 1994 nadaljevali trendi rasti proizvodnje in prodaje, ki so jih po razpadu bivše Jugoslavije prvič zabeležili v letu 1993. Tržišče bivše Jugoslavije postaja ponovno pomembno, čeprav je obseg poslovanja še vedno nižji kot pred razpadom Jugoslavije. V letu 1995 nameravajo povečati izvoz za 28 odstotkov, in sicer predvsem v države bivše Jugoslavije. Sicer pa so si zastavili kar nekaj globalnih ciljev: obdržati tržišče, povečati izvoz (+28%), preoblikovanje v delniško družbo. Za naložbe v avtomatizacijo proizvodnje (kava, čaji), kompletno zamenjavo nove linije paštete v Argu in izgradnjo novega distribucijskega skladišča in še druge manjše naložbe, bodo namenili 10 milijonov mark. LETO KAKOVOSTI V DROGI V LETU 95 NAMERAVA PORTOROŠKA DROGA PRIDOBITI CERTIFIKAT ISO 9001 V treh desetletjih obstoja seje Droga Portorož razvila v eno vodilnih podjetij slovenske prehrambene industrije. S stalnim posodabljanjem proizvodnje in skrbjo za kakovost izdelkov je v vseh teh letih uspešno sledila zahtevam kupcev in si, kljub ostri konkurenci, zagotovila vodilno mesto med proizvajalci kave, čajev, soli in riža v Sloveniji. V zadnjih letih se je uspešno preusmerila na tuja tržišča. Izjemno pomembna naloga, ki so si jo za letos zastavili v Drogi, je tudi celovito obvladovanje kakovosti. Do konca leta nameravajo pridobiti certifikat ISO 9001 vsaj za eno področje dejavnosti. DROGA PORTOROŽ INTERNO GLASILO DltOCA izdaj«. «i INlbKNO "NAŠ GLAS" \A\irsro umimiKA Prva številka lepo ob-likovanega glasila s pestrimi in zanimivimi informacijami o delu in življenju v podjetju je izšla marca letos v nakladi 900 izvodov. V uredniškem odboru, ki bo, kot pišejo v uvodniku, tudi v bodoče skrbel, da ga bodo radi brali vsi njihovi delavci, so: Dragica Mekiš, Tjaša Ulčar, Maruša Lenarčič, Sonja Požar, Majda Vlačič, Jadran Rusjan in Emil Lovrič Petrič. Glavna in odgovorna urednica Droginega glasila Naš glas je Lilijana Ivanek-Pečar. ČAKAJO ŠE NA DRUGO SOGLASJE V Drogi Portorož čakajo še na drugo soglasje Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Trenutno usklajujejo statut glede obsega in vsebine pravic tujega solastnika E.D. & F. MAN COFFEE Ltd. Sredi januarja so v Drogi zaključili lastninsko preoblikovanje podjetja. Zaposleni, bivši zaposleni, upokojenci in družinski člani zaposlenih so pokupili kar 49.739 delnic, kar je skoraj 18 odstotkov premoženja. V javni prodaji se je cena delnice zaradi velikega zanimanja dvignila za 30 odstotkov, presežek vrednosti vpisanih certifikatov pa so morali celo vrniti. Tako je vrednost delnice dosegla v javni prodaji 12.564 tolaijev. Skoraj 12 odstotkov premoženja Droge pa je že dve leti v lasti angleškega partnerja. Z zakonsko predpisanim prenosom je Sklad RS za razvoj prejel 49.993 delnic, Slovenski odškodninski in Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa sta pridobila vsak po 24.933 delnic. Droga sodi med redka podjetja v Sloveniji, katerega cena delnic se je v javni dražbi povečala za 30 odstotkov. Trenutno je kar 8 tisoč zunanjih in notranjih delničarjev. Tretjo javno dražbo delnic napovedujejo za 8. junij. TANTADRUJ ZBIRA IN KOMENTIRA Ko sem bil majhen, sem si želel biti Franci Pavšer. (Zoran Thaler, Dnevnik 12.2.95) Nič hudega! Glavno, da sedaj v Kristusovih letih ne želi postati L. Peterle. Bo v avstrijskih šolah treba nositi feredžo? (Delo, 9.3.95) V naših pa velo in krilo od vratu do gležnjev. Tisti, ki ni služil vojaškega roka, ni enakopraven državljan R.S. (Ivo Verdzolak, Dnevnik 9.3.95) Izključeni Slovenci iz mednarodne helsinške federacije za človekove pravice. (SN 15.2.95) Nagnali nas bodo še iz OZN, če ne bomo znali ukrotiti domače skrajne desnice. Kulturni forum bo skušal predrugačiti razmerje med državo in kulturo. (Slovenec, 20.2.95) Če vemo, daje ta forum ustanovil J. Janša, potem gre verjeti, da bo skušal predrugačiti, tako kot je predrugačil ŠDSS - na desno ravnaj se! Sašo Lap, predsednik SND napoveduje boj za sokolsko dediščino. (SN 20.2.95) Veijamem, bojevnike je že predstavil na Ptuju. Nekateri že čakamo toplejše dni, kijih bo v deželo prinesla skorajšnja pomlad. A ne tista "slovenska". Ob misli nanjo me zmrazi. (Milan Lazar, Delo, 6.3.95) Pomlad je tu, kmalu bo poletje, za vroče-hladne tuše bodo poskrbele slovenske "pomladno-mrke" stranke. Slovenija ima zdaj odprto pot do pridruženega članstva v EU. (Delo, 7.3.95) Pot že, le zavore, ki se jim pravi zavist, bo treba zamenjati. Samohvalicaje postavil v parlamentu vprašanje: Kam teče italijanski urin iz igralnice Perla. (Poroča AT in TV) Ja tja, kamor njegov, po kanalu Koren nazaj v Italijo. To bo kot Novogoričan že moral vedeti. Bog se usmili občanov, kijih zastopa tak poslanec. Deset let po koncu komunistične revolucije (Beri NOB op. pisca) podpisani Slovenci zahtevamo, da državni zbor in pristojne oblasti države Slovenije izpolnijo svojo dolžnost. Sledi cela vrsta zahtev, med drugim tudi, daje bilo domobranstvo domoljubno dejanje. To zahtevo je podpisalo 50 domobrancev in njihovih pristašev doma in po svetu, med njimi ni niti enega demokrata. To je podprla tudi slovenska Cerkev v Družini, 19.3.95, ki zaključuje: 'Poziv podpišite vsi Slovenci, ki ste za boljšo Slovenijo." (Poziv je sestavila in razmnožila domobranska N S Z (Tine Velikonja). Tantadruj poziva vse Slovence, ki so za to, da postane Slovenija država totalitarnega belogardističnega sistema, da to izjavo podpišejo. Tisti, ki so za demokracijo, pa že vedo, da noben totalitarizem, tudi če si nadeva aureolo (svetniški sij), ni dober in tega ne bodo podpisali, ker so za boljšo Slovenijo. Tantadruj IZŠELJE TELEFONSKI IMENIK za območje OBČINE PIRAN spremenie^It^liffiiisK^š^vilke in poSKmie informacije. Hmap3i£ali!k Dobite eaVvAtrafikalill^niiuarnah in Cena: 360,00 Sit Podjetje za promet z nepremičninami d. (ui. Podjetje u [irmnet z nepremičninami Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 66320 Portorož Tel,/Fax. 066 70 - 584 Prodajate, kupujete, oddajate ali najemate HiSE - STANOVANJA POSLOVNE PROSTORE LOKALE - ZEMLJIŠČA Pokličite nas. Uredimo tudi ustrezno dokumentacijo. Adaptiramo hiše, poslovne prostore, stanovanja. INVITA d.o.o. (jev^iivp Igralnica Casinč Portorož - Portorose cm .1 ;• Igralnica Casino Portorož — Portorose d.o.o. Pridružujemo se čestitkam ob prvomajskem prazniku -prazniku dela Vsem našim poslovnim partnerjem, delavcem, občankam in občanom, želimo veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu. Igralnica Casino PORTOROŽ - PORTOROSE LEPO JE, KO NASTOPIJO MLADI Na prireditvi Akademija mladih, 15. marca v lucijski športni dovorani, ki jo je organizirala Območna organizacija redečega križa Piran, so nastopile številne skupine mladih iz vzgojnovarstvenih ustanov, osnovnih in srednjih šol slovenske in italijanske narodnosti iz piranske občine ter gledališka skupina Varianta. Čeprav so se organizatorji trudili, da bi prireditev kar nabolje uspela, je ostal občutek, da pri tem ni šlo vse kot po maslu.Sicer odličen nastop mladih so zasenčile nekatere pomanjkljivosti, na katere bi bilo treba pomisliti že prej, preden so se odločili organizirati takšno zahtevno prireditev. Vse skupaj se je začelo z zamudo, dvorana ni akustična in je neprimerna za tovrstne prireditve. Drobcene skupinice nastopajočih otrok so se porazgubile na velikem parketu, nekaterih sploh ni bilo moč slišati.Za nameček je bila prireditev tudi nekoliko preveč časovno razpotegnjena.lzkupiček od prostovoljnih prispevkov so namenili za letovanje mladih.______________________________________________________ PORTOROŠKA VODA OBETA OB HOTELIH PALAČE SO ZAKLJUČILI POSKUSNO ČRPANJE VODE. ANALIZE TERMALNO - MINERALNE VODE SO POTRDILE PREDVIDEVANJA O ZDRAVILNIH UČINKIH Iz vrtine ob starem Hotelu Palače priteka tennalno-mineralna voda z zdravilnimi učinki. To so pokazale analize vode iz 705 metrov globoke vrtine. Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače, ob tem razmišlja: "Sedaj, ko je tudi trimeseči:' poskusno črpanje potrdilo obsežne predhodne raziskave, bomo lahko pričeli z oblikovanje strategije razvoja portoroških term. Temeljila bo na tej novi pridobitvi, termalno- mineralni vodi z zdravilnimi učinki. Prihodnost naših Term vidimo v celoviti zdraviliški ponudbi za zahtevnejše domače in tuje goste." Kopeli in blatne obloge s to vodo pomagajo pri zdravljenju gibal (okončin, sklepov in hrbtenice), kožnih bolezni, vnetij sluznic ter v kombinaciji z morsko klimo tudi bolezni dihal. Prav tako vzpodbujajo kožne živce in pospešujejo krvni obtok, analize pa so pokazale, daje z zvišanjem koncentracije morskih soli v vodi zdravilni vpliv še močnejši. Za pitje pa ta voda ni primerna. Voda ima temperaturo med 22,5 in 23 stopinjami C, priteče pa je 3,5 litra na sekundo. Vsebuje veliko natrijevega klorida, drugih sestavin morskega porekla in precej žveplovih spojin. Ph faktor vode je 7,24, zato je rahlo bazična. Termalno-mineralna voda je primerljiva s tistimi v slavnih evropskih zdraviliških centrih, kot so Piestany na Slovaškem in Bad Gogging v Nemčiji, le da vsebuje več žveplovih sestavin. Termalne vode so tiste, katerih temperatura je vsaj 20 stopinj C, medtem ko je mineralna voda tista, ki ima v litru vode vsaj 1 gram mineralnih snovi. Voda iz vrtine ob Hotelih Palače pa vsebuje kar 9 gramov mineralnih snovi v litru in ima 23 stopinj C. Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije Že danes mislite na jutri! Zagotovite si DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZASTOPSTVO in INFORMACIJE: Joško Joras Šolska 14, Lucija 66320 PORTOROŽ Tel.Sc fax: 066/ 70-258 Mobitel: 0609 626 338 PORTOROŽ Vsem občankam in občanom, delavcem, kupcem in poslovnim partnerjem ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE USPEŠNO DELO IN RAZVOJ, TER SE SKUPAJ Z VAMI VESELIMO NAPREDKA Droga Portorož je podjetje, ki ga odlikujeta tržna usmerjenost in dolgoletna tradicija v prehrambni industriji. Po naših izdelkih segajo kupci, ki cenijo zdravo in kakovostno hrano. EDINA DROGA, KI JI LAHKO POVSEM ZAUPATE Kolektiv Droge Portorož 85 LET OSNOVNE ŠOLE LUCIJA Ob obletnici prve slovenske šole na piranskem območju bodo predstavili projektno nalogo SLOVENSKO ŠOLSTVO V ISTRI. Začetki osnovne šole segajo v prvo desetletje tega stoletja, ko je bila v Luciji ustanovljena Ciril-Metodova šola. V obdobju fašizma pa je Gentilijeva šolska reforma ukinila vse slovenske šole na italijanskem ozemlju in tako tudi lucijsko. Po končani drugi svetovni vojni je bila šola obnovljena, ljudje so se pričeli naseljevati v kraj, rasli so novi bloki, nove stanovanjske hiše in takrat so dozidavali tudi šolo. Osnovna šola Lucija je rasla počasi kot hišica iz kock. Največji prostorski problem je predstavljalo pomanjkanje zaprtih telovadnih prostorov, zato štejejo za velik uspeh izgradnjo športne dvorane v Luciji, čeprav se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da z njo upravlja Okolje in ne osnovna šola. Sedaj načrtujejo še adaptacijo šolske kuhinje in izgradnjo knjižnice, ki najbi postala hkrati tudi knjižnica kraja. V istem šolskem kompleksu je tudi OŠ z italijanskim učnim jezikom, kjer si delijo uporabo športne dvorane in igrišč in se učijo od prvega razreda dalje italijanski oz. slovenski jezik. Razumejo se in so dobri sosedje. V 26 oddelkih dela in ustvaija 674 otrok iz naselj Lucija, Seča, dela Portoroža in Strunjana, kjer je tudi njihova enoodelčna šola. Kar 68 delavcev skrbi, da bi bila šola prijetna, pouk pa sodoben in zanimiv vsem učencem. Najbolj množične so športne interesne dejavnosti, vedno več učencev se navdušuje nad nara-voslovjem, imajo svoj akvarij, urejajo ribnik, rastlinjak, vrt, raziskujejo okolico, vse do sečoveljskih solin in reke Dragonje. Letos so bili izbrani kot osrednja šola. Njihov projekt, ki so ga poimenovali Pajek, pa razvija multimedijsko dejavnost. Preizkušajo se tudi na novinarskem in filmskem področju. Skratka, čaka jih še mnogo ustvarjalnih užitkov. Učitelji OŠ Lucija se nenehno izobražujejo in uspešno razvijajo nove oblike dela pri pouku in pri novih interesnih dejavnostih. Med pomembne projekte vsekakor lahko štejejo raziskovalno nalogo Slovensko šolstvo v Istri. Lucijska šola je bila zgrajena leta 1910. Šolsko poslopje je bilo enonadstropno, imela je samo eno učilnico, hodnik, majhno sobico in dve stranišči. Vanjo seje takrat vpisalo 120 otrok. V fašističnem obdobju so najprej ukinili vse šole, ki so nastale v vojnem času, nato pa še šole Ciril-Metodove družbe. Učitelje so odpustili ali pregnali, starše otrok pa pozvali, da vpišejo svoje otroke v italijansko šolo. V italijanskih šolah se takrat ni smelo govoriti slovensko. Ko seje končal narodnoosvobodilni boj, je v Luciji znova začela delovati slovenska šola, vendar v zelo težkih razmerah. Pouk se je začel prvega oktobra 1945. Učencev je bilo 28. V šolskem letu 1964/65 je šola postala popolna osemletka. Začeli so uvajati tudi italijanski jezik. Leta 1971 je bila na občinski ravni organizirana proslava ob 60. obletnici ustanovitve Ciril-Metodove šole v Luciji. Ob tej priložnosti je bila odkrita spominska plošča na prvotni zgradbi šole. 19. decembra 1981 je šola dobila ime po revolucionaiju Edvardu Kardelju, 11. oktobra 1982, za piranski občinski praznik, pa so odprli nov prizidek k osnovni šoli Lucija in s tem pridobili 12 novih učilnic, ki so omogočile pouk 623 učencem le v dopoldanskem času. Na podlagi sklepa sveta šole se je 28. junija 1991 šola preime- novala v Osnovno šolo Lucija. Leta 1993 je bila ob šoli zgrajena moderna športna dvorana. Ravnateljica OŠ Lucija, Marija Mahne, je ob tej priložnosti izrazila željo, da bi se okrog šole združili ljudje, ki imajo to ustanovo radi. Začnimo od korenin in se združimo v skupano energijo. Kraj Lucija je hitro nastajal in zato so medčloveški odnosi šele v povojih, premalo se poznamo in skupaj bi lahko ustvarili še veliko dobrega za šolo in kraj. Ob tej priložnosti čestita vsem nekdanjim in sedanjim učencem šole ter vsem tistim, ki so ali še podajajo znanje novim in novim rodovom. Na sliki: Kolektiv OŠ Lucija v skoraj popolni zasedbi. Nalogo Slovensko šolstvo v Istri so napisali učenci Osnovne šole Lucija: Emanuela Butanj in Tanja Povš-nar 7. a, Rok Gregorič 8. a, Nina Dekleva, Urša Kralj, Teja Mahnič, Ivana Mijatovič 8.b in Diana Petra nio 8. c. Mentorica je bila Vivjana Besednjak, somentor Boris Ugrin. K nalogi na 33 straneh so priložili tudi zemljevida Osnovne šole 1917, Partizanske osnovne šole in Slovenske šole 1945/46 ter 9 fa tografij. Vsebina naloge govori o šolah iz časov do leta 1550, Ciril -Metodovih šolah, razvoju slovenskega šolstva v Istri do prve svetovne vojne, o zloglasni Gentilije-vi šolski reformi in lucijsld šoli po osvoboditvi. Vire za kar zahteven projekt so iskali v piranskem arhivu, šolski knjižnici, koprski Študijski knjižnici in v časopisu Edinost iz leta 1912. Nekatere podatke o razvoju lucijske šole so poiskali tudi v šolski kroniki Na proslavi bodo organizirali tudi tekmovanje v odbojki in košarki. STARŠI - UČENCI - UČITELJI Starši, ki se bodo udeležili tekmovanja po programu, naj sporočijo svojo udeležbo pri razredničarki ali pri Jošku Jorasu, Kavarna Palma Lucija, tel.: 70- 258. V ^ '!<, r- 10^ j}fr m :§m eiZtsssm spoznavajmo poklice (org. L. Romih, spremljajo program (vodita S. Prodan in M. Kocmut z EKO PROGRAM PRIREDITEV ZA PRAZNIK ŠOLE 24. april - dopoldne 10.30 - predstavitev raziskovalne naloge ZGODOVINA ŠOLE (vabljeni vsi učitelji, predstavniki muzeja iz Pirana in Kopra ter Šolski muzej iz Ljubljane, predstavniki sveta staršev in predstavniki občine Piran). Predstavitev vodi Vivijana Besednjak. 8.00 8.r. - pogovor z zdravniki (organizira M. Beseničar, vodi N. Strel). 8.00 7.r. razredniki) 8.00 5.r. razredniki) 8.00 4.r. - EKO - program (vodijo razredniki) 24. april - popoldne 15.00 - 3.r.: športna ura s starši (vodi Črt D. z razredniki) 16.30 - 6.r.: športna ura (vodijo: Vanda, Zlata, Karmen, Ervinjn 17.20 - SVEČANOST - nastopi mažoretk, gimnastike - nastopi učencev in bivših učencev - pozdrav župana 20.00 - zabavne tekme STARŠI: UČENCI : UČITELJI 25. april - dopoldne 9.00 - predstavitev ČOPKO II. (prireditev vodi Dragica Kocjančič) - predstavitev ANIMIRANEGA FILMA (vodi Marjan Maslo in Romih) - predstavitev KATALOGA - PROSPEKTA (vodi Silvija Mrdjenovij) VABLJENI VSI DELAVCI ŠOLE IN GOSTJE OBMOČNO TEKMOVANJE V JUDU KONCERT ZA VSE UČENCE BO OB 11. URI V ŠPORTNI DVORANI. Liza COL VENTO IN PUPA COL VENTO IN PUPA - A PAGINA ITALIANA Čari lettori, si e' costituitta la redazione di questa pagi-na in lingua italiana. Ecco i notni : Irma Fonda, Silva Perentin Cervar e Daniela Paliaga. Attendiamo i vostri suggerimenti, la segnalazione di problemi che ci riguar-dano .indicazioni per fare e scrivere delle cose che sono pili' vicine.Bastera' dare lin colpo di telefona, scrivere al-la redazione del Primorski Utrip e ci daremo da fare per rispondere e trovare insieme una risposta alle domande e ai fenomeni che riempiono il nostro guotidiano. A risentirci e a rileggerci ! TEMPO DI SCELTE IMPORTANTI PER I NOSTRI RAGAZZI LE PREISCRIZIONI ALLE SCUOLE MEDIE II 10 e 1' 11 maržo i ragazzi delle classi ottave delle scuole elementari ave-vano un bel da fare. Cercare informazioni sulle scuole medle, ascoltare, osservare, fare domande per chiarirsi le idee. Da una scuola ali' altra da un autobus ali' altro, che confusione e pol... non c' e’ neanche tanto tempo per scegliere tranquillamente e non e' nemmeno possibile rimandare. Infatti entro il 24 maržo deve pervenire alle scuole la domanda di preiscrizione al-la prima classe della scuola media. E' possibile avere un ripensamento an-cora entro il 13 aprile e decidere di spostare la propria preiscrizione dalla prima scuola scelta ad un altra. Comunque vada per i ragazzi che a giugno e ad agosto termineranno la scuola elementare italiana, se sceglieranno di continuare nella