Štev. 19.
POŠTNINA
Ljubljana, dne
Podružnica: ZAGREB,
IZDAJA ZA S SLOVENIJO
5A j
,0..J
PAVSALIRANA.
1. oktobra 1920.
Leto II.
ttteeMMmt
Demetrova ulica 14/1.
IZDAJA ZA SLOVENIJO
___i
UMeewwMeswe» ••«(••>•*• M«
JUQOSLOVflHSKABORZA
Informativen list za trgovino, obrt in industrijo.
f »dopis* sprejema flnoofna ekspedicija ÄLIaleül, Lpbijaaa, lengresni trg 3.
Izhaja 1. in 16. ▼ mesecu. — Tekstni del za
Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske j . . .	'	: --------«—i—...........
:::	pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: S llizojavi: „sima Ljubljani Telefon inletufb. It. 171 tek. ratun $1.11.028.
Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku.
Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilinrtrovo olje
Tovot-mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje
i. t. d.
dobavlja promptno
Dravogradska
mineralna
rafinerija
Centrala Maribor.
Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija.
STISKALNICE
KOMET
[[LJUBLJANA J
lastnega Izdelka za grozdje In sadje si nabavite pri
S/ KOMET UUBUANA
u- L' ___________ Dunajska c. 33.
Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom.
, jURJEUS ,
f T ČISTILO _	>
**>* m+) M
»a
Kupujemo
SVi,ku količinu daščica za sanduke razne veličine te štapove za metle. Ponude na tvrdku
Corić i Kulis, Zagreb, Kaptol 21.
Brzojavni naslov: COHKUL.
FIRNIS
pravi laneni nudi
terpentlnovo čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
M. Trebar — Ljubljana
Sv. Petra cesta 6.
Telet. 539.
TermoElre za izlito, SST ÄS&5;
— 200° -j- 600" C. areometre, alkoholometre, preizkuševalce za bencin, bencol, lug, mineralno olje, kis, mošt in lim, izdeluje
WIDDER & [o., SEHIEDERFELD, Kreis Schliusingen in Thüringen.
.BALKAN'
Trgov, špedicijska in komisijska del. družba.
Brzojavni naslov: „BALKANSPED“.
LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN.
Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani — Skladišče, suoJeno s tirom lužne železnice. .— I. ljubljansko javno skladišče.
MT Največje domače špediciisko podjetje.

Dobavni viri.
@©®©@®©
I finmr trgovina z au-1. J. UUlCli tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int.462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406
, MBeiih, K,"™,“
xem čiščenje, svetloli-.alniea, Ljubljana, Po-sriski nasip 4, Šelen-ourgovi. ul. 3, tel. 272. Podružnice:	Maribor,
Gosposka ul 38, Novo-mesto, Kočevje
% Kozina s to.,
rnica čevljev, zaloga bljana, Breg 20, tel.
„KOiEt ijedel' Stroji
in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c 33, telefon. 142/a in 1230 a.
AL Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147.
lito Selinger i sle!
zem proizvo ti, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11.
o Ml tli p,°,dlS:
Sad (Bačka). Najboljši izvor za kupovanje zemaljskih proizvoda, na vlastito brašna, žita, posija, zobi itd , izravna veza sa producentima. Tražite cijene i mustre. Čurcijska ulica br. 11. Telefon br. 10 Brzojavna adresa: Bračulič, Novi Sad.
»i. Tomal,®1,“;::
Pred Prulami.
fiinfb“ elektrotvrd-14. „đVelld ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450.
g r e b, Preradovićeva ulica 13.
2s.$val i BlziaK, Ä
in manufakture, Ljubljana, Dvorni trg. 3
najveće tvor-24. ili. Illljjll, ničko skladište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta 1. jugoslov. akademije, Zagreb.
25.0. Kratko, ESuTK;
Dunajska c. 12.
26 Me* Co^mä;
strojev in pisarniških potr.bščin, Ljubljana, Gradišče 10.
Cehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta:	.Selja-
čke vodenice“ — za armu, brašno in gerstle.
zaloga elek-», trotehničn. predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4.
.Jfclfe „Helios“, bSS
Ljubljana, Aleksan c. 5.
dalija Tiiar, "t™
lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5.
..L[.Kolar, "32:
rija, fotomanufaklura, Ljublana, Wolf. ul. 3, telefon 402.
«. Strojne tovarne io livarne d. d. LKx
e. 48, elektro-oddelek.
s S. Pototnil,
gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg ul 6.
,o. Fran Parkelj, ."ä,“
Ljubljana, Šelenb. ul. 6.
import in e, eksport boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5 — 85.
d. d spedi-
32.	„UQIM11 cija — komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska e. 33 Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30. Maribor iel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21.
33.	Franjo [erar, 3™
kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale.
.Terezija Mo,5
svetlo-likal-
nica, Ljubljana, Kolodvorska ul 8.
2«. Orala Sever, p?3e
na, Gosposvetska c. (Kolizej).
I. Ennai sin
kartona-, žna tovarna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307.
g“ B. Čvančara, ll.„Hllll]u drogerija, Ljubljana, Šelenb. ul. 5.
J. Donat, 37,',3
Ljubljana, Šelenb. ul. 5. Telefon 222
j.F.il liier, Si$;
zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica ,4. Tel. 117.
22. Deli I Seile, ä
varska radiona, Za-
29.Fiiin Dizjak,
telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej).
čevlji, y, Zagreb — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul. 7, Beograd — Sarajevska 8.
Dvorni trg
graveur, , Ljubljana, 1.
s« „Slovenija",
va niča, Jesenice - -Fužine, Gorenjsko.
trgovina z deželnimi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41.
zaloga II, ur in zlatnine, Ljubljana, Še-ienburgova ul. 7 (pred glavno pošto).
39.1. löwinger, :r='
Zagreb, Vlaška uliea štev. 24.
Union Panll,
e Fr. [učen sin,
Vladimir Novak, ured za električno industriju i pogon, Zagreb, Frankopanska ul. 8. Tel inter. 3-31. Brzojavi : ,Elektros‘ Zagreb.
46.
.Slom"
družba z o. z „viuiu Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine.
Ivira MeilioviiStomp.
Import, export, zemaljskih proizvoda, kolonijalne robe, žitarica, gradievnog i gorivog drvela, žestokih piča, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. -Tel. int. 17.
54 Nie. 1. Plvljaloi.
carinarska a g e n tu r a Maribor, Cafova ul. 2.
»«■U Jugoslovensku 55. „Ilci , t vornica elek strojeva d. d. Karlovac, Brzojavi ,lies“, Tel. 15.
56. „I
Odri a“, Filip.
ienik
pec Ini pr.-šek, vanilni sladkor, čaj v zavitkik, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16.
Jovan Tomit,
40 „Mia“, „rat;
Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11.
n. Filip Pristov, Äf,;:
bljana, Šelenb. ul. 7.
43. Emil EMoraS
no otpremništvo Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek J, Zagreb, Frankopanska 9.
i, lan Knll, Kr«“!
Zagreb, Boškovičeva ul. 3, telefon interurban 17-62.
tvornica
49 JUVÜII I UMU, prženog ječma (Malzkaffee) i Ijuštenog ječma, Mitroviča, Srem Brzojavi: „Ametikanee“. Telefon broj 37.
50.
Franz I dini.
otpremništvo Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61.
63.
niiniii* exP- kmki Novi .UlllldV Sad (Vojvodina). Najboljši izvor kupovine: pasulja (Bohnen), žita, kukuruza, brašna, ječma, zobi. Mustre i cene šalje.
Simon Seligmann,
vina kolonijalne i spe-cerajske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57.
tlmelodslia knjižara
trgo-.vina
cigaretnog papira, dopisnica, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4.
