GLASILO ZZB ZA
VREDNOTE NOB SLOVENIJE B E S E D Amarec 2020 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
ZZ
B 
 NO
B  SLOVENIJE
1941 194
5
O    F
9
772463
821805
15. marca je minilo 75 let od znamenitega pre-boja borcev na Menini planini. Danes je ta 
zgodba obče poznana, saj je bil po njej 
posnet celo najnovejši partizanski film 
Preboj. Kljub epidemiji korona virusa 
sem ta dan v popolni osami obiskal še 
vedno zasneženo Menino planino. Na-
potil sem se do spomenika NOB, ki mi-
moidoče molče opozarja, da je tam pred 
75 leti potekala herojska bitka! 
   Zgodba o preboju na Menini planini je 
moralni navdih naši družbi. Borci v času 
najvišje gorske bitke med narodnoosvo-
bodilnim bojem na Slovenskem so bili 
najprej tovariši, ki so imeli izdelano vodi-
lo moralnih in etičnih vrednot. Prepričan 
sem, da jim je preboj uspel prav zaradi 
medsebojne solidarnosti, vztrajnosti, bo-
jevitosti in zlasti zaradi izrazitega domo-
ljubnega naboja. Zato je bitka na Menini 
planini pravi čudež v vojaškem smislu. A 
bolj kot to današnje generacije navdihuje 
vztrajnost borcev v tako težkih razmerah. 
   Leto 2020, ko se spominjamo 75. oble-
tnice zgodovinske zmage nad najhujšim 
terorjem človeštva, nad nacizmom in fa-
šizmom, si bomo zapomnili tudi po koro-
navirusu. Položaj moramo jemati resno z 
vso skrbnostjo za svoje zdravje. Ne smemo 
pa biti naivni in pustiti, da se nam svobo-
da omeji bolj, kot je to nujno potrebno. 
Boj proti epidemiji je naprej odgovornost 
vsakega posameznika, ki mora poskrbeti 
za svoje zdravje in ga zaščiti. V takšnem 
položaju je izredno pomembno delovanje 
parlamentarne demokracije in da opozici-
ja s svojimi mehanizmi nadzoruje oblast. 
   Četudi je naše javno življenje za trenutek 
obstalo, to ne bo trajalo večno! Vse naše 
prireditve se bodo vrnile v vsakdan. Ven-
dar je zdaj čas, da se še bolj bodrimo med 
seboj in smo solidarni. Borci Menine pla-
nine so nam lahko svetel vzor tovarištva. 
Ko nam bo hudo, si zapojmo partizansko 
pesem, ta je nekoč v najhujših trenutkih 
krepila duh partizanov! Solidarnost po-
kažimo z medsosedsko pomočjo! Naj 
bo Zveza borcev tista, ki razumno in 
odgovorno podpira ukrepe za ohranitev 
javnega zdravja, vendar naj tudi bdi nad 
že pridobljenim standardom svobodnega 
življenja. Vsako omejevanje svobode, ki 
nima tehtnih argumentov, je škodljivo za 
družbo in povzroči trajne posledice!
   Dragi tovarišice in tovariši, ostani-
te zdravi! V aprilu pa ne glede na sta-
nje v državi pokončno proslavimo naš 
osrednji državni praznik, dan upora pro-
ti okupatorju! Zato naj na vsakem domu 
ponosno vihrajo slovenske zastave!
   Živela Osvobodilna fronta slovenskega 
naroda, živeli partizanke in partizani, ki 
so nam priborili svobodo! Naj tako tudi 
ostane!
Preboj 
moralne krize
UVODNIK
NADALJEVANJE NA STRANI 2
Korona 
virus
AKTUALNO
Nahajamo se v zelo 
občutljivem obdobju našega 
življenja v državi, za katero 
smo se skupaj borili v 
času fašizma pred drugo 
svetovno vojno, med NOB 
ter v vojni za Slovenijo in 
ki smo jo v vseh teh letih 
skupaj  ustvarjali. Zaradi 
korona virusa smo tudi mi 
zaskrbljeni za zdravje vseh 
naših ljudi. Prepričani smo, 
da bomo tudi tokrat zmagali
Ilustracija: Ciril Horjak
AKTUALNO
Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti
Na Brezjah razumejo zgodovino po svoje
Z novim letom se je zbirka 
partizanskih obeležij, ki jo 
ustvarjamo zanesenjaki, 
preselila na nov spletni 
zemljevid Geopedia.world, 
stara lokalna Geopedija se 
namreč počasi poslavlja. 
Od 2013, ko smo začeli 
delo, se je oblikovalo trdo
jedro vnašalcev, ducat ljudi, 
ki vztrajno obiskuje spo-
minska obeležja, brska po 
literaturi za podatki o njih in 
jih vnaša na zemljevid in v 
spletno zbirko. 
Sprva se je zdelo, da bo vseh ta-
kih obeležij na Slovenskem okrog 
4000, zdaj vemo, da bo njihovo 
število preseglo 5000, z upošteva-
njem družinskih nagrobnikov na 
pokopališčih, kamor so sorodniki 
dali vklesati »padel leta 1943« ali 
»umrl v Mauthausnu leta 1944«, 
pa še precej več. Partizanska obe-
ležja (spominske plošče na mes-
tih bolnišnic, tiskarn, bitk, strelja-
nja talcev, kurirskih javk, taborišč, 
rojstnih hiš narodnih herojev itd.) 
so nespregledljivo kulturnozgodo-
vinsko dejstvo, ki prispeva k pre-
poznavnosti slovenske krajine, ne 
dosti manj kakor kozolci in cerkvi-
ce na gričih.
   Vpisi partizanskih spomenikov na 
Geopediji pridejo prav, ko zlikovci 
katerega izmed njih odstranijo. Ru-
šenje spomenikov se je dogajalo 
okrog osamosvojitve Slovenije, ki 
so jo nekateri razumeli kot zapoz-
neli konec druge svetovne vojne in 
kot zmago nad partizani. Vandali-
Aljaž Verhovnik 
generalni sekretar 
ZZB NOB Slovenije
Miran Hladnik
V Jeseniški muzej so prinesli v hrambo plošče s porušenih objektov jeseniške železarne. Tam se je za njimi izgubila sled, ostale so le 
fotografije (Foto: Miran Hladnik)
ziranja spomenikov je bilo vendar-
le precej manj kot v drugih delih 
Jugoslavije in tudi ni bilo vedno 
politične narave: kraje bronastih 
kipov in plošč spadajo med čisto 
navadna tatinska dejanja, nekateri 
spomeniki pa propadejo preprosto 
zato, ker zanje nihče več ne skrbi. 
Tak je na primer kamen z imeni 
treh partizanov na Javorskem pre-
valu pod Storžičem, na višini 1480 
m. Postavili so ga svojci padlih iz 
Kokre in s Praprotne Police, potem 
pa pozabili nanj. Čez nekaj let, ko 
se posuje rob kolovoza, ob kate-
rem stoji, ga ne bo več.
Naenkrat plošča 
ne ustreza resnici
Leta 2013 sem na zidu ob brez-
janski baziliki fotografiral spomin-
sko ploščo 25 duhovnikom, ki so 
jih pobili okupatorji v koncentra-
cijskih taboriščih ali so padli med 
partizani. Ploščo so postavili leta 
1955 duhovniki iz Cirilmetodijske-
ga društva in frančiškani na Brez-
jah so 65 let vzorno skrbeli zanjo, 
dokler niso nedavno ugotovili, »da 
ne ustreza resnici«, ker da »duhov-
nikov ni pobil fašizem«, in jo »arhi-
virali«, na njeno mesto pa postavili 
mozaik Marije Pomagaj. Odstrani-
tev plošče se je zgodila potihoma, 
brez pojasnila v medijih, in izve-
deli smo zanjo čisto po naključju. 
Ker plošča ni bila vpisana v Re-
gister kulturne dediščine (RKD), 
bi se zdelo, kot da je sploh nikoli 
ni bilo – njena fotografija obstaja 
samo v naši zbirki in tiho priča o 
nespoštljivem dejanju, ki si ga je 
privoščila RKC.
   V Jeseniški muzej so prinesli v 
hrambo plošče s porušenih objek-
tov jeseniške železarne. Tam se je 
marec 20202
dr. France Križanič
Ocena gospodarskega 
stanja Slovenije
S
lovenski bruto domači produkt (BDP) je bil leta 2019, merjeno v evrih, 
za slabih pet odstotkov, če odvzamemo vpliv cen, torej realno, pa za 2,4 
odstotka večji kot leta 2018. Svojo raven pred finančno in gospodarsko 
krizo leta 2008 je realno presegal za dobrih deset odstotkov, svojo raven 
na dnu te krize, leta 2013, pa za več kot 21 odstotkov. 
Lani se je gospodarska rast v naši državi umirjala, ni pa se kot na primer v Nemčiji, 
Franciji, Italiji, Avstriji ali Švedski v posameznem četrtletju prekinila. V zadnjem 
lanskem četrtletju je bil slovenski BDP, merjen v evrih, za skoraj štiri odstotke, realno 
pa za 1,7 odstotka večji kot pred letom. Obdelava podatkov na Statističnem uradu 
Republike Slovenije kaže, da je BDP naraščal po 1,6 odstotka na leto. 
Sicer je imela država v letu 2019 za 3,3 milijarde evrov (6,7 odstotka BDP) presežka 
na tekočem računu plačilne bilance ter za 0,6 milijarde evrov (1,2 odstotka BDP) 
presežka v konsolidirani bilanci javnega financiranja. Ta presežek se bo nekoliko 
zmanjšal, ko bo Statistični urad Republike Slovenije upošteval še prevzete obvezno-
sti in vzpostavljene terjatve države. Na koncu 2019 smo imeli 0,4-odstotno stopnjo 
brezposelnosti, februarja letos pa 2-odstotno inflacijo.
Upočasnitev slovenske gospodarske rasti je povezana s pešanjem rasti svetovne trgo-
vine, ta pa je povezana z gospodarskim zapiranjem ZDA in verjetno tudi Kitajske. 
Mimogrede, EU ne preostane drugega, kakor da ravna enako. 
Slovenija ima v letu 2020 specifične razmere, saj imamo letos največje število delov-
nih dni (256) v zadnjem desetletju. Zaradi državnih praznikov, ki so tokrat na soboto 
ali nedeljo, imamo v primerjavi z lani kar sedem delovnih dni ali skoraj tri odstotke 
več delovnega časa. Ob zadostnem povpraševanju bi to vodilo v večjo gospodarsko 
rast. Ob krčenju oziroma zastoju povpraševanja tega učinka ne bo. V sedanjih raz-
merah potrebujemo povečane izdatke države (ekspanzivno fiskalno politiko). Nače-
loma je torej zelo primeren čas za izvedbo velikih infrastrukturnih projektov, kot sta 
drugi tir in tretja razvojna os. Res pa je, da so tudi tu pasti. Če naj ta politika ugo-
dno vpliva na slovensko gospodarsko rast, mora Slovenija (podobno kot to počneta 
Avstrija ali Nemčija) preprečiti socialni dumping sodelujočih na javnih naročilih. 
Zagotoviti mora tudi recipročnost, se pravi možnost naših podjetij, da nastopajo pri 
javnih naročilih držav, iz katerih prihajajo pretendenti za izvedbo posameznih del, 
ki so v teh naročilih razpisana pri nas. 
Gospodarske razmere se s širitvijo koronavirusa covid-19 še bolj zapletajo. Modeli lon-
donske revije The Economist kažejo, da resnejša pandemija gripe zniža obseg svetov-
ne trgovinske menjave za dve odstotni točki. Če bo dobila nova pandemija podobno 
obliko kakor gripa, bo vplivala na zmanjšanje gospodarske menjave zaradi povečane 
odsotnosti z dela, upada dohodkov podjetij, zaposlenih, lastnikov in države ter padca 
povpraševanja. Učinek bo prehoden. Če bo dobila nova pandemija resnejšo obliko, 
bodo prekinjeni tokovi mednarodne menjave in gospodarstva se bodo zapirala. Učin-
kovala bo podobno, le da precej intenzivneje, kakor carinska politika Donalda Tru-
mpa. V sedanjem gospodarsko prepletenem svetu bosta prekinjanje vezi po dobavnih 
verigah in krčenje povpraševanja po končnih izdelkih vplivala na globok upad bruto 
domačega produkta in življenjskega standarda. Ta upad bo omililo nadomeščanje 
dosedanjega uvoza z domačo ponudbo (četudi bo dražja), verjetno pa tudi povečana 
menjava znotraj mednarodnih gospodarskih integracij (na primer znotraj EU). Glede 
na upadanje borznih indeksov in padanje cen surove nafte bi lahko sklepali, da širitev 
koronavirusa covid-19 že povzroča gospodarski pesimizem, ki bo dodatno vplival na 
upad povpraševanja in gospodarske dejavnosti ter še poglobil recesijo. 
Ob najbolj neugodnem razvoju dogodkov z resno pandemijo se bo Slovenija znašla 
v kritičnem položaju oziroma v razmerah specifične elementarne nesreče. Pri tem bo 
treba voditi fiskalno politiko, ki bo zagotovila zadostna sredstva za ukrepe, namenje-
ne omejevanju pandemije, ter ukrepe, namenjene omilitvi njenih posledic. Pričakuje-
mo lahko, da bo med takšno krizo upadlo investicijsko povpraševanje gospodarstva 
ter povpraševanje prebivalstva po turističnih storitvah in trajnih potrošnih dobrinah 
(stanovanja, avtomobili, stanovanjska oprema …). Po obvladanju pandemije se bo 
to povpraševanje spet povečalo in vsaj pri trajnih potrošnih dobrinah nadomestilo 
upad v obdobju pandemije. Tudi obnovitvene investicije (financirane iz amortizacije) 
in nekatere razširitvene investicije (financirane iz akumulacije, kreditov, dokapitaliza-
cij ipd.), povezane z modernizacijo poslovnih procesov, se bodo po koncu krize, ki jo 
bo morda povzročila pandemija, precej povečale. Na splošno velja, da elementarna 
nesreča (na primer potres ali poplava) v prvi fazi vpliva na upad gospodarske dejav-
nosti, čez približno tri četrtletja pa celo vodi v njeno pospešeno rast.
Ob najbolj neugodnem razvoju dogodkov 
z resno pandemijo se bo Slovenija znašla 
v kritičnem položaj oziroma v razmerah 
specifične elementarne nesreče.
KOMENTAR
Znova pozivam 
vodstvo Zveze borcev, 
naj vendar poskrbi 
za digitalizacijo 
borčevskih 
publikacij, saj se 
bo le tako uspešno 
uprla potvarjanju 
zgodovine. 
NADALJEVANJE S STRANI 1
za njimi izgubila sled, ostale so le 
fotografije. Mogoče je angažma po-
pisovalcev pripomogel k lanski oh-
ranitvi partizanske plošče v z vrha 
Škrlatice.
   Spomenikov ne popisujemo le 
zato, ker jih pač nihče drug ne, in 
tudi ne samo zato, da bi dognali, 
koliko jih sploh imamo, ampak tudi 
z namenom, da z njimi zapolnimo 
praznino v wikipedijskih geslih o 
slovenskih krajih, ki zeva za obdob-
je 1941–1945, ali pa z njimi dopolni-
mo gesla, ki jih revizionisti oprem-
ljajo zgolj s podatki o partizanskih 
zločinih. Če tega ne bomo napravili, 
bomo s svojo lenobo sokrivi aktual-
nega spreobračanja zgodovine. Naj 
poudarim, da državna zbirka kul-
turnih spomenikov šteje le okrog 
2700 partizanskih obeležij in je pre-
cej skromnejša od naše. Nima na-
pisov in imen na spomenikih, nima 
fotografij, lokacije nekaterih so na 
zemljevidu napačne in vsebujejo 
prenekatero obeležje, ki ga že zdav-
naj ni več. 
   Podjetje Sinergise, ki upravlja jav-
no dostopno Geopedijo, gostí našo 
zbirko na svojih strežnikih zastonj 
in zasluži zahvalo, nerodno pa je, 
ker ne vemo, kaj bo z njo čez leta, 
ko se morda preusmeri v kako dru-
go dejavnost. Samoumevno se zdi, 
da bi bila zbirka v državni hrambi, 
na državnih spletnih zemljevidih, Odstranjena spominska plošča pobitim duhovnikom na Brezjah leta 2012
Spomenik na Javorskem prevalu danes
Veleposlanik Tomaž Kunstelj (prvi z leve) na prireditvi ob dnevu spominjanja na fojbe in 
množični odhod Italijanov iz Istre, ki jo je pripravil italijanski predsednik Mattarella.
vendar država do zdaj zanjo ni po-
kazala zanimanja, čeprav se ji zbir-
ka ponuja zastonj.
Bele lise na Štajerskem
in v zamejstvu
Vsak spomenik na Geopediji koli-
kor mogoče natančno dokumenti-
ramo, prepišemo vklesano besedi-
lo, pobrskamo za podatki o padlih 
in za njihovimi tragičnimi usodami, 
navedemo literaturo o uspome-
ničenih dogodkih. Žalostno je, da 
pri iskanju prej naletimo na domo-
bransko interpretacijo dogodkov 
kot na partizanska pričevanja. Ob-
širna partizanska dokumentacija je 
namreč dosegljiva samo v zapraše-
nih tiskanih monografijah in arhivi-
ranih letnikih revij in je veliko težje 
najdljiva kot domobranska pričeva-
nja, podjetno objavljena na spletu. 
   Tole priložnost izkoriščam za po-
vabilo vsem, ki vam je partizanske 
dediščine mar, ki radi obiskujete 
točke spomina na drugo svetov-
no vojno in se ne bojite računalni-
ka, da se pridružite popisovalcem. 
Bele lise so posebno na Štajerskem 
in v zamejstvu. Vsa potrebna na-
vodila so na začetni strani projekta 
na Wikiverzi, le naslov Partizanski 
spomeniki na Geopediji vtipkamo v 
iskalnik, pa smo že v njej. 
   Narod, ki je mlačen do svoje pre-
teklosti ali se je celo sramuje, je 
kulturno poškodovan narod. Ker 
nočemo take diagnoze, bomo zbir-
ko partizanskih obeležij na Geope-
diji pripeljali do konca tudi brez po-
moči »od zgoraj«. Končno je vse, 
kar državljani počnemo iz lastne 
pobude, zanesljivejše od nacional-
nih projektov, ki trajajo samo toliko 
časa, dokler jih kdo plačuje.
NESPREGLEDANO – Veleposlaništvo RS v Rimu
»Odzval sem se vabilu italijanskega 
predsednika Sergia Mattarelle, ker 
je bil koncert pozitivno in simbolno 
gesta preseganja zgodovinskih bre-
men, in obenem iz spoštovanja do 
najvišje italijanske institucije, ki jo 
predstavlja predsednik republike.« 
Slovenski veleposlanik v Italiji To-
maž Kunstelj je takole za Primorski 
dnevnik utemeljil svojo udeležbo 
na koncertu na Kvirinalu ob dnevu 
spominjanja na fojbe in množični 
odhod Italijanov iz Istre, ki ga je 
priredil Mattarella.
   Med drugim so se predsedniko-
vemu vabilu odzvali veleposlanika 
Hrvaške in Črne gore, predstavni-
ki ezulskih združenj, medtem ko je 
italijansko manjšino v Sloveniji in 
Hrvaški zastopal poslanec v hrva-
škem saboru Furio Radin. Nekateri 
slovenski mediji so izrazili pomi-
sleke ob Kunstljevi navzočnosti na 
koncertu, predvsem spričo stališča, 
ki ga je ob 10. februarju objavil Ma-
ttarella. Udeležba na prireditvi ne 
pomeni, da se slovenski diplomat 
strinja z besedami italijanskega 
predsednika, saj kot nam je pove-
»Zakaj sem se odzval vabilu Mattarelle«
dal, ostaja trdno zavezan poročilu 
o slovensko-italijanskih odnosih v 
obdobju 1880–1956. To poročilo 
mešane strokovne komisije je kot 
»nosilni članek« objavljeno na sple-
tni strani slovenskega veleposlani-
štva v Italiji.
Vir: Primorski dnevnik
marec 2020 3
KOLUMNA
Novi veter
S 
pritlehnim političnim kupčkanjem, ki so ga vodile predvsem lastne ko-
risti posameznikov, a je bilo hkrati natančno načrtovano, je prišla nova 
oblast. Kot vedno je bilo polno obljub, kako se nova oblast ne bo loteva-
la »ideoloških tem«. To smo slišali že tolikokrat, da lahko le upamo, da 
temu nihče več ne verjame. Zato je pričakovati in se je treba pripraviti, 
da bodo sledili še večji napadi na našo zgodovino, predvsem na naro-
dnoosvobodilni boj.
Ker so že kar nekaj časa javno znani vsi cilji, ki jih želijo doseči domobranski maš-
čevalci, ki so vzor naši »desni« politični strani, ne moremo pričakovati nič dobrega. 
Lahko pričakujemo vse mogoče poskuse, da bi bila zgodovina poražencev druge 
svetovne vojne spreobrnjena v zgodovino zmagovalcev. Ker je dogajanje iz druge 
svetovne vojne pri nas brez kakršnih koli povezav z dejstvi poenostavljeno, da so par-
tizani »levi« in domobranci »desni«, bodo prav gotovo sledili poskusi, da se partizani 
dokončno razglasijo za zločince. Partizanske proslave in slovesnosti bodo lahko do-
končno razglašene za »totalitaristične« in bodo povsem izginile. Namesto tega nas 
morda čaka kopica proslav, kjer se bodo častili razni domobranci, ki so se med dru-
go vojno borili »pod vodstvom SS in vodje velike Nemčije«, a takšna zgodovinska 
dejstva žal že dolgo časa skoraj nikogar ne zanimajo. 