medesima lingua, si aprono le possibilita' dei due ginnasi, 1' Antonio Šema di Pirano con sede a Portorose e il G. R. Carli di Capodistria e della scuola media Pietro Coppo di Isola. Il ginnasio da' un' istruzione generale abbastanza vasta ed approfondita per affrontare gli studi universitari e si puo' conclud-ere con un impegnativo esame di maturita' articolato in cinque materie, con valutazione estema alla scuola. Chi non desidera affrontare 1' esame di maturita' ma comunque sceglie di frequentare un ginnasio puo' sostenere 1' esame di licenza, che gli permettera' di entrare nel mondo del lavoro previa una preparazione professionale sotto forma di corso o di continuare in una scuola superiore ( di breve durata). Gli indirizzi professionali della scuola media di Isola prevedono tutti un esame di abilitazione conforme al tipo di preparazione ricevuta, mentre il tecnico in economia, il tecnico metalmeccanico e il segretario d' azienda po-tranno affrontare a scelta 1' esame di maturita' o 1' esame di licenza specifi-co che permettera' il proseguimento degli studi superiori nel medesimo ramo degli studi medi. Il ginnasio Antonio Šema con quest' anno ha esteso la scelta delle materie deli' esame di maturita' anche alla sfera del sociale, viste le preferenze manifestate nel corso di questi anni dagli študenti. Il carattere prevalente del ginnasio rimane quello scientifico, ma dalla prima deli' anno scolastico 95/96 šara' possibile scegliere quali materie da iterare in classe terza e quarta pure la psicologia, la sociologia e la fllosofia. Tra le lingue oltre alle obbligatorie italiana, slovena e inglese ci sono la lingua tedesca e la latina, come facoltative o inserite nel regolare curricolo se almeno 8 študenti sceglieranno di studiarle. Al di la, pero' delle scelte che in questo momento i nostri ragazzi dovranno comunque fare, rimane la possibilita' di cambiare scuola e indirizzo. Infatti i diversi indirizzi sono cosi' strutturati da permettere, qualche volta con 1' ausilio di qualche esame differenziale di trasferirsi da scuola a scuola, sen-za particolari sacriflci e senza grossi scossoni. L' importante e' capire cosa si vuole e una volta incominciato, mettercela tutta per farcela, per riuscire. Ehi, ragazzi ?! Posso farvi un augurio che vi tolga un po' la paura e la ti-tubanza ? IN BOCCA AL LUPO ! Spesso ci lamentiamo di non trovare il tempo per lo svago, il diverti-mento, preši dalla vertiginosa frenesia delle faccende quotidiane.Invece ecco come si fa per star bene insieme, divertendosi. Martedi', 21 maržo I bambini della piccola scuola del giardino d’ in-fanzia LA COCCINELLA di Lucia, assieme ai genitori e alle loro inseg-nanti, sono andati a trascorrere una giomata sulla neve, e precisa-mente sui SVI »AKI (1242 m.) .Al gruppo si e’ unita anche la sezione del VVZ di Lucia, con la quale collaboriamo molto bene durante tutto 1' anno, anche loro completi di genitori e insegnanti. 11 tempo bellissimo, la compagnia allegra, una giomata indimenticabile per tutti. La mag-gioranza si e' destreggiata sulla pista da sci, dove papa' e mamme si sono trasformati in veri istruttori.Gare, divertimenti, palle di neve e un pupazzo.con el bucalč in testa sono rimasti a ricordo della giomata. Il 24 maržo po I genitori e I bambini lle sezioni d' asilo di Sicciole e di Strugnano hanno ripetuto la bella esperienza. Grazie ai genitori, ai re-sponsabili della baita sui SVI »AKI, gentilissimi ed efficienti e auguran-doci di passare insieme ancora delle giomate cosi' belle, arriverderci a tutti. Laura Slama e le insegnanti Matjašič e Zubin AGLI EX- ŠTUDENTI, AGLI EX-DOCENTI E DIPENDENTI, AI SOSTENITORI E SIMPATIZ-ZANTI DEL GINNASIO ITALIANO DI PIRANO MEZZO SECOLO DI VITA DEL GINNASIO ANTONIO ŠEMA Cinquant' anni fa veniva fondato il ginnasio-liceo scientifico a Pirano. Neli’ autunno di quest' anno si terra' la mani-festazione celebrativa di quello che e' diventato nel 1992 il ginnasio ANTONIO ŠEMA . Il programma prevede un ricevimento solenne, un con-certo , la pubblicazione di un fascicolo con una cronistoria del ginnasio e soprattutto la definitiva sistemazione degli esterni. A tale scopo la scuola promuove un’ iniziativa per la raccolta di fondi e contributi da destinare alla cele-brazione, con 1' invito ad operare I versamenti sui seguente numero di c.c., indicando PER IL CINQUANTE&-IMO : A.P.P. PORTOROSE : Ginnasio Antonio Šema Pirano 51410- 603-30416. I nomi di tutti i donator! verranno pubblicati nel fascicolo suindicato. L' azione Una pianta per ogni famiglia ,un al-bero per ogni istituzione fara' piu' bella la nostra scuola e 1' ambiente circostante, ricco di verde e di flori. Sin d' ora grazie a tutti coloro che vorranno anche in questo modo manifestare il proprio sostegno e la propria solidarieta' . IL CONSIGLIO DELLA SCUOLA E IL COMITATO DEI GENITORI VOCABOLARIETTO : LO SAPEVATE CHE .. BILINGUISMO significa situazione linguistica nella quale I soggetti parlanti sono portati a utilizzare altemativamente due lingue diverse, a seconda delle circostanze DIGLOSSIA significa forma particolare di bilinguismo in cui una delle due lingue rappresenta la condizione sociale politi-ca inferiore DOMANDE I pannelli propagandistici lungo la strada che declamano le bonta’ culinarie, i pregi di un' abbronzatura differenziata, le delizie di una tazzina di caffe’, ecc. che cosa sono ? Sono un messaggio pubblico destinato alla cittadinanza di questo territorio, fino ad ora con regime di statuto comunale e comunali (in quanto mi riferisco anche a Capodistria, e Isola, oltre che a Pirano) che indicano il territorio come bilingue , oppure c' e' una sottile distinzione fra cosa deve essere biligue e cosa no? Forse che, rappresentando noi, italiani, una minima percentuale della popolazione di questo territorio non siamo nemmeno una porzione di mercato al-lettante per le ditte e le industrie slovene..? (vedi spiegazione di: diglossia !) Fiore ali' occhiello della segnaletica turistica e culturale pi-ranese e' lo striscione di traverso ali' imboccatura di via deli' ospedale, a Pirano ,con la bella scritta CHIOSTRO DI PIRANO.. II termine chiostro e' un sostantivo maschile comune e quin-di difficilmente usabile come nome proprio.Chiostro vuol dire, infatti, cortile di monastero circondato da porticati. Se vicino al nome comune aggiungiamo il nome proprio del san-to al quale e' dedicato il Convento ecco che il chiostro as-sume completa connotazione e cioe' Chiostro di S. Francesco. A dir la veri ta' Chiostro di Pirano suona proprio male, in un italiano che italiano non e' , a meno che non esista un Chiostro di Capodistria, specifico, uno di Isola, di-verso, ecc. CIMITERI Pubblichiamo alcune foto del cimitero storico di Pirano , dove il degrado e' ed e' stato terribile, con le conseguenze di cui si legge anche sui giomali di questo ultimo periodo. Sono foto scattate nel 1993 dagli študenti del Ginnasio Antonio Šema e parte di un fotoalbum scolastico che raccoglie lo stato di abbandono dei cimiteri storici a Pirano, Buie, Umago e Cittanova. Il rispetto della memoria e' quello con il quale si misura il rispetto dei vivi. Chi ha distrutto le testimonianze del nostro passato ha una volta di piu' manifestato il suo rapporto con gli autoctoni, vivi e morti, anzi meglio considerarli tutti morti, cosi' ci mettiamo una pietra sui muro di cinta e lafacciamofinita. IL (NON) VIVERE A PIRANO - H0M0 PIRANICUS RARUS ? Vi voglio parlare della citta' che mi ha dato i natali in un tempo che remoto non e' ma remote sono le radici che legano la mia famiglia a questa citta'. Vi voglio parlare del profondo sentimento che mi lega a questa citta' fino a sentir, quando passo per le sue calli.una muta corrispondenza fra me e le sue mura che parlano di storia, di trascorsi che dalla parola e dai racconti dei vecchi piranesi che ho conosciuto si tra-mutano nella mia immagi-nazione in ragion di vita.La citta' la vivo e la sento. Non a caso e' che voglio citare in questa mia la civilta' greca come iniziatrice della democrazia e quella romana portatrice delle famose " conquis-te" deli' URBE (acquedotto, canalizzazione, ecc.), perche' si dovrebbe andare indietro con la storia per poter imparare.e cio' lo dico a coloro che della mia citta' hanno prešo le redini, perche' il govemare non dovrebbe essere "DIVIDI ET IMPERA". La mia Pirano e’ soggetta a degrado. Di-rete voi : ma non e' vero ! Certo si' la facciata e' stata rin-novata e ripulita negli ultimi anni, ma in un certo modo, dai " non piranesi" al govemo che de-cidono del mio centro storico. Per non parlare degli obbrobi che si sono fatti in nome del turismo e cio’ che viene permesso d' es-tate in nome del turismo. I gov-emanti comunali, "non piranesi", stanno in ferie e non vedono cer-ti problemi estivi di traffico, di schiamazzi notturni, di sporcizia perche' se non sono da qualche parte a godersi le ferie, sono per lo