57. yOiO“,
I drag,
ul. 59.
--Oskar Fnrhs
boja za tkanine, Zagre-), Vlaška
58	Dautnj Odon, „7,11
tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460.
59	SirielODorak, £
zelišča,deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljub jana, Kolodvorska ul 35.
i „Iva“.
ni j a.
cemen tarna. Laško, Slove-
i papirnim d. d
6,.[rjaverSJnrk, .A1,;
lopati"), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7.
d d za promet zemaljskih p r o i z v o d a, plodinama, kolonijalnom i inom robom. Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus", Zagreb.
„Frnrlns“,
63.
KovaievitiSalal
I r-
go
vački.odpremnički i komisioni pasao. Bosanski Brod.
.«Ješ. plai. UMI i Hovaiit, SASis
mikalije. Zagreb, Po slovnica, Ilica 31. Telefon 17-95
INDEKS
k „Dobavnim virom“.
A
Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, I.
B
Barvanje blaga, 2.
Barve, 18.
Baterije elektr, 14.
_
Carinarjenje, 54.
Cement (porti., roman), 60. Cvetje, 48.
Čaj, 56.
Čepice, 29.
Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41.
Črnilo, 53.
D
Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 12, 31 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53.
Drogerija, 7, 11.
E
Eksport, 18,39. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55.
Elektrotvrdka, 14, 45
F
Firnež, !8.
Fižol, 48.
Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11.
Galanterija, 17.
Garaža, 1.
Gobe (suhe), 48.
Graveur, 35.
Gumi (tehnični). 1.
Import, 18, 39. Inseriranje, 5.
I
Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49.
K
Kartonažna tovarna, Iti. Klingerit, 58.
Ključavničarska, mehanič.
delavnica, 22. Knjigarna, 24.
Kolesa, 1.
Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12,21,32,50,63. Korenine, 48.
Kože, 29.
Krojač za dame, 9.
Krojač za gospode, 9. Krznar, 29.
L
Laki, 18 Les, 47.
Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 20.
Livarna, 8.
Lubje, 48.
H
Manufaktura, 23. Mast, 49.
Motorji, 1.
O
Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat), 58.
P
Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25, Perilni prašek, 56.
Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26.
Plakatiranje, 5.
Pohištvo, 28.
Poljedelskepotrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36.
j Svetlolikalnica. 2, 34. I Štampilje, 35 i Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49.
Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44.
Premog, 21.
R
Reklama, 5.
$
Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51.
Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33 Slamniki, 33.
Slanina, 49.
Slivovec, 47.
Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21, 32,50,63
T
Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64.
U
Gre, 38.
V
Vinska klel, .
Z
Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 48, 59. Zlatnina, 38.
Ž
Žarnice, 14.
Žganje, 47.
Železnina, 58, 61.


Na prodaj stavbišče v Ljubljani. Dopisi se prosijo pod „Stavbišče“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.	llDiö i iigofd!
	Tiebate li dobra i e g r t a iz Like, pišite na podružnicu Hrv. radiše u Gospiču. Ujedno javite uvjete, uz koje ćete primiti naučnika u zanat.
	MT Nudim toaletno milo po 100 g težko, tino parfimirano ; med drugim!: „Speich“ , „Rosa“ , vse vrste cvetlična mila i. s. po K 96* — za tucat Naročila sc izvršijo le proti predplačilu K 40'— za tucat ali po povzetju. Brandeisz M. Herman, Ida SHj.
LeiOSiniO!-1 lii tira dna ima na prodaj tvrdka mi ei m i pošta Podlehnik, žel. postaja Ptuj. j	
is uslolii HeovsIc Mb	
z izredno ugodno podlago se išče	
več družabnikov. Dopise se prosi pod: „Diskrecija“ na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljubljana.
Tihega družabnika
z vlogo pol do 1 milijona kron, se sprejme v svrho razširjenja plodonosnoga podjetja, s sijajno bodočnostjo. Dopise z navedbo kapitala in pogojev za udeležbo se prosi pod „Brez rizike“ na Anončno eksp. Al. Matelič, Ljubljana.
Gospodarska razmišlje-vanja.
(Vladni tajnik dr. Fran Ogrin )
(Nadaljevanje.)
2. Narodno gospodarstvo.
Kako bi bil urediti Izvoz?
Da nam je čim več producirati, da moremo tem več izvažati — vkolikor ne rabimo dotičnih predmetov sami — o tem govorim v posebnem članku „Gospodarska razmišljevanja“. toda v sedanjem prehodnem mednarodnem gospodarstvu ne gre samo za množino izvoza temveč tudi za to. 1) kako izvažamo, 2) po kom, 3) proti kakšni izvozni carini in 4) proti kakšni valuti.
Izvoz more biti ali popolnoma prost in neomejen, ali pa omejen na gotove predmete in množine ter vezan na predpisane modalitete, 'i'oliko časa, dokler ne ustvarja svetovna produkcija živil in gospodarskih potrebščin na pre-ostajajnie oz. v zadostni množini za svetovni konzum, ne more nobena država dovoliti popolnoma prostega izvoza brez ozira na vrsto in množino predmetov, ker bi sicer odprla na stežaj vrata najpremetenejšim špekulacijam in najsme-lejšemu izkoriščanju. Domači trgi bi sc izpraznili, cene bi rastle.
To je upoštevala do sedaj tudi naša gospodarska politika, in naredba trgovinskega ministrstva z dne 10. 8. t. 1. vsebuje predmete, ki se lahko prosto izvažajo in one. kojih izvoz je praviloma prepovedan. Glede teli je potrebno za izvoz razven plačila carine in zavarovanja valute še posebno izvozno dovoljenje. Kot popolna novost pa je zaznamovati davščina in natura pri gotovih poljskih pridelkih, ki jo sme ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje zahtevati glasom člena 189 predloga o finančnem zakonu za leto 1920—21, in sicer o izmeri 5—10% blaga. Carinarnice ne bodo smele pripuščati takih predmetov črez državno mejo brez zadevnega oblastnega uverenja.
Kakih smernic naj se držimo pri izvozu? Da se izvažanje gotovih vrst blaga: sladkor, premog i. t. d. sploh zabranjuje, izvoz drugega blaga kakor:	pšenice pa omejuje glede množine
(pšenice se sme izvoziti 15.000 vagonov), je v redu. Ni pa upravičeno in umestno, izvoz blaga. vkolikor je dopusten, vezati na preveč modalitet.^ Trgovci imajo že z zavarovanjem valute in plačevanjem carine toliko opravka, da napravijo vagoni pravi križev pot. predno smejo zdrkniti črez državno mejo. No in sedaj pride pa še gori omenjena davščina in natura, koji namen, pomagati pasivnim krajem, je sicer vse hvale vreden, vendar pa bo ona oteževala hitro in gladko izvršitev v teku se nahajajočih izvoznih partij.
fX-------<§) <|>____
Trgovina z deželnimi pridelki
iti i i. ii Sini (Simi)
lažm za dušna, smailatelie, tamliiilte iti.
Instrumentiram po klav. izvlečku ali samo po vodilnem glasu vsakovrstne skladbe za veliki ali mali orkester na lok (Strelch-orehester), salonski orkester, godbo na pihala (Blethmusik) in za Sthrammel-quartett (t, j. I, Viol,, obl. Viol., gramat. harmonika ali harmonij In kitara).
A NI OH j ft H L, Ljiljana, Stemayerieva nl.1.