Poleg poniževanja partizanskega boja bo največja pozornost verjetno posvečena 
»povojnim pobojem«, saj je pri domobrancih težko slaviti kakšno zmago ali kakršno 
koli plemenito dejanje. Upamo lahko le, da ne bomo dokončno postali politično in 
kulturno zaostal narod, ki zanika, spreobrača in ponižuje najsvetlejše in najpleme-
nitejše v svoji zgodovini in namesto tega slavi stranpoti, izdajstva in zločine, ki so 
se zgodili v narodni zgodovini. Če je »desna« stran politike res tako državotvorna 
in povezovalna, za kakršno se razglaša, bodo zdaj, ko so končno spet na oblasti, 
morda to le začeli uresničevati tudi tako, da bodo partizanski boj končno priznali za 
najbolj veličastno in državotvorno dejanje, ki je pripeljalo do republike Slovenije, ki 
se je po zaslugi tega boja zato čez nekaj desetletij lahko tudi osamosvojila in postala 
samostojna država. In partizansko vojsko za edino silo, ki se je med drugo svetovno 
vojno bojevala na strani zavezniške protifašistične koalicije. 
Ker pa se deli nove oblasti tako ali tako spogledujejo s fašizmom in so že pred priho-
dom oblasti uporabljali fašistične metode, kot so laži, izključevanje in obračunavanje 
z motečimi posamezniki, česa takega verjetno ni pričakovati. Vprašanje je tudi, kaj 
lahko pričakujemo od »leve« strani, katere predstavniki se v času pred volitvami sicer 
zelo radi kažejo na partizanskih proslavah, a predvsem zaradi nabiranja političnih 
točk, sicer pa redkokdaj naredijo kaj oprijemljivega, stvarnega in smiselnega v prid 
spoštovanja lastne zgodovine. Na »desni« strani je ravno politika tista, ki ima jasno 
določene cilje, ki jih najbrž določa kar Rimskokatoliška cerkev, svojim oprodam pa 
za doseganje teh ciljev tudi zagotavlja vsa potrebna sredstva, predvsem finančna. 
Razen redkih izjem se predstavnikom »levice« zdi ukvarjanje z narodovo zgodovino 
nekaj popolnoma nepomembnega, kaj šele da bi za to poskušali zagotavljati kakšna 
sredstva. Raje v imenu »uravnoteženosti« in »sprave« z »desnico« prekupčujejo z na-
rodno zgodovino, kot to počnejo s položaji v gospodarskih družbah ali javni upravi. 
A žal ima večina »levih«, predvsem pa seveda »desnih« politikov obzorje le od cer-
kvenega zvonika do konca njive, čas pa dojemajo nekako od setve do žetve, brez 
kakšne koli daljnovidnosti.
Če bi želeli pravo »levico«, bi se ta morala oklepati partizanskih vrednot, kot so do-
moljubje, uporništvo, tovarištvo, enakost in poštenost, saj bi ji lahko le to dolgoročno 
prinašalo glasove na volitvah. S poudarjanjem partizanskega boj in uporništva bi 
si lahko zagotovili večji mednarodni ugled, zdaj pa bo očitno kmalu prišlo še do 
tega, da se bomo morali  opravičiti Nemčiji in Italiji, ker sta nas napadli. Z novo, 
»desno« oblastjo kaj takega sploh ni nemogoče, čeprav se to morda zdi. Sicer pa 
bomo kmalu videli, kakšen odnos bo imela nova oblast do narodne zgodovine in 
osvobodilnega boja, in potem bodo maske padle. Na srečo je še vedno, ko je bila na 
oblasti »desna« oblast, partizanski narodnoosvobodilni boj žel vedno več spoštova-
nja in pridobival veljavo. A bo očitno spet družno treba stopiti skupaj proti zatiranju, 
poniževanju in lažem – kot v času fašizma. Kdor seje veter, žanje vihar.
OBLETNICA - Prenovljena izdaja knjižice Past na Menini planini 
Zmagoviti preboj – 
epopeja humanizma
Zakaj je uspel Frantov preboj na 
Menini planini marca 1945? Zakaj 
je uspela ta legenda? Zakaj je us-
pelo borcem? Tudi zato, poudarja 
Franc Sever - Franta v zdaj že šte-
vilnih intervjujih, ker težnja »po sa-
moobrambi oziroma samoohranitvi 
človeka nikoli ne zapusti«, in to je 
naravna resnica, antropologija člo-
vekovega bivanja, ki je toliko moč-
nejša, kolikor bolj nam kdo jemlje 
pravico do življenja. 
   Ne pozabimo, da so Nemci kot 
okupatorji prišli k nam z etničnoo-
čiščevalnimi in genocidnimi name-
ni, ki so jih začeli izvajati takoj, že 
nekaj ur po okupaciji, s prisilnimi 
izseljevanji še posebej na Štajer-
skem. Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941, 
takoj po zasedbi Gornje Radgone, 
so ubili župnika Martina Gaberca – 
ni kaj, svojevrstna krvava in povrhu 
kulturtregerska »dobrodošlica«. 
Svojo strahovlado in kulturo so de-
monstrirali s požigom Rašice 20. 
septembra 1941.
   Nasilju se je treba upreti in pa-
ter dr. Karel Gržan v pogovoru s 
Franto (junija 2015) posebej pou-
darja, da je Franta kot živi pomnik 
zgodovine, preboj na Menini plani-
ni pa zgodba o močni povezanosti 
našega naroda v najbolj kritičnem 
zgodovinskem trenutku. Ta upor je 
znamenje domoljubja, zgodba, ki 
kaže smer osvoboditve, prebujenja 
in dostojanstva človeka in naroda. 
Takšno moč bi po mnenju tega izje-
mnega humanistično usmerjenega 
intelektualca potrebovali danes. V 
svoji zajetni knjigi z naslovom Vs-
tanimo, v suženjstvo zakleti! (2016) 
Karel Gržan ugotavlja, da kot narod 
ne moremo preživeti iz zgodb ta-
kih »fiktivnih« junakov, kot sta nam 
vsem znana kralj Matjaž in Martin 
Krpan. Potrebujemo žive, resnične 
legende, kajti v njih narod kore-
nini, in to je »legendarni dogodek 
mladega partizana Franca Sever-
ja - Frante«. Poslanstvo te legende 
Gržan opisuje takole: »Narod, ki ne 
živi iz svojih korenin, narod, ki po 
pomembnih možeh in ženah ter le-
gendarnih dogodkih ni globoko za-
koreninjen v svoji preteklosti – tak 
narod ni dovolj stabilen, ker v se-
danjost iz ponujenih vrednot prete-
klosti ne more črpati dovolj sokov 
lastne identitete.«
Upor terorju v svoji 
domovini
Julija 1941 je osemnajstletni Fran-
ta na ljubljanski železniški postaji 
čakal na vlak, ki pelje v Grosuplje, 
in takrat je na peronu prvič zagle-
dal oborožene esesovce. Na koncu 
perona so bili živinski vagoni natr-
pani z ljudmi, ki so prosili za vodo. 
Franta je nekje staknil vedro, ga 
napolnil z vodo in jim jo hotel po-
nesti. Vendar je esesovski stražar 
s kopitom brzostrelke udaril Fran-
to po roki, tako da mu je posoda z 
vodo padla na tla. Nato ga je brcnil 
in z brzostrelko mahnil po rami, na 
koncu pa v njegovo glavo usme-
ril še cev. Z glasnim »marš« ga je 
odgnal, ljudje, ubogi na silo izgna-
ni Slovenci, zaprti v vagonih, so 
prestrašeni in nemi ostali brez po-
moči. Ob takem početju so Franta 
in mnogi z njim sklenili, da se na 
svoji zemlji, v svoji domovini temu 
terorju uprejo: »Volja do upora nas 
je oživljala kot kisik, potreben za 
življenje.«
   Na pogorišču je iz pepela trpeče 
domovine kot »ptič feniks« nastala 
»rešilna zvezda«, zrastla je Osvobo-
dilna fronta in z njo upor kot najpo-
membnejša zgodovinska odločitev 
in hkrati usodna samoopredelitev 
slovenskega naroda. Sklepna in 
povsem zadnja misel knjižice Past 
na Menini planini v peti, prenovlje-
ni izdaji (2019) se glasi: »Kdor je pil 
vodo pri izviru Osvobodile fronte in 
narodnoosvobodilnega boja, se bo 
vedno vračal k njemu.« In mnogi se 
vračamo. Franta na mlade rodove s 
ponosom »prenaša vrednote, za ka-
tere se je nesebično boril«.
   S precejšnje časovne oddaljenosti 
Franta na podlagi temeljitega raz-
misleka pravi, da čim večja sta sti-
ska in trpljenje človeka, tem »večja 
je njegova moč, večja sta pogum in 
vzdržljivost. Zato je tudi pot do cilja 
uresničljiva. Samo naši jekleni živci 
in železna moč so lahko kljubova-
li nemškemu uigranemu, posluš-
nemu vojaškemu stroju.« Z ljudmi 
se je treba pogovarjati, dogovar-
jati, biti v resnem in spoštljivem 
dialogu vsak trenutek, upoštevati 
prav vsakega človeka. Negovati je 
treba vedrino, optimizem, in če so 
razmere še tako težke in resne, člo-
vek navzven ne sme kazati strahu, 
zagrenjenosti, potrtosti in prav tako 
ne sme ničesar prepustiti naključju. 
Neumnost sicer je naša samo člo-
veška lastnost, ubežati pa ji je tež-
je kot sovražniku. Franta sam po-
jasnjuje, da je junaško dejanje na 
Menini planini v dneh od 14. do 16. 
marca 1945 prispevek vseh, in kot 
je poudaril sredi novembra v revi-
ji Zarja, herojstva Menine planine 
nihče ne more umazati s kakšno 
ideologijo – imenovala bi jo kar 
zdajšnja desna, fašistoidna, všečna 
pop ideologija. Borce so ohranjali 
morala, korajža, zaupanje, zavzeta 
in organizirana skrb za ranjence, 
ki so jih vse rešili. Zelo ponosen se 
tudi zaveda, da pripada generaciji, 
ki je z udeležbo v NOB in tudi na 
Menini »v krvavi predanosti svo-
jemu narodu in domovini postav-
ljala temelje za svobodo in samo-
stojnost« – in te ne smemo izgubiti 
kljub vsej naši evforiji nad velikoe-
vropejstvom.
   
Upornik z razlogom
Vse Frantove odločitve izhajajo 
dejstva, da je zanj človek svobodno 
bitje, zato je bil vse svoje življenje 
upornik z razlogom. Kot je zapisal 
v uvodu svojega dela Trenutki od-
ločitev (2014), je »svoboden samo 
neodvisen, samozavesten, pošten, 
resnicoljuben in pokončen človek«. 
Samospoštovanje in spoštovanje 
drugega človeka je drža, ki ozna-
čuje Franto kot človeka in moške-
ga. Le redkokdaj dobimo pri kom 
tako spoštljivo in iskreno priznanje 
erotičnega doživljanjau, kakor smo 
ga pri Franti, ki je v svojih poznih 
letih priznal, da ga je mladostna 
ljubezen oplemenitila in naravno 
pospremila »iz otroštva v samoza-
vestno mladeništvo«.
 V eni od izdaj svoje knjižice Past 
na Menini planini (2009) je Franta 
upravičeno zapisal, da gre pri opi-
su znamenitega preboja dejansko 
za »epopejo humanizma kljub vsej 
krutosti in tragičnosti vojne«, in mi 
mu samo pritrjujemo in smo skupaj 
z njim veseli ekranizacije tega pod-
viga. S kakšno gorečnostjo v očeh 
posluša lepa glavna igralka Ana 
Špik razlago o tem, kaj je to tovariš 
in tovarišija! Ej, Franta, spet imaš 
prav: vsaka baraba, vsak lopov je 
lahko gospod, ne more pa biti vsak 
tovariš. Besedo tovariš ima zapisa-
no že Primož Trubar v Katekizmu 
leta 1550, Megiserjev slovar leta 
1603. Le zakaj in v imenu česa se 
Vse Frantove odločitve 
izhajajo dejstva, da je 
zanj človek svobodno 
bitje, zato je bil 
vse svoje življenje 
upornik z razlogom. 
Kot je zapisal v 
uvodu svojega dela 
Trenutki odločitev 
(2014), je »svoboden 
samo neodvisen, 
samozavesten, pošten, 
resnicoljuben in 
pokončen človek«.
Poleg poniževanja partizanskega boja bo 
največja pozornost verjetno posvečena 
»povojnim pobojem«, saj je pri 
domobrancih težko slaviti kakšno zmago 
ali kakršno koli plemenito dejanje.
dr. Martin Premk
Franc Sever – Franta (levo) in njegov prijatelj Albin Pibernik (desno)
Dr. Cvetka Hedžet Tóth
NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI 
marec 20204
je ta beseda umaknila iz precejšnje-
ga dela naše govorice in kako dolga 
bo doba, ki bo po hudih preizkuš-
njah spet vrnila tovarištvo v tem 
žlahtnem in plemenitem pome-
nu? Kajti ni je besede, ki bi hkrati 
združevala solidarnost, pravičnost, 
svobodo, enakost in bratstvo tako 
močno in medsebojno povezoval-
no kakor beseda tovariš.
Tovarištvo kovano 
 v krvi in solzah
Tovarištvo ni nastajalo kot kakšna 
pivska druščina, ne pri šanku in ne 
v salonih, tovarištvo se je kovalo v 
najtežjih okoliščinah, v krvi in sol-
zah in kot največja humanizacij-
ska, povezovalna moč ‒ to je traj-
no, nadčasovno in nadzgodovinsko 
sporočilo Frante, ki daje tovarištvu 
pomen aktualnosti kot vselejšnjo-
sti, filmu in njegovemu pogumne-
mu režiserju Dejanu Babosku (roj. 
1976) pa smo zelo hvaležni za ta 
prikaz. Film po Sloveniji polni ki-
nodvorane, ki so bile še do nedav-
nega skoraj prazne. Sporočilo tega 
filma učinkuje kot poziv za preboj 
iz današnjega težkega stanja, ki nas 
kot narod in državo ogroža.
   Tudi danes bi se morali upreti, 
ujeti smo v zanko nerazumljivih 
dolgov, zločinske denacionalizaci-
je, nerazumljive servilnosti politi-
kov manipulativnemu kapitalu, ki je 
med nami kot narodu povzročil hud 
razkol, kapital pa iz tega kuje dobi-
ček. Oprijeli smo se liberalizma, 
ki ni nič drugega kakor »zgolj nič-
vredni stari individualizem«. Franta 
v svojem najnovejšem aforističnem 
zapisu opozarja, da v tem vseka-
kor ni smisel demokracije: »Pojav 
neofašizma, pomešanega s klero-
fašizmom in zmotami, ki se ohra-
njajo iz kolaboracije med drugo 
svetovno vojno, je proizvod zgre-
šene in votle ‚demokracije‘, ki nas 
pelje v popolno relativizacijo vse-
ga.« Kako narediti uspešen preboj 
iz vsega tega, iz te votle demokra-
cije, poiskati drčo izhoda tako kot 
nekoč Franta na Menini planini, se 
sprašuje Karel Gržan in mi z njim. 
Franta v reviji Zarja poudarja, da 
za to potrebujemo resne, poštene 
voditelje »z jasno vizijo, kam, kako 
in s kom«, rešitve od zunaj ni. Mi, 
samo mi sami najprej to moramo, 
za začetek s tem, da vsem nam, 
vsakemu človeku, mladim še pose-
bej, ustvarimo razmere za dom in 
domovanje v domovini – in kot da 
bi ta trenutek to domoljubje pri nas 
šepalo. Kakor koli že, tu je na po-
tezi najprej in predvsem politika, in 
vemo, da je najslabša politika tista, 
ki ustvarja – tako po neoliberalistič-
no, najšibkejši člen, marš ven – iz-
rinjence, obstrance, klošarje, pre-
karce, brezposelne in njim podob-
ne. Slovenska protestantska misel 
in njeni lutrši so to imenovali nik-
dirdom. Šlo je namreč za pregnan-
stvo iz prvotnega okolja, od doma 
in iz domovine, pri prekarcih itd. pa 
dejansko iz družbe.
PREJELI SMO
ZANIMIVOSTI – Najdaljša slovenska transverzala
Poveljnik Stane
 
Z zanimanjem sem v zadnji šte-
vilki prebral članek o poveljni-
ku Stanetu in bi rad tudi pove-
dal nekaj o njem. Pred nekaj leti 
sem tudi jaz odkril splet, saj mi 
je že vnuk rekel, daživim v kame-
ni dobi. Od malih nog me zanima 
zgodovina, še posebno NOB, saj 
sem prav vse prebral, še poseb-
no o Stanetu in Simonu, ki sta na 
Jančah maja leta 1942 izbojevala 
pomembno zmago. 
   Ker ne vem, kje je pokopan ge-
neral Sekirnik, ki je bil sošolec 
moje mame in naš sosed ter sem 
ga osebno poznal, mu pred spo-
menikom na Jančah večkrat priž-
gem svečko. Vendar bi danes rad 
povedal, da semob svojih začet-
kih na spletu prebral samo plju-
vanje o Stanetu in Simonu. Nad 
tem sem bil grozovito razočaran 
in nisem verjel govoricam. Tudi 
moj oče je biludeleženec NOB 
in moj tast Tonček Cimerman iz 
Skorna pri Paški vasi tudi. 
   Želel bi opisati Cimermano-
vo zgodbo, ki mi jo je povedal o 
sebi in poveljniku Stanetu in jo še 
po 50 letih živo pomnim. Tonček 
je bil jeseni leta 1943 kot 18-le-
tnik mobiliziran v nemško vojsko 
v Clermont-Ferrandu v Franciji, 
kjer so se mladeniči urili za rusko 
fronto. Tast pa je pisal domov oče-
tu Jožetu, ki je bil tudi Maistrov 
borec, ali mu lahko na Dunaj, kjer 
bodo imeli zadnjo postajo pred 
odhodom v Rusijo, prinese pose-
ben zeliščni strup. Tončkov oče, ki 
je bil pred vojno tudi Maistrov bo-
rec celo na Vrbskem jezeru v čol-
nu in je pred vojno čez Karavan-
ke tihotapil saharin in kamenčke 
za vžigalnike – to mi je tudi sam 
povedal – je res prinesel ta zva-
rek in tast si je ta zvarek nama-
zal med prsti na nogah in noge 
so se mu močno zagnojile. Bil je 
premeščen v vojaško bolnišnico, 
ker je bil nepokreten. Ko so se mu 
rane nekoliko zazdravile, ga je po-
veljstvo poslalo v domačo nego, 
medtem pa je kompanija že odšla 
v Rusijo. Tonček pa je iz domačega 
kraja odšel v partizane v Zgornji 
Savinjski dolini, kjer je bil kurir od 
tam v Moravško dolino. Tik pred 
osvoboditvijo je bil zajet ali iz-
dan – tega se ne spomnim – in je 
v zaporih na Miklošičevi v Ljublja-
ni v kleti na smrt obsojen dočakal 
osvoboditev. Zgodba je nekoliko 
dolga, ampakželim osvetliti tole 
bistvo. Povedal mi je, da se spom-
ni, kako je prišel komandant Sta-
ne v njihovo taborišče in je bila 
vrsta za hrano pred kotlom, ko-
mandant Stane pa se je postavil 
na konec vrste in je dejal: »Prvi so 
borci, potem je poveljniški kader.« 
Hočem povedati, kakšna je bila 
veličina tega narodnega junaka in 
izvrstnega poveljnika, o katerem 
se tudi govori, da je bila njegova 
smrt sabotaža, žal se o tem ne ve 
kaj dosti. Morda dolgovezim,ven-
dar bi rad vsaj malo z besedami 
iz ust očividca osvetlil lik velikega 
heroja, ki je bil tako kot moj tast 
izučen tudi za peka.
   
Lojzek Vertovšek, Ivančna Gorica
Izdaja demokracije
27. februarja je na TV SLO novi-
narka Tanja Starič v Odmevih go-
stila komentatorja dr. Alama Ma-
ksutija in dr. Bernarda Nežmaha. 
   Na vprašanje: »SMC in DeSUS 
sta pred volitvami zagotavljali, 
da v vlado, ki bi jo vodil Janez Jan-
ša ne gresta. To je težak preobrat. 
Ali lahko obe stranki preživita ta 
obrat po vašem mnenju?« je dr. 
Alem Maksuti odgovoril: »To je 
težko vprašanje. V zadnjih dneh 
se to vprašanje skuša zreducira-
ti na neki način na neki imeno-
valec golega moraliziranja. To je 
pač demokracija. In demokracija 
ti ne more biti dopoldan všeč, 
popoldne pač ne. V tem primeru 
je prišlo pač do neke politične ali 
volilne matematike v državnem 
zboru. In to je neka večina, ki je 
dobila možnost, da se sestavi in 
ohrani neke privilegije v smislu 
delitve nekih resorjev. Menim pa, 
da je usoda vseh strank oz. večine 
strank razen morda dveh ali treh 
etabliranih strank v slovenskem 
strankarskem sistemu negotova. 
Ne glede na to, kdaj se bodo te 
volitve zgodile. Ali čez šest mese-
cev, dve leti ali izredne, takrat, ko 
bi morale biti redne, ali včeraj.« 
   Pravzaprav je človek brez be-
sed, s kakšno lahkoto komentator 
razlaga določeno stanje v druž-
bi in kako nas oba komentator-
ja prepričujeta, da je takšno pač 
stanje. Ampak ali je res vse tako, 
kakor nas prepričujejo politiki in 
komentatorji?
   Ali smem tudi sam zapisati, da 
vse, kar sem pisal o spoštovanju 
ustave, zakonov, o demokraciji in 
še čem pred npr. enim mesecem, 
ne drži in da sem se samo šalil? 