meno accasciati sotto 1’ om-bra, nel giardino di časa propria, sita a Pirano periferia e a godersi la pace e la tranquillita'. Infatti il traffico a Pirano e’ divenuto un problema quando i periferici su-perstandardizzati e motorizzati hanno iniziato a riversarsi in centro storico, chi per lavoro, chi per affari o chi solo per far sfog-gio del proprio "cavallino". E cosi' poi i primi a far casino a Pirano, "chiusa al traffico ", e della peg-gior specie sono quelli che anni fa con 1' aiuto dei crediti deli' au-togestione sono emigrati in periferia e sono poi ritomati da pen-dolari a dettar legge e senza chiedere nulla a nessuno, hanno aperto i bar, i negozi, i ristoranti, et similia e con estrema noncu-ranza e opportunismo sfruttano la citta', le possibilita' che offre, senza scrupoli e senza nulla dare alla citta' medesima, se non che sporcizia, confusione, schiamazzi, e danni. Gente che fa i propri comodi e se ne va. Chiedero' di fare tutelare, come una specie in estinzione gli ultimi piranesi, Homo Piranicus rarus. Chissa' se c' e un' orga-nizzazione che voglia prendersi cura di questi pochi esemplari rimasti ? Silva P.C. SVETOVANJE - VZGOJA - POMOČ POGOVOR Z ROBERTOM TRUNKLOM, MAGISTROM KLINIČNE PSIHOLOGIJE, DIREKTORJEM SVETOVALNEGA CENTRA KOPER Mag. Robert Trunki, kako dolgo že vodite Svetovalni center Koper? Leta 1975 sem se zaposlil kot psiholog v Vzgojni posvetovalnici Koper, kije takrat delovala kot oddelek Obalne delavske univerze Ivan Regent Koper. Na mesto predstojnika sem bil imenovan leta 1978. To delo sem opravljal vse do leta 1986, ko smo prerasli v Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše in nadaljeval svoje delo kot direktor Svetovalnega centra. Bogate izkušnje pa sem, pred prihodom v Vzgojno posvetovalnico, nabiral kot šolski psiholog v Osnovni šoli D. Benčiča-Brkinca v Hrpeljah in kot vojaški psiholog na nevropsihiatričnem oddelki vojaške bolnice v Ljubljani. Lahko na kratko opredelite vaš Svetovalni center? Svetovalni center je ustanova za varstvo duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ki: nudi strokovno pomoč posameznikom, ki iščejo pomoč v Svetovalnem centru zaradi psihosocialnih, učnih, razvojnih ali drugih sorodnih vprašanj in problemov; - prispeva s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami k izboljšanju psihosocialne kvalitete življenja v ustanovah in organizacijah za otroke in mladostnike; - prispeva na ravni širše skupnosti k izboljšanju psihosocialnih pogojev razvoja otrok in mladostnikov. Svetovalni center je specializirana ustanova, timsko delujoča, za področje vzgoje, izobraževanja, socialnega in zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, ki na osnovi znanstvenih spoznanj različnih ved, predvsem psihologije, pedagogike, defektologije, socialnega dela, sociologije, medicine ter drugih sorodnih strok, v sodelovanju s starši, učitelji, vzgojitelji in drugimi rešuje zahtevnejša vprašanja duševnega, socialnega in telesnega razvoja otrok in mladine, ter probleme, ki nastajajo v procesu socializacije. Katere so temeljne dejavnosti? a) Ambulantna dejavnost: Ambulantno delo je strokovna specializirana timska obravnava razvojnih motenj in razvojnih odklonov, učnih težav in psihosocialnih motenj. Namenjena je predšolskim in šolskim otrokom ter mladostnikom in njihovim staršem oziroma družinam. Vključuje diagnostiko, terapijo, svetovanje, korekcijo, razne oblike treningov ter povezovanje z otrokovim oz. mladostnikovim zunaj družinskim okoljem (vrtci, šole, zavodi). V področje ambulantnega dela sodi tudi delo 1. stopenjske komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. b) Svetovalno delo za vzgojno-izobraževalne ustanove in druge ustanove za otroke: Je dejavnost, ki poteka: - ob posameznih otrocih z motnjami, ki ne obiskujejo ustreznih strokovnih služb in morajo šolski svetovalni delavci ali delavci drugih ustanov prevzemati organizacijo in izvedbo pomoči za te otroke; - pri organiziranju modelov pomoči za skupine otrok s posebnimi potrebami; - ob kriznih situacijah v vzgojno-izobraževalni ustanovi (npr. pojav samomorilnega vedenja, porast socialno neprilagojenega vedenja); - pri povezovanju in koordiniranju skupnih akcij za pomoč posameznemu otroku, skupinam otrok ali mladostnikov ali širših akcij; - strokovno-svetovalno delo za zavode za šolstvo (regionalne, republiške) pri vprašanjih, za katera so svetovalni centri strokovno kvalificirani; - strokovno sodelovanje z upravno-administrativnimi organi pri razreševanju problematike na področju vzgoje in izobraževanja. c) Prostovoljno delo in skupine samopomoči: Vključuje organiziranje in razvijanje tovrstnih dejavnosti za pomoč otrokom z razvojnimi, učnimi in psihosocialnimi težavami ter njihovim staršem. Pridobljene izkušnje pri tem delu Svetovalni center prenaša tudi v šolski prostor kot vzgojo otrok in mladostnikov za solidarnostno in prostovoljno delo v skupnosti. V prostovoljnee dejavnosti za pomoč osnovnošolskim otrokom se vključujejo predvsem dijaki in študenti. d) Preventivna dejavnost Namenjena je preprečevanju neugodnih psihosocialnih okoliščin razvoja in življenja otrok ter preprečevanju nastajanja ali stopnjevanja psihosocialnih, razvojnih in učnih motenj. Pri tem je pomembna usmeritev k varovalnim dejavnikom, ki pomagajo otrokom obvladati stresogene okoliščine. Vključuje predvsem: - razvijanje občutljivosti za potrebe otrok pri starših, učiteljih, vzgojiteljih, socialnih politikih in drugih za otroke odgovornih osebah; - širjenje strokovnih spoznanj o psihosocialnem razvoju in motnjah razvoja otrok in doraščajočih; - posredovanje nasvetov in priporočil glede specifičnih učnih pristopov vzgojnega ravnanja, korektivne ali socioterapevtske pomoči otrokom s posebnimi potrebami; - opozarjanje na institucionalne in družbene disfunkcije v zvezi s pravicami otrok, neupoštevanje posebnih potreb nekaterih skupin otrok ipd. ter predlog za izboljšanje stanja. e) Izobraževalna dejavnost Izobraževalna dejavnost je namenjena predvsem andragoškemu izpopolnjevanju pedagoških delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, delavcem v ustanovah za otroke in družinska vprašanja, strokovnjakom s področja varstva duševnega zdravja otrok in mladostnikov in zdravstvenim delavcem ter drugim strokovnjakom in staršem ali njihovim namestnikom. f) Razvojna, raziskovalna in inovativna dejavnost Svetovalni centri izvajamo razvojno, raziskovalno in inovativno dejavnost na področju psihosocialnega razvoja, učenja, razvojnih odklonov in psihosocialnih motenj. Izsledke koristimo za lasten razvoj in razvoj sorodnih institucij ter posredujemo relevantna spoznanja širši javnosti. Za nemotem potek navedenih dejavnosti pa so potrebni stalni stiki in koordinacija dela z drugimi ustanovami. Koliko delavcev pa opravlja vse to razvejano in težko delo? Deset, od tega je 8 strokovnih delavcev različnih strokovnih profilov -psihologi, specialni pedagogi, socalni delavci. V pogodbenem odnosu imamo še pediatra, psihiatra, defektologa. Kot prostovoljci pa sodelujejo z nami študenti Pedagoške fakultete - Koper in dijaki srednjih šol na Obali (učna pomoč, inštrukcije, prosti čas). Teh je vsako leto okrog 50. Koliko otrok in mladostnikov obravnavate povprečno na leto? Okrog 300 učencev in dijakov iz občin Izola, Koper, Piran in okrog 130 predšolskih otrok v občini Koper. V razgovoru ste povedali, da še vedno nimate urejenega statusa? Dogovori tečejo v občini Koper, ki bi tako postala ustanoviteljica našega Centra, saj so se v občini Izola in Piran odpovedali soustanoviteljstvu, z njimi bi sklepali pogodbe o sodelovanju. Bomo videli! Ali imate radi svoje delo? Zelo, čeprav je zelo težko, vendar človek v teh mojih letih (45) prihaja v zrela strokovna leta, ko je zaradi osebnih strokovnih izkušenj lahko maksimalno angažiran, po 22-ih letih psihološkega dela. Večkrat vas slišimo po radiu, vidimo na TV, beremo vaše prispevke, starši radi poslušajo vaša predavanja, prav tako učitelji, vzgojitelji. Vse to je del mojega strokovnega dela. Vsakih 14 dni, ob četrtkih, sodelujem v radijski oddaji v živo "Od otroštva do mladosti". Ob nedeljah dopoldan smo imeli kratke prispevke o vzgoji in izobraževanju. Na TV Koper skoraj vsak mesec posnamem kakšno stvar. Pišem prispevke za Republiko in Primorske novice, še posebej v torkovi rubriki "Tudi to je šport". Povprečno dvakrat na teden imam različna predavanja za starše, vzgojitelje, učitelje, otroke in mladostnike. S čim se še ukvarjate? Tesno sodelujem z ZPM Koper (letovanja, sprostit\'ene kolonije, okrogle mize, otroški parlament, TOM,...), sem habilitiran višji predavatelj za Razvojno in Pedagoško psihologijo na Pedagoški fakulteti v Kopru (smer učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok), zapriseženi stalni sodni izvedenec psihološke stroke. Teoretično in praktično se ukvarjam s športno psihologijo za posameznike in klube na Obali. Poleg tega sem