Ce premotrimo vprašanje, kdo nai izvaža, pridemo do zaključka, da ie to lahko vsak. samo ne država, bodisi sama ali v zvezi s privilegiranimi tvrdkami. Kajti dokazano dejstvo nacijonal-nc„ ekonomije je. da se gospodarska oodjetia v državnih rokah ne obnesejo oz. da so zasebnim podjetniko-m iz raznih vzrokov v s o od tik o. Izvažaj tedaj producent, trgovec, zadruge (zasebne). prosti konsorciji. ne pa država, oa bodi to tudi v okrilju „Središnje zadruge“ ali pa Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom. Državna uprava ima dovoljno zadačo v organiziranju in kontroliranju izvoza ter v pobiranju earine. Ne gre na. da nastopa, akmavno morda ssnio posredno, kot konkurentinja prostim izvoz-ničarjem. Trdovratno se trdi. da je naša ljuba Centralna uprava kriva današnjim visokim cenam pšenice in moke. Dočim so zasebni trgovci plačevali in dobivali pšenico julija meseca v Banatu po okroglo 4 K 1 kg, je začela Centralna uprava črez noč plačevati po fi K in več. „Ne hodimo neumni“, so si mislili producenti, in dvignili so splošno cene pšenici na 6—8 K. Posledica te okoliščine in zvišanih železniških pristojbin je bila. da je naš izvoz, zadevši ob romunsko in bolgarsko konkurenco, naenkrat zastal, cene. pšenični moki za domači konsum pa so namesto da bi bile še boli padle, zrastle vnovič na 13—15 K.
Slednjič pride pri Izvozu vpoštev carina in valuta. Izvozna carina ne sme biti nikdar tako visoka, da bi naši izvozničarji radi nje bili '■■•i-rani v tekmovanju s tujimi. Ravno v zadnjem času (glej gori omenjeno naredbo trgovinskega ministrstva z dne 10. 8. t. 1.) pa je izvozna carina pri nas silno poskočila. Tarifa ie zato potrebna remedure.
[INDER WOOD
:i slio] j
trm
dobije se odmah kod
j THE REX C0., Ljubljana
I Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10«
Kod većih narudžab» popast.

ti
Z
os
ti
>u
z.
o
B""
z
c

5 s
o g
ž0
v
c
-f
tli
-j
Veletrgovina kolonijalne s i špecerijske robe s *
Simon Seligm?
Zagreb :: Vlaška ulica <
preporuče svakovrsno robe -po jettinoj cijeni.
HE==qj'
Bolesnima na žclucn i crijevima, ženama u porodu, rekonvalescentima
Iječnicki preporučeno.
Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo!
V. BIZJAK I drug
tvornica dvopeka, engl, biskvita, keksa, hostije.
Lječilište Rogačka Slatina. EN GROSS. EXPORT EN detail.

=1
Domača tvrdka. Solidne cene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9. Najnovejši kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgotovljene
obleke
vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. '
Zadruga
ra piilio sjena
ZAGREB, Preradovičeva ul. 20.
Telefon br. 17-74.
PreporuČa svoje prvorazredno
garantovano $jgfl]g|)jg
povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenlca.
CIJENIM čalje na sahtjev badava!
n ii nm mi nm i um 11111111111111111111111111111111111 nm imimiiiiiiiiiiiiiiiiii i m um
Medjunarodna špedicija
Emil Eichhorn	j
Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I„ Zagreb, Frankopanska 9.
Špedicija svake vrsti, carinjenje, prese-	:
lenjeu vlastitim pokučtvenim kolima itd.	i
Brzojavi: Eichhorn.	j
stavbišče v Ljubljani, i, s. na prostoru, ki je pripraven za postavitev skladišča. Dopisi se prosijo pod „stavbna in vrtna parcela“ na upravo.
VELIKO SKLADIŠTE
Pravi pirotski dilimovi. Tvorevina narodnog umječa. Čista vuna. Čilim može da se rabi s obiju strana. Prikladni darovi za sve prilike. Krasen ures za sobe i urede. Svaki čilim za sebe originalni narodni motiv. TRAJNA I NEPROLAZNA VRIJEDNOST.
S. Turkovič — Zagreb,
Ilica broj 5........(Oktogon).
Doslej se je smelo izvažati le proti tuji. zdravi valuti. Kot taka so bili pripoznuni še pred kratkim večinoma le dolarji, šterlingi, franki, lire. z naredbo finančnega ministrstva z dne 6. 7 1920 I br. 19.349 pa so prišle v to kategorijo vse tuje valute razven avstrijskih in madžarskih kron, ako se za nje more zopet uvažati.
Posledica te finančne politike je bila. da si dinar, odnosno tudi naša kronsko-dinarska valuta ni mogla priboriti tečaja, ki je primeren z ozirom na našo gospodarsko bodočnost in naše prirodno bogastvo. Utemeljevalo se jc to tujo. zdravo valuto s tem, da jo rabi državna uprava za plačevanje državnih dolgov in obresti od teh ter za uvoz.
Vsa nakazila iz inozemstva in v inozemstvo, ki so rezultirala iz izvoznega in uvoznega prometa, je upravljala devizna centrala. Naš izvoz-uičar, ki je moral tujo valuto tudi že pred izvozom v gotovem odstotku potom poklicane banke zavarovati (v tuji valuti), je prišel do svojega denarja v naši valuti po dolgem obračunavanju, črez mesece. Ako je med tem tečaj tuje valute napram naši padel, ju imel večkrat zgubo pri izvozu. ne pa da bi bil kaj zaslužil. Ako je pa rabil naš izvozuičar tujo valuto, mu jo devizna centrala dostikrat ni mogla preskrbeti.
Geslo trgovcev in izvozničarjev je tedaj že dolgo: Proč s tujo valuto, proč z devizno centralo! Le na ta način je mogoče poenotenje in pospešenje našega izvoznega ter uvoznega prometa in dvignenje naš; valute. To bo olajšalo tudi državi nabavo tuje valute za njene inozemske upnike, ako bodo še vedno vztrajali pri svojih zlatih frankih, ob jednem pa bi padle cene domačemu in tujemu blagu.
Rezultat zadnjega posvetovanja na beograjski borzi bo menda, da se bo v kratkem ustreglo gornji želji izvozničarjev.
2.) Industrija.
Zadevni načrt o popolnitvi In ustanovitvi lastne industrije naj bi se izdelal na skupnih posvetovanjih udeleženih faktorjev:	industrijcev,
zastopanih po zvezah industrijcev, trgovskih in obrtnih zbornic in državne uprave.
V s vrh o ustanovitve lastne industrije nam je izvršiti dvoje: Prevzeti nam je industrijske obrate." ki so bili dosedaj, če tudi na jugoslovanskem svetu, v rokah nemškega, madžarskega ih židovskega kapitala (nacijonalizacija) v svojo last. T o se polagoma že zdaj vrši (n. pr. zvonarna _Sa-massa, železo-tehniško podjetje Tönnies v Ljubljani i. t. d. je postala last slovenskega kapitala).
Zgraditi pa nam bo tudi popolnoma nova, pri naš še nezastopana industrijska podjetja, kar se tudi že vrši. Sem spada zlasti tudi tekstilna industrija.
Pri tem nam ne bo manjkalo kapitala potom združevanja v akcijskih družbah in posojil - trda pa nam bo šla glede tehniško izobraženega osobja in dobrih delavcev, vsaj od kraja, predno dobimo potrebni naraščaj. Za tega bodo morale skrbeti številne nižje in višje tehniške šole (tehniške fakultete naših treli vseučilišč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani).
Svojo industrijo moramo tako razviti in dvigniti, da ne bomo samo agrarnih produktov izvažali, ampak tudi industrijske izdelke.
Izvažali bomo pred vsem lahko: les in lesne izdelke, v malem obsegu pa tudi železne, svinčene. cinkove in druge industrijske predmete.