Morda tako kot predsednik vlade 
v odstopu Marjan Šarec? Morda 
kot Janez Janša in Borut Pahor, ki 
se tudi sklicujeta na ustavo in so-
delovanje.
   Ne vem, morda pa živimo v raz-
ličnih družbenih sistemih, kjer 
dejstva ne ustrezajo resnici. Tako 
dopoldne kot tudi popoldne. Ne 
vem, če ni vse skupaj le fatamor-
gana »demokracije« in so nas vo-
lilce ter državljane, zelo konkretne 
osebe z imeni in priimki, vključno 
z nekom, ki se igra predsednika 
države (seveda v skladu z ustavo), 
»žejne prepeljali čez vodo.« Pa 
očitno še te vode ni bilo. 
   Razkorak med politično oz. par-
lamentarno matematiko, morali-
ziranjem, in demokracijo je oči-
tno takšen, da ga navadni drža-
vljani »ne razumemo.« Torej dob-
ro jutro Slovenija in zelo dobro si 
zapomnimo vsa imena in priimke 
vseh akterjev tega prepričevanja, 
te nedoslednosti in politične go-
ljufije. Naj samo še omenim, da 
se mi zdi strah glede koronaviru-
sa manj pomembna od indiferen-
tnosti vseh nas do takšne izdajal-
ske politike, kot jo imamo sedaj. 
Miloš Šonc, Grosuplje 
Dan samostojnosti 
in enotnosti
Samostojna in enotna, demokra-
tična, pravna in socialna država 
Slovenija je spet praznovala (po-
daljšan božič!). Vprašajmo se, kdo 
in zakaj. Vprašati se je namreč 
treba, kaj imamo od tako ope-
vane samostojnosti in enotnosti 
ter od vsega drugega naštetega 
tisti, ki nismo trgovali z orožjem, 
nismo kradli (nekdaj) skupnega 
premoženja, se nismo »grebli« 
za (pre)dobro plačane službe in 
položaje (doma, v Bruslju in še 
kje), ne manipuliramo z ljudmi, 
za mastne honorarje pred roko 
pravice ne rešujemo tistih, ki so 
vse to počeli in še počnejo.
   Vprašati se moramo, potem pa 
pljuniti na tako samostojnost in 
enotnost, demokratičnost, prav-
nost in socialnost, ne pa izobe-
šati zastave in prirejati cirku-
santske predstave v Cankarjevem 
domu. Vsaj to, če tega kapitali-
stičnega stvora že spremeniti ne 
(z)moremo!
 
Slavko Suhadolc, Dobrova
Pot kurirjev in vezistov NOV Slo-
venije je najdaljša slovenska tran-
sverzalna pot. Njen rojstni dan je 
13. junij 1969, spominja pa na or-
ganizacijo kurirskih, telefonskih in 
radijskih zvez v narodnoosvobodil-
nem boju slovenskega naroda od 
leta 1941 do 1945 ter na kurirje in 
veziste, ki so v tem boju opravljali 
pomembne naloge prenašanja pi-
snih, telefonskih in radijskih spo-
ročil. Je živ spomenik vsem, ki so 
pri opravljanju teh nalog darovali 
svoje življenje. 
   Izjemno dobro organizacijo služ-
be za zveze v NOV Slovenije so 
priznavale tudi zavezniške voja-
ške misije pri glavnem štabu NOV. 
Osebje za to področje bojevanja so 
izbirali med vdanimi in pogumni-
mi borci. Po večini so bili to mla-
di ljudje, ki so se na svojih poteh 
znali varovati in izmikati številnim 
okupatorjevim oviram in pastem. 
Pogosto so bili tarče okupatorjeve-
ga orožja, zlasti na prehodih žele-
zniških prog, cest in voda. Številni 
so ostali na nedokončani kurirski 
poti, na poti, ki jo v spomin nanje 
Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije
ter v spomin na vse žrtve in do-
godke NOV imenujemo Pot kurir-
jev in vezistov NOV Slovenije.
   Pokrovitelja Poti sta Pošta Slove-
nije in Telekom Slovenije. Predho-
dnik obeh pokroviteljev, Združeno 
podjetje PTT Slovenije, je 17. juni-
ja 1967 podelil domicil kurirjem in 
vezistom NOV Slovenije. Zaposle-
ni v takratnem podjetju in obeh se-
danjih družbah opravljajo delo, ki 
so ga med narodnoosvobodilnim 
bojem opravljali kurirji in vezisti.
   Pot je speljana po vseh sloven-
skih pokrajinah, od Prekmurja do 
slovenske Istre, v dolžini nad tisoč 
kilometrov. Začne se v Gančanih, 
kjer je 18. oktobra 1941 v spopa-
dih z Madžari padel Štefan Kovač 
- Marko, voditelj narodnoosvobo-
dilnega gibanja v Prekmurju, kon-
ča pa se na Slavniku, kjer je bila 
od marca 1943 do osvoboditve 
kurirska postaja P-2, najjužnejša 
kurirska postaja na slovenskem 
ozemlju.
   Pot kurirjev in vezistov NOV Slo-
venije je zaznamovana z modro-
-rumenimi okroglimi markacijami, 
ponekod pa so vidne še stare mar-
kacije TV. Modra barva je barva 
Telekoma Slovenije, rumena pa je 
barva Pošte Slovenije. Obe organi-
zaciji sta pravni naslednici nekda-
njih podjetij za PTT-promet tudi na 
področju organizacije in vzdrževa-
nja Poti kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije, zato je utemeljena odlo-
čitev za modro in rumeno barvo. 
Poleg tega so okrogle markacije 
lepše in skladnejše s planinskimi 
markacijami, s katerimi se na šte-
vilnih poteh pojavljajo skupaj.
   Pot je obširno opisana v vodniku 
Jožeta Dobnika Pot kurirjev in vez-
istov NOV. Kdor želi dobiti znak za 
prehojeno pot, kupi tudi dnevnik, 
v katerega mora potem pritisniti 
88 kontrolnih žigov. Danes za pot 
skrbi Društvo prijateljev poti kurir-
jev in vezistov. 
   Več podatkov o društvu lahko do-
bite na spletni strani http://www.
drustvo-prijateljev-poti.si/, več 
podatkov o poti pa na spletni stra-
ni http://www.pespoti.si/pkv.php.
Pripravil Franc Štibernik
marec 2020 5
Usodno sta ga zaznamovala 
otroštvo in mladost
KOLUMNA
Noč dolgih mask
N
ekateri pravijo, da so krize mokre sanje vsakogar od potencialnih 
diktatorjev. Če to drži, je »koronaepidemija« za novega predse-
dnika vlade Janšo prišla kot naročena. Novi koronavirus je dr-
žavo, ne da bi Janša mignil s prstom, potisnil v izredno stanje. 
Parlament tega sicer (še) ni razglasil, a so Janševi pohiteli in takoj 
ustanovili – krizni štab. Ta krizni štab – kot kaže – bolj kot da bi 
krizo blažil, ustvarja dodatno zmedo med državnimi institucijami, ki so odgovorne 
za ukrepanje v kriznih razmerah. To niti ni tako čudno, saj je Janša ta štab napolnil 
z dokazano zvestimi člani SDS.
 Tako je državni krizni štab pravzaprav štab stranke slovenskih desničarjev, ki mu na-
čeluje šef  tajne službe iz časa prve Janševe vlade, stroko v njem pa zastopa doktori-
ca, katere ime najdemo na kandidatnih listah SDS za državne in ljubljanske volitve. 
Da kljub temu ne bi kaj ušlo nadzoru, so takojci vzpostavili poseben Twitterjev pro-
fil, s katerim naj bi ljudi obveščali o stanju in ukrepih kriznega štaba. No, pokazalo 
se je, da je glavni namen tega čivkališča obračunavanje s političnimi nasprotniki, 
predvsem s prejšnjo vlado. To je bilo preveč celo za Kacina, ki so ga bog ve zakaj 
potegnili iz naftalina in ga razglasili za glavnega govorca tega štaba. Glavni govorec 
se je takoj javno odrekel storitvam tega profila. Med te milo rečeno ne ravno posre-
čene krizne propagandne prijeme gre prišteti tudi nočno slikanje novih ministrov 
z maskami na obrazih. Javnost je to fotografiranje razumela kot norčevanje in se 
spraševala, ali bi ne bilo bolje, če bi te maske raje kakor za fotografiranje ministrov 
namenili zdravnikom in medicinskim sestram.
Janša je preplah zaradi epidemije izrabil za utišanje kritik na račun izbora svojih 
ministrov. Ob pridni asistenci novega predsednika parlamenta Zorčiča tako v hramu 
demokracije razprava o njih ni bila zaželena. Zaradi koronavirusa! In zato, da je 
Janša oblast prevzel kakšne tri dni prej, kot to predvidevajo poslovniška določila. A 
bolj kot to in ustanavljanje kriznih štabov nas lahko skrbijo imena večine ministrov z 
maskami, ki so bili – kot že rečeno po hitrem postopku – imenovani dobesedno čez 
noč. Tako se je zgodilo, da je Janša dokaj neopazno prevzel vse varnostno-repre-
sivne in tiste resorje, kjer se pretaka denar. Novi policijski minister je postal direktor 
Nove24 TV, ki ji pravijo »tovarna laži v pretežni madžarski lasti«, Hojs. Nobenega 
dvoma ni, da bo poslušno orodje v rokah vodje, pri čemer mu bo kot državni sekretar 
uslužno pomagal miličniški kadet in propadli mariborski župan Kangler. Iz uprave 
Nove24 TV prihaja tudi novi generalni sekretar vlade Predalič, pa »miličnik« Gore-
nak, ki je napredoval v državnega sekretarja v Janševem kabinetu. To je tisti Vinko, 
ki je kot nekdanji policijski minister »izgubil« podpise za Janševi vladi neprijeten 
referendum in je na protestnike zoper Janšo pošiljal policijske specialce in vodni top. 
Kot češnja na torti pa je videti Janševo imenovanje zelenega jagra Mahniča za se-
kretarja za državno varnost, kajti njegova edina referenca je strankarska izkaznica 
SDS tako rekoč od vrtca naprej. Žan je hkrati sekretar Sveta za nacionalno varnost. 
In takoj so iz tega sveta brez pojasnila izbrisali šefa Sove, ki mu ni všeč. Ne le re-
presivnih resorjev, Janševi preverjeno zvesti kadri (Šircelj, Černač, Vizjak, Simoniti) 
prevzemajo tudi resorje, prek katerih bo SDS nadzoroval razdeljevanje državnega 
in evropskega denarja. Ustrezne popravke proračuna lahko pričakujemo v nekaj 
dneh. Naslednji bodo najbrž na vrsti mediji, predvsem nacionalni radio in televizija.
 Za čistko in nastavitev pravovernih kadrov v državnem zboru že poteka postopek 
zamenjave osmih članov v programskem svetu RTV z janšisti. S tem bodo janšisti 
v svetu dobili večino in bodo tako brez večjih težav zamenjali tako generalnega 
direktorja RTV kakor tudi direktorja radia in TV. Nekoč smo to že videli, ko sta 
bila za direktorja javne televizije in radia postavljena Možina in Vasle, Za drugo, 
denimo za ukinitev plačevanja RTV-prispevka, pa bo poskrbel minister Simoniti 
»Blejski«. Druge resorje, ki naj bi uresničevali precej nerealne cilje koalicijske po-
godbe – zdravstvo, šolstvo, pravosodje, promet, sociala in predvsem skrb za starejše 
in ne nazadnje vojska in državna uprava – pa je Janša prepustil koalicijskim par-
tnerjem. A ne brez nadzora. Tako bo na primer ministra za zdravje »zvezanih rok« 
Gantarja nadzorovala dosedanja poslanka SDS Godčeva.
Po eni strani gre torej epidemija Janši na roke, ker odvrača pozornost od mehkega 
državnega udara SDS. Toda epidemija koronavirusa bo nekoč konec in takrat pri-
dejo na dan neprijetne gospodarske in socialne posledice epidemije in prihajajoča 
nova migrantska kriza. In v tem pogledu ne gre pozabiti, da bodo volitve najpozneje 
čez dve leti.
Kot češnja na torti pa je videti Janševo 
imenovanje zelenega jagra Mahniča za 
sekretarja za državno varnost, kajti 
njegova edina referenca je strankarska 
izkaznica SDS tako rekoč od vrtca 
naprej.
KULTURA – Lojze Krakar
»Svojo pot najraje hodim sam,« je 
dejal Lojze Krakar, pesnik, preva-
jalec, urednik, literarni zgodovinar, 
esejist ter interniranec v Renicciju, 
Dachauu in Buchenwaldu. 
   Rodil se je 21. februarja 1926 v 
Semiču v Beli krajini, umrl pa 24. de-
cembra 1995 v Ljubljani. Po končani 
osnovni šoli v Semiču je obiskoval 
gimnazijo v Novem mestu, kjer pa 
je šolanje prekinil, saj so ga najprej 
zaprli Italijani, nato pa internirali 
tudi Nemci. Gimnazijo je dokončal 
po koncu vojne in se je v Ljubljani 
vpisal na študij slavistike na Filozof-
ski fakulteti. Po diplomi je odšel v 
Varšavo študirat polonistiko, po letu 
1965 pa poučevat slovensko knji-
ževnost in slovenski jezik na Univer-
zo J. W. Goetheja v Frankfurtu, kjer 
je leta 1970 tudi doktoriral. 
   
Po letu 1976 je poučeval slovenski 
jezik in književnost na univerzi v 
Zadru. Pred odhodom v tujino je 
bil tudi urednik Tovariša in Ciciba-
na, zaposlen pa je bil še v kulturni 
redakciji takratne RTV Ljubljana in 
v Cankarjevi založbi, kjer je zasno-
val zbirko Lirika.
   Objavljati je začel že leta 1946 v 
Mladinski reviji. Njegova prva dela 
opisujejo predvsem grozote inter-
nirancev, pozneje pa se v ustvar-
janju razcveti. Med njegovimi deli 
velja omeniti V vzponu mladosti, 
Cvet pelina, Med iskalci biserov, Noč, 
daljša od upanja, Vdanost, Umrite 
mrtvi, Krik, Predlogi, Nekje tam čisto 
na robu, Sporočilo, Romanje v Kel-
morajn, Klinopisi, Sonce v knjigi, Pre-
pletanja in Od tod so zbežale še ptice.
   Njegovo prevajalsko delo je 
zelo obsežno, največ je prevajal iz 
poljščine, pa tudi iz srbskega, hr-
Jože Poglajen
V spomin na svojega krajana v Semiču že tradicionalno prirejajo Krakarjeve dneve, na pročelju muzeja pa stoji njegov doprsni kip.
Lojze Krakar, pesnik in taboriščnik
 Buchenwald
Kot član uredniškega odbora je Lojze Krakar sodeloval pri izdaji zbornika o 
koncentracijskem taborišču Buchenwald. Zbornik je leta 1983 založila in izdala Založba 
Borec.  V taborišče Buchenwald je bilo od 15. julija 1937 do 11. aprila 1945 pripeljanih 
približno četrt milijona ljudi, od tega jih je več kot petina umrla oziroma so bili umorjeni. 
Vse to se je dogajalo komaj deset kilometrov od Goethejevega in Schillerjevega mesta 
Weimar. Lojze Krakar je leta 1945 v taborišču napisal pesem:
Pesnikovo drevo v taborišču smrti
(Sredi nacističnega taborišča Buchenwalda pri Weimarju je raslo mogočno staro drevo, pod 
katerim je nekoč pisal Goethe.)
Med okostnjaki s komaj še živečo,
ječečo dušo sredi muk, kletvin,
v posmeh življenju, v žalosten spomin
drevo je raslo s krošnjo zelenečo.
Tu je nekoč poet in velikan
zamišljeno sedel, smo govorili,
in njim, ki zdaj so svet na križ pribili,
pel o ljubezni, sam ljubezni vdan.
Je vedel, da bo tisočglavi zmaj
kdaj vstal iz njih, ki vanje je sejal
vse, kar so pokončali v sebi zdaj?
Ne, če takrat bi vedel, da zdivjal
nekoč bo narod, ki mu vse je dal,
bi ga preklel, kot ga preklinja zdaj
polmrtva raja, zgažena do tal.
vaškega in nemškega jezika. Naj-
pomembnejši deli sta Poljska lirika 
dvajsetega stoletja in Sodobna mon-
golska lirika.
   Ciril Zlobec je ob Krakarjevi 
smrti leta 1995 zapisal: »Usodno 
ga je zaznamovalo dvoje: otroštvo 
in mladost, ki sta pri njem tudi za-
radi¬ zunanjih razmer negacija 
drug drugega: otroštvo v domala 
idilični Beli krajini, mladost v ita-
lijanski internaciji in pozneje v ta-
boriščih smrti, v Dachauu in Bu-
chenwaldu.«
   Leta 1977 je bil dobitnik Prešerno-
ve nagrade za pesniško zbirko Nekje 
tam čisto na robu, leta prej pa je že 
bil prejemnik nagrade Prešernove-
ga sklada, Kot sourednik je Lojze 
Krakar sodeloval pri izdaji zbornika 
o koncentracijskem taborišču Bu-
chenwald nedaleč od Weimarja.
Boris Grabrijan
 
                           je glasilo ZZB za vrednote 
NOB Slovenije za domoljubna, socialna, 
gospodarska, politična, zgodovinska in 
kulturna vprašanja doma
in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije
Zanj: Marijan Križman, predsednik
Uredniški odbor: mag. Blaž Kavčič 
(predsednik) dr. Maca Jogan, Metka Mencej, 
Mitja Meršol, dr. Cvetka Hedžet Tóth
Odgovorni urednik:  Janez Alič
telefon: 041 686 322 
elektronski naslov: 
svobodna.beseda@gmail.com
Oblikovanje: Vid Brezočnik
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja
Naslov uredništva in naročnin:
ZZB za vrednote NOB Slovenija, 
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17
romana.jemec@zzb-nob.si
marec 20206
Število slovenskih 
žrtev holokavsta še ni 
dokončno. Med državami 
z največjim številom 
žrtev holokavsta 
izstopajo Poljska (3 
milijone), Sovjetska 
zveza (1 milijon), 
Češkoslovaška (267.000), 
Romunija (469.000), 
Madžarska (569.000), 
Nemčija (160.000), 
Nizozemska (107. 000), 
Litva (135. 000), Grčija 
(70.000), Jugoslavija 
(60.000), Francija 
(83.000), Latvija (80.000) 
in Avstrija (65.000).
V holokavstu je bilo 
uničenih 6 miljonov 
Judov, od tega 587 
slovenskih, največ 392 
Judov iz Prekmurja. 
Judje imenujejo 
holokavst ŠOA/SHOAH, 
velika katastrofa, 
nesreča… 
Spominski muzej v Auschwitzu je lani obiskalo 2,3 milijona ljudi. 
Rab
Cikade svoj nenehni spev cvrčijo,
kot vzdih v borovcih veter zadrhti
in morje hrope večno melodijo,
ko val za valom novi val rodi …
Kričal bi, kot neme skale vpile bi,
rjovel v tišino,
kot sence mrtvih rjovejo,
in vpil, kot vpije posušena kri!
Nihče izbrisati ne more
pogledov  gladnih  tisočev oči;
nihče pozabiti skeletov,
visečih cunj, nekoč ljudi …
Tu, tu, na tem prekletem Rabu,
otroci so umirali v kamnitem grobu,
iz posušenih prsi mater pili kri
za greh, da so rodili se v napačne dni!
Oholi, grabežljivi tujec, ne pozabi,
kaj tvoj zločin je, kaj tvoj greh;
zakaj se tvoji orli, liktorji in faši
razbili so ob božjih se čereh!
Cikade svoj nenehni spev cvrčijo,
kot vzdih v borovcih veter zadrhti
in dalje hrope morje svojo melodijo
in dalje groblja v žalosti molči …
V apelu 
(Dachau)
Z vami zdaj stojim v apelu,
številke klicanih poslušam
in odgovarjam nanje: »Tu! Tu! Tu!«
Za vsakogar, ki ga več ni;
za vsakogar, ki v pepelu že trohni,namesto 
vas še vedno kdo stoji
tu na apelu in javlja se do sodnih dni!
Niste umrli vi zaman
in tudi mi ne bomo;
za vsakim novi bodo še prišli
in pričali na sodni dan!
In pričali na sodni dan,
ki se za vas je že zgodil –
namesto rabljev ste trpeli vi!
Na fotografijah ste razstavljeni v muzeju,
kup živih trupel, ujetih v krč luči,
ki s slike nemo v večnost govori …
Tu trupla govorijo brez imen
in odgovarjajo: »Tu! Tu! Tu sem,«
še nerojenim javljajo v apelu
in pričajo v vesoljni eter,
da še živijo v pepelu,
kidavno že ga je odnesel veter …
Trpljenja vašega odvzeti se ne da,
ne zmanjša kes ga, ne obžalovanje,
ker hujše je kot vse moreče sanje,
zato na veke naj obsoja sile zla!
Hoteli rablji so izbrisati spomin ljudem,
zato ni trupel, ki bila bi pokopana;
a nič zato; vaš grob je v srcu vsakega 
zemljana,
ki počasti spomin, ko pride sem …
Z vami zdaj stojim v apelu
kot vsak, ki tu stoji,
in tiho klanjam se pepelu –
in duša me boli …
Andrej Rant, Izpovedi, 
Ljubljana, 2006
AKTUALNO -  Holokavst z drugega zornega kota
Za iztočnico prispevka, posveče-
nega spominu na žrtve holokavsta, 
sem uporabil nesporno resnico, da 
smo tudi v Sloveniji priče prevred-
notenju zgodovine druge svetov-
ne vojne in izenačevanju rabljev 
in njihovih žrtev. Tako preprosto 
ne gre več, saj je nedopustno, da 
celo oblast ne ukrepa in tišči glavo 
v pesek. In pozablja, da je Evropa 
zgrajena na protifašizmu in pro-
tinacizmu in da se ve, kdo je bil 
na kateri strani. Pri nas očitno ne 
(več)!