še registriran podjetnik posameznik, v zasebni psihološki svetovalnici ANTISTRES v Kopru. Kaj pa vaš prosti čas, ali ga še imate? Tega je res bolj malo, zato ga polno izkoristim s športom (tek, ribolov, kolesarjenje, smučanje, košarka, tenis,...) s sadjarstvom in seveda v družinskem okolju, ki mi mnogo, mnogo pomeni. Žena in dva otroka me razumejo in mi po svojih močeh pomagajo, kar mi daje oporo in optimizem v življenju, da sem na pravi poti. Kaj bi še radi dosegli v življenju? Srečno, zdravo in harmonično življenje. In, ko bom imel čas, bom začel razmišljati o doktoratu, toda tega, kot sami vidite, sedaj nimam. SLIKARSKA DELAVNICA V TARTINIJEVI HIŠI Ze vrsto let v prostorih Tartinijeve hiše pri Skupnosti Italijanov v Piranu vodi slikarsko delavnico že večkrat nagrajena akademska slikarka Fulvia Zudič. Letno ima po dva tečaja - jesenski in spomladanski in v vsakem tečaju sta dve skupini. Posamezno srečanje traja tri šolske ure in cel tečaj okoli 50 ur. Po končanem tečaju priredimo razstavo naših del. Spremlja nas velik nemir in stopnjevano razburjenje. Vsak se v sebi počuti velik slikar in ima seveda varljiv občutek, da je ta razstava samo njegova. V teh tečajih rišemo in slikamo krajinske in cvetne motive, tihožitja ter se preizkušamo celo v portretih. Uporabljamo svinčnik, oglje, krede, tempere, akvarel, akril in tudi olje. Fulvio imamo radi, ker dopušča osebno svobodo, ko upošteva naše želje pri izbiri tehnik in celo motivov. S tem nam omogoča hitrejšo pot do osebnega izražanja in končno tudi večji uspeh pri delu, ki ga najbolj obvladamo. Istočasno bdi nad vsakim posameznikom, ko z nasmehom in šalo odpravlja napake, saj opazi stvari, ki jih mi ne vidimo. Tako nas uči perspektive, senčenja, mešanja barv ter opozarja na ravnovesje v sliki in še mnogo drugega, česar mi ne obvladamo. Skupine so pisane, sodelujejo mladi, ki se šele pripravljajo na vstop v akademijo, nekoliko manj mladi ter tudi že priletni ljubitelji slikarstva. Delo v skupinah je zelo prijetno, pestro in predvsem ustvarjalno. Ne bo vam žal, če sem ter tja stopite v Tartinijevo hišo, si ogledate razstavo ali pa se nam celo pridružite. Tečajnici Do in Jo MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA I F'' VSI SMO ODGOVORNI Predšolsko obdobje je v psihodina-mičnem smislu najpomembnejše obdobje v razvoju posameznika, saj s svojimi ugodnimi, ustreznimi oz. neustreznimi čustvenimi in socialnimi izkušnjami pomembno oblikuje osebnost in dolgoročno vpliva na ravnanja in doživljanja odraslega. Že v vzgojni skupini opozorijo nase otroci s posebnostmi v nevrofiziološkem dozorevanju oz. psihosocialnem razvoju. Od vrstnikov se razlikujejo v marsičem. Eni z velikimi čustvenimi težavami premostijo stisko prve ločitve od staršev ob vključitvi v vrtec. Veliko jokajo in se pomirijo in adaptirajo na vzgojno skupino le ob izredni tenkočutnosti vzgojitelja in ob ugodnem psiho-higienskem vzdušju skupine. Ti otroci lahko počasneje pridobivajo na samostojnosti in v socializaciji kot večina drugih otrok. Za nekatere otroke sama vključitev v vrtec ne pomeni posebne stresne obremenitve. Ti otroci lahko izražajo svojo drugačnost v sami dinamiki vzgojne skupine. Opažamo, da ne vztrajajo v samostojni igri, se ne zaigrajo z vrstniki, pri skupinskih zaposlitvah slabše sodelujejo. V svojem vedenju so pretirano nemirni, kot da jih žene notranja napetost k brezciljnim akcijam in k povečani verbalni in fizični agresivnosti. Manjše število predšolskih otrok izraža slabše razumevanje dogajanja v vzgojni skupini, ter pomanjkljivo sodelovanje zaradi nezadostnega razumevanja navodil, pravil in dogovorov v skupinskem delu. Vse te drugačnosti v odzivanju predšolskega otroka so opozorilo, da tak otrok potrebuje našo maksimalno pedagoško in starševsko pozornost. Zelo pogosto se namreč dogaja, da z našim malčkom rastejo tudi njegove težave, saj so običajno tako zapletene in trdovratne, da same od sebe ne izzvenijo. Marsikateri malček prenese svojo občutljivost v šolsko klop. Iz varnega zavetja igrivega vrtca se poda v prijazno šolo. Tu se ob psihomotorični nemirnosti kaj hitro pojavijo še težave koncentracije oz. usmerjanja pozornosti na določeno aktivnost. Otrok doživlja slabši učni uspeh in občutke manjvrednosti. Takemu otroku manjka doživljanja pozitivne čustvene potrditve, zato po psihodinamskih mehanizmih lahko odreagira s čustveno nestabilnostjo, razdražljivostjo, s povečano fizično agresivnostjo, z odklanjanjem šolskega dela, celo z odporom do šole nasploh. Ni dvoma, kako je pomembno pravočasno odkrivanje vzgojno težje vodljivih, razvojno občutljivih otrok s posebnostmi v osebnostni in socialni integraciji. Pravočasno in učinkovito delo naj zajema celovit pristop do otroka in ustrezno skrb vseh, ki smo odgovorni za zdrav otrokov razvoj, tako staršev kot vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Zaskrbljujoč pojav bohotenja družbeno nesprejemljivega vedenja med mladimi, vse več bega od konstruktivnega šolskega dela in zdravih prostočasnih aktivnosti v klapo in odvisnost od cigaret, alkohola in drugih psihotropnih snovi, OPOZARJA, da je še preveč vrzeli v našem delu in odgovornosti do otroka in mladostnika. @al ugotavljamo, da smo svetovalne in druge strokovne službe, ki smo po svoji poklicni etiki in usposobljenosti odgovorni za naš odraščajoči rod, PREVEČKRAT nemočni, ko sicer pravočasno zaznamo občutljivega in rizičnega otroka. Pogosto se nam namreč dogaja, da zaman in kot v prazno opozarjamo na usodne čustvene praznine, ki jih predšolski otrok doživlja prezgodaj v izgrajevanju temeljev svoje osebnosti. Vzgojni in pedagoški delavci smo prvi opazovalci otrokove interakcije v socialnem polju zunaj družine. Zato je potreba po odzivu staršev na naše dobronamerne nasvete povsem utemeljena. Še najbolj strokovno izpeljani terapevtski in korektivni pristopi povsem izzvenijo, če ni sodelovanja in razumevanja otrokovih oz. mladostnikovih staršev. Naše izkušnje bridko opozarjajo. Večina čustveno in vedenjsko motenih mladostnikov se grupira iz skupine občutljivih malčkov, ki so nase opozorili morda samo z jokom, plahostjo ali pretirano nemirnostjo. Mi pa jih nismo potešili v ljubeznivem naročju s toplino besede in dotika. Povsem nezavedno smo jih prikrajšali za vse tisto, kar je temen zdrave osebnosti in POROŠTVO ZA ZDRAV RAZVOJ. Marta Beseničar psihologinja VVZ Lucija ŠPORTNI UTRIP mmmm JADRANJE: MARKO MORGAN PETI NA SREDOZEMSKEM PRVENSTVU Marko Morgan, jadralec ŠD Piran, je s sredozemskega prvenstva v Opatijskem zalivu prišel zadovoljen. Med 40 jadralci iz večine držav ob Sredozemskem morju je osvojil imenitno 5. mesto, kar vnovič potrjuje dobro delo njegovega očeta Milana v jadralski sekciji Športnega društva Piran. Marka, ki .DOC" se je vrnil domov tik pred zaključnem redakcije, smo še uspeli ujeti" za izjavo.1 Dejal je, daje z uvrstitvijo seveda zadovoljen, prav v zadnji regati pa se mu je izmuznila priložnost za še višjo uvrstitev, morda celo medalja. 24-letnemu Marku se je še kako poznalo, da je bil na barki prvič po šestih mesecih, vsekakor pa sploh prvič na barki, s katero je tekmoval, saj sta jo z očetom izdelala prav za tekmovanje. Tekmovalce je ves čas prvenstva spremljal (pre)močan veter, zato niso mogli razviti jader, kot bi si želeli. Od ostalih slovenskih udeležencev je bil Koprčan Siniša Hrvatin četrti, Izdana Belinger in Mislej pa sta osvojila še vedno dobri 13. in 14. mesto. Milan Morgan je povedal, da so na ministrstvu za šport prižgali zeleno luč njihovi kandidaturi za organizacijo EP v razredu optimist leta 1997. Odločitev o organizatorju bo padla julija na Nizozemskem. Morgan je dejal, da veliko prireditev povezujejo z izgradnjo doma vodnih športov pri Bernardina. ODBOJKARJI VK PORTOROŽ DRUGOLIGAŠI (AŽ) Skoraj neverjetno se zdi, da je v skromnih treh letih mogoče ustvariti tako kakovostno moštvo, kot je Volley club Portorož. Pa vendarle je res: toliko časa je potreboval zanesenjak Milovan Stubelj, daje dobesedno iz niča (odbojka v naši občini nima tradicije) vzgojil šampionsko generacijo odbojkarjev. Vsaj sodeč po izrednem rezultatu v letošnjem prvenstvu III. državne lige, bi lahko sklepali tako. Fantje so v 22 prvenstvenih srečanjih izgubili le enkrat, pa še ta poraz je bil povsem nepotreben. Stubelj ocenjuje, da je moštvo zrelo celo za vrh v dru-goligaški konkurenci, seveda pa je resno razmišljanje o tem preuran- Jeno. Pomembno je, da gre za mlado moštvo (povprečna starost je 18 let), ki ima vse uspehe še pred sabo. Še več, za njimi prihajajo nove in nove generacije odbojkarjev. Če bo šlo po sreči bodo izjemno nadarjeno ekipo kadetov že prihodnjo sezono vključili v tretjeligaško člansko konkurenco, in boljšega nabiranja izkušenj mladih si ni moč zamisliti. Nosilci napredovanja v drugo ligo so: Igor Stubelj, Matej Škorjanc, Mitja Koprivc, Mitja Trohas, Darjan Murovec, Dimitrij Kocjančič, Roberto Ceroici, Tilen Praprotniuk, Vanja Hribar, Andrej