Kar se tiče lesne industrije, imamo v svojih šumah velikanski zaklad. Treba le. da ga prav izrabimo. Raditega ne bomo smeli izvažati neobdelanega lesn ali le obtesan in rezan les, marveč v pohištvo, papirne izdelke, zaboje itd. podelan les. Pri tem bi ostali milijoni doma, ki bi jih sicer zaslužil tujec pri predelovanju našega surovega lesa. naši ljudje pa bi našli doma zaslužek.
Vse lesno-industrijske naprave, ki so še v tujih rokah, morajo preiti v našo last, tako da bomo le mi izkoriščali svoje bosanske in alpske gozde.
Hvaležna tržišča za lesne izdelke imamo v Franciji in Italiji.
Omembe vredno j c jugoslovansko strojarstvo. Živine v živem stanju ne bi smeli toliko izvažati, pač pa zaklano, oz. meso in mast. Kože. ki nam lahko ostanejo, lit strojili, iz ustrojenih pa napravljali črevije za celo svojo uporabo in za izvoz.
Seveda bi se morale naše strojarne v marsičem šele popolniti, tako da bi izdelovale naifinei-še usnje.
Za izvažanje mesa pa rabimo obširne hladilne naprave.
Agrarni produkti, ki bi jih izvažali, kakor smo jih pridelali, oz. predelane v industrijskih obratih, bi bili:	žito, moka, sadje, marmelade,
,ALOMA‘
plakati in reklamne risbe Imajo
najboljši uspeh!
|j| ZOBOTREBCE
J» f ffaFl/alirn Tahnttnrhur-Fnniinnnnl
(čačkalice, Zaiinstotiier-Erzeugong)
Eto*	-
razpošilja po pošti in železnici na drobno in debelo
Iv.MM Račka, p.MLaSče, Slovenija
Ceniki brezplačno in franko.
.ÄrVitX-Vi
||lp

-•»■■■■■■■■■■■■■■■Sto*■■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■!■■■■


■ sadjarske in vinorej-I ske šole z prakso, star j 34 let, oženjen, išče $ primernega mesta na j kakem veleposestvu ! na Hrvatskem. Dopisi * pod „Ekonom“ na upravo lista.
Suhopolje
agenturni i komisijonalni posao
kupuje i prodaje razne živežne namirnice te prima
topogledne komisije i narudžbe.
■■■■■a■■«■■■■■■■■■■■o« ■■■■■■■a■■a■■■■■■■■■■■ ■ ■■■■■■■■■•■■■se» aaaea
VARSTVENA ZNAMKA.
PERO'
POSTAVNO ‘VAROVANA.
koje volite svojo djecu,
zahtevajte
samo predmete za sisanje zaštitnom markom
„PERO“.
Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednom kakvoćom sve gumaste vrste, što su dosada došle na trg.
Garniture za sisanje, kompletne boce za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ pro-davaju:
Baloh Janko,
Demšar & Osenar, i. Korenčan, Anton Krisper, I. Samec v Ljub-lani, Adamič Anton v Kran ju in König Josip v Celju.
m
Štev. 19,
med, zelje itd. Tukaj velja isto pravilo: Izvažamo vse predmete v takem stanju, da se ne dajo več po tujcu predelavati, tako da ostane dobiček podelovanja in postranski produkti (odpadki) nam (n. pr. pri mlinski obrti otrobi itd.).
Kakor znano, je razvoj industrije odvisen od teli pogojev: a) kapitala, b) delavnih in tehničnih moči, c) surovin, d) gonilnih moči (vodnih sil), e) premoga, f) prometnih zvez.
O činitelj ih pod a) in b) smo že govorili.
Surovin bomo imeli veliko doma. ostanek bomo dobavljali iz Severne in Južne Amerike, v kolikor bomo mogli vzdržati boj za nje.
Vodnih sil imamo v Alpah (Sava. Drava), Primorju (Soča, Plitvička jezera) in doli do Vardarja toliko na razpolago, da daleč nadkrilju-jejo potrebe za industrijalizacijo in elektrificira-nje naših pokrajin.
Drugače je s premogom, ki ga rabimo za obratovanje železnic, parobrodov, za industrijo in kurjavo.
Dnevna potrebščina je znašala ž.e sedaj c. 700 vagonov, dnevna produkcija pa le c. 500 vagonov. Jasno je, da nam skupno vsi dosedanji in sedaj na novo otvorjeni premogokopi v Sloveniji (Trbovlje. Hrastnik, Zagorje, Kočevje. Št. Janž i. dr.), v Srbiji, v Bosni in Dalmaciji ne bodo mogli dajati dovolj premoga, četudi spopolnimo med vojno zanemarjene tehnične naprave.
Pečuški rudniki, na katere smo računali in kateri dajejo že danes dnevno 200 vagonov premoga, so pripadli Madžarski, ki pa bo menda zavezana, dajati nam dnevno gotovo količino premoga iz njih.
Pini. črni premog bodemo pa morali tako uvažati iz Anglije 'ali Čehoslovaškc (Ostrava). Razširiti in pomnožiti bomo morali tudi prometne zveze, ceste in železnice.
Pri svojem prizadevanju, spraviti industrijo na višek, pa tudi ne bomo smeli zanemarjati male obrti, ki ima za naš mali narod velik.socijalni pomen.
3.) Prekomorska trgovina.
Ako hočemo postati in ostati na svoji zemlji svoj gospod, moramo dohiti vso notranjo in tudi prekomorsko trgovino v svoje roke. Za to pa rabimo rečno in pomorsko hrodovje. Za udejstvi-tev te naloge nam je zopet potreba razven kapitala pomorskih luk in ladjedelnic.
(Dalje prihodnjič )
Novi davki.
Finančni zakon za leto 1921)21 nam je prinesel med drugimi novostmi tudi nove davke: 5 do 10% davščino in natura od ljudske in živalske hrane ter tudi drugih izvoženih poljskih pridelkov. davek na poslovni promet (kupčijski davek) in trošarino. Tu le nekaj o trošarini. Zadevni pravilnik o trošarini na vino je izdalo finančno ministrstvo z dne 7. 9. t. 1. štev. 8801 in je stopil v veljavo dne 21). 9. (glej n. pr. uradni list za Slovenijo štev. 107). Na ta pravilnik se opozarjajo producenti, trgovci na debelo in na drobno (gostilničarji) ter konsuiTienti.
Pravilnik določa, kdaj je vino prosto trošarine (lastni pridelek za lastno uporabo i. t. d.). Trošarina zapade, ko se prejme vino za nepo-srednji konsum ali pa za prodajo na drobno. ; Kontrola sc razteza na producente, na prodajal- ! ec na debelo, na prodajalce na drobno, na kon- ; suinente.
Prodajalec na debelo mora voditi založni' zapisnik in ločiti vino za prodajo od onega za lastno uporabo, ki je podvrženo trošarini.
Vsak transport vina (torej tudi z vozom) mora biti krit s transportnim listom, ki ga izda kontrolni organ (užitninski urad).
Izdan je tudi že pravilnik o trošarini za meso z min. odlokom z dne 7. 9. t. 1. štev. 8802 '■uradni list za Slovenijo štev. 107).
Sicer, pa zadene trošarina celo vrsto predmetov. bodisi, da se je na novo uvedla ali pa le
Povišala.	O.
Nov monopol.
Finančni zakon za leto F920/21 odreja, da se raztegne srbski monopolski zakon na -celo državo. S tem dobimo tudi monopol na vžigalice, S|)l, petrolej, cigaretne papirčke (tobak), in še Posebej se nam obeta monopol na sladkor.