   Naj za osvežitev spomina upora-
bim nekaj misli Spomenke Hribar, 
ki je večkrat poudarila, da ima vsa-
ka stran v bratomornem spopadu 
med okupacijo v Sloveniji 1941–
1945 svojo odgovornost. Krivda 
zadeva Cerkev kot institucijo in 
Komunistično partijo kot politično 
stranko, kot izvajalko revolucije. 
»Vso krivdo pripisuje komunistom, 
češ da so ti krivi vsega, ne le okupa-
torskega nasilja, temveč tudi nasilja 
samih kolaborantov. Vsi drugi so kri-
vi, le oni ne! Seveda ima tudi komu-
nistična stran svojo krivdo, to je izva-
janje revolucije med vojno in povoj-
no nasilje.« Vsaka stran ima svojo 
odgovornost, svoj delež krivde 
med slovenskim narodom, ki bi se 
je morala osvoboditi tako, da priz-
na in obžaluje, in potem se lahko 
porajajo dvomi o krivdi domo-
brancev za ovajanje Judov Nem-
cem, zlasti zadnje čase, ko je zna-
no relativiziranje krivde. A mnogi 
se ob tem sprašujejo: kako so ljudje 
prišli v taborišča? Kako so Slovenci 
prišli v taborišča? Kdo jih je izbral? 
Kdo je ovajal. V drugi svetovni voj-
ni so bili domobranci na strani tistih, 
ki so ljudi pošiljali v taborišča. In v 
peči. Domobranci so bili sodelavci 
nacizma, organizirali so jih nacisti, 
vodili so jih nacisti, najprej pa fašisti. 
Delali so za plačilo. Bili so plačani. 
Plačevali so jim že Italijani in potem 
tudi nacisti. Dobivali so celo nagra-
de za uboje partizanov. Bili so po-
klicna, plačana vojska. Navsezadnje 
so lovili britanske pilote. Ki niso bili 
komunisti«, je leta 2014 v Mladi-
ni zapisal Grega Repovž v članku 
Zločini sedanjosti.
Zanikanje holokavsta
Zanikanje holokavsta je diskurz in 
propaganda, ki zanika zgodovinska 
Prevrednotenje zgodovine – kako dolgo še?
dejstva ter razsežnost iztrebljanja 
Judov, to je šoe oziroma holoka-
vsta, ki so ga nacisti in njihovi po-
magači izvedli med drugo svetovno 
vojno. Zanikati holokavst konkre-
tno pomeni trditi, da se ta ni zgodil, 
pa tudi javno zanikati ali dvomiti, 
da so se ključni načini iztrebljanja 
(npr. plinske celice, množični po-
boji, stradanje, mučenje) resnič-
no uporabljali ali da je bil genocid 
nad Judi nameren. Različni načini 
zanikanja holokavsta so izraz anti-
semitizma, ocenjujejo v mednaro-
dni zvezi za spomin na holokavst 
IHRA. Zanikanje genocida nad Judi 
je poskus nacionalni socializem in 
antisemitizem oprati krivde ali raz-
bremeniti odgovornosti za geno-
cid nad judovskim ljudstvom. Vse 
bolj pa smo soočeni tudi s popolno 
relativizacijo žrtev, o čemer je že 
večkrat zelo tehtno in argumentira-
no  javno opozoril dr. Oto Luthar. 
Grobo potvarjanje 
zgodovine
Vprašajmo se torej, kako je sploh 
mogoče kolaborantske enote pre-
vesti v pripadnike narodne vojske 
in torej storilce preobleči v žrtve. 
To se pač ne da! Dr. Oto Luthar 
meni,  da bo treba tradicionalni 
zahodnjaški tradiciji, ki je v takih 
primerih do zdaj gradila na po-
zabljenju in oproščanju (to forget 
in to forgive), dodati še ponareja-
nje (to forge) … da bodo ljudje na 
podlagi zgodovinskih virov ven-
darle spoznali, da gre resnično za 
grobo potvarjanje zgodovine. »Pri 
tem bi jim ob neštetokrat citiranemu 
besedilu domobranske prisege lahko 
pomagal antisemitizem, poleg anti-
komunizma in klerikalizma tretji naj-
pomembnejši zaščitni znak slovenske-
ga domobranstva. Spomnimo samo 
na najbolj značilne izjave domobran-
skih vojaških priročnikov, plakatov, 
govorov …, ki so ljudem dopovedo-
vali, da Judje nameravajo zasužnji-
ti svet,« med drugim poudarja dr. 
Oto Luthar. Ali še točneje, da so 
»Judje podkupili partizane zato, da 
bi uničili slovenski narod«, domo-
branci, na drugi strani pa so se ob 
podpori nemške vojske borili »pro-
ti svetovnemu judovstvu«. »Prekle-
ti Judje« so bili v zadnjih letih pred 
vojno sicer že tarča lokalnega anti-
semitizma, vendar se je z vojno in 
kolaboracijo njihovo življenje tudi 
v Sloveniji drastično spremenilo. 
Stališče, da »židovstvo hoče zasužnji-
ti ves svet« in da sta »najzvestejša izvr-
ševalca židovskih ukazov komunizem 
in liberalna demokracija«, je skupaj 
s protiparlamentarizmom po letu 
1943 postalo sestavni del domo-
branskega političnega programa.
Novodobno 
relativiziranje krivde
Od tod naprej je komunizem vse 
redkeje nastopal brez pridevni-
ka »židovski«, neredko pa so celo 
boljševiki bili predstavljeni »le kot 
delček te zarote«. V okviru domo-
branske propagande je  soraz-
merno s tem rasel ugled »nacio-
nalsocializma«, vsaj od konca leta 
1943 naprej, nato pa kot osrednja 
sila boja za »svobodo in pravico 
narodov«. Dr. Oto Luthar poudar-
ja (podobno kot Doroteja Lešnik 
in Gregor Tomc – Rdeče in črno; 
Slovensko partizanstvo in domo-
branstvo), »da glede na to tudi sam 
že nekaj časa opozarjam na to, da 
je domobranska propaganda ljudi 
postavljala pred lažno dilemo: ali 
germanizem ali židovsko-plutokrat-
sko-komunistična miselnost?« No-
vodobno relativiziranje krivne in 
prevrednotenje zgodovine spreg-
leduje nekatera globalna dejstva 
in posledice tako medvojnega ho-
lokavsta kot tudi povojnega pro-
tisemitskega nasilja na območju 
celotne vzhodne Evrope. Tudi 
po vojni se je razplamtel radikal-
ni antisemitizem in Judje so se iz 
teh predelov odseljevali tudi zato, 
ker so jih ljudje imeli za Nemce.
Te pa so zaradi medvojnih grozot 
zelo sovražili (iz Poljske je pobeg-
nilo 200.000 Judov, iz Madžarske 
18.000, iz Romunije 19.000 in iz 
Češkoslovaške 18.000 Judov. Prav 
iz te države so se Judje izseljevali 
bolj zato, ker so jih ljudje imeli za 
Nemce). Čeprav so se najprej od-
seljevali v zahodno Evropo, je bil 
njihov končni cilj zapustiti Evro-
po in oditi ali v Veliko Britanijo 
ali v ZDA. Največ pa jih je želelo 
oditi v Palestino in po letu 1948 
v novoustanovljeno državo Izrael. 
Tja je odšla tudi več kot polovica 
prekmurskih Judov, ki so preživeli 
holokavst. Posledice tega povoj-
nega antisemitskega nasilja so 
bile strahotne in njihove dimenzi-
je še danes niso docela razjasnje-
ne. Predeli vzhodne Evrope, v ka-
terih so nekoč živeli Judje, so se 
nepreklicno spremenili. Še zlasti 
težko je bilo prepoznati Poljsko. V 
nekoliko manjši meri je to velja-
lo kar za celotno vzhodno Evro-
po. Do leta 1948 je ta del postal 
še veliko bolj kot v Hitlerjevem 
obdobju »Judenfrei« (prim. Keith 
Low, Podivjana celina).
   V večjem delu  nekdanje Ju-
goslavije in s tem tudi  Sloveni-
je je bilo Hitlerjevo naročilo o 
»dokončni rešitvi judovskega vpra-
šanja« izpolnjeno že med voj-
no. Povojno dogajanje moramo 
obravnavati v kontekstu širšega 
dogajanja v Evropi, zlasti še na 
njenem vzhodnem delu, ki se je 
množično »očistil«. Zaradi nasil-
nega preseljevanja prebivalstva 
je iz teh predelov vse bolj izgi-
njala večkulturnost, kot še nikoli 
v novejši zgodovini. Iz Slovenije 
ni bilo mogoče izgnati nobenega 
Juda, ker jih po odhodu v Izrael 
in ZDA po letu 1948 tudi v Prek-
murju tako rekoč ni bilo več. Od 
njih so ostali le še ostanki ostan-
kov. S tem pa je tudi iz te sloven-
ske pokrajine izginila značilna 
multikulturnost kot posledica ho-
lokavsta nad Judi. Danes se pos-
tavljajo številna vprašanja, kaj 
bi bilo s Prekmurjem, če bi Jud-
je tam ostali in lahko krepili go-
spodarske pobude, da o družbeni 
in kulturni podstati ne govorimo 
posebej. Skratka, holokavst je bil 
za slovenske Jude usoden. Ne 
samo v Prekmurju, pač pa tudi 
na Tržaškem (Rižarna in neusmi-
ljeni Oto Globocnik), Goriškem, 
v Ljubljani, na Ptuju, v Maribo-
ru. Slovenska judovska skupnost 
si po tragediji holokavsta nikoli 
več ni opomogla in je še danes 
najmanjša judovska skupnost v 
Evropi. Vsega tega se je treba ob 
dnevu spomina na holokavst še 
kako spominjati, kajti kot je ne-
koč zapisal največji lovec na na-
cistične zločince Simon Wiesent-
hal, vsako »upanje živi, dokler se 
ljudje spominjajo«.
Dr. Marjan Toš
Oto Lotario Globocnik 
(21.4.1904–31.5.1945) je bil 
policijski general, avstrijski nacist 
in vojni zločinec slovenskega 
rodu. Je eden najodgovornejših 
nacističnih funkcionarjev 
za pomore milijone Judov v 
holokavstu.
PESMI
marec 2020 7
Janez Stanovnik (desno) in Božidar Gorjan - Bogo (levo) (Foto: Miha Grobelnik)
KULTURA – O pesniku Karlu Destovniku - Kajuhu
SPOMINI – Aleš Stanovnik in njegova krščanska misel
Vlado Vrbič, Prestreljene sanje
(Maribor, Litera, 2020, 375 str.; cena 20,00 evrov)
Predsednikov vzornik
Znani velenjski publicist, pozna-
valec Kajuhovega življenja in dela 
Vlado Vrbič je napisal in pri mari-
borski založbi Litera poskrbel za 
natis obsežnega življenjepisnega 
romana o pesniku Karlu Destov-
niku - Kajuhu. Zanimivo literarno 
dejanje! Ne samo zaradi Kajuha, ki 
slejkoprej ostaja ena najbolj zve-
nečih pesniških osebnosti našega 
NOB, in njegove življenjske zgodbe, 
temveč tudi zato, ker tako imeno-
vana pesniška/ literarna svoboda 
omogoča nekaj, česar strokovnim 
raziskovalcem ni dosegljivo; to pa 
je poseganje v reči, ki so sicer bolj 
ali manj očitne, ki pa niso stvarno 
dokazljive, tako da jih ni mogoče 
dokumentirati. Gre predvsem za 
skrite intimnosti, od koder se odlo-
čilno napaja zlasti izpovedna lirika. 
Tudi Kajuhova se je, naj je bila še 
tako socialno spodbujena. 
   Emil Cesar, ki sicer velja za naj-
podrobnejšega dokumentarista 
Kajuhovega življenja in je pri tem 
skrajno zanesljiv (poskrbel je za ne-
kaj natisov obsežno komentiranega 
Prizadetost ob smrti spoštovanega 
in dragega prijatelja Janeza Stanov-
nika je in bo vzbudila številna razmi-
šljanja o njegovi veličini in pomenu 
za slovenstvo. Čutim, da mu izkažem 
svoje spoštovanje tako, da obnovim 
misli na njegovega vzornika, Aleša 
Stanovnika, vodilnega člana sloven-
skega vodstva OF, ki je zaradi iz-
dajstva slovenskih klerofašistov tra-
gično končal pod streli nacifašizma. 
   Aleš Stanovnik je sodeloval z vo-
dilnimi organizatorji in člani osvo-
bodilnega gibanja. Njegovo delo in 
misel sta vgrajena v našo svobo-
do. Janez je vedno obžaloval, da je 
spomin na tega krščanskega soci-
alista ostal sicer spoštovan, da mu 
pa slovenska javnost v osvobojeni 
Sloveniji ne posveča zaslužene po-
zornosti za zasluge za našo svobo-
do, predvsem pa ne posveča pozor-
nosti njegovi krščanski misli, ki je in 
še bo plemenitila naše slovenstvo. 
Taka razmišljanja mi je izrazil v ob-
liki samoočitanja, da tudi on o vzo-
ru, kateremu je največ dolgoval, še 
ni napisal knjige. Napisal jo je leta 
2003, dobil sem jo s posvetilom kot 
prijatelju. Čutim, da bi bilo Janezu 
v zadovoljstvo, da ob njegovi smrti 
obnovimo spoštljiv spomin tudi na 
Aleša Stanovnika, njegovega vzorni-
ka. Na knjigo sem odgovoril globoko 
presunjen. Takrat sem mu napisal:
   »Knjigo sem prebral na dušek. Od 
strani do strani je raslo moje navdu-
šenje nad Alešem Stanovnikom, nje-
govimi mislimi ter Tvojim opisom 
njega in njegovega časa. Nenehno 
pa sem tudi sočustvoval nad njegovo 
usodo: zakaj je moral umreti, saj je bil 
globoko veren? Kljub temu so ga po-
končali cerkveni ljudje. Z okupator-
jem naj bi se borili za vero. Vse njego-
vo delovanje je bilo posvečeno slo-
venstvu. Mučilo me je tudi vprašanje, 
Matjaž Kmecl pesnikovega pisanja), prav zara-
di svoje metode nikoli ni bistveno 
posegel v območje domnevanja. 
Domnevanje, živo predstavljanje, 
pa je seveda temelj umetnosti, naj 
se zdi še tako samovoljno.
    Vlado Vrbič je zbiral življenjepisno 
gradivo o Kajuhu tudi mimo Cesarja 
in ob vsej iskreni hvaležnosti do nje-
ga dognal marsikateri popravek (na 
primer glede datuma pesnikovega 
rojstva ipd.), hkrati pa so ga zani-
male tudi šoštanjske govorice oziro-
ma govorna izročila in druga, malce 
občutljivejša pričevanja. Cesar je na 
primer vedel, da Kajuh biološko ni 
Destovnikov, vendar tega zlepa ni 
izrecno povedal – Vrbič v nasprotju 
z njim svoj roman celo začenja s to 
občutljivo šoštanjsko zgodbo. Upa 
si z živo domišljijo odpreti pripoved 
o pesnikovi skoraj še otroški ljubez-
ni do »Medvedove Mičice«. Ali tudi 
o manj slavnih dogodkih v ilegalni 
Ljubljani, na primer o »nečisti« ero-
tiki in podobnem, tudi o dogaja-
nju pri Ponikvarjih in o poznejšem 
Kajuhovem odnosu do Brine. Vse to 
je zaradi sorazmerne časovne bliži-
ne še skrajno človeško občutljivo, 
toda kot pripovedovalec je Vrbič 
vedel, da bi bil življenjepisni roman 
o pesniku brez njih invaliden; moral 
jih je sprejeti in se na poseben na-
čin, s prikazovanjem, opredeliti do 
njih. Seveda z veliko mero tvega-
nja in obzirnosti, saj je še kar nekaj 
pesnikovih bližnjih živih in bi lahko 
marsikaj razumeli kot nepotrebno, 
morda celo žaljivo podtikanje. 
    Tudi to, da so ljudje v najnevar-
nejšem in najhudobnejšem času 
Kajuha množično in spontano spre-
jeli za svojega pesniškega glasnika, 
je iz pesnika oblikovalo občutljivo 
čist, nedotakljiv in skoraj sakralizi-
ran osebnostni simbol; takšen, da 
vanj ni mogoče poljubno drezati, 
naj bi se zdelo še tako utemeljeno 
in vabljivo.
    Vrbič je v svojem romanopi-
snem prikazu Kajuha ostal skrajno 
korekten do vsega, kar se ve o pe-
sniku; mogoče kdaj celo preveč; tu 
in tam se zato celo zazdi, da ga je 
velikanski kup znanih podatkov kar 
malce oviral pri razmahu tako ime-
novane ejdetične domišljije (čeprav 
jo je na drugi strani tudi znatno po-
ganjal) – zato je na primer eksplozi-
ja pesnikove erotične občutljivosti 
ob deset let starejši Silvi Ponikvar-
jevi obstala v nekoliko manjši pri-
povedni intenzivnosti. Škoda, saj 
so iz tistih trenutkov nastale naj-
lepše Kajuhove pesmi! Kakšnega 
zagnanega freudovca bi v tej isti 
zvezi morda celo zamikala sled oj-
dipovskega kompleksa – vprašanje 
navezanosti na mater oziroma na-
domestila zanj: prav tako literarno 
privlačna téma! Podobno velja za 
njegovo brezdomno begavost, ki 
mu je življenje pomembno krojila 
zadnja leta. 
    Vendar je treba v isti sapi pou-
dariti, da je Vrbičeva freska Kajuho-
vega življenja pomemben dosežek, 
velik korak naprej v smeri nepapir-
natega, nefrazastega razumevanja 
pesnikovega življenja in dela. Celo 
patetični trenutek Kajuhove smrti 
pisca ni zvabil v prazno vzklikanje 
in zaklinjanje; je pa stvarno – sko-
raj hladno – prikazal, kako ga je, 
pesnika, pokončala izdajalska ko-
laborantska puška (kar je kot po-
datek z imenom in priimkom sicer 
tudi že znano). Izjemno čisti in iz-
delani popisi predmetnega sveta 
ali starosvetnega Šoštanja utegne-
jo še dodatno pritegniti pozornost 
domoznansko usmerjenih bralev, 
zlasti domačinov.
Priporočila vredno branje!
P. S.:
Pisec tega zaznamka je kot negodni 
fante prva povojna leta obiskoval 
šoštanjsko nižjo gimnazijo in sku-
paj z drugimi velenjskimi šolarji 
vsak dan hodil mimo kina Kajuh, 
ki sta ga upravljala Destovnikova: 
ona precej gospodovalna in zajetna 
ženska, on droben in malce zapit. 
Ona je prodajala karte, on je vrtel 
filme in plošče, še posebno češko 
Rozamundo, nekakšno prednico 
Avsenikove in Slakove glasbe. Ko 
je stari Destovnik umrl, je v svoji 
hišici na bregu čez progo nad nek-
danjim Vasletovim hotelom uredila 
majčken družinski muzej – v spo-
min na oba ubita sinova, na parti-
zanskega Karleka in na Jožeka, ki 
je padel kot mobiliziranec v nemški 
vojski. Vsak obisk pri njej je izzve-
nel v rahlo, včasih celo malce ne-
prijetno patetiko.
zakaj si tako dolgo odlašal z opisom. 
Zaradi Tvoje poznane skromnosti se 
mogoče nisi hotel hvaliti z ogromnim 
prispevkom Tvoje družine. Mogoče 
je tudi, da naša svoboda ni tista pra-
va, za katero se je Aleš žrtvoval in z 
njim vsi tisoči vernih in neverujočih. 
Iz naše srede so odšli, padli ali bili 
žrtvovani po številnih moriščih. Vse 
te je besedilo iz Tvoje knjige opleme-
nitilo, znova si povedal, da so se od-
ločili pravilno, ko so sprejeli program 
OF. Oziroma bi v Aleševem delu in 
misli dobili potrditev, da nam je naša 
pot edina omogočila svobodo in pre-
živetje na svoji zemlji.
   Čas je bil resnično kompleksen, 
vseobsegajoč glede dilem o smrti 
in življenju, o hlapčevanju in svo-
bodnem življenju. Zmote skoraj 
razumljive, slabo nadzorovano so 
se uveljavljali vsakovrstni znača-
ji. Mislim, da si Ti v nekem govo-
ru omenil, da zmote v času vojne 
lahko postanejo tudi zločin. Vendar 
se zaradi tega ne smemo odreči na-
rodnoosvobodilnemu boju v celoti. 
Alešev plemeniti idealizem, Tvoj, 
moj, naš – je prevladal, je zmagal.
   Alešev lik je tako velik, da mi je 
resnično žal, da ga številni do zdaj 
nismo poznali. Res smo vsestran-
sko favorizirali komuniste, vendar 
saj imamo tudi Fajfarja, Kocbeka, 
Breclja, Zemljaka in druge, pa li-
beralce, Sokole, književnike, pred-
vsem pa večino kmečkega življa. 
Ljudi, ki so bil zraven samo kot Slo-
venci. Veš, mislim, da bi moral nek-
do objaviti vse o Alešu, saj je njego-
vo razmišljanje steber krščanskoso-
cialne misli pri nas, z veljavnostjo 
tudi za danes in jutri.
   V Aleševi senci bi se znašel celo 
Kocbek, toliko povzdigovan kot pe-
snik in politik. Njegovi dnevniki ga 
prikažejo kot človeka, od katerega 
je bil Aleš večji. Novorevijaši so 
Kocbeka naredili za junaka in žrtev. 