Nemamik, Matjaž Čadež in Leori Zibret. SEZONA PANDOLA SE PRIČENJA V PIRANU Na Tartinijevem trgu v Piranu bo v nedeljo 23.4.95 ob 11.00 začetek turnirja, kije prirejen v čast Sv. Jurija - zaščitnika Pirana. Prireditev bo organizirana pod okriljem Italijanske skupnosti Piran, s pomočjo Elia Bičiča in Športnega kluba Casino Portorož, tako kot je bilo to že lansko leto, le da se je prired- itev takrat odvijala na piranskih igriščih. Poskrbljeno bo za glasbo, na stojnicah pa si boste lahko postregli s pijačo in hrano. Zaradi prireditve bo 23.4.1995 Tartinijev trg zaprt za promet. PRIDITE NA OTVORITEV SEZONE PANDOLA in na PRAZNIK. SEKCIJA ZA REKREACIJO: Borut Lisjak PANDOLO To je starinska igra, ki seje igrala na tem prostoru. Ekipa šteje tri igralce, igra se tako, da se s palico - "mazzo" dolžine 55 cm in premera 2 cm, udari Po koščku lesta - "pandolo". "PANDOLO" je dolg 12 cm, v premeru 2 cm in je na obeh straneh ošiljen. Ob udarcu odskoči v zrak, takrat ga igralec odbije z "mazzo", da odleti čim dlje. Oddaljenost "pandola od začetnega udarca se meri z "mazzo" in to so točke, ki se štejejo v dobro ekipi. IL GIOCO DEL PANDOLO Questo e un gioco antico, che veniva giocato in questa zona. La squadra e forma- ta da tre giocatori. Si gioca colpendo con un bastone - "mazza", del-la lungheza di 55 cm e 2 cm di diametro, un pezzo di legno - "pandolo". II PANDOLO" e lungo 12 cm ed ha il diametro di 2 cm ed e appuntito da en-trambi i lai. Quando viene colpito, rimbalza in aria ed il giocatore lo per-cuote con la "mazza", mandandolo il piu lontano possibile. La distanza del pandolo" dal punto di partenza del colpo iniziale si misura con la "mazza" e viene conteggiata in punti a favore della squadra. ŠPORTNA ZVEZA PIRAN Obvestilo Preselili smo se v nove prostore - v objekt športne dvorane v Luciji (pri Osnovni šoli Lucija) VHOD "A". Naš naslov: ŠPORTNA ZVEZA PIRAN Liminjanska 78 Lucija 66320 PORTOROŽ Prosimo pa vas, da nam pošto pošiljate na naslov: ŠPORTNA ZVEZA PIRAN, p.p. 52 PIRAN Naša nova telefonska številka in štev. fax-a je 71-016. TENISKI SPEKTAKEL V PORTOROŽU PRIŠLI, VIDELI, ZMAGALI Na fotografijah: - sprejem pri županu Franku Fičurju - zanimiv prizor iz igre parov - častna tribuna ob teniškem igrišču v Luciji. SMUČARSKI PLES Smučarski klub Portorož prireja smučarski ples, ki bo 22. aprila 1995 v GH Palače, s pričetkom ob 21.00. Vabljeni! V začetku aprila smo bili v Portorožu priče športnemu spektaklu, ki ga Portorož bržčas še ni doživel. Teniški dvoboj za Davisov pokal med Slovenijo in Zimbabvejem je z vsem svojim bliščem Portorož spremenil v mondeno turistično središče. V dvoboju so igralci Zimbabveja potrdili, da so favoriti, saj so našo izbrano vrsto (v kateri ni manjkal Portorožan Jaka Božič) premagali z najvišjim izidom (5-0). Za brezhibno organizacijo gre vsa zasluga portoroškim teniškim in turističnim delavcem. Andrej Žnidarčič Hokej na kotalkah Hokejisti se pripravljajo na nastope V hokejski sekciji, ki deluje v okviru Športnega društva Piran je 2E mladih fantov trdne volje .-ki si že četrto leto, običajno ob sobotah in nedeljah, nabipjo^Sbvih moči in znanje v doklpsabtevni športni veščini na gsfaTtnem šolskem igrišču blizu športne dvorane v Luciji Organizjdni so v treh skupinah, trenerja sta Rok Dominik ip Dear Rušanov. V prograpiu imajo ter nrtejvzaniuit^i sfifMilŽT-kiparni Italije, HrVatŠke iii Avstriji. Žilah se 'Mtmm nastopa bi iurainu Alpe Jadran , P J Računajo tudi na nastop na l^tašnieqj.iSaevmpskem prvenstvi novembra oz. decembri‘j? fganiji! kjer bi se predstavili v dresih slovenske reprezčntMm ieveda^čč8 TbOTif zbiSi dovolj potribnit kotalkanja v NOV KARATE KLUB V SEČOVLJAH Prejšnji mesec je bil v Sečovljah ustanovljen karate klub. V "FU-DOKAN-KARATE-DO KLUB SHIRAN SEČOVLJE, PIRAN", kot je njegovo polno ime, je vpisanih 100 članov različnih starosti iz vseh treh obalnih občin. Vrhunec te mno- goštevilne "piramide" karateistov predstavljajo seveda mojstri s črnimi pasovi; kar deset jih je in vsi se ponašajo z uspehi na mednarodnih tekmovanjih. Najbolj zveneče ime je Ante Šolaja (lani 4. mesto na EP v fudokanu); tukajšnji Javnosti najbolj znan član (in hkrati predsednik) pa je kajpak piranski župan Franko Fičur; povedal nam je, da se s karatejem resno ukvaija že tri desetletja, nazadnje v Ankaranu. Očitno je postal oddaljeni kraj, kamor so se najbolj zvesti privrženci te borilne veščine vozili na treninge v zadnjih letih, za mnoge iz piranske občine predaleč. Klub je imel 14. marca prvi predstavitveni trening v lucijski športni dvorani. Podpredsednik in tajnik kluba Atilio Radojkovi) je povedal, da ima klub ustanovitveni sedež v Sečovljah, vendar brez prostorov, kjer bi lahko v miru "vrgli" blazine. Zato se bodo po svojih močeh zavzemali za čimprejšnjo izgradnjo telovadnice v Sečovljah. TEKMOVANJE V TEKU ZA POKAL MESTA PIRAN Športno društvo "Pirano, v okviru praznovanja 27. aprila, dneva upora proti oku- patorju, praznovanja 1. maja, praznika dela ter 50. obletnice osvoboditve, prireja v četrtek, 27.4.1995 tekmovanje v teku "Pokal mesta Piran. Štart bo ob 10. uri na Tartinijevem trgu, kjer bo tudi cilj. Dolžina proge za člane, članice, mladince in mladinke bo dolga 8 km (glej skico v prilogi!). Dolžina za dečke in deklice do letnika 1980 bo cca 4 km (glej skico proge v prilogi!). Štart za dečke in deklice bo ob 10. uri. Štart za ostale ob 10.30 uri. Kategorije 4 km dečki in deklice a) letnik 1984 in mlajši b) letnik 1983 1980 Kategorije 8 km mladinci, mladinke, člani in članice c) letnik 1979 1976 (mladinci in mladinke) d) letnik 1975 1966 (člani in članice) e) letnik 1965 1948 (člani in član- ice) f) letnik 1947 in starejši (člani in članice) Nagrade: Medalje prejmejo prvi trije tekmovalci in tekmovalke v sleherni kategoriji Absolutni zmagovalec in absolutna zmagovalka na 4 km dolgi progi prejmeta pokala Absolutni zmagovalec mladincev in mladink na 8 km dolgi progi prejmeta pokala Absolutni zmagovalec članov in članic na 8 km dolgi progi prejmeta pokala "Pokal mesta Piran" prejme organizirana skupin z naj večjim številom tekačev. Vpis: Vpis bo dne 27.4.1995 od 8.00 do 9.30 pri štartu na Tartinijevem trgu. Startnina znaša 300 SIT ali 4.000 LIT. Informacije lahko dobite na naslovu: Societa sportiva Športno društvo "Pirano", Kajuhova 12, 66330 Piran. Telefon 066/73-529 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Odgovoren za stike: Plinio Tomasin ali Ivo Lazar po 20. uri na telefonu 066/63-600. Udeleženci ob vpisu in vplačilu startnine potrjujejo, da je njihovo zdravstveno stanje primemo. Organizator ni odgovoren za škodo, ki je lahko posledica morebitnih nesreč v okvim tekmovanja. Zdravstvena pomoč bo zagotovljena. Tekmovanje bo ne glede na vremenske razmere. April 1995 ŠPORTNI UTRIP PORTOROŠKI KOŠARKARJI V B - DRŽAVNI LIGI Portoroški košarkarji so svojevrsten fenomen v slovenski košarki. Z zmago nad Rudarjem v zadnjem krogu play offa C-lige so napredovali v B-državno ligo. To morda ne bi bilo nič posebnega, če ne bi šlo že za drugo napredovanje v dveh sezonah (lansko leto so prestopili iz D v C- ligo). Glavni trener in strokovni vodja kluba, 42-letni Rajko Ožbolt, se dosežkom ne čudi. Prepričan je, da je klub kadrovsko (igralsko in strokovno) tako močan, da bo nekega dne "končal" v najvišjem kakovostnem razredu, v državni A-l ligi. Klub je uradno ustanovljen leta 1992, izhaja pa iz košarkarske sekcije TVD Piran, ustanovljene deset let prej. V tem času so vzgojili vzpodbudno veliko nadarjenih košarkarjev, ki jih igranje zgolj v zabavo ni več zadovoljevalo. V desetih letih je Piran dal" več igralcev, pomembnih za širši slovenski prostor; najbolj znani so Gregor Belina (195 cm), član mlade državne reprezentance in prvoligaša Smelta Olimpije, Pavel Djurkovi) (205), član kadetske reprezentance, Gorazd Murovec (184), član reprezentance do 22 let in KK Koper ter Bojan Jerman (200), član mladinske reprezentance. Strelska družina Portorož pričakuje pomoč pri izvedbi četrtega državnega prvenstva v streljanju s standardnim zračnim orožjem, ki bo 6. in 7. maja letos na novem zračnem strelišču v Osnovni šoli Ciril Kosmač v Piranu. Pomoč potrebujejo od vseh, ki podpirajo ta šport in ki želijo pomagati Strelski družini, predvsem pa prispevati svoj delež k boljši izvedbi raznih tekmovanj, ki se bodo zvrstila. Hkrati izkoriščajo priložnost, da se predstavijo v na- Seveda gre tudi v KK Portorož, kot v vseh zdravih kolektivih, za pravo piramido različnih starostnih selekcij. V klubu delujejo člansko-mladinska ekipa, kadetska in pionirska ekipa ter številne pionirske šole. Seveda ne smemo pozabiti niti na dve veteranski ekipi, v katerih najdemo mnoge nekdanje prvržence čarobnih obročev. Ožbolt pravi, da je bila za razvoj igre odločilna izgradnja športne dvorane v Luciji, povedati pa je treba, da treningi številnih ekip potekajo tudi v dvoranah in telovadnicah v Piranu, pri pomorski šoli, v Strunjanu ter Portorožu in pri Centru za korekcijo sluha. Tudi v strokovnih in organizatorskih vrstah najdemo same znane obraze iz piranskih košarkarskih igrišč, a ker jih je precej, predvsem pa, da ne bi kakšnega imena izpustili, se jih bomo (tako kot igralce, ki so pripeljali moštvo tako visoko) spomnili v naslednji številki Utripa. Za tedaj obljubljamo tudi ekskluziven pogovor s kakšnim od obetavnih košarkarjev KK Portorož. jboljši možni obliki, saj jih je doletela čast visokega jubileja, čas uspehov in nenazadnje tudi sami ocenjujejo, da so sposobni organizirati prvenstva, kot so: - regijsko prvenstvo standardno zračno orožje 15.4.95 - državno prvenstvo za zlato puščico finale 100 najboljših 22.4.95 - regisko prvenstvo s serijsko zračno puško za vse kategorije 23.4.95 - 4. državno prvenstvo s standardnim zračnim orožjem 6.-7. maj 1995 ORAŽMOVA NA DALJNJI VZHOD Najboljša slovenska strelka Renata Oražem je v teh dneh odpotovala na tekmi za svetovni pokal v Seul in Jokohamo (potovanje bo trajalo do 5. maja). Kot je povedal njen oče Zoro, pričakovanja niso majhna, čeprav bo zaradi hude konkurence izjemno težko poseči po najvišjih mestih. Ker je dobra uvrstitev na posamezni tekmi za SP hkrati vstopnica za 01 prihodnje leto v ameriški Atlanti, se tekmovanja ne bodo odrekli mnogi vrhunski strelci, ki še nimajo norme za 01. Renata je, zlasti odkar vadi na elektronsko tarčo, v odlični formi, seveda pa o rezultatu dostikrat odločajo številna naključja, ki se primerijo na tekmovanju samem, zato je dosežke nehvaležno napovedovati. Zoro Oražem je ves v pripravah bližnjih tekmovanj v organizaciji Strelske družine Portorož. V soboto, 15. aprila, je bilo regijsko prvenstvo s standardnim zračnim orožjem; v soboto 22. aprila bo finale državnega prvenstva za zlato puščico, ki se ga bo udeležilo 100 najboljših slovenskih strelcev; dan kasneje bo regijsko prvenstvo s serijsko zračno puško za vse kategorije; vrh pa bo kajpak dosežen 6. in 7. maja, ko bo v poslopju piranske OŠ 4. državno prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem. Šampionata se bodo udeležili vsi naši najboljši strelci, z Oraž-movo in Debevcem na čelu - na tekmovanje bosta praktično prihitela iz ljubljanskega letališča. O izidih tekem SP v deželah vzhajajočega sonca ter tekmovanjih v organizaciji SD Portorož bomo izčrpno poročali v prihodnji številki. Andrej Žnidarčič STRELCI PRIČAKUJEJO POMOČ Šah ZMAGAL TUKMAKOV, PIRANČANI MANJ OD PRIČAKOVANJ Po teniškem spektaklu Slovenija -Zimbabve konec marca in v prvih dneh aprila, so svoj prispevek k razbijanju monotonije v Portorožu dali tudi . šahisti. Od 3. do A 11. aprila je v restavraciji Ljubljana potekal 4. odprti šahovski turnir -Portorož 95. Udeležba je bila vrhunska, med 58 nastopajočimi je bilo kar 6 vele- mojstrov, med njimi dvakratni prvak nekdanje Sovjetske zveze Lev Psakhis, trikratni jugoslovanski prvak Zdenko Kožul in svoj čas eden najboljših šahistov Sovjetske zveze Vladimir Tuk-makov. Prav omenjena trojica je na turnirju igrala najbolj vidno vlogo. Zmagal je Tukmakov s 7,5 točke pred Kožulom in Psakhisom po 7. Sledijo: Burmakin 6,5, Šale, Blees, Osterman, Buki), Zontakh, Zeli), Drei, Furlan 6 itd. Piranski šahisti so kajpak končali v "spodnjem domu". Med vsemi sta še največ pokazala Bojan Veber in Milenko Sesti). Točke Pirančanov: Veber, Vasič, Šestič 4,5, Žnidarčič 4, Grobovšek 3,5, Milunovič 3, Šurbek 2,5, Pregarac 2. VESLAŠKA REGATA NA KRKU PIRANČANI NA SKUPNI RAZVRSTITVI DRUGI "NAJBOLJ DISCIPLINIRANA IN POŽRTVOVALNA EKIPA ..." je izjavil glavni sodnik regatne proge na otoku Krku 18.3.1995 predstavnikom Veslaškega kluba Piran, ko so se razvesellil kar dveh pokalov. Regata je bila zelo napeta. Otroci so po dolgem zimskem času na mednarodni regati merili moči in duševno kondicijo. Tekme so si, med vsesplošnim bodrenjem navijačev, sledile zelo hitro, tako daje dopoldan hitro minil. Veličasten pogled je bil na tekmovanje elitne panoge - osmercev, pri katerih je zmagal izolski veslaški klub Agro. Čestitamo! Ob proglasitvi rezultatov je bil Veslaški klub Piran proglašen kot najboljši tu- ji klub, drugi pokal pa so doprinesli rezultati kadetov: prvo mesto med vsemi sodelujočimi ekipami. Za Pirančane je pomembno, da so se v skupni razvrstitvi vseh sodelujočih klubov uvrstili na drugo mesto, za VK Rije-ka. Regata je potekala v zelo mrzlem vremenu, v občasno dokaj razgibanem moiju, ki je z ledeno vodo polnilo nizke čolne veslačev. Gostitelji so v času regate ponujali topel čaj, kavo in slaščice, da bi laže pogreli otrple ude. Ob zaključku nas je čakala še topla j fižolova juha. dr. Mirana Male Prebivalce obalne regije obveščamo, da smo vpeljali KOREKTIVNO GIMNATIKO ZA ODRASLE pod vodstvom FIZIOTERAPEVTOV Term vsako sredo ob 19. uri. Vstopnice dobite na recepciji Term pred začetkom vaj. Gimnastika je namenjena ljudem, ki jih poklici preobremenjujejo duševno in fizično. S temi vajami Vam bomo pomagali do zmanjšanja bolečin v križu, hrbtu, mravljinčenju v rokah in proti občutku težkih nog. Obveščamo še, da je RELAKSACIJSKI PROGRAM pod vodstvom gospe DUŠE TOMŠIČ na voljo zainteresiranim ob ponedeljkih ob 19.30 uri. Informacije dobite na recepciji Term, oziroma na telefon 066/747-041, int. 103. TERME - TALASOTERAPIJA - Hoteli Palače Portorož Nattfe^erjMl i« Lea Sorgo ureja: Andrej Žnidarčič ŠPORTNIK MESECA MARCA Malonogometna ekipa OŠ Lucija Stojijo: Nenad Ninkovič, Simon Opara, Rade Todorovič, Gregor Likar, Sebastjan Stolčič in trener Sandi Sedimovski; Čepijo: Peter Matos, Andrej Korenika, Manuel Smokvič, Predrag Ninkovič in Matej Zelič Za tokratne Utripove športnike meseca je komisija (Vida Murovec, Vida Flego in Franc Flis) izbrala izvrstne mlade nogometaše osnovne šole Lucija. V okviru tekmovanj šolskih športnih društev, ki jih je razpisal Zavod za šolstvo iz Ljubljane, so fantje trenerja Sedi-movskega najprej dokazali premoč na občinskem prvenstvu, nato na področnem prvenstvu in nazadnje v četrtfinalu državnega prvenstva 31. marca v Ilirski Bistrici, s čemer so se uvrstili v državno polfinale. Bistriški turnir je bil izredno napet; Lucijčani so po neodločenem izidu z Litijo (0-0) in zmagama nad OŠ F. Bevk Tolmin (4-3) in D. Kette Ilirska Bistrica (4-0) osvojili 5 točk, to pa je bilo dovolj za res imeniten uspeh. Ker vsi četrtfinalni turnirji niso odigrani, datum polfinala še ni določen; veliki finale, ki si ga nadarjeni mladi nogometaši bržkone srčno želijo, bo maja v Ljubljani. Dodajmo, da so na poti nogometašev tudi lucijske rokometašice, košarkarji in odbojkarji. VESLAŠKI ČUDEŽ SREDI SOLIN (AŽ) Leta 1990 se je nekaj starejših piranskih veslačev po skoraj dveh desetletjih mrtvila odločilo ponovno obuditi veslaški šport v občini. Potem, ko so jim v Drogi dali na voljo nekaj prostora na obali kanala sredi solin ter tudi sam kanal za vadbo, se je začel ponovni razcvet zahtevnega, a lepega športa. Danes so mladi veslači VK Piran, v svojih kategorijah kajpak, v najožjem slovenskem kakovostnem vrhu. O tem govorijo številne vidne uvrstitve na regatah. Ce si lahko privoščimo besedno igro, je VK Piran družinski klub. Brez sodelovanja staršev (veliko jih je, ki imajo v klubu dva otroka in celo tri) iz vsega skupaj bržčas ne bi bilo nič. Le za primer: lansko sezono so starši prispevali za delovanje kluba najmanj 15.000 mark, da o prostovoljnih urah ne govorimo. Prav vse, kar je veslaškega pri poslopjih vzdrževalne službe solin, je zgrajeno lastnoročno: dvoranica za hrambo čolnov, večnamenski prostor za suhi trening in manjša pisamica. Zadnji skupni dosežek je izdelava prikolice za čolne, ki jo v sodelovanju z zasebnikom Lazarjem Pliškom pravkar končujejo. Trener Milan Kocjančič je povedal, da stroški seveda presegajo najosnovnejše želje. Letos bi za normalno delovanje kluba potrebovali 100.000 mark. Kupiti bi morali nov četverec, nov motor za gliser, vsaj pet novih ergometrov in številne druge pripomočke, brez katerih sodobnega športa ni. Tu so seveda še draga potovanja in organizacija tekmovanj. Bog varuj, da bi se kak njihov veslač uvrstil na SP! Bankrotirajo! Kocjančič je dejal, da ne smemo pozabiti zapisati imen Hoteli Palače in Casino Portorož, tudi brez njih bi si bilo težko zamisliti njihovo nadaljnje delovanje. V klubu je danes približno 40 fantov in deklet, ki v soline prihajajo za tri urice vsak dan. Ze ta podatek Je zgovoren, da tu ne gre več za šalo. Obratno: odločili so se za trdo delo, zato bi bilo prav, da družba (in kajpak morebitni sponzorji) ne bi gledali na vse tako neprizadeto. Zlasti, ker v klubu računajo celo na to, da bosta vsaj dva njihova člana poklicana v državno reprezentanco! ZADNJI REZULTATI PIRANČANOV: Omišalj (otok Krk), 19.3.95: enojec (kadeti): 3. Aleš Lapajne dvojni dvojec (ml. mladinke): 1. Piran (Iva Djuki), Lea Sorgo) dvojni četverec (kadeti): 1. Piran (Flajs, Joras, Juhas, Žaklič) četverec s krmarjem (ml. mladinci): 2. Piran (Opara, Butinar, Maršin, E. Sorgo; Fonda) enojec (mladinke): 2. Nataša Žerjal dvojni četverec (mladinci): 3. Piran ( Gustinčič, Panger, Grizančlč, T. Sor- go) enojec (ml. mladinke): 1. Lea Sorgo dvojni četverec (ml. mladinci): 1. Piran (Hrvatin, Opara, Butinar, Maršič) dvojni dvojec (kadeti): 1. Piran I (Grizančlč, Plješa), 2. Piran II (Joras, Omahen) dvojni dvojec (mladinke): 2. Piran (Nataša Žerjal, Iva Djuki)) enojec (ml. mladinci): 1. Edi Sorgo dvojni dvojec (mladinci): 1. Piran (Gustinčič, Panger) EKIPNO V MLAJŠIH KATEGORIJAH: 1. Piran Koper, 2.4.95: dvojni dvojec (kadeti); 1. Piran (Lapajne, Panger) enojec (mladinci): 2. Gustinčič enojec (do 12 let): 1. Fonda enojec (ml. mladinke): 2. Sorgo dvojni dvojec (ml. mladinci): 2. Piran (Hrvatin, Grizančlč) enojec (mladinke): 2. Žerjal dvojni dvojec (mladinci): 3. Piran (Gustinčič, Panger) enojec (ml. mladinci): 2. Grizančič, 3. Hrvatin EKIPNO: 2. Piran April 1995 ]*0o TTtflME OR RAL NRAVI. MORALA MAJHNA RUTA GERMANSKI OREL GL. MESTO FURLANIJE Zensko WWUE OBLAČILO STOLETJE BO GRUDEN Žlahtna kovina FINSKO JEZERO DOBESEDEN PADAJO PESNICA SEehl KULTURA. IZOBRAZBA Alla redazione del Giomale 'Primorski utrip” Portorose. Vi comunico che sono stato felice-mente sorpreso per la fortuna avuta nelfestrazione dei premi in palio per gli abbonati messi a disposizione del Vostro gradito giornale, anche perche proprio quel giomo compivo i miei 69 anni di vita. La mia sorpresa e stata ancora piu grande in quanto, e čredo di non sbagliarmi, e stata la prima volta che ricevo un regalo di una certa consis-tenza materiale. Colgo questa occasione per ringraziare pure il Sig. Seli Nue. Con ringraziamenti e distinti saluti dal Vostro assiduo lettore Vincenzo Barrile Pirano - Via Vojko 4 TEŽA EMBALAŽE DRZAVAV Z. AFRIKI REKA V SR. ITAUJI EOIR SVETI »K TBJNA KAMEN. SKALA a CVETNI SOK PREBIMAK ASIRUE AZTEGU' TRAK ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO ČAROVNUA KNJIGA afluE UDOV BUOIMPEŠ NpGOM KLUB OČI SNA SAREMCA DEL SKELETA POJAV NA VODI 0» AM pS^v SMUČAR KOŠIR RIMSKI BOG UU0EZM LOJZE SIM SKALDAJ soss STEBLO GOBE ANG.IGJ NA KOM KRAJ NAD BAS.GRAPO PROGA. TRAČNICA PRIMORSKO DREVO. ROBINUA MUSLJM DOBRO- DELNA USTANOVA POPEČEN KRUH Mf LIZ TATIDR KRAVJE KlAS&il CEPIVO PROTI EPIDEMJi PRISTAŠ NATURA UZMA S ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG VINORODNA RASTLINA SLČrr.,. NARODA DIVJA MAČKA VRSTA HRASTA HIŠKA SE UMIKA BLOKOM Majhno kamnito poslopje nekdanje železničarske postaje v Luciji previdno rušijo. Kamenje odstranjujejo ročno, saj jo nameravajo, kot obljubljajo na OKOLJU, v kratkem ponovno sestaviti v neposredni bližini pri gostilni Koblar. Hišica ni spomeniško zaščiten objekt zato so jo smeli odstraniti, čeprav mnogi krajani takšnega početja ne odobravajo. Bojijo se , da bomo tako počasi in zanesljivo, včasih tudi za prgišče tolarjev, ob vse spomenike nekdanjega časa. Železničarska hiška v Luciji nedvomno to je. Spomnimo se, da so že davnega leta 1902 zgradili ozkotirno železnico Trst - Poreč. Po njej je potem kar dolga leta vozil vlak, ki seje ustavljal tudi na železniški postaji v Luciji. Morda ji bodo povrnili stari blišč in ob njej postavili muzejski eksponat vlakca s tirnicami. Na tem zemljišču bosta kmalu zrasla še dva nova stanovanjsko - poslovna bloka.FK Mladi krompir z zamudo Zaradi močnega deževja je bila zemlja precej razmočena in kar nekaj časa neprimerna za sajenje. Zato bodo številni kmetovalci in vrtičkarji imeli svoj krompirček na krožniku nekoliko pozneje kot običajno. Morda že konec aprila ali v začetku maja. No, kljub temu ga že lahko kupite v trgovinah, pa čeprav uvoženega in nekoliko zasoljenega. V lucijskem marketu Degro so ga pred kratkim prodajali po 219 tolarjev, sicer pa se ga tu in tam že dobi pri branjevkah na zelenjavnih trgih. Frizerski salon Tel CL^LjCl Šolska 18 Portorož 066/70-260 FRIZERSKI SALON ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE V našem salonu smo se posebej specializirali za moderno striženje in oblikovanje pričesk - tudi za posebne priložnosti; * PROSLAVE * POROKE IN IUBILEIE * POMEMBNE NASTOPE * PRIJETNA SREČANJA * VEČERNE UTRINKE * MATURANTSKE PRIREDITVE Pridite, ali nas pokličite na telefon: 066/ 70- 260 Vaš Frizerski salon Marija » N O M A« Gostinsko- turistično podjetje d.o.o. Portorož Ukmarjeva 18, 66320 Portorož TEI_./FAX: 066/ 70-916 # Reklamiranje na svetlobnem displavu # Posredovanje pri prodaji raznih nepremičnin Gnoma Portorož Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva Ustanovltell in izdajatelj mftmtnn)® primorski uVp I t Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Limlnjanska 91, Tel.& Fax.: 066/70-185 Opr.prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper. PE Piran V.D.G1. in odg. urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066 70 185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez De Reggi, Nino Splnelli Elektronska obdelava in prelom: Grafflt Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja mesečno, cena za izvod 70 Sit. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Prince of Venice pripravljen Očarljivo vznemirljivo in prijetno vožnjo lahko doživite, če se podate na izlet v Benetke s Princem of Venice, ki že čaka na potnike ob ,»41 pomolu v Portorožu. Od 14. aprila do 15. oktobra bo vozil ob petkih, sobotah in nedeljah, od 1. do 30. junija pa tudi ob četrtkih. Odhod gliserja iz Portoroža je predviden ob ||8.00 uri ( ob nedeljah 7.30). V Benetke prispe ob 10.30 oz. 10.00 uri. Od tam se vrača ob 17.30 oz.(nedelje ob 17.00 uri). V Portorož prispe ob 20.00 (ob nedeljah 19.30). Prijetne panoramske vožnje Na portoroškem pomolu so tudi letos poleg glisaija zasidrane ladje, ki so že pripravljene na panoramske prevoze ob slovenski obali. Za 3 - urno krožno vožnjo z ladjo Resnik ali Mejo plača posameznik 1300 tolarjev. Na poti gostom postrežejo s šilčkom dobrega. Ladja se za krajši čas ustavi v Izoli in se potem vrača nazaj v Portorož. Lastnik Jurij Gorjan iz Pirana upa na dobro sezono. VESELE PRAZNIKE IN OBILO ZADOVOLJSTVA Vam želi Primorski utrip Mladi upajo na boljšo prihodnost Na Obali se je v preteklih dneh zvrstilo kar nekaj maturantskih plesov na katerih so mladi srednješolci skupaj s starši in učitelji proslavili zaključek šolanja. Polni vedrine, pričakujoč boljšo prihodnost, se bodo podali v hrame učenosti višjih in visokih šol, ali pa si bodo poiskali delo. Na sliki: Mladi 4. letnikov Gimnazije Koper na maturantskem plesu v okrogli restavraciji Simonovega zaliva v Izoli. Dobili smo novega sekretarja za turizem Maijana Jakiča, dosedanjega državnega sekretarja za turizem, znanega turističnega delavca iz Hotelov Bernardin, ki odhaja v pokoj, bo zamenjal Peter Vesenjak, ekonomist in gostinski delavec s Ptuja. j/: • /T/ tVIarinlco Babič s.p. Lucija Obala 127 Tel.=066/ 72- 516 (pisarna) JMobitel: 0609 615 943 Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00 P RO O A M O Hišo v sp. škofijah 120 m2 + garaža in vrt. Cena: 140.000 DEM. V Luciji prodamo zelo lepo, takoj vseljivo mansardno stanovanje 55 m2. V Luciji prodamo novejše komplet opremljeno pritlično stanovanjc 48 m2. V Luciji prodamo trisoono stanovanje na 3. nadstropju 72 m2 + balkon. V Kopru prodamo novo hišo 320 m2 + vrt, v pritličju možnost ureditve lokala gostinske namembnosti. V Piranu prodamo dvosobno manjše stanovanje - I. nadstropje. Cena: 60.000 DEM. V Piranu prodamo hišo, prazno in vseljivo takoj, v skupni izmeri 100 m2. V Piranu prodamo zelo lepo stanovanje na 3. nadstropju v izmeri 38 m2 + 8 m2 kleti. V Sečovljah na Krogu prodamo 11.000 m2 kmetijskega zemljišča, prepis možen takoj. LELA - VAM PONUJA ŠE VOZILA RENT - A CAR, SEAT TOLEDO, SEAT CORDOBA, OPEL _______________ CORSA, RENAULT CLIO, IN MOTORNA KOLESA SKUTERJE.__________________________________ splošna banka koper NIŽJE OBRESTNE MERE Splošna banka Koper je s 1. aprilom znižala obrestne mere za vse vrste posojil, in sicer za 2 do 3 odstotni točki. V preglednici natančneje ponazarjamo spremembo obrestne mere po različnih vrstah posojil. VRSTA POSOJILA STARE OBRESTNE MERE NOVE OBRESTNE MERE stanovanjsko posojilo R+13% - R+19% R+11% - R+17% kratkoročno potrošniško in posojilo za avtomobile do zneska 400.000,00 SIT R+16% R+14% kratkoročno potrošniško in posojilo za avtomobile nad zneskom 400.000,00 SIT R+14% - R+20% R+11% - R+17% dolgoročno potrošniško in posojilo za avtomobile do zneska 400.000,00 SIT R+20% R+17% dolgoročno potrošniško in posojilo za avtomobile nad zneskom 400.000,00 SIT R+15% - R+21% R+12% - R+18% študentsko posojilo R+15% R+13% kratkoročno posojilo malemu gospodarstvu R+13% - R+19% R+11% - R+17% dolgoročno posojilo malemu gospodarstvu R+14% - R+20% R+12%-R+18% To pa ni vse! Ponudbo posojil smo razširili tudi za vse tiste, ki z nami poslovno še ne sodelujejo (nekomitenti banke). Nekomitenti lahko pridobijo posojilo ob pologu depozita, ki se obrestuje z enakimi obrestnimi merami kot navadne - nenamenske depozite.