Tendenca tv odredbe je dvojna: 1) pridol>iti državi novih dohodkov, 2) zagotoviti državi po-
.1 u G OSLOVA N S K A B O R Z A
polen vpliv na promet in cene teh predmetov. Vprašanje, ali ho to monopoliziranje narodnemu gospodarstvu v korist, pa moramo prej zanikati ko potrditi. Zle posledice monopoliziranja bodo: i) omejitev trgovskega življenja in utesnjenjc trgovskega prometa, s čimer bo prizadeta tudi davčna moč trgovskega stanu: 2) podražitev teli predmetov za toliko več, kolikor bo dražja dr-žavna režija od trgovske:	3) nevarnost, da nas
državna uprava s sxoiiimi velikanskimi in zato okornimi zaključki ne bo mogla tako redno preskrbovati. kakor bi mogli to storiti gibčni trgovci s svojimi, vsakokratni konjunkturi odgovarjajočimi sklepi: 4) z nastavitvijo novega osobja sc pomnoži uradniški proletariat.
Država bi dosegla isti efekt zase. ako bi zvišala zadevne davke, nc da uvaja nove monopole, samo za toliko, kolikor rabi več dohodkov, do-čirn bi odpadel davčni povišek potreben za povišano monopolsko režijo. Na ta način bi bilo ustreženo khrati trem: državi, ker bi ne imela nič manj dohodkov, čeravno hi potekali oni iz monopolov hitrejše, trgovcu, ker hi sc mu ohranila neokrnjena trgovina in konsumentu. ker bi povišanje ori cenah znašalo nekaj odstotkov manj. Novi in povišani davki so sicer za državne finance neobhodno potrebni, toda njih pravo sanacijo more prinesti le pravična oddaia premoženja.	Q.
Izvozna politika?
Izvoz sadja. Letina sadja je letos splošnem jako dobra. Iz mariborske in ljutomerske okolice se slišijo vprašanja, kam s sadjem. Vagonov ni za izvoz, južna železnica baje tudi dela razne preglavice. Bati se je velike škode ki ima nastati pri sadju. Sadje leži doma in gnije. J'ej krizi je tudi vzrok veliko pomanjkanje organizacij. Sploh se to pri nas opaža. Treba se je čimpreje organizirati. Treba je tudi vzajemnega dela med trgovci in sadjerejci. Merodajni faktorji naj se pa tukaj pobrigajo, da dobijo sadjarji vse na razpolago, da se ukrenejo potrebni koraki. Ne delajte tako kot pri vinu in pšenici. To se pravi: zapravljat! narodno bogastvo in nc gospodariti. Ako se naš producent sam ne zna organizirati, pomagajte mu.
Izvoz vina — pa ne pri nas. Nemško-avstrij-ski časopisi poročajo: Glasom nove trgovske pogodbe med Rumunijo in Nemško Avstrijo je romunska vlada dovolila 50.000 hi vina za izvoz v avstrijsko republiko in to s ponoluo svobodo glede nabave valute in glede poslovanja. To \ ino je gotovo cenejše kot naše! Seveda nam ni potreba izvažati, saj sami vse popijemo: kar ostane na kisamo za jesih. In kdo je temu kriv? Nesmiselno povišanje železniških pristojbin, izvozna, carina, pomanjkanje prometnih sredstev in še druge umetnosti naše gospode. Zganite se in ne zapravljajte tega, kar ni vaše! Sicer pa nimato časa. ker volitve so tu.
Razno iz narodnega gospodarstva.
Kraljevina SHS.
Ministrstvo za trgovino in industrijo ie odredih). da sc na. Dunaju osnuje naša trgovska agencija.
Kočevje. Tukajšnjo „Splošno nakupovalno društvo“, ki je zelo bogato in v rokah dobrih voditeljev. snuje opekarno, tov arno parketov in parno žago. Vse to hoče namestiti v bivši parni opekarni „Muzzolini“. Kočevski trgovci projektirajo tekstilno tovarno, ki naj bi bila delniška družba. Z veselim srcem pozdravljamo to misel. Kaj pa Slovenci, ali se bodo kaj gibali?
Nova industrija. V Ptuju se osnuje tovarna. ■ ki bo izdelovala posamezne dele za stroje vna-I prej in po naročilu: vijake raznih kakovosti, iz-j vrševala popravila strojev in araratov. Fabrika-j c tja vijakov vseh vrst je posebno važna, ker je izvoz istih iz Avstrijske republike popolnoma nre-I povedati. Naši podjetniki bodo oddali lahko vse svoje stroje v popravo tej tovarni. Vlada bo dala v popravilo vse v derutnem stanju nahajajoče se telefenične in telegrafične aparate. Podjetje ima poseben oddelek za razne instalacije. Obratni stroji, došli iz Dunaja z vsemi pritiklinami sc v tej tovarni že postavljajo. Prilično dne KI. oktobra t. 1. začne ta tovarna že obratovati. Podietje bo imelo v zalogi poljedelske stroje ter razne apa-
Stran 5.
rate, ki jih bo prihodnje leto samo izdelovalo. To strogo nacijonalizirano podjetje pripravljeno ie izdelovati po naročilu v najdogleduejši dobi železne izdelke vseh vrst.
Zakon zoper povzročitelje draginje. Poslanec dr. Poščič je predlagal v narodnem predstavništvu, da se odobri zakon zoper one. ki povzročajo draginjo. Zahteval je. da se takoj nujno raz-pravlja o tein zakonu. Po tem zakonu bi se kaznoval z denarno globo od 5000 do 25.000 dinarjev in z zaporom od enega do šestih mesecev oni. ki bi brez dovoljenja države izvažali živila čez mejo. Z isto kaznijo bi se kaznoval vsakdo, ki bi se bavil z verižništvom. Za veriženje bi se smatralo vsako posredovanje med producentom in trgovcem, ki prodaja ta živila konsumentom. istotako bi se kaznovali tudi oni, ki bi skrivali živila. Fnako bi sc kaznovali tudi vsi uradniki, ki bi se dali podkupiti.
Trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo je odobril ministrski svet.
Minister za agrarno reicrmo je razdelil med dobrovoljce doslej okoli pol milijona juter zemlje.
Boka Kotorska in trgovina Finančni minister se je na svojem potovanju iz Črnegorc ustavil v Kotom, kjer je z inženjerji pregledal vso Boko v svrho ugotovitve mesta, kjer bi se mogla zgraditi trgovska luka za promet z južno Bosno in Srbijo, predvsem Beogradom, Minister se je zlasti zanimal za Tivat, kjer se nahaja vojni arzenal. Inženjerji so ga upozorili na velike težkoče v terenu pri morebitni gradnji železnice, nakar je pregledal tudi druge luke, tako v Dubrovniku, Ulčinju in Baru.
Poštna hranilnica Finančni odbor je pričel razpravljati o proračunskem načrtu glede poštnih hranilnic. Ko bo odbor izdelal glede tega sv :e opombe, bo finančni minister izda.l naredbo na podlagi mnenja finančnega odbora.
Srbski monopolni zakon se je razširil na vso državo.
Trošarine, Z novim finančnim zakonom za proračunsko leto 1920 21 so se nekatere splošne trošarine zvišale, a druge na novo uvedle. Povišale so se trošarine za sladkor, pivo. kresiva, alkohol (špirit), sadno žganje in kvas. na novo pa so se uvedle trošarine za kavo. kavne nadomestke. riž, jedilno olje, fina vina, liker, konjak. esencije za pijače, rum, sveče, električno razsvetljavo, svetilni : lin, kalcijev karbid, kisovo kislino in mineralne vode.
Loterija za siromaši!.: Ruse v Jugoslaviji. Ministrstvo za poljedelstvo ie državnemu odseku za nameščenic raških beguncev odobrilo organizacijo loterije, katere čisti dobiček ie namenjen za siromašne Ruse v Jugoslaviji.
Sladkor monopol. Finančni odsek ie sprejel predlog finančnega umiistča o novem davku na sladkor. Država ho sladkor prevzela v monopol in vsled tega tudi ; redajo sladkorja v vsej državi, kakor je izvedla prodajo t- •baka. Potreba sladkorja znaša na leto 81)30 vagonov v Jugoslaviji pa sc ga pridela 50:VI vag -nov v 14 tvor-nicah. Država bo od teh tvornic kupila sladkor po 7 dinarjev za kilogram, ostanek pa bo kupila v inozemstvu. Ta sladkor se bo v monopolu prodaja! po 1! dinarjev. Nihče ne bo smel prodajati sladkorja dražje, prodajalci pa bodo obvezani. da bodo imeli sladkor vedno" v zalogi. Na ta način bi prebivalstvo luni: sladkor ceneje, kakor dosedaj, država pa bi imela od tega 160 milijonov dinarjev' dobička.
Naša žetev. Po uradnih podatkih, ki iih ie zbralo ministrstvo za finance, znaša letošnji pridelek pšenice 120.000 vagonov, ovsa 100.000 vagonov. Pričakovati je, da bo letošnji pridelek koruze zelo dober.
Za pobijanje tihotapstva. V fin. ministrstvu sv izdeluje nov pravilnik, ki bo da! carinskim oblastim možnost, da uspešno pobijajo tihotapstvo na naših mejah. Med ostalimi določbami v pravilniku je tudi določba, da. dobi vsak. kdor najde ali zasači tihotapca evloktvno vrednost vtihotapljenega blaga.
Velike licitacije o prodaj; lesa bo v kraik m razpisalo ministrstvo za šumeJn rude. pred vsem v Stari Srbiji in Macedoniji. Vse licitacije bodo objavljene v ..Službenih novinah“.
Inozemstvo
Nove avstrijske državne zakladnice. Avstr, državni urad za finance razglaša oddajo davka prostih 60 odstotnih, šestletnih, četrtletno odpovednih državnih zakladnic po finančni upravi avstrijske republike. Nove državne zakladnice se obrestujejo začenši s 1. septembrom 1920 s 6 odstotkov od nominalne vrednosti.

Niže cijene, dok traje sadanja zaliha!
Nadjam
okusno Miene
vrlo rastezljive, marke SOKOL, bolje od gumijevih! —. Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, —'55, —'60; nadalje nudjam moje podvezaČG marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno na-doknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale !); cijena po paru 10 mm široke počinjene M 1'40, pomjedene M 1 '50, posrebrene M 2'10, počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši MV— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542.
Ivan Babič, Berlin 0 34.
Memeler Strasse 76/1. v.
■iMHEMHBaeHaai
slamnate torbice (cekarje) predpražnike | vse raslične slamnate isdelkei priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo
FRANJO CERAR,
Mama slamikai i Slala. i. linčale mi UiUiaal
Koliko živine mora Nemčija izročiti. Repara-ciiska komisija je naznanila nemški vladi skupno število živine, ki jo mora Nemčija izročiti. Nemčija mora oddati 800.000 goveje živine ter 150.000 konj.
Finančni položaj v Nemčiji. Državni finančni minister dr. Wirth je podal razne podatke o finančnem položaju. Izredni proračun navaja primanjkljaj 37.7 milijard. Primanjkljaji pri železnicah in pri pošti pri tem niso vračunjeni. Celokupni dolg s fundiranim dolgom vred znaša 242.7 milijard mark.
Madžarski proračun. Madžarski finančni minister je predložil državni obračun, ki izkazuje 8809 milijonov rednih in 1711 milijonov izrednih dohodkov ter 8434 milijonov rednih in 10.773 milijonov kron izrednih izdatkov, izdatki za investicije znašajo 1300 milijonov kron.
Finančni položaj Švice. V narodnem svetu je zvezni svetnik Musy, načelnik finančnega odseka, podal nastopno izjavo o finančnem položaju Švice. L. 1913 je znašal prebitek v državnem gospodarstvu 1 miiljon frankov. 1. 1919 pa je 900 milijonov primanjkljaja, razen tega pa je stala vojna kantone 190 milijonov. Obresti te svote znašajo brez zneska, ki se ima vrniti, 00 milijonov frankov. Pred vojno je Švica krila svoje potrebe z 260 milijoni na leto. danes potrebuje v to 650 miljonov.
Padanje cen blaga v Ameriki ..Times- poročajo iz Newyorka: Padanje cen blaga v Ameriki sc mnogo presoja. Več tvrdk je naznanilo znižanje cen za 30 do 40 odst. Tajnik trgovinske zbornice meni. da se bodo cene še bolj znižale. Ameriški trgovska krogi sodijo, da je dviganje tečajev doseglo svoj vrhunec in da bodo sedaj padali.
Finančni položaj na Francoskem. Francoski ekspoze poudarja pomen obremenitve na davčnem polju, ki je prej znašala 108 frankov na vsakega prebivalca. Za leto 1920 bo znašala 420 frankov. Finančni položaj nesporno zahteva skrb-Ijivost.
Francoska žetev. Kakor poroča francoski uradni list, znaša francoska žetev krušnega žita 62 milijonov metr. stotov in je dosedaj od leta 1914 najboljša.
Uvoz — izvoz.
izvoz naše pšenice. Ministrstvo za finance priobčuje, da sc mora sklep gospodarskega fina,litijskega komiteja od 2. t. m., s katerim se dopušča izvoz 15.000 vagonov pšenice, izvrševati v vsem tako, kakor odgovarja nameram kr. vlade. Imenovani komite je ponovno pretresal o vprašanju izvoza pšenice ter sklenil sledeče: 1 da se kontingent 15.000 vagonov izroči svobodnemu izvozu tako, da ne more noben izvoznik v nika-kem pogledu zaiti v izjemen položaj. Vsi morajo pšenico izvažati pod pogojem, da osigurajo zdravo valuto in plačajo izvozno carino: vsako za-aranje izvoza mora biti izključno:	2. da se
soglasno z namerami kr. vlade, ki žeji pospeševati izvoz moke, da pride na ta način do širšega in pravilnejšega tolmačenja prej omenjenega sklepa o svobodnem izvozu tega kontingenta
Najmodernejše
lastnega izdelka, ooao tu- in Inozemsko aaoa
manufakturno in modno blago
razpošilja Prva kranjska razpošiljalna
■ & 81
Dvorni trg.
Pod Narodno kavarno.

Prodaja na veliko I
25
52
■	M
22
■■
21
22
22
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
S:
■	* ■5 2> ■ a
22
ifiieinn
ZAGREB, lica 31.
Telefon 17-95.	Telefon 17-95.
Preporuča svoje proizvode, koji su već danas bolji od svih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim fagon-bočicama. Plavilo u bočicama i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene!
Tražite naš cjenik!
■ ■ 22 22
22
■p
■5
■2
22
25
■■
■■
22
55
■■
■■
22
22
■2
Iz kavčuka
ICIRIL SITAR
. LJUBLJANA ^
^6 fra ce«^
91
Proda se Rentabel br. 3 u vrlo dobrom stanju. Naslov : Paromlin Kaniža pri Pesnici (Slovenija).
išče primernega mesta. Dopisi pod „Trg. akademik“ na upravo.
Kdor oglašuje, ta napreduje.

ft
ft
ft
INDU/TRBI/KÄ PRILIKA
z večjo vodno močjo, večjimi poslopji, pripravno tudi za večje tovarne, 10 minut oddaljeno od žel. proge Ljubljana-Karlovac, delovne razmere najugodnejše, se odda celotno ali tudi delno v najem ev. se lastnik udeleži podjetja. — Naslov se izve pri Uročnem zavoilil Al. Matelič, Ljubljana.
ft
ft
ft
ft
JADRANSKA BANKA
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bantne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji ■ ' v tu- in inozemstvu. ——
.. ' : - -
pšenice, všteje v ta kontingent moka brez odbitka na otrobih in drugih mlcvskih produktih; 3. da se razveljavijo vse prejšnje naredbe in razglasi, ki bi bili protivni temu sklepu. V zmislu tega sklepa gospodarskega financijskega komiteta bo vsak izvoznik dolžan, da izroči carinarnici, pri kateri se bo izvršil izvoz, potrdilo o tem, da je osigurat zdravo valuto in da je plačal izvozno carino. Za izvoz te pšenice oz. moke se ne bo zahtevalo nobeno drugo dovoljenje ali potrdilo. Namesto pšenice more vsak izvozničar izvoziti pšenično moko z istimi pogoji, pri čemer se bo smatral vagon pšenične moke enako vreden z vagonom pšenice. Vsi interesenti se posebno opozarjajo, da je s tretjo točko gorenjega sklepa razveljavljena naredba generalnega ravnateljstva carin od 3. t. m. št. 156.667, v kolikor je ista protivna temu sklepu. Naročil sem generalnemu ravnateljstvu carin, da ukrene vse potrebno, da se bo ta sklep povsem pravilno izvrševal. Zastopnik ministrstva za finance: minister za notranje posle Draškovič. Zastopnik generalnega ravnateljstva carin: Bogdanovič.
Jugoslavija in Avstrija sta sklenili trgovinsko pogodbo na isti osnovi, kakor sta sklenili trgovinsko pogodbo Avstrija in Italija. Po tem sporazumu pošlje jugoslovenska vlada na Dunaj 15.000 ton žita in 40.000 ton turščice. V kratkem odpošljemo še 50.000 ton žita in 110.000 ton koruze ter 10.000 ton ječmena in drugih živil. Zato pa bo Avstrija dovolila izvoz kovin, prevoznih sredstev, tkanin, papirja, kemikalij, barv in lokomotiv.
Po trgovinski pogodbi s Češkoslovaško bodo dobili od odobrenega izvoza Čehoslovaki 800 do 000 vagonov masti in svinjskega mesa. V zameno dobi Jugoslavija koks, sladkor in železo. V pogodbi je tudi določeno, da se bodo v .Češko-' lovaški popravljale naše lokomotive in vagoni. Pričela so se tudi pogajanja o carinski pogodbi ,;i se bodo nadaljevala v Pragi.
Naš uvoz. -V statističnem oddelku generalnega ravnateljstva carin se vodi statistika o naši zunanji trgovini. Za sedaj so znani podatki za leto 1919, po katerili znaša skupni uvoz 2 milijardi 902,067.276 dinarjev: za leto 1920 so znani podatki samo za prvo polovico, v kateri znaša skupna vrednost našega uvoza 1,850,104.633 din.
Denarstvo.
Ukinjenje devizne centrale. Strogo se bo kontroliralo. ker je devizna centrala ukinjena, ali tujezemski kupci kupujejo naše devize na domačem trgu ali «ne. Trgovina z devizami se bo razširila na ta način, da bo Narodna banka vršila zavarovanje valute, odnosno odkup inozemskih valut od inozemskih kupcev, za kar bodo
poleg nje pooblaščene še njene podružnice in j vsi pooblaščeni denarni zavodi v državi. Pogoj bo, da se tretjina deviz, ki so bile na ta način odkupljene, odstopi državi oziroma Nar, banki. Končno se bo kontrolirala prodaja deviz za po- j trebo uvozne trgovine. To so načela, ki so se določila v sporazumu z vsemi gospodarskimi krogi v državi. Za prodajanje deviz bo imela dovoljenje samo tista banka, ki ima najmanj I milijon dinarjev akcijskega kapitala.
Promet.
Poštne vrednostnlce, S 1. oktobrom 1920 ve- ;
Ijajo za ■poštne vrednostnice golice in obrazce i nastopne cene:	Za navadne dopisnice v notra- j
njem prometu 15 par, za odprte dopisnice s pla- j I čanim odgovorom v notranjem prometu 30 par, j za uradne dopisnice 25 komadov 95 par. za pošt- j ne nakaznice in potrdilne nakaznice k vplačanim brzojavnim nakaznicam 10 par, za navadne poštne spremnice 20 par, za povzetne poštne spremnice v notranjem ali mednarodnem prome-! tu 40 par, za uradne poštne spremnice, 25 komadov 1 dinar 90 par, za naročilne liste k poštnim j nalogom 10 par, za ovitke k poštnim nalogom 20 | par, za carinske deklaracije 10 par, za denarne ovitke 25 par, za predajne knjige, velike 5 dinar- ! jev 50 par. male 4 dinarje 50 par, za prejemalne | knjige 3 dinarje 50 par, za brzojavne golice 5 par, za golice k brzojavkam na obračun 20 par, I I za sprejemne liste k brzojavkam 10 par. za davčne plačilne liste 15 par.
Telefonske pristojbine. Vsi e d odloka ministrstva za pošto in brzojav v Beogradu veljajo poče uši s 1. septembrom v telefonskem prometu z : Avstrijo sledeče pristojbine za enoto pogovora:
Za Maribor-Graz. ali Ptuj-Graz ali obratno 2 franka — 16 kron. za Celje-Graz, Zidanmost-Graz ali obratno 3 franke — 24 kron, za Ljublia-no-Graz ter Maribor-VVien. Celju-Wien terZidan- j
Nudimo vsako količino tudi na vagone:
ia kranjski laneni firnež in pristno laneno olje
po najnižjih tovarniških cenah
most-Wien, Ptuj-Wicn ali obratno 5 frankov -40 kron, za Ljubljano-Wien ali obratno 6 frankov ali 48 kron. Za nujne pogovore se plača trojna pristojbina, za časopisne med 21. in 6. uro polovica navedene pristojbine, za pozivnico pa brez izjeme 2 franka ali 16 kron.
Telefonske pristojbine med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrijski državni urad za promet je določil nastopne telefonske pristojbine z Jugoslavijo: 88 kron za navaden pogovor med Dunajem in Mariborom, Ptujem, Celjem in Zidanim mostom: 105 kron za navaden pogovor med Dunajem in Ljubljano, Zagrebom in Brodom. Pogovori za časopisje stanejo polovico.
Hotelski urad v Ljubljani. Deželna vlada v Ljubljani je sklenila, da se ustanovi poseben hotelski urad. Hoteli kakor tudi gostilne in zasebniki, ki oddajajo obrtoma v najem sobe (ležišča) tujcem, smejo oddati sobe oziroma ležišča samo proti nakaznici, ki jo izda hotelski urad.
Direkten vlak za Jugoslavijo, ki bo vozil iz Budjejovic preko Bratislave, je uvedel češkoslovaški minister za promet.
Nove železnice. Delo za graditev novih železniških prog je zelo intenzivno. Država je odobrila v to svrho kredit 41) milijonov dinarjev V Srbiji se bodo nadaljevale dela na progi Beograd-Smederevo-Maka Krsnja-Požarevac in na progi Knjaževac-Niš-Užice-Vardištc. V Makedoniji se zgradi proga, da se spoji Kičevo z Ohrido in Ohrida z Bitoljem. Proga Gradsko-Prilep-Bitolj-je pričela delovati. Tudi se bo transi rala prog a, ki bo zvezala Beograd z morjem. Zgradili bodo tudi železnico iz Beograda vzdolž Save v Šabac ter vzdolž Drine, skozi dolino Pive in skozi C i pogorö v Boko Kotorsko.
Na novi železniški progi Požarevae - Mala Krsna se bo v drugi polovici- prihodnjega deseca pričel promet. Železnica bo vezala Smederevo s Pomoravjem.
Parniki ogrsko-hrvatskega parcplovnega društva „Salona“, „Sparta“ in ..Višegrad'« so te dni dospeli v Gruž. Dosedaj so bili rekvirirani po Franciji in so vršili službo med Carigradom in Beirutom. Sedaj jih je francoska vlada v zmislu odloka mirovne konference vrnila. Od teh parnikov je parnik „Salona" prišel v petek v Bakar, kjer se sedaj urejuje, ker ga društvo namerava staviti v dalmatinsko službo. Upati je. da bo kmalu zaplul po našem morju zopet eden naših najelegantnejših in najudobnejšili paro-brodov.
Nova železniška proga Bos. Novi- Bos. Krupa
se je izročila prometu. V najkrajšem času bo dogotovljen tudi del železniške proge od Bos. Krupe do Bihača.
Nova alpska železnica steče »te. dui med Francijo in Italijo. Gradnja te železnice se je začela meseca avgusta 1918.
Zagrebška borza.
Nominalna vrednost oz.j pri papirjih i obresti od \	Dividende ; L 1918	Vrednota	Kurz 20./IX. v denarju 1 blagri		Kurz 27./] X. v - denarju ; blagu		Kurz 30. IX v denarju j blagu		denarju	blagu'
		40/o državni boni kraljevine SHS s prem.	_							
		41/2 °/o	*	„	*	„	.	.	. 4Va °/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 .								
200	4	Ranka i štedionica za Primorje, SuŠak .		n oo —		1150-				
		Hrvatska banka, Zagreb									
400	40	„	eskomptna banka, Zagreb n. e.	1665'—	1075-	1640 —	1660 —				
400		„	splošna kredit, zav., Zagreb „	1590-	610'-	590 —	595-				
250	3	poljedelska banka, Zagreb	120-	125 —						
200	13	„	zem. hipotek, banka, Zagreb		400-		390 —				
200		trgovska banka, Zagreb . .	285 —	287*-	290 —	292'				
400	8	Jadranska banka 			2400'—						
400		Jugoslavenska banka, Osijek ....	7661—	770-	715--	740-—				
400	30	Ljubljanska kreditna banka najnov. e. .	1100-—	1200'—	1100 —	1150 —				
000	8	Narodna banka, Zagreb		825'—	835*—	775*—	800-—				
00	340	Prva hrvatska štedionica, Zagreb .	. .	10900*—	11100 —	10700 —	10750-				
100		Riječka pučka banka, Rijeka		430-	450-	425-	435 —				
400		„Croatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb								
500		Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik	B500-—	7000-		6900-				
200	16	Osječka strojna tovarna, Osijek . . .	750-	810'—		800 -				
200	30	„Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod	1730 —	4750-—	1680 —	1720- -				
		Devize:								
—			—	420 —	410 —	415--				
—		Praga 100 kron		155 —	160 —	158-—	160 —				
		Pariz 100 frankov		770 —	800-	775 -	785--				
		Curih 100 frankov		1700*—							
-	-	Wien 100 kron ...	40*50	40-70	38-5	38-6				
		Valute:								
—		Dolarji			116 —	116'5	113-5	114-—				
		Bolgarski levi 100	•								
		Čeho-slovaške krone 100	168'—			165*				
		Francoski franki 100		750'—	790 —						
		1 Napoleon d’or	•	416*—	425 -	413-	414--				
		Nemške marke 100		188'—	124'—	194-—	196-				
		Romunski leji 100	226-	232 —	220 —	224-				
		Ur 100	. .		- - •	500-	504 —	500* -	502 —				
		Avstrijska krona	40'5	41-	39 —	40*-				
Mali oglasi.
■»»■■■■■■■■■■■een■« s a■■■
F.Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28. - Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev in posameznik delov. Mehanična delavnica: Karlovška c. 4.
Parni mlin na prodaj 3
do 4 vagone zmožnosti na teden. Naslov pod Paromlin“ na upravo lista.
Pralni stroji in centrifuga z jermenskim pogonom se prodajo. Naslov v upravi lista.
Ljekovito bilje, Lipov cvijet, Bazgov cvijet, Grozničavu travu, Metvicu, Bijeli i crni sljez, Trputac, Korjen enule (ovnike), i Belladonne (bunike), Korjen lincure (genliane) itd. Birse, vosak i med kupuje „Herba“ z s. o. j., Zagreb, Jurišićeva 18. Palmotieeva 10. Telefoni 16-26, 17-06.
Rabljene steklenice od Bau de Cologne kupuje po najvišjih cenah drogerija I. G. Kotar, Ljubljana, VVolfova ul. 3.
Imam v zalogi nove klobuke (šešira), moške in ženske po nizkih cenah. Prejemam tudi stare moške in ženske zimske klobuke v popravilo — Valentin Maček, tovarnar v Domžalah — Slovenija.
Kupujemo laneno seme
vsako količino. Sever & Kom p, Ljubljana.
Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo.
Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste nrekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
I
I
I
I
1
razmnožuje strojno i ružno pisanje (risire.note) putem neiz-ratrljive, daide nikada natio-mjestka potrebne stakl.piožče
Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska
Glavno zastupstvo za cijelu kraijeviuu %
GRfiDiE M 10
I
I
I
I
I
SAL ALCALI
B (JELENOVA SOL) M
NA RAZPOLAGO VSAKA MNOŽINA
a po najnižji a a	CENI	a
DROGERIJA SÄN1TAS Celje
KMBHBeiMjSBHeMS
Notteri drug
! ZÄGREB Telefon 9-27. lika 25/1
Preponi m rcH sift
dmerikanskog uredskog namještaja: pisaćih stolova, registrator-ormara, fotelja, ormarića za spise i. U
tiob - garnitura gospodskih soba.
Pisaćih strojeva svib sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje.
Blagajna sigurnih proti vatri i provali.
Vlastita mehanička raiiioDa za popravke svih n to struka zasijecajući strojeva.
mmmOmmmmm■■■sbbi
a«^:,	.■...	---
i	BmMo iBisBB
sve vrsti izvrstne kakvoće, pošilja kuku-I ruže i kukuruznog brašna kao i svih ze-I	maljskih plodina i industrijalnih proiz-
!	::::	voda na veliko i malo. ::::
Skladište 5SSLKÄN‘ Zagreb
I Pe t r i n j sk a ulica 77. Telefon 23—61.
---■ - -i—
nBHHSSBBBBHBSBBBHSBHHBBBBB
i ELEKTROS!
URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON
I VLADIMIR NOVAK |
ZAGREB Frankopanska ul. 8
M Telefon Interurb.3-31 - Brzojavi i„Elektronowak“ Zagreb B
m	e
m	m
3 UREDJUJE; Elektltne centale i sve vrsti po- g g gona sa električnu rasvjetu i prenos sile Itd. gg
BBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBEB
c-----a-----□------11
i l. PERIE1 Celje.
¥ Fotomanuiaktura, 11 t popravilo aparatov in zatvorov.
B-----G-----8------□
v večjem kraju ali mestu, v blizini železniške postaje, kjerkoli v Spodnji Štajerski, Sloveniji ali Koroški, obstoječe iz 3 do 4 sob s pritiklinami, se vzame v najem.
Dopisi po H. P. upravo.
baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti.
Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co.
Ljubljana	Zagreb
Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2.
386.
Maribor, Gosposka ulica 38,
trgovina z galanterijskim blagom na debelo
nudi po znatno znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke „ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galanterijsko blago.