Nedvomno je, da se mu je zgodila 
krivica. Vendar nas krivice, ki se 
nam dogajajo, ne naredijo »velike«. 
Veliki in pomembni smo zaradi na-
ših del, idej, borbenosti. Spisek Ale-
ševih spisov je impozanten. Pa tudi 
pisci in pisatelji, ki so misli in verze 
posvetili Alešu, so pomembni.  
   Iz knjige je razvidno, da se je tudi 
Aleš branil, da ni odpadnik, da ni 
podrepnik komunistov, po njego-
vi smrti smo se preživeli »oefarji« 
branili pred očitki klerofašizma, da 
smo za njegovo smrt krivi komuni-
sti. Tudi za neke junake, mislece, ki 
so bili del koalicije OF, so klerofa-
šišti skrivali svoje zločine tako, da 
so jih pripisovali drugim. Nenehno 
se branimo pred klevetniško moč-
jo Cerkve in tako je Cerkev vedno 
tožnik, mi pa po krivici krivi. Še po 
koncu vojne nismo prepričali dela 
javnosti, da NOB ni komunizem in 
revolucija. 
   Res pa je, da smo takoj po koncu 
vojne, sledeč zgledom iz Moskve, 
krivično obravnavali kmete in ne-
katere izobražence. Šele po preki-
nitvi s Kominformom smo se vrnili 
na pota OF. Koliko »oefarjem« in 
komunistom se je življenje obrni-
lo samo zato, ker so bili idealisti 
in niso prenesli soočenja s kruto 
resničnostjo, ob kateri smo trpeli 
vsi, tudi Ti in jaz in premnogi! Ta-
koj po vojni sem spremljal Johna 
Blatnika, svetovalca ZDA pri Zave-
zniški upravi v Trstu. Nato sem bil 
nekaj let pod nadzorom, češ da bi 
v tujini lahko padel pod tuje vplive.
   Tvoja knjiga je nov prispevek k 
razumevanju globine naše NOB, od 
kod moč za odločen upor zatira-
nega naroda. Moč mu je dala ple-
menita misel o človečanstvu, ki je 
lahko v verovanju v Boga, ponosu 
človeka, njegovi volji po svobodi, 
njegovem velikem znanju. 
   S to knjigo bolje razumem tudi 
Tebe. Ko si iz Kardeljevega kabi-
neta hodil na seje komisije CK ZKJ 
in pozneje na komisijo Skupščine 
SFRJ za mednarodne odnose, si 
vedno govoril, razlagal z zanosom, 
žarom, ki je presegal razpoloženje 
drugih govornikov, članov teles, ki 
so sicer vplivala na politiko drža-
ve. Za Tvojim glasom se je vedno 
skrivalo nekaj več kot le znanje iz 
črk in knjig.
  Tudi kot predsednik ZZB Slove-
nije si pokazal moč spoznavanja in 
izražanja,  priznanja, kakršne drugi 
člani nismo imeli. O tako občutljivih 
vprašanjih, ki jih  odpira na smrt ob-
sojeni narod, kjer je bila udeležba v 
revoluciji in narodnoosvobodilnem 
boju množična, se zgodijo napake, ki 
so lahko zločin. To so Tvoje besede. 
Zgodovinske osebnosti, ki so doma 
ali celo v svetu priznane kot voditelji, 
so lahko zagrešile zločin. Celo tako 
daleč si šel v svoji pravičnosti, da si 
bil pripravljen na pogovor s starši ali 
sorodniki ljudi, domnevno ali brez 
sodbe pobitih z naše strani zaradi 
izdaje. Šele takrat, ko si sam ugoto-
vil, da Tvojo poštenost s pridom iz-
koriščajo nasprotiki NOB, Te javno 
napadajo zaradi iskrenosti in pošte-
nosti, si uvidel, da je boj za resnico 
z ostanki kolaboracije, z uradno slo-
vensko Cerkvijo še vedno brezupen. 
Napisal si, da je Aleš bratomorilstvo 
odločno pripisal klerikalnim krogom 
in kolaborantom. Motilo me je pa – 
in izkoriščam to pismo – da oznake 
bratomorilstvo ne moremo uporab-
ljati za vso Slovenijo. Štajerska, Pre-
kmurje, Koroška, do leta 1944 tudi 
Gorenjska, Primorska in Istra niso 
imeli kolaboracije. V boju na Štajer-
skem in Koroškem ter v Prekmurju 
smo v partizanskih enotah imeli ver-
ske referente, duhovnike, ki niso no-
sili orožja in so bili duševni voditelji 
vernim partizanom.«
  To je eno od pisem, ki sva si jih 
izmenjavala s prijateljem in vodi-
teljem Janezom. Mesec dni pred 
njegovo smrtjo sva se zadnjič sre-
čala. Ob slovesu z njim znova ugo-
tavljam, da je bil častni nosilec ple-
menitih misli svojega rodu in naj-
boljši tolmač vrednot Osvobodilne 
fronte slovenskega naroda. 
Božidar Gorjan Bogo
marec 20208
Franc Rozman-Stane
SPOMINI – Znova na Štajersko
Poveljnik Stane ukanil Nemce
Drugi poskus preboja slovenskih 
partizanov z Dolenjskega na Štajer-
sko sicer ni uspel, toda v boju na 
Jančah je nemški okupator doživel 
vojaško težak in politično zelo bo-
leč poraz. Po porazu v Dražgošah, 
oživitvi 1. štajerskega partizanske-
ga bataljona v Savinjski dolini in na 
Pohorju ter porazu na Jančah so se 
nemškemu okupatorju in oboževal-
cem nacizma razblinile sanje o veli-
kem nemškem rajhu na Štajerskem 
in Gorenjskem. 
   Nemci so prenehali množično iz-
ganjati Slovence v Nemčijo kot ce-
neno delovno silo. Na okupiranem 
območju Gorenjskega in Štajerske-
ga so začeli slovenske mladeniče 
novačiti v vermaht in jih pošiljali na 
vzhodno fronto proti sovjetski Rde-
či armadi. 
   2. grupa odredov se je vrnila na 
izhodiščno območje med zgornjim 
tokom Krke in Stiško kotlino. Par-
tizani so pregnali Italijane v večje 
kraje in pod njihove plašče so se 
Kristusovi vojščaki, po domačih 
dušnih pastirjih zavedeni sloven-
ski možje, začeli skrivali v neka-
kšno prostovoljno protikomuni-
stično policijo ali po naše belo 
gardo – izdajalce slovenske rodu. 
Partizani so odločno branili svo-
bodno ozemlje in nenehno napa-
dali Italijane. V akciji brez strela so 
izpraznili vojaška skladišča pri Viš-
nji Gori in odpeljali več kot 17 ton 
živeža, ki so ga razdelili po enotah, 
dobršen del pa namenili prebival-
cem vasi ob izviru Krke. Poveljstvo 
grupe je izvedlo temeljito reorga-
nizacijo čet in bataljonov – oddelili 
so starejše in bolne tovariše, pre-
razporedili orožje nemškega izvo-
ra. 20. junija zvečer se je podalo na 
pot 541 partizanov. 
   V napornem dvodnevnem poho-
du mimo Turjaka so se partizani 
ustavili pod Mokrcem v Zapotoku 
v bližini 1. in 5. bataljona Notranj-
skega odreda. Pohod so nadaljevali 
po južnih obronkih Krima proti že-
lezniški progi Ljubljana–Trst, ki so 
jo nameravali prečkati pri Verdu. 
Partizani so postavili zasede proti 
Borovnici in postaji v Verdu. Pono-
či je pripeljal vlak, ki se je ustavil 
ob signalu. Italijansko spremstvo 
je takoj udarilo z vsem orožjem na 
zgornjo stran proge, partizani so 
na ogenj odgovorili, zatem pa so iz 
vagonov klicali, naj ne streljajo po 
tovornih vagonih. Partizani so po-
hiteli odpirat vagone, v katerih so 
bili Slovenci, ki so jih Italijani peljali 
v internacijo. Rešenih je bilo 332 in-
ternirancev, v partizanske vrste jih 
je prostovoljno vstopilo okoli 260, 
nekaj celo v 2. grupo. 
   V juniju so gorenjski partizani 
izvedli več uspešnih napadov na 
nemške obmejne postojanke. Prva 
očiščevalna akcija Italijanov ni 
uspela. Že naslednji dan so prispe-
le močne okrepitve nemškim (štir-
je policijski bataljoni) in italijan-
skim silam (prav tako štirje bata-
ljoni). Poveljstvo 2. grupe odredov 
o teh nenadnih okrepitvah na meji 
ni imelo nikakršnih obvestil. Prvi 
so proti partizanom krenili Italija-
ni, ki so jih partizani kljub premoči 
nagnali v izhodiščne postojanke v 
Horjulu in na Vrhniki. Sočasno so 
Nemci prehode čez mejo zasedli z 
močnimi silami in okrepili z žični-
mi ovirami. 
Milan Gorjanc
   Borci so po bataljonih in z vodniki 
iz Poljanskega bataljona na nezase-
denih odsekih uspešno z majhnimi 
izgubami prečkali mejo. Nemci so 
jim vztrajno sledili. Večina parti-
zanskih enot se je zbrala na Gabr-
ški Gori, sočasno pa so pripravljali 
napad na nemško posadko v Luči-
nah. Nemci so z velikimi silami ne-
opazno obkolili skupino na Gabrški 
Gori. Z napadom na Lučine, kjer 
so padli trije nemški oficirji in ne-
kakšen civilni komisar, so partizani 
presenetili nemško poveljstvo, saj 
so morali umakniti precejšen del 
sil, ki so šle proti Gabrški Gori. Z 
vso naglico so zbrali nove sile proti 
Gabrški Gori in se zjutraj že odpra-
vili v boj s partizanskimi zasedami. 
Poveljnik Stane je hitro odločil, da 
se čete iz obroča prebijajo vsaka 
v svoji smeri, kar je zmedlo nem-
ška predvidevanja o smeri preboja 
glavnine partizanskih sil in sovraž-
niki pozneje niso mogli učinkovito 
slediti izmikajočim se partizanskim 
četam. Partizani so se spretno izmi-
kali Nemcem in ostali prikriti v bli-
žini nemških patrulj, zato so Nem-
ci mislili, da so se že premaknili na 
druga območja, in so jih prenehali 
zasledovati. Pomoč Poljanskega ba-
taljona 1. grupe odredov z vodniki 
je bila več kot uspešna. 
  Nemcem ni uspelo v obmejnem 
pasu prizadejati velikih izgub par-
tizanom in so se umaknili v izho-
diščne postojanke. Zadnje dni julija 
so z Bavarskega pripeljali elitni 18. 
policijski polk gorskih lovcev, ki se 
je že izkazal na Norveškem in Polj-
skem. Ta polk je postal udarna sila 
v nemški ofenzivi na širše območje 
Blegoša. Partizani so se prve dni 
avgusta umaknili na Jelovico. Nem-
ci spet niso uspeli kljub veliki pre-
moči, saj naj bi zbrali več kot pet 
tisoč vojakov.
   Na Jelovico so prispeli poveljstvo 
2. grupe odredov, Savinjski odred 
in manjši del Pohorskega odreda. 
Nemci niso odnehali, v nekaj dneh 
so zbrali nove sile, obkolili obmo-
čje Jelovice in v njeno osrčje napo-
tili tri kolone 18. policijskega polka 
gorskih lovcev. Poveljstvo 2. grupe 
odredov je zaključilo, da partizani 
niso uspeli izvesti prvega dela na-
loge s pohoda na Štajersko, ko naj 
bi skupaj 1. grupo odredov osvo-
bodili Gorenjsko in iz manjših kra-
jev pregnali Nemce. Poveljnik Sta-
ne je odločil, da nadaljujejo pot na 
Štajersko. 
   V prvi skupini je bil poleg povelj-
stva tudi 2. bataljon Savinjskega 
odreda, ki je odšel čez Savo v noči 
pred začetkom nemške ofenzive na 
Jelovico in skoraj brez spopadov 
prešel mimo Kranja na Krvavec. 
Na Davovcu pod vrhom Krvavca je 
partizane presenetila močna nem-
ška skupina orožnikov in »raztrgan-
cev«, v partizanske uniforme pre-
oblečenih Nemcev in domačinov, 
in povzročila velike izgube, padlo 
je 16 borcev, zajeli so tudi sedem 
ranjenih partizanov. Skupino je pri-
peljal lovski oskrbnik na gradu Str-
mol. Partizani so se prebili iz obro-
ča in se zbrali pod Košutno ter se 
naslednji dan spustili v dolino Kam-
niške Bistrice. Po krajšem spopadu 
z nemško zasedo so se začeli vzpe-
njati na Veliko planino. Pot so nada-
ljevali proti Kostevski planini, kjer 
so stopili v stik s Kamniškim bata-
ljonom. Druga skupina, ki je varo-
vala umik s Krvavca, se je prav tako 
povzpela na Veliko planino in z nje 
sestopila pri Črnivcu in naslednji 
dan tudi ona prispela na Kostevsko 
planino. Tako se je 2. bataljon Sa-
vinjskega odreda znova združil.
   Veliko težjo pot pa je imel 1. bata-
ljon pod vodstvom Franca Poglajna 
- Kranjca, ki bi moral naslednji dan 
za poveljstvom grupe in 2. bataljo-
nom na pot čez Savo. Ker so Nemci 
ravno začeli novo ofenzivo na Je-
lovico, se je spretno izmikal novim 
bojem. Po nasvetu poveljstva 1. 
grupe odredov so pri Zalošah med 
Radovljico in Podnartom 18. julija 
1942 prebredli Savo in se povzpe-
li na Dobrčo, kjer naj bi bilo skla-
dišče hrane. Ker hrane tam ni bilo, 
so nadaljevali pot na Begunjščico. 
Na Begunjščici spet ni bilo hrane. V 
dolini od Tržiča proti Ljubelju so se 
že premikale nemške kolone, zato 
so borci brez vodnikov nadaljevali 
pot na slepo. Glavnina skupine je 
prestopila cesto, toda na obronkih 
Košute so že bili Nemci. Pot pod 
Košuto so nadaljevali in se po ko-
maj opazni stezi prebili čez mejo 
z Avstrijo ter prispeli v vas Srednji 
Kot, ki je bila zavedno slovenska. 
Domačini so z veseljem sprejeli 
slovenske partizane. Na vsej poti 
proti Štajerskemu so se prvič do si-
tega najedli. Spustili so se na Obir-
sko in utaborili blizu vasi Robeže 
nad Apačami. Tam jih je preseneti-
la skupina esesovskih policistov in 
gestapovcev. Ni jim uspelo odnesti 
niti orožja, ki so ga Nemci zasegli. 
Toda partizani so ostali prisebni in 
z nekaj orožja znova napadli Nem-
ce, ki so še ostali v taboru. Zdaj so 
bili Nemci nadvse presenečeni nad 
odločnim partizanskim napadom, 
brezglavo so pobegnili v dolino 
in pustili še svoje orožje in mrtve. 
Padlo je deset Nemcev, med njimi 
tudi dva gestapovca. Partizani so 
nadaljevali pot proti slovenski Ko-
roški in pregnali dve nemški zase-
di v dolini Koprivne. 30. avgusta 
so se ustavili na Smrekovcu. Prve 
dni septembra sta se obe skupini 
združili na Dobrovljah, kamor naj 
bi ukazu poveljnika Staneta prišle 
partizanske enote na Štajerskem. 
Tako se je končal pohod 2. grupe 
odredov na Štajersko.
   V čem naj bi poveljnik Stane 
ukanil Nemce? Izbira smeri poho-
da čez Notranjsko, Polhograjsko 
hribovje, Jelovico, ravninski pre-
del med Tržiško Bistrico in Kokro, 
gorske predele ter Karavanke in 
Kamniške planine je bila za Nem-
ce popolno presenečenje. Lokal-
ne predvsem policijske sile so bile 
preslabotne za tolikšno partizan-
sko vojsko. Vojaška in tudi navadna 
logika bi narekovala najkrajšo pot, 
po kateri je Stane popeljal 2. šta-
jerski partizanski bataljon s Tisja v 
Litijo in tudi 2. grupo odredov prek 
Janč v Jevnico. Močne nemške po-
sadke so bile v bližini v Kamniku 
in Trbovljah, mostovi na Savi so 
bili zastraženi, Sava pa je bila pre-
hodna samo čez mostove. Žele-
zniška proga je bila zastražena na 
vsem območju. Na obeh bregovih 
Save sta bili cesti, sočasno pa sta 
cesti na Moravškem in čez Trojane 
omogočali hitro postavitev zapore 
proti Menini planini.
    Druga ukana je nenehno napa-
dalno bojevanje in izmikanje od-
ločilnemu boju grupe po manjših 
skupinah, celo po četah, tako da 
nemške sile ves čas niso mogle 
ugotoviti, kje so glavne partizan-
ske sile. Vsem nemškim silam kljub 
ogromni premoči v vojakih, tež-
ki oborožitvi in zmožnosti hitrega 
premeščanja sil s tovornjaki ni us-
pelo prizadeti odločilnih izgub par-
tizanom, uničiti glavnine ali je vrniti 
čez meje na Dolenjsko. 
   Največje presenečenje za Nem-
ce pa je bil prodor 1. bataljona 
Savinjskega odreda na Koroško v 
Avstriji oziroma na območje, ve-
činsko naseljeno z nemškim pre-
bivalstvom. Slovenski partizani so 
povzročili močne izgube Nemcem 
globoko v velikem nemškem raj-
hu. Tiste dni so Nemci nezadržno 
prodirali proti Stalingradu in se 
povzpeli na Kavkaz. 
e p l A    e k s jn iS   a v
Mokrc
mee nr jekK
mito iloD iksjargohloP
J e l o v i c a
D r a v
 a
S a v a
V e l i k a  p l a n i n a
Turjak
Kranj
Kamnik
Škofja Loka
LJUBLJANA
Polhov Gradec
Grosuplje
Muljava
Vrhnika
Velike Lašče
Tržič
Verd
Robeže
Železna kapla
K  e   ka    n  r   a a     v
cevavrK
marec 2020 9
SPOMINI – Izgnanstvo v Nemčijo
Domači izdajalec pomagal Nemcem
Jelka Bernard (rojena Šonc) je 14. 
februarja 2020 praznovala častit-
ljivih 96 let. Rodila se je v Mirni 
Peči očetu Alojziju Šoncu, zaved-
nemu Primorcu iz Tomaja, ki je iz 
takratne Mussolinijeve Italije pred 
fašizmom pribežal v Kraljevino Ju-
goslavijo, in materi Rozaliji Kump, 
kočevarski Nemki iz Rese pri Čr-
mošnjicah. 
   Družina, Jelka je imela še brata 
Alojzija in Marjana, je živela v Mir-
ni Peči, Žužemberku in nazadnje v 
Novem mestu, kjer jih je zajela voj-
na vihra. Bivali so v skromni hiši na 
Loki ob Krki. 
   Novo mesto so najprej okupirali 
Italijani in po italijanski kapitula-
ciji jeseni leta 1943 Nemci. Jelkin 
starejši brat Lojze je bil leta 1942 
zaradi delovanja v OF interniran 
v Italijo skupaj z vsem razredom 
srednješolcev razen enega, ki jih je 
izdal. Deportiran je bil v Gonars in 
nato v Treviso, kjer je bil od leta 
1942 do septembra 1943. Po vrnit-
vi iz italijanske internacije je odšel 
v 12. SNOUB. Partizanil je po Do-
lenjski, bil je kulturnik v brigadi, 
končal je tudi oficirsko šolo v Beli 
krajini, konec vojne pa je dočakal 
v Trstu.
Iz Novega mesta 
na Bavarsko
Nemci so družino Alojzija Šonca 
avgusta leta 1944 ob pomoči do-
mačega izdajalca izgnali v Nemči-
jo. Za transport je bilo določenih 
deset družin iz Novega mesta in 
deset iz Kočevja. Šončevi in dru-
gi novomeški izgnanci (družine 
Lamut, Švara in druge), so bili 
najprej v zaporu v Novem mestu, 
nato pa so jih v živinskih vagonih 
odpeljali proti Zidanemu Mostu. 
Med vožnjo so peli, tako da so se 
domobranci razburjali in so se jim 
posmehovali, češ, kako se veseli-
jo izgnanstva. V transportu je bila 
tudi družina Lamut – mama Jelka 
in hči Inka – pa Mara Kozina, žena 
skladatelja Marjana Kozine, z obe-
ma otrokoma. 
   Iz Zidanega Mosta so jih odpe-
ljali v Ljubljano, v šolo pri šentja-
kobski cerkvi. Tam so jih namestili 
v umazane prostore, polne bolh in 
uši. Spali so po kartonih na tleh. V 
teh prostorih so ostali nekaj časa in 
čakali na vlak, ki jih bo čez Tirol-
sko odpeljal v Nemčijo. Na postaji 
v Kranju so ljudje prinesli mleko za 
matere in otroke, vendar stražar ni 
dovolil, da bi ga razdelili, prav tako 
je preprečil, da bi kdo ljudem na 
vlaku dal cigarete. Ko so naslednji 
dan opoldne prispeli v kraj Mark-
tl am Inn na Bavarskem, so jih na-
mestili v neko šolo. Poročeni so bili 
na eni strani, na drugi strani pa ne-
poročeni in otroci. 
   Hrana je bila slaba, še veliko slab-
še pa so jedli ujeti ameriški padal-
ci, ki so prav tako delali v gozdu. 
Jedli so nekakšne »čorbe« s po ne-
kaj makaroni, zato so jim slovenski 
interniranci dajali del svoje hrane. 
Slovenci so delali na polju, v gozdu 
in opravljali razna druga opravila. 
V gozdu so imeli nalogo posaditi 
4000 smrek. Dela namerno niso 
opravljali vestno. V gozdu so delali 
mlajši, Jelkini starši pa so na posta-
ji prebirali krompir. 
   V taborišče so poleg pošte lah-
ko dobivali tudi pakete. Tu so bili 
nekateri zelo iznajdljivi. Stric Han-
si je nekako dobil njihov naslov in 
jim redno pošiljal priboljške. Vsak 
mesec je lahko prišel paket, težak 
le en kilogram, običajno so to bile 
konzerve. Ena od družin je doma-
čim dala naslov soseda Nemca, na 
naslov katerega so lahko paketi po-
gosteje prihajali. Ti paketi naj bi bili 
namenjeni za vse internirance, ven-
dar je bila ta »iznajdljivost« zaman, 
saj je naslovnik vse porabil zase.
   Ponoči je taboriščnike zelo zeb-
lo. Jelka je imela ležišče ob oknu in 
je nekoč bratca Marjana dala spat 
k svojim mrzlim nogam, da bi se 
pogrela, a je bila sama tako pod-
hlajena, da je mraz od nje prešel še 
na bratca in se je ta hudo prehladil.
Devet mesecev v taborišču
Nekega dne je prišel nemški ofi-
cir z vprašanjem, katero dekle ima 
rado otroke. Imel je štiri otroke, ki 
jih je bilo treba varovati. Stanoval 
je približno 20 kilometrov od tabo-
rišča. Izbrali so štiri dekleta: Jelko 
Bernard, Jelko Kastelec, Marino 
Kobe in še neko dekle iz Kočevja. 
Jelka je takoj povedala, da ne mara 
otrok, druge tri pa so odgovorile, 
da imajo otroke rade. Minili so tri-
je ali štirje negotovi dnevi, saj niso 
vedele, koga bo oficir izbral. Na 
koncu je bila za čuvanje določena 
nekoliko starejša Jelka Kastelec, ki 
pa se je kmalu vrnila v taborišče. 
V tistem času proti koncu vojne so 
namreč zavezniška letala že pogos-
to bombardirala nemška mesta.
   V taborišču so bili devet mese-
cev, vse do konca vojne. Pred vra-
čanjem domov so se spletale najra-
zličnejše zgodbe. Dokler je bil most 
čez reko Inn še cel, je skupina štirih 
vabila Jelko, naj bi šla z njimi do-
mov. Ona se jim ni pridružila, ker 
ni hotela zapustiti staršev in bra-
ta. Rekla je: »Če smo skupaj prišli, 
bomo tudi skupaj odšli.« Tako so 
pobudniki sami odšli, a so se kma-
lu vrnili v taborišče, ker nisovedeli, 
kam morajo iti. Bila je še sreča, saj 
je bil most kmalu zatem porušen.
   Vsi Novomeščani in tudi izgnanci 
iz Kočevja, ki so prišli z istim tran-
sportom, so se domov skupaj vra-
čali preko Burghausna. Vračanje je 
trajalo cela dva meseca. Samo v 
Salzburgu so čakali 14 dni. Na že-
lezniški postaji v Beljaku so nekda-
nji starojugoslovanski oficirji celo 
zahtevali, da se vrnejo v taborišče 
Marktl am Inn, rekoč, da so izda-
jalci. Odločno so jih zavrnili in si 
priborili pravico iti domov. Ko so 
prišli v Slovenijo, so jih na Bledu 
popisali. Na blejski cerkvici je bilo 
polno napisov in spominskih besed 
internirancev. Taboriščniki so se 
vrnili v Ljubljano, kjer so se ločili. 
Nekateri so bili namenjeni v Ko-
čevje, drugi so ostali v Ljubljani, 
Novomeščani pa so nadaljevali pot 
proti Novemu mestu. 
   Danes je Jelka Bernard članica 
Društva izgnancev in ZB Ljubljana 
Center. Še vedno ima stike s so-
mišljeniki in tistimi, s katerimi je 
preživela težke trenutke druge sve-
tovne vojne.
Miloš Šonc, Grosuplje 
(Napisano po pogovoru s teto Jelko 
Bernard (Šonc) 20. februarja 2020.)
64,95 € V prednaročilu je možno    plačilo na obroke.
* Knjižno darilo prejmete sočasno s knjigo Partizani.Več kot 1000 strani, 16 x 24 cm, izide maja 2020.
KNJIŽNO DARILO 
ZA PREDNAROČNIKE
   samo do 15. 4. 2020 *
©
 M
la
di
ns
ka
 k
nj
ig
a 
Vs
e 
m
at
er
ia
ln
e 
av
to
rs
ke
 p
ra
vi
ce
 s
o 
la
st
 M
la
di
ns
ke
 k
nj
ig
e
»Nič si 
nisem izmislil, 
nič namerno 
izpustil, 
nič olepšal.«
               
Jože Pirjevec
 v knjigarnah Mladinske knjige      www.emka.si      080 12 05      
marec 202010
Kobarid:
V začetku marca je odbor KO ZB Kobarid sklical zbor članov, na katerem je 
bilo obravnavano poročilo o delu organizacije v letu 2019 in sprejet pro-
gram dela za letos. Program za lani je bil v celoti uresničen. Pri organizaciji 
treh prireditev, ki so potekale na prostem, je slabo vreme okrnilo udeležbo, 
zato niso bile tako množično obiskane kot prejšnja leta.
   Popolnoma je bil obnovljen spomenik v vasi Ladra in izvedeni so bili 
manjši popravki na obeležjih v občini. Več kot polovica članstva je naročeno 
na časopis Svobodna beseda, več je bilo sprejetih novih članov, kot je bilo 
umrlih. Odlično je sodelovanje z ANPI - VZIP iz Čedada in Nadiških dolin, ki 
se je  še poglobilo. Popis obeležij za Geopedio je bil izveden tudi za občini 
Bovec in Tolmin. Obiski ruskega obrambnega atašeja pri obeležjih padlih 
ruskih vojakov v Breginju in Kobaridu je že stalnica, prav tako tudi polaga-
nje vencev v Benečiji, Reziji, italijanski kostnici v Kobaridu in na pokopališču 
padlih borcev. Pri članstvu omenimo, da je od 92 skoraj polovica žensk in da 
je sedemnajst članov zaposlenih.
   Za leto 2020 je bil sprejet program dela, iz katerega izhaja, da bo delo 
posvečeno predvsem urejanju in obnovi spomenikov in obeležij NOB v ob-
čini Kobarid, pridobivanju mlajših članov in nadaljevanju dobrih odnosov s 
sosednjo borčevsko organizacijo ANPI iz Italije.
Besedilo: Vojko Hobič, foto: Roman Lapanja
Strehovci: 
V spomin na ustanovitev Prekmurske čete v Voglerjevi koči in konference 
aktivistov Osvobodilne fronte v Trajbarjevi zidanici v Strehovskih goricah 
so se vsako leto, dokler so jim moči dovoljevale, srečevali borci Prekmurske 
čete in aktivisti OF.
   ZB občine Dobrovnik in Združenje borcev za vrednote NOB Lendava sta 
14. decembra lani pripravila 9. pohod generacij in spominov. Pohod je bil 
posvečen 75. obletnici konference aktivistov OF in ustanovitvi Prekmur-
ske čete. Udeležilo se ga je približno 30 pohodnikov. Pohod je potekal od 
vaškega doma v Stre-
hovcih čez Strehovske 
gorice, kjer so se udele-
ženci poklonili padlemu 
borcu Prekmurske čete 
Vinku Puklavcu - Srečku, 
ki je ob vračanju z akti-
vističnega dela v dolini 
padel v boju z Madžari. 
Madžari so pred Farka-
ševo zidanico, kamor se 
je Srečko vračal, posta-
vili zasedo. 
   Zatem so pohodniki 
nadaljevali proti Bukov-
nici, kjer na gozdni jasi 
Bereki stoji spomenik padlemu borcu prekmurske čete, Jožku Talanjiju - Ja-
nezu. S soborci se je iz smeri Bogojine vračal s političnega dela na terenu 
in padel pod streli Madžarov iz zasede. Z recitacijami Kajuhovih pesmi ga je 
počastil eden od pohodnikov. Naslednja postaja je bila ob Voglerjevi koči v 
Motvarjevski šumi. V njej so se konec leta 1944 nastanili borci 1. prekmur-
ske čete, ki je štela največ 32 borcev. Četa je imela predvsem politični po-
men. Organizacijsko je bila oblikovana januarja leta 1945. 6. marca 1945 je 
bila četa zbrana na usposabljanju. Pred tem je prišlo do izdaje in okrog tisoč 
madžarskih vojakov jo je obkolilo s tremi obroči. Borci so se uspešno prebili 
iz obročev in se razdelili v dve skupini. Prva je odšla na Dolinsko, druga pa 
se je prebila v Porabje. V Sakalovcih je bila četa izdana. V boju je bil hudo 
ranjen Alojz Škerjanec - Mirko, ki si je nato sam vzel življenje.
   Pri Voglerjevi koči je zbranim spregovoril podpredsednik OO ZB Lendava. 
Po krajšem počitku so se pohodniki mino Bukovniškega jezera in čez Stre-
hovske gorice vrnili v Strehovce. Med potjo so položili venec na spominsko 
ploščo na Trajberjevi zidanici v spomin na aktiviste OF in člane Prekmurske 
čete in na konferenco aktivistov za Prekmurje, ki je potekala od 18. do 21. 
decembra 1944. 
   Pohod se je končal v vaškem domu v Strehovcih s proslavo, na kateri je bil 
slavnostni govornik nečak enega izmed članov prekmurske čete. V kultur-
nem programu so nastopili učenci Osnovne šole Turnišče. 
Štefan Ftičar, podpredsednik OO ZB NOB Lendava 
Kisovec, Loke:
Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Kisovec - Loke, ki je sestavni 
del Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje ob Savi, šteje 238 članic in 
članov, kar je približno deset odstotkov prebivalstva krajevne skupnosti, v 
kateri deluje. Letne seje 29. februarja se je udeležilo 140 članic in članov. 
Obravnavali so vprašanja delovanja v preteklem obdobju in izrazili skrb za 
obdobje, ki prihaja. Članstvo je dalo jasno sporočilo, da je treba tudi letos 
nadaljevati izvajanje vseh skupnih nalog programa ZZB za vrednote NOB 
Slovenije, Združenja borcev Zagorje in programa krajevne organizacije.
   Predsednik Janez Krznar je namenil veliko pozornost nalogam, ki so spre-
jete s programom KO za leto 2020. Vso letošnjo vsebino in vse pomembne 
naloge bo treba osredotočiti na zgodovinsko pomemben dogodek, ko pra-
znujemo 75. obletnico zmage nad fašizmom. Na osrednjem dogodku 9. 
maja v Ljubljani pričakujemo velik odziv tudi med našim članstvom. Član-
stvo krajevne organizacije je prepričano, da bo leto naporno, da bo izzivov 
mnogo več kot v prejšnjih letih. Stalni pritiski na razvrednotenje NOB in 
razvrednotenju zgodovine so za celotno članstvo velik izziv. Pomembno pa 
je, kako se bo na vse te dogodke odzvala aktualna politika. 
Besedilo in foto: Janez Krznar
Medvode:
 V spominskem parku Gramozna jama v Medvodah je bila 30. decembra lani 
spominska slovesnost ob 76. obletnici poboja 25 zapornikov, ki so jih pripe-
ljali iz taborišča Begunje in so jih na silvestrovo leta 1943 ustrelili kot talce.
Nagovor ob tej priložnosti je imel Vladimir Bertoncelj, predsednik bor-
čevske organizacije iz Medvod, v kulturnem programu pa so nastopili reci-
tatorji Oder treh herojev Pirniče, Osnovna šola Medvode, pevci LPZ, Godba 
na pihala Medvode, JZ Sotočje in TV Medvode.
S. B., foto: Iztok Pipan
Podnanos:
Na trgu pri spomeniku Janku Premrlu - Vojku in padlim borcem NOB v 
Podnanosu je bila 29. februarja slovesnost v spomin na 100. obletnico 
rojstva partizana in narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. 
   Prireditev je bila pod pokroviteljstvom KO ZB za vrednote NOB Podna-
nos in ZB za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava ter ob sodelovanju MORS, 
GŠ Slovenske vojske, Vojašnice Janka Premrla - Vojka Vipava in krajevne 
skupnosti. 
   K spomeniku so predsednik RS Borut Pahor in delegacije ZB za vredno-
te NOB položile vence in se padlim partizanom poklonile z enominutnim 
molkom. Slavnostni govor na prireditvi je imel dr. Branko Marušič, profesor 
in zgodovinopisec, ki je orisal partizansko delovanje na Primorskem in ju-
naške uspehe Janka Premrla - Vojka v času NOB. 
   Kulturni program, ki ga je vodila in povezovala Ingrid Kašca Bucik, so ob-
likovali častna straža Slovenske vojske, recitator Igor Rojc, Pevsko društvo 
Oktet Castrum iz Ajdovščine, solistka na kitari Eva Hočevar in nastopi učen-
cev Osnovne šole Draga Bajca Vipava, podružnice Podnanos.
   Po končani slovesnosti v Podnanosu je v športni dvorani večnamenskega 
centra Slovenske vojske v Vojašnici Janka Premrla - Vojka v Vipavi potekal 
koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič z dirigentko 
Pio Cah, ki je prisotne navdušil z različnimi partizanskimi pesmimi ter pre-
našanjem izročil odporniškega gibanja, miru in enakopravnosti med narodi.
Povezava do videoposnetka
https://youtu.be/Vk5NVnILCTo
Besedilo in foto ter video : Vid Šibelja
Stari trg ob Kolpi:
Slovesnost v spomin na mrtve, ubite in umorjene občane in padle borce 
NOB Poljanske doline ob Kolpi smo imeli lani konec oktobra v prostorih 
osnovne šole. Še pred začetkom komemoracije smo pred spominsko plo-
ščo Kulturnega doma Predgrad položili venec in skupaj z delegacijo KOZB 
Stari trg prižgali sveče na vseh naših grobovih. Kulturni program je vodila 
Jožica Šterbenc. Spominsko besedo sta imela župan občine Črnomelj Andrej 
Kavšek in predsednik KO ZB Vinica Franci Jontes. Z recitacijami sta sodelo-
vali Vida Mesarič in učenka Lidija Šterk. Peli so Grajski pevci KŠD Predgrad 
pod vodstvom Katarine Kapš, na harmoniko je igral Vlado Lakner. 
   Nagovorila nas je tudi predsednica sveta KS Stari trg ob Kolpi Renata 
Butala. Venec pod ploščo NOB na Osnovni šoli Stari trg ob Kolpi so položili 
župan občine Črnomelj Andrej Kavšek, Boris Anton Weiss in Renata Butala, 
cvetje pa je položil podžupan občine Črnomelj Dubravko Čengija. 
Pavel Majerle Kukin in Katarina 
Osankarica:
Mnogo ljudi se je udeležilo spominske slovesnosti ob 77. obletnici padca 
Pohorskega bataljona 4. januarja 2020 pri Treh žebljih na Osankarici na 
Pohorju. 
   Prišli so predstavniki številnih organizacij in društev, člani ZB za vrednote 
NOB in posamezniki, ki so znova potrdili, da ni zamrl spomin na pohorske 
junake in družine Alfonza Šarha in njegovih treh sinov, starih 13, 15 in 17 let. 
   Svoje življenje so žrtvovali v prepričanju, da je slovenska zemlja name-
njena Slovencem in ne nemškemu okupatorju. Na spominski slovesnosti s 
kulturnim programom je imel pozdravni nagovor minister za kulturo Jernej 
Pikalo. Slovesnosti so se udeležili tudi naša organizacija ZB KO Gornja Rad-
gona in nekaj članov ZB iz Apač, Vidma in Radencev. 
   Bil je lep in sončen zimski dan, ki je spominjal na jesenske dni, vsem udele-
žencem pa je omogočil prijetno druženje na Pohorju, kjer ni bilo veliko snega. 
Mira Skok Korošec, predsednica ZB KO Gornja Radgona 
Sajevče:
KO ZB za vrednote NOB Hruševje se je 26. januarja udeležila tradicionalne 
slovesnosti v spomin na padle borce Sočanovega bataljona ob spomeniku 
v Sajevčah. Zbrane je pozdravil predsednik organizacije Rado Škerjanc in 
poudaril pomen ohranitve spomina na NOB, ki nam je prinesel zmago nad 
nacifašizmom. 
   Partizanska epopeja Sočanovega bataljona se je začela 24. januarja 1945 
ob 18. uri, ko je kolona 105 borcev Vojske državne varnosti, formirana v IX. 
korpusu, krenila na dolgo in naporno pot z Banjške planote čez vipavsko in 
kraško hribovje in čez notranjske gozdove do načrtovanega cilja, Lokve pri 
Črnomlju. Tam seje takrat zadrževalo poveljstvo Narodne obrambe. Fantje 
v starosti od 17 do 27 let so bili tja poslani za izpopolnitev 1. brigade nove 
slovenske divizije Narodne obrambe Jugoslavije. Po 120 kilometrih pohoda 
v izredno slabem vremenu, od močnega deževja do ledene burje in globo-
kega snega, so po šestih dneh ob sedmi uri zjutraj prispeli v partizansko vas 
Sajevče. Ko so se dobro razkropili po hišah, da bi se odpočili in najedli, je 
nič hudega sluteče borce napadla močna nemška enota z Razdrtega, ki je 
prišla po sledeh v snegu in zatem obkolila vas. Padlo je sedem borcev, prvi 
med njimi je izgubil življenje štiriindvajsetletni komandant Ivan Klobučar - 
Sočan. Zasnežena dvorišča v vasi so bila oblita s krvjo številnih ranjencev. V 
globoki spoštljivosti so nato domačini pokopali padle borce, za ranjence pa 
so poskrbeli domačinke in dr. Franc Ambrožič, partizanski zdravnik. Preživeli 
borci so nato nadaljevali pot v Belo krajino.
   V kulturnem programu so sodelovali: člani glasbene skupine Amaterji iz 
Rakulika, Branka Černigoj in Ana Horvat. Po končani žalni slovesnosti smo 
pripravili prijateljski klepet s pogostitvijo na turistični kmetiji Dolenčevih, 
ki so tudi zvesti člani naše organizacije.
Ana Horvat, KO ZB Hruševje
Ljubljana:
Med drugo svetovno vojno, še posebno v letih od 1943 do 1945, so na Slo-
venskem delovale številne enote in ustanove Waffen-SS. Waffen-SS, ki se 
je razvila kot (para)vojaška sila nacistične organizacije, je veljala za četrto 
V SLIKI IN BESEDI
Člani ZB iz KO Gornja Radgona in njihovi vnuki so poklepetali (zdaj že z 
nekdanjim) predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom.
marec 2020 11
www.svobodnabeseda.si
B E S E D A
vejo nemških oboroženih sil in kot taka je bila vpletena v boje tako na fronti 
kakor v zaledju. Ljubljana kot največje mesto v Sloveniji je v letih od 1943 
do 1945 »gostila« več deset enot in ustanov Waffen-SS, ki so bile vplete-
ne v boje proti slovenskim partizanom, predstavljale so okupacijsko silo, 
izvajale urjenje (tako lastnih pripadnikov kot slovenskih domobrancev) in 
druge dejavnosti. V Ljubljani so bili njihovi pripadniki nastanjeni v vojaških, 
družbenih in zasebnih objektih, pri čemer so bili strateško razporejeni po 
vsem mestu.
   Zgodovinsko društvo Ljubljana je 20. februarja letos pripravilo predavanje 
dr. Klemna Kocjančiča na temo Waffen-SS v Ljubljani 1943–1945. Dr. Kle-
men Kocjančič je leta 2013 je diplomiral iz teologije na Teološki fakulteti v 
Ljubljani, magistriral leta 2014 iz obramboslovja na Fakulteti za družbene 
vede v Ljubljani in leta 2018 doktoriral iz zgodovine na Filozofski fakul-
teti v Ljubljani. Od leta 2019 je asistent raziskovalec v Obramboslovnem 
raziskovalnem centru Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Poleg dru-
ge svetovne vojne v Sloveniji (s poudarkom na delovanju enot in ustanov 
Waffen-SS) in širši regiji (nekdanja Jugoslavija, Italija, Avstrija) raziskuje še 
versko motivirani radikalizem, ekstremizem in terorizem ter vojaško socio-
logijo (duhovna oskrba, vojaške družine).
S. B.
Dutovlje:
Na Bunčetovi domačiji v Dutovljah so pripravili zanimivo in izčrpno preda-
vanje o oskrbi z vodo nekdanje občine Dutovlje v 19. stoletju. V goste so 
povabili mag. zgodovine in umetnostno zgodovinarko Anejo Rože iz Prelož 
pri Lokvi, ki skupaj s sestro Anjo pomaga pri vodenju Vojaškega muzeja Ta-
bor Lokev, tega je pred četrt stoletja zasnoval zbiratelj Srečko Rože z ženo 
Ireno. Gostja, katere rod po očetovi strani izvira iz Krepelj, je predstavila 
svoje raziskave o preskrbi z vodo v Dutovljah in Krepljah v 19. stoletju, ki jih 
je opravila v okviru diplomske naloge.
   Predstavila je zgodba o dutovskem vodnjaku Na placu, ki je bil kot eden 
prvih na Krasu zgrajen leta 1872 z državno podporo in je v 150 letih spre-
minjal svojo zgodovino. Če je bil občinski vodnjak Na placu v Dutovljah 
postavljen 30. aprila 1872, v času županovanja Andreja Štoke, ki je zaradi 
zaslug pri razvoju sadjarstva in vinogradništva na Krasu od sežanskega ok-
rajnega glavarja Malija prejel zlati zaslužni križec s krono, je na istem mes-
tu leta 1925 pod italijansko fašistično oblastjo zrasel spomenik leta 1921 
ustreljenemu podčastniku karabinjerjev Giovanniju Picchiju. Stal je do leta 
1950. Brisanje italijanskih simbolov pomeni 5. oktobra 1952 postavitev 
spomenika 28 padlim borcem v NOB in žrtvam nacifašističnega terorja. Ta 
spomenik, ki ga je po načrtih učencev Plečnikove šole sklesal Emil Stojko-
vič iz Vrhovelj, stoji še danes in so ga domači kamnoseški mojstri obnovili.
   Lani je skoraj že pozabljeni vodnjak znova postal del življenja domačinov, 
spoznajo pa ga lahko tudi obiskovalci Teranove krožne poti.
Besedilo in foto: Olga Knez
Ankaran:
Ob počastitvi 27. oble-
tnice ustanovitve roda 
pomorstva in morna-
riške enote Slovenske 
vojske 30. januarja 
letos je poveljnik 430. 
mornariškega divizi-
ona, kapitan fregate 
Bogomir Tomažič, v 
vojašnici Slovenski po-
morščaki v Ankaranu 
podelil Združenju bor-
cev za vrednote NOB 
Občine Piran bronasto 
plaketo za dolgoletno 
obojestransko dobro 
sodelovanje.
   Plaketo je v imenu 
piranskega združenja 
prevzel predsednik 
Bojan Česnik.
S. B.
Bohinj, Dražgoše:
Ob 78. obletnici dražgoške bitke se je 12. januarja v Dražgošah zbralo nekaj 
tisoč obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije, tako starejših kakor mladih. Za-
radi toplega vremena brez snega se je pohodov iz različnih krajev udeležilo 
zelo veliko pohodnikov, po ocenah organizatorja približno 800. Največ jih je 
prišlo iz smeri Pasje ravni, Ratitovca, Bohinja, Tržiča in drugih krajev. Večina 
drugih udeležencev se je pripeljalo z avtobusi in drugimi vozili. Tudi 41 čla-
nov krajevne organizacije ZB Bohinj je bilo med obiskovalci, pripeljali smo 
se z avtobusom, med pohodniki pa deset članov, ki so se na pot odpravili iz 
Soteske. Med njimi je bil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja. 
   Po proslavi nas je voznik avtobusa Bojan Jensterle odpeljal v vas Sorica, 
kjer smo si v gostišču Macesen privoščili slastno kosilo, si izmenjali vtise iz 
proslave in se sprostili, obenem pa že razmišljali, na kakšen izlet se bomo 
podali v bližnji prihodnosti.
Besedilo: Martin Gorišek, foto: Dušan Bavčar
Koper, Dražgoše:
Člani Združenja borcev za vrednote NOB Koper smo se letos s tremi avtobu-
si odpeljali na 63. prireditev Po stezah partizanske Jelovice ob 78. obletnici 
dražgoške bitke, na proslavo v Dražgošah. 
   Vseh članic in članov se nas je zbralo 134. Med nami je bilo tudi 57 pohod-
nikov, ki so začeli pohod iz Selc in nadaljevali pot do Dražgoš. Fotografija je 
nastala pri kmetiji na Kališah, domači so nam ponudili razne ekološke dob-
rote, ki jih pridelajo sami doma. Slavnostni govor na proslavi v Dražgošah 
pa nas je globoko navdušil in nam dal novih moči in zanosa, da se upremo 
izkoriščevalskemu neokapitalizmu, ki izkorišča nas in naše mlajše genera-
cije. Na proslave se bomo vedno vračali in sočustvovali s trpljenjem padlih 
partizanov in domačinov za osvoboditev slovenske domovine.
Besedilo: I. Zorč, foto: M. Božič
Stanovišče, Borjana:
Vas Stanovišče v Breginjskem kotu je bila med drugo svetovno vojno pož-
gana kardvakrat. Prvič je gorela ob koncu Kobariške republike, 2. novembra 
1943, ko so Nemci po zavzetju republike prodirali proti Breginju in v besu 
požgali vas, in drugič osemdeset dni pred koncem druge svetovne vojne, 
19. februarja 1945. Tega dne so borci 1. čete 1. bataljona Operativnega šta-
ba za zapadno Primorsko pod vasjo sprožili mino, ki je poškodovala vozilo 
in ranila nekaj vojakov. Nemški major je pozneje umrl v Starem selu. Od 
požgane vasi so ostali le zidovi in pepel, enajst domačinov pa so Nemci 
odpeljali v Borjano in jih pri mostu ustrelili. Krajevna organizacija ZB Ko-
barid je v starem delu vasi 26. aprila 2015 v spomin na dogodek postavila 
spominsko obeležje.
   Tega krutega poboja smo se spomnili tudi 19. februarja 2020, ko je de-
legacija članov ZB iz Breginja in Kobarida obiskala grobnico domačinov na 
pokopališču v Sedlu in na vsako ime položila nagelj. Pri obeležju v vasi 
Stanovišče so se spomnili požiga vasi in enajstih ustreljenih domačinov pri 
mostu v Borjani. 
Vojko Hobič
Šmartno:
Občina Brda, Društvo TIGR Primorske ter KO borcev za vrednote NOB Do-
brovo, Kojsko in Medana so 26. oktobra lani pripravili v Šmartnem slove-
snost ob 130. obletnici rojstva Karla Široka. V kulturnem programu so na-
stopili recitatorji Osnovne šole Alojza Gradnika in Briška godalna skupina. 
Ob spominski plošči pred vhodom v Hišo kulture je prisotne nagovoril bri-
ški podžupan Žarko Kodermac. Recitatorji so deklamirali štiri pesmi iz zbir-
ke Polžja hišica, predstavniki KO ZB Brda pa so k spominski plošči položili 
venec. Drugi del programa je potekal v galeriji Hiše kulture. Tam sta nasto-
pili godalna skupina in recitatorji s tremi pesmimi iz zbirke Jutro. Spominski 
večer sta čudovito zaokrožila glasbenika Clara Bensa in Aleksander Sluga.
Življenje in delo Karla Široka sta osvetlila dr. Savin Jogan, predsednik 
Društva TIGR Primorske, in upokojena učiteljica Milena Beguš. Karel Širok – 
učitelj, pesnik in mladinski pisatelj, tigrovec in narodni delavec – se je rodil 
v znani učiteljski družini Širok v Šmartnem 26. oktobra 1889. Maturiral je 
na koprskem učiteljišču leta 1909. Učiteljeval je na Tržaškem, leta 1925 je 
bil odpuščen. Naslednje leto je emigriral v Jugoslavijo in se pozneje zaposlil 
na jugoslovanskih konzulatih v Trstu in Celovcu. Zaradi tesnih stikov s koro-
škimi Slovenci in odločnega nasprotovanja nacizmu so ga Nemci 11. junija 
1940 aretirali, mučili in zaprli ter pozneje izgnali v Trst. Po aprilskem napa-
du na Jugoslavijo 1941 se je poskušal umakniti proti vzhodu, prispel je do 
Sarajeva ter se vrnil v Ljubljano in zatem v Trst, kjer so ga zaprli v zloglasne 
zapore Coroneo. 1. julija so ga Italijani na zahtevo nemške policije izročili 
gestapovcem. V Celovcu je bil obsojen na smrt in po strahotnem mučenju s 
prebadanjem z bajoneti in udarci s puškinimi kopiti – zlasti po tistem, ko je 
v trenutkih pred smrtjo še vzklikal zoper fašizem in Hitlerja – je bil 2. janu-
arja 1942 ustreljen v Dragi pri Begunjah. Kraj pokopa ni znan. 
   Njegovo delovanje je bilo vsestransko. Poleg učiteljevanja je pisal pesmi 
in mladinske povesti, v slovenskih časnikih je objavljal ognjevite članke o 
trpljenju Primorcev, urejal je mladinske liste. Z bratom Albertom sta sodelo-
vala v dramski skupini v narodnem domu, sam pa je nastopal kot igralec in 
režiser. Literarno delo Karla Široka obsega prozo in poezijo in je namenjena 
mladini. 
Besedilo in foto: Milena Beguš
Trnovo:
V Kulturnem domu na Trnovem nad Novo Gorico je bila 19. januarja slove-
snost ob 75. obletnici bitke za partizansko Trnovo z odprtjem priložnostne 
razstave. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik Republike Slovenije 
Borut Pahor. Pozdravni nagovor ob tej priložnosti je imel župan Mestne 
občine Nova Gorica dr. Klemen Miklavič, ki je med drugim poudaril pomen 
takih proslav v današnjem času in predvsem potrebo, da bi o dogodkih, ki 
so vplivali na oblikovanje nove slovenske države, morale biti seznanjene 
tudi mlajše generacije.
    Uvodni govor je imela dr. Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodo-
vine Slovenije. Pojasnila je pomen žrtvovanja in potegnila vzporednico z 
vsemi slovenskimi žrtvami, ki so vsaka po svoje prispevale k istemu sku-
pnemu cilju, samostojni državi Sloveniji. Domačin in nekdanji diplomat Jože 
Šušmelj pa je opisal dogodke pred 75 leti na Trnovem, ko je Kosovelova 
brigada uničila postojanko italijanskega bataljona X. MAS in s tem razrah-
ljala obroč, ki ga je okupator stiskal okoli IX. korpusa. Slavnostni govornik 
je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Matjaž Nemec. V svo-
jem govoru je opisal zdajšnje dogajanje v Evropi in svetu, kjer se krepijo 
nazadnjaške desničarske sile, ki so v nekaterih državah že prevzele oblast 
in poskušajo vplivati na celotno Evropo. 
   K obujanju spominov na Trnovem je prispeval svoje spomine še edini 
živeči borec te bitke Jožef Silič, sicer tudi stari oče poslanca Matjaža Nemca. 
V kulturnem programu so sodelovali Goriški pihalni orkester Nova Gorica, 
Moški pevski zbor Provox, pevec Drago Mislej - Mef in učenci Osnovne šole 
Solkan, podružnice Trnovo. Predsednik Krajevne organizacije ZB Trnovo Zo-
ran Vončina pa je ob koncu proslave odprl priložnostno razstavo, katere 
osrednji del je bil odkritje nove velike rdeče peterokrake zvezde na stropu 
dvorane. V tem delu proslave sta nastopila pesnica Svetlana Makarovič z 
recitacijo in njen glasbeni spremljevalec s pesmijo. Proslava se je končala 
z družabnim srečanjem. 
Miloš Lozič
marec 202012
IMELI SMO LJUDI
Danilo Škorja
1925–2020
Na ljubljanskih Žalah in v Črnotičih 
smo se 14. januarja poslovili od na-
šega Danila Škorje, borca 3. preko-
morske brigade. Danilov duh je bil 
svoboden, svobodna in velika pa je 
bila tudi njegova življenjska moč, 
moč preživetja.
   Gotovo ga je k temu med dru-
gim prisililo dejstvo, da so bili nje-
govi rodni Črnotiči na kraškem 
robu tako kot vsa Primorska pod 
hudim pritiskom fašizma. Zato sta 
ga uporništvo in boj za boljše živ-
ljenje spremljala tako rekoč že od 
rojstva, od 22. marca 1925. Odpor 
do poitalijančevanja se je v Danilu 
vzbudil že v zgodnjem otroštvu. Ko 
je s sedmimi leti začel obiskovati 
osnovno šolo, tam ni slišal sloven-
ske besede. Poučevali so jih učitelji 
iz Kalabrije, naučili jih razen nekaj 
italijanskih besed niso ničesar. Pri 
14 letih ga je oče, tudi sam zapo-
slen na železnici, poslal v uk na že-
lezniško postajo v Dragi pri Trstu. 
   Začela se je vojna, odpor proti tu-
jemu tlačitelju in zavojevalcu, ki je 
bil odločen uničiti slovenski narod. 
8. marca 1943 so Italijani sredi noči 
s policijo in vojsko zaprli vas in vse 
mlade fante odpeljali v vojašnico v 
Trstu. V živinskih vagonih so jih od-
peljali v Aquilo. V tamkajšnjem de-
lovnem taborišču so bili v tako ime-
novanih »posebnih bataljonih«. Po 
padcu Mussolinija so jih, češ da so 
preblizu doma in bi lahko pobegnili, 
odpeljali v Kalabrijo. Tam so kopali 
jarke, ki naj bi angleškim zavezni-
kom preprečili napredovanje. Po 
kapitulaciji Italije so končno prispe-
li v Bari in stopili v vrste jugoslo-
vanskih partizanov, v prekomorske 
brigade, Danilo v tretjo, največjo in 
najpomembnejšo. 
   Z Danilom so nas povezale naše 
poti po Jugoslaviji, najbolj tiste v 
Mostar. Ko je kot eden izmed bor-
cev, ki so osvobodili Mostar, leta 
2015 pred veliko množico na mo-
starski Musali spregovoril ob 70. 
obletnici tega dogodka, so ga za 
svojega sprejeli vsi. Leta 2018 mu 
je Združenje antifašistov in bor-
cev NOV Mostar kot »udeležen-
cu bojev za osvoboditev Mostarja 
in za vseživljenjsko vztrajanje pri 
ideji protifašizma in graditvi pri-
jateljskih vezi med prebivalci Mo-
starja in slovenskimi protifašisti« 
podelilo februarsko nagrado. Leta 
2016 se je Danilu izpolnila velika 
želja: po 71 letih je znova obiskal 
položaj nad Mostarjem, kjer je v 
končnem obračunu z okupatorjem 
in domačimi izdajalci padlo 82 nje-
govih tovarišev, sam pa je bil hudo 
ranjen. Ob 70. obletnici ustano-
vitve partizanske mornarice v Pod-
gori se je Danilo spominjal prevoza 
svoje enote z Visa in prek otokov 
do kopnega, pa pohodov ob obali 
od mesta do mesta do novih akcij. 
Tudi tu je bil razočaran in žalosten, 
ko je v Gradcu videl, da tam ni več 
spomenika njihovemu priljubljene-
mu komandantu Bogdanu Viskiću.
    Danilova zadnja bitka je bila bitka 
za priznanje statusa žrtev vojnega 
nasilja. Tega on in njegovi tovariši 
niso dočakali nikoli, češ da so živeli 
v Italiji in bili italijanski vojaki.
Aleksandra Jankovič
Borica Vičar
1941–2020
Kakšna ironija usode, da je prav na 
dan tragičnega padca Pohorskega 
bataljona in ustanovitve Zidanško-
ve brigade iz naših vrst kruto iztr-
gala Borico Vičar, ki je bila z dušo 
in telesom privržena vrednotam 
NOB! Dolga leta je bila eden nosil-
nih stebrov mariborske borčevske 
organizacije, v kateri je delo z mla-
dimi ena od prednostnih nalog de-
lovanja. 
   V več kot dvajsetih letih vodenja 
Komisije za delo z mladimi v Zdru-
ženju borcev za vrednote NOB Ma-
ribor je Borica pripravila približno 70 
»ur spomina«, na katerih so učenci 
dijaki ali študentje na njeno pobudo 
in pod mentorskim vodstvom svojih 
učiteljev oziroma profesorjev obde-
lali in predstavili svojim sošolcem 
in širši javnosti eno od tem iz ob-
dobja slovenskega osvobodilnega 
boja. Na teh urah je sodelovalo ne-
kaj tisoč učencev, dijakov in študen-
tov. Boričine »ure spomina« niso 
potekale samo v Mariboru, ampak 
po vsej Sloveniji od Kozine na Pri-
morskem do Središča ob Dravi. Po-
kazale so se kot najučinkovitejša 
in najbolj sprejeta oblika prenaša-
nja vrednot narodnoosvobodilnega 
boja na mlade, utrjevanja zgodo-
vinskega spomina in privzgajanja 
domoljubja. Več kot dve desetletji 
je bila Borica članica izvršnega od-
bora našega združenja in uspešna 
predsednica Krajevne organizacije 
ZB Dušan Kveder - Tomaž.
   Še kot priljubljena učiteljica zgo-
dovine v Osnovni šoli Slavka Šlan-
dra v Mariboru je vse generacije 
svojih učencev peljala v Muzej na-
rodne osvoboditve in na Osankari-
co na Pohorju, kjer je junaško padel 
Pohorski bataljon, kajti zavedala 
se je, da je poznavanje zgodovine, 
zlasti pa zgodovinske resnice o naj-
težjem obdobju slovenske zgodo-
vine, ključno za vzgojo domolju-
bja pri mladem človeku. Kot žrtev 
vojne, ki jo je s starši kot izgnanka 
preživela na Hrvaškem (očeta, ki je 
sodeloval v odporu, so ustaši sep-
tembra leta 1944 ustrelili v Toma-
ševcu pri Varaždinu), je bila ves čas 
odločna borka proti kakršnemu koli 
potvarjanju zgodovine in omalova-
ževanju vrednot, ki so se oblikovale 
med narodnoosvobodilnim bojem 
in na katerih sloni današnji demo-
kratični svet. 
 Po upokojitvi si je Borica v izvr-
šnem odboru našega združenja še z 
večjo vnemo prizadevala za ustre-
zno mesto novejše zgodovine v 
vzgojno-izobraževalnih programih 
ter se v sredstvih obveščanja argu-
mentirano upirala številnim posku-
som revidiranja zgodovine naro-
dnoosvobodilnega boja in blatenja 
njegovih udeležencev. Posebni uri 
spomina sta tudi njeni knjigi »Otro-
ci vojne pod Uršljo goro« in »Kran-
čev pob«, ki sta spomin in opomin, 
hkrati pa priporočilo mladim, naj 
ohranjajo in tudi živijo vrednote 
narodnoosvobodilnega boja.
Dr. Marjan Žnidari
Amalija Šorli 
1927–2020 
V Gabrovici smo se 28. februar-
ja poslovili od še ene iz generaci-
je junaških Slovenk, ki so ob neiz-
mernem trpljenju uspele kljubovati 
najbolj sprevrženemu sadističnemu 
nasilju v zgodovini človeštva in 
preživeti strahote nemških uniče-
valnih taborišč.
   Amalija Šorli, rojena Cah, se je 
rodila pred 93 leti v Gabrovici. Ho-
dila je v osapsko šolo in pomagala 
doma na kmetiji. V času vseljudske 
primorske vstaje septembra leta 
1943 se je komaj šestnajstletna v 
domači vasi, v tistem času parti-
zanski prestolnici slovenske Istre, 
vključila v narodnoosvobodilno 
gibanje. Marca leta 1944 je pred 
Trstom, kamor je kot kurirka nes-
la pošto, padla v kremplje fašistič-
ne politične policije, zloglasne Co-
llotijeve bande. Zaradi strahotnega 
mučenja je bila tri dni v nezavesti. 
Izkusila je tržaške zapore, ženskega 
pri jezuitih in zloglasni Coroneo. 13. 
junija 1944, le dva tedna po zverin-
skem požigu njene domače vasi, so 
jo s tržaške železniške postaje pos-
lali v Auschwitz. 
   V Auschwitzu je Amalija izkusi-
la vse najhujše, od celodnevnega 
suženjskega dela, hude lakote in 
mraza do ponižujočih apelov, su-
rovega ravnanja in pretepanja. Ni 
bila več človeško bitje, ampak le še 
številka 81970, ki jo je imela teto-
virano na roki.
   In kot da en sam Auschwitz ne bi 
bil dovolj, je morala od tam, ker so 
se pač bližale sovjetske čete, še v 
Ravensbrück in nato v njegovo po-
družnico Eberswalde. Preživela je 
strašansko zimo leta 1945, pohod 
smrti in življenjsko nevarno delo 
pri pretovarjanju orožja. 
   S še petimi sojetnicami se je reši-
la z begom in se z ruskim transpor-
tom po razrušenih vzhodnoevrop-
skih železniških tirih vrnila domov 
šele 16. avgusta 1945, ko je domači 
niso več pričakovali. In zvedela, da 
je v tem času ostala tudi brez obeh 
bratov, Zorka in Angela, ki sta bila 
ustreljena v Dekanih.
   Po vojni so jo poslali v Celje, kjer 
se je izšolala za trgovko in nato za 
poslovodkinjo. V Kopru je delala pri 
Jestvini, Nanosu in Emoni. Poročila 
se je s prvoborcem Slavkom Šorli-
jem, udeležencem dražgoške bitke. 
Rodili sta se ji hčeri Breda in Moj-
ca. Zelo je bila ponosna nanju in na 
njuni družini. Njeno družinsko sre-
čo je skalila moževa smrt leta 1987.
   Amalija je rada pela in pod fašiz-
mom prepovedana slovenska pe-
sem ji je zelo veliko pomenila. Zna-
la se je prisrčno nasmejati, vendar 
je zelo resno jemala življenje, ki ji 
ni prizanašalo. Njen značaj so pač 
zaznamovale tudi strahote, ki jih je 
doživela. Do vsega se je obnaša-
la skrajno odgovorno: do družine, 
do službe, pa tudi do dejavnosti 
pri Zveze borcev, v okviru katere 
je veliko pripomogla k ohranjanju 
spomina na dogajanje, ki ne sme v 
pozabo. Bila je članica občinskega 
odbora ZB za vrednote NOB, člani-
ca odbora tržaške Rižarne, v okvi-
ru komisije za vprašanja medvoj-
nih internirancev pa je sodelovala 
pri zbiranju gradiva za publikacije 
in pri organizaciji spominskih zbo-
rovanj. Redno se je udeleževala 
srečanj nekdanjih internirank. S 
preprosto, a verodostojno besedo 
je znala o tem spregovoriti tudi šol-
ski mladini. 
Boris Kralj
Alojz Mesarič 
1921–2019
Prve dni decembra lani smo se na 
poljčanskem pokopališču poslovili 
od Alojza Mesariča. Tovariš Alojz je 
bil s svojimi 98 leti najstarejši aktiv-
ni udeleženec NOB v Poljčanah. V 
narodnoosvobodilni boj se je vklju-
čil decembra leta 1944, potem ko je 
uspešno pobegnil iz nemške vojske.
S pomočjo kurirskih zvez se je iz 
Poljčan prebil na Pohorje, kjer je bil 
dodeljen v Bračičevo brigado, ki je 
delovala v okviru legendarne XIV. 
divizije. V tej enoti je sodeloval tudi 
v zadnji bitki 15. maja na Poljani. Že 
po nekaj dneh je prišel ukaz Vrhov-
nega štaba JNA, da se XIV. divizija 
umakne s Koroškega ter odpotuje v 
500 kilometrov oddaljeni Novi Be-
čej v Vojvodini. Pred tem je Alojz 
postal politični komisar čete s či-
nom poročnika. 
   Po krajšem času je bil Alojz pre-
meščen v štab brigade in imeno-
van za referenta za izobraževanje 
in kulturo. V enotah brigade je bilo 
precej borcev nepismenih. Organi-
ziral je tečaj opismenjevanja s po-
možnimi učitelji, nalogo je kot po-
klicni učitelj uspešno opravil. 
   V Alojzu je že dalj časa tlela želja, 
da bi zapustil vojsko in se posvetil 
svojemu osnovnemu poklicu. V za-
četku aprila leta 1946 je dobil ugo-
dno rešeno prošnjo in se je demo-
biliziral. Najprej je bil zaposlen v 
Osnovni šoli Tinje na Pohorju, za-
tem bil premeščen v šolo Studenice 
pri Poljčanah. Kot kulturnik po duši 
se je vključil v kulturno-umetniško 
društvo Studenice in že takoj na za-
četku so ga izvolili za predsednika. 
Leta 1948 je bil premeščen na Pri-
hovo. V kraju se je med drugim mo-
ral lotiti tudi obnove požgane šole. 
V začetku šolskega leta 1949/1950 
je z dekretom postal okrajni šolski 
nadzornik v okraju Poljčane, ki je 
obsegal občine Šmarje pri Jelšah, 
Slovenske Konjice in Slovensko Bi-
strico. Ko je leta 1951 okraj Poljča-
ne razpadel, je bil Alojz imenovan 
za šolskega nadzornika za okraj Ma-
ribor okolica. Po letu dni je bil ime-
novan za za šolskega inšpektorja v 
Sežani, jeseni leta 1953 pa mu je 
končno uspelo, da se je vrnil v do-
mači kraj Poljčane na takratno niž-
jo gimnazijo. Poučeval je telovadbo, 
petje, slovenščino, zgodovino in bil 
tudi pomočnik ravnatelja, od leta 
1966 do leta 1979 pa ravnatelj.
   Alojz Mesarič se je dejavno vključil 
v delo ZB Poljčane, bil je dolgoletni 
tajnik organizacije. Pri tem je z veli-
ko zagnanostjo zbiral gradivo o do-
godkih med drugo svetovno vojno v 
okolici Poljčan. Gradivo je zbrano v 
publikaciji Kronika NOB Poljčane v 
letih 1941–1945, ki je bila natisnjena 
v letu 2007. Napisal je tudi dve knji-
gi, Spomini 1 in 2, v katerih opisuje 
svojo zelo burno življenje.
Karl Mali
Oton Medveš  
1929–2020
Na pokopališču v Kobaridu smo se 
februarja poslovili od Otona Med-
veša, borca jurišnega bataljona 30. 
divizije, delavca, graditelja Nove 
Gorice, športnika in člana KO ZB 
Kobarid. V življenju je šel skozi tež-
ke preizkušnje, saj je že kot 15-letni 
deček septembra leta 1943 odšel v 
partizane.
   Oče mu je umrl v koncentracij-
skem taborišču Dachau. Kot borec 
Bazoviške brigade je na Matajur-
ju novembra 1943 doživel ognjeni 
krst v bojih z Nemci. Ta spopad ga 
je prekalil v odločnega borca, kar 
mu je pozneje v bojih koristilo. Ba-
zoviška se je premaknila v Trnovski 
gozd, kjer je Oton s soborci izvajal 
akcije v Vipavski dolini in na Krasu. 
Kot borec jurišnega bataljona 30. 
divizije je sodeloval v bojih za Trst. 
Po spopadih s četniki in domobran-
skimi enotami pri Štanjelu se je s 
soborci meter za metrom prebijal 
čez Kras vse do središče Trsta. Po-
zneje bil poslan na Gorenjsko, kjer 
je z enoto KNOJ nekaj časa stražil 
grad Strmol. Kot športnik smučar je 
bil iz Bazoviške januarja leta 1945 
s soborcem poslan na partizansko 
tekmovanje smučarjev v Cerkno. S 
Predmeje sta se v visokem snegu 
prebijala vse do Cerknega. A žal sta 
prispela prepozno, po končanem 
tekmovanju. Vse dokler je Oto-
nu zdravje dopuščalo, se je redno 
udeleževal Partizanskih smučin v 
Cerknem in tekmoval v veleslalo-
mu in smučarskem teku.
   Po vojni je Oton obiskoval gimna-
zijo v Novem mestu, med počitni-
cami pa je v mladinski delovni bri-
gadi Bogdana Osolnika gradil Novo 
Gorico. Bil je razglašen za udarnika. 
Zaposlil se je v tovarni TIK Koba-
rid, kjer je delal vse do upokojitve. 
Ustvaril si je družino. Z ženo Savi-
marec 2020 13
Talcem v Ulici 
Ghega v Trstu 
Tonilo takrat je sonce v morje, 
 potopilo krvaveče oči v globino Jadrana,
 skrilo v dno duše trpljenje, gorje.
A krik je drhtel v tišini
in čakal dan zlate svobode,
ko z njo bo v sinje nebo zažarel,
ga ustaviti takrat nihče ne bo smel.
Ljubezen, ne vojna, z njim raste naj,
naj zemlja za vse spremeni se v raj
in kri Primorcev, prelita tedaj,
v nas valovila bo vekomaj.
Cene najvišje, ki so jo talci plačáli,
hvaležnost naša nikdar ne poplača,
zato naj svobode plamtijo v nas váli,
da vojna nikdar se k nikomur ne vrača.
Enkrat za vselej naj nam življenje bo 
darilo,
da radost in srečo nam bo nasmehnílo,
na svetu v edinosti nas bo cenílo,
in žrtvam v spomin bo v časti služílo.
Med dvainpetdesetimi talci ste 23. aprila
bili pogumni vsi, ki smrt vas ni plašíla,
štirinajst predanih klicu domovine,
štirinajst žarkov iz vasi Postojnske kotline,
naj z danico svetlo Vam v novo jutro 
večno sine!
Ana Horvat
Naša 
partizanska 
ljubezen
Tiho tiktaka ura v ponočni mir,
tih je naj'nih src utrip,
tih, a večen bo ostal spomin
na sreče naj'ne hip!
Blesti v luninem svitu pokraj'na,
krasota je zlita vseokrog.
Najlepša pa si ti! In tvoja milina
sreče moje sladki je porok!
Kako naj nate pozabim! Na tvoj nasmeh?
Na tvoj ustnic vroč, sladak poljub?
Če kdaj bi stala na nasprotnih si poteh,
v duši bi mi bil grenak obup.
Zato spomin na te bo odšel z menoj.
Kamor usode me popelje hod
in če smrti me zagrnil bo pokoj,
spomin nate mi bo sladil zadnjo pot.
Če slišala boš kdaj, da svinec mi je vzel
življenje. Da sem pal!
Znaj, da iz srca ljubezni mi ni vzel,
da ob misli nate kri sem dal!
Mirko Zimic - Miro
PESMI
no sta se jima rodila sinova Atos in 
Vid. Ko je Otonu dopuščal čas, se je 
ukvarjal z različnimi športi, kot so 
gorski tek, alpsko smučanje, smu-
čarski tek, kolesarjenje in planin-
stvo. V njegovi vitrini je 134 medalj 
z najrazličnejših tekmovanj. Vedno 
je bil najbolj ponosen na medalje 
s tekmovanja Partizanske smučine 
in tekmovanj borcev TV-15 na Ob-
čicah. Udeleževal se je tekov Mar-
cialonga v Italiji, Dolomitenfauf  v 
Avstriji, Trnovskega maratona in 
tekov na Blokah, najbolj pa je bil 
ponosen na pretečeni 96 km dolg 
smučarski maraton Vasaloppet na 
Švedskem. Vitrino mu krasijo tudi 
medalje s kolesarskih tekmovanj. 
Svojo življenjsko pot je Oton sklenil 
17. februarja 2020 v Kobaridu.
Vojko Hobič, KO ZB Kobarid
Slavica 
Mukavec Majerle 
1929–2019
Zelo nas je pretresla novica o ne-
nadni smrti Slavice Mukavec Ma-
jerle, še zlasti zato, ker so jo skoraj 
vsak dan obiskovali njeni najbližnji, 
od katerih smo do zdaj zmeraj do-
bili dobre novice. Zadnja tri leta je 
Slavica preživela v Domu starejših 
občanov Kočevje.
   Slavica Mukavec, poročena Ma-
jerle, se je rodila 27. maja 1929 v 
vasi Hrib pri Špeharih, v družini sta 
bila še brata Ivan in Jože. Osnovno 
šolo je obiskovala in končala na Si-
njem Vrhu. Leta 1953 se je poročila 
z Jožetom Majerletom. Družino sta 
si ustvarila na Pikeči kmetiji v Dolu. 
Ni jima bilo lahko, saj sta morala 
skrbeti za številno družino. Od za-
četka narodnoosvobodilnega boja 
niso obratovali ne mlin, ne žaga in 
ne opekarstvo, tako da se je družina 
preživljala le s kmetovanjem. V za-
konu so se mami in očetu rodili si-
nova Jože in Vinko ter hči Katarina. 
Za svoje otroke sta vzorno poskr-
bela, jih izšolala in spravila h kruhu. 
Slavica se je vsakokrat razveselila 
obiskov vnukov in pravnukov.
   Z možem Jožetom sta si kmeti-
jo opremila s kmetijsko mehani-
zacijo. Slavica je bila sposobna 
kmetica in mati, obvladovala in 
organizirala je domačo kmetijsko 
dejavnost. Dolga leta je skrbela za 
bolnega moža Jožeta.
   Med NOB je Mukavčeva druži-
na s Hriba delala za Osvobodilno 
fronto. Brat Ivan je padel v okolici 
Žužemberka, medtem ko se je Jože 
srečno vrnil domov. Slavica je bila 
članica mladinske organizacije, v 
svojem kraju je sodelovala pri zbi-
ranju hrane za partizane. Tkala je 
povoje za ranjene borce in pletla 
nogavice za partizane. Mukavče-
va družina na Hribu je imela takrat 
volovsko vprego, s katero je še ne 
13-letna Slavica prevažala partizan-
ske ranjence na relacijah Hrib–Čr-
mošnjice in Čeplje, prav tako tudi 
hrano za garnizon v Predgradu. 
Bila je zaupna in odlična delavka.
   Slavica je bila dolgoletna članica 
Krajevne organizacije Zveze bor-
cev za vrednote NOB Poljanska do-
lina. Trudila se je za ohranjanje vre-
dnot NOB. Zavedala se je dejstva, 
da izvira iz partizanske hiše, in na 
to je bila zelo ponosna. 
Pavel Majerle Kukin, predsednik 
KO ZB Poljanska dolina
Ančka Kuhar
1922–2018
Izteka se leto dni, odkar smo na pot 
spomina pospremili Ančko Kuhar-
jevo, osebo, ki se je v zgodovino do-
movine in mesta Maribor zapisala 
z velikimi črkami, kot je ob slovesu 
dejal Franci Pivec, predsednik ZKD 
Maribor:
   »V sedemindevetdesetem letu se 
je poslovila od nas pomembna Ma-
riborčanka. Odšla je zadnja parti-
zanka s spomenico 1941 v našem 
mestu. V letih, ko se mladi ljudje 
veselijo mature, se je Ančka na Ra-
keku ob sošolcu Turšiču, narodnem 
heroju, med prvimi vključila v od-
por proti italijanskemu okupatorju, 
ki mu krivična rapalska meja ni za-
doščala. Hitro se je pridružila par-
tizanom in pesniške besede njene 
rojakinje Maričke Žnidaršič so pos-
tale zanjo resničnost:
Utopljena sem v razkošno pesem host, 
ki jim je dobro ob nogah Snežnika,
čim bolj poslušam jo, tem bolj me mika
in je kot nerazrešena skrivnost.
Ančka se je bojevala na Primor-
skem v ženski četi Gradnikove bri-
gade. Resno ranjena je izkoristila 
čas tudi za študij in neprijaznim 
vojnim razmeram navkljub se je iz-
oblikovala v razgledano in cenjeno 
osebnost. V Maribor je prišla kma-
lu po končani vojni, ko je sledila 
možu Jožetu, in ker je mesto potre-
bovalo kadre, saj je v gestapovskih 
čistkah izgubilo velik del naprednih 
ljudi. Niso vsi prišleki razumeli sa-
mosvojosti našega mesta, po hudih 
časih obremenjenega s sumničenji. 
Ančka pa je to dojela in je svoje 
delovanje zgradila na odprtosti in 
zaupanju. Prav to ji je omogočilo, 
da so jo ljudje vzeli za svojo in so 
verjeli v njene načrte. Treba se je 
spomniti, kako odločilna je bila nje-
na vloga v zlatem obdobju velikega 
mariborskega okraja v petdesetih 
in šestdesetih letih, ko je kot pod-
predsednica odgovarjala za takrat 
precej zapostavljene šolstvo, zdra-
vstvo, kulturo, znanost. Maribor je 
v tem pogledu zaostajal, ona pa je 
vedela, da je gola industrija pre-
malo za razcvet mesta. Sestavila je 
mlado in izjemno ambiciozno ekipo 
– Vladimir Bračič, Jože Košar, Tine 
Lah, Ermin Kržičnik, tudi Tone 
Kropušek, Jože Globačnik in drugi 
so izvedli prave tektonske premike 
na teh področjih.
   Ančka Kuharjeva je bila nedvom-
no ženska z vizijo, ki jo je znala de-
liti s sposobnimi nosilci in jim za-
gotoviti podporo za smele načrte. 
Ni je motilo, da so projekti, ki so se 
začeli v njenem okrilju, potem kre-
nili po svoje, le da so ostali koristni 
za skupnost in napredek Maribora.
S soborci iz partizanščine se je še 
dolgo srečevala, pomagala je usta-
noviti društvo protifašističnih ak-
tivistk »Dobrnič«, sicer pa se je 
umaknila v družinski krog svojih 
sinov Saše in Jožeta.
Jože Dobnik 
1921–2020
Članom in vsem prijateljem Poti 
kurirjev in vezistov NOV Sloveni-
je sporočamo, da se je poslovil naš 
častni član in prijatelj Jože. Bil je 
član Komisije za pripravo transver-
zale kurirjev in vezistov, ki je bila 
odprta 13. junija 1969 v Ljubljani. 
Jože je napisal prvi začasni Vodnik 
po transverzali kurirjev in vezistov 
NOV Slovenije, ki je izšel ob odpr-
tju poti. Na podlagi predlogov in 
pripomb pohodnikov je leta 1980 
napisal nov Vodnik po Transverzali 
kurirjev in vezistov NOV Slovenije. 
Leta 1997 se je Transverzala kurir-
jev in vezistov preimenovala v Pot 
kurirjev in vezistov NOV Slovenije 
in dobila novo celostno podobo, 
Jože pa je napisal tretjo, popravlje-
no in dopolnjeno izdajo Vodnika po 
Poti kurirjev in vezistov NOV Slo-
venije. Zaradi številnih sprememb 
na Poti je leta 2006 napisal še četr-
to, popravljeno izdajo vodnika. Vse 
spremembe je spremljal na terenu 
in v pogovorih z ljudmi ter je pot 
neštetokrat prehodil. Ob 40-letnici 
Poti kurirjev in vezistov je Jože na-
pisal Kroniko kurirjev in vezistov in 
v njej zbral vse pomembne mejnike 
in dogodke od nastanka do prazno-
vanja 40-letnice poti leta 2009. Ob 
praznovanju 50-letnice Poti je še 
vedno sodeloval z nasveti in predlo-
gi in dogajanja spremljal s pomočjo 
članov društva in planinskih prija-
teljev. Zaradi neizpodbitnih zaslug 
za Pot kurirjev in vezistov so Jožeta 
imenovali za častnega člana Domi-
cilnega odbora kurirjev in vezistov 
NOV Slovenije, Odbora za organi-
zacijo Poti kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije in Društva prijateljev Poti 
kurirjev in vezistov NOV Slovenije.
  Pot kurirjev in vezistov NOV Slo-
venije, po katerih hodi mnogo po-
hodnikov, je najlepši spomenik ku-
rirjem in vezistom NOV Slovenije, 
pa tudi spomenik Jožetu Dobniku 
in njegovemu delu.
  Obljubljamo, da bomo njegovo 
delo ohranili za prihodnje rodove!
S. B.
Drago Šetina
1929–2019
 
Tovariš Drago Šetina se je rodil 
11. avgusta 1929 v Ljubljani. Vihra 
druge svetovne vojne ga je zajela v 
njegovem dvanajstem letu življe-
nja. Že kot mladinec je sodeloval v 
narodnoosvobodilnem boju pri ile-
galnem zbiranju hrane, sanitetnega 
materiala in streliva za partizane. 
Vse to sta z mamo pogumno dosta-
vljala do Zminca, od koder se je os-
krbovalo žirovsko in širše območje.
   Leta 1945 je bil Drago sprejet 
v SKOJ, naslednje leto pa je bil s 
skupino mladih poslan na Češko v 
šolo strojništva in finomehanike. Po 
vrnitvi domov je najprej delal pri 
Triglav filmu, nato pri film-servisu 
Elri v Škofji Loki, pozneje v Ljudski 
tehniki in zatem vse do upokojitve 
na RTV Ljubljana.
    V zvezo borcev Draga kot mla-
dinca niso sprejeli. Šele pozneje je 
bil najprej sprejet kot podpornik, 
leta potem pa kot redni član. V času 
služenja vojaškega roka je obisko-
val šolo za častnike. V desetletjih po 
osvoboditvi se je vključeval v raz-
lične dejavnosti. S svojo teto Ivan-
ko Kovač - Urško je v osemdesetih 
letih prejšnjega stoletja sodeloval 
pri zbiranju in urejanju gradiva za 
knjigo Pomniki NOB na Škofjelo-
škem, ki je danes nenadomestljiv 
vir podatkov o pomnikih padlim in 
drugim žrtvam okupatorskega nasi-
lja na območju. Še posebno drago-
ceno za urejeno dokumentacijo je 
bilo njegovo fotografsko in snemal-
no znanje.
   Drago Šetina je s svojo dolgole-
tno pripadnostjo izročilu in vredno-
tam NOB v svojem okolju in v izvr-
šnem odboru škofjeloškega združe-
nja veliko pripomogel k ohranjanju 
zgodovinskega spomina in domo-
vinske zavesti. Bil je aktiven pove-
zovalec med generacijo članov ZB, 
ki so zaradi starosti in bolezni opuš-
čali delo, in mlajšo generacijo, ki je 
prihajala. V okviru ZB NOB Škofja 
Loka je kot podpredsednik krajev-
ne organizacije Trata združenju vli-
val novega zagona. Za svoje dolgo-
letno vsestransko delovanje je pre-
jel srebrno plaketo Zveze združenj 
borcev za vrednote NOB Slovenije. 
Drago Šetina je kot častnik sloven-
ske vojske vse povojno obdobje v 
samostojni Sloveniji opravljal na-
loge v častniški, gasilski in strelski 
organizaciji. Prispeval je k usposa-
bljanju častnikov, mladine in obča-
nov za družbeno samozaščito. Vse 
svoje življenje se je trudil za ohra-
njanje tradicij in zgodovinskega 
spomina na NOB ter ohranjal do-
movinsko zavest.
Štefan Kalamar
marec 202014
JUBILEJI
100 let 
Marije Frlan
95 let 
Tineta 
Tomazina
85 let 
Štefana 
Cigoja
16. februarja se je pri Smuku v 
Retnjah zbralo omizje članov bor-
čevske organizacije, da bi izreklo 
vse najboljše Tinetu Tomazinu, ki 
je nekaj dni prej, prav na Prešernov 
rojstni dan, praznoval 95-letnico. 
   Tine je eden od redkih še žive-
čih partizanskih borcev. Starejši 
Tržičani morda poznajo zgodbo 
njegovega dramatičnega pobega 
iz Münchna, kamor je bil mobilizi-
ran v nemško protitankovsko enoto 
(Panzerjäger Kompanie), zgodbo, ki 
vedno znova presune s spoznanjem 
o tem, kako o človeškem življenju 
pogosto odločajo naključja. Najra-
je bi seveda videli, da so to srečna 
naključja, in za Tineta bi lahko rekli, 
da je bila sreča na njegovi strani. 
   Iz prisilne vojaščine je želel po-
tegniti kar največ: pridobival je 
vojaška znanja in spretnosti ter se 
športno odlikoval, vse z namenom, 
da bi mu pri partizanih, kamor je 
nameraval dezertirati, prav prišlo. 
Ker nagradnega dopusta ni smel 
izkoristiti doma, Gorenjsko so imeli 
Nemci za nevaren Banditengebiet 
(banditsko ozemlje), je domov od-
potoval ilegalno in se srečno prebil 
mimo vseh kontrol. Ko sem njego-
vo ravnanje primerjal z Iztokovim 
iz Finžgarjevega romana Pod svo-
bodnim soncem, ki se je Bizantin-
cem udinjal samo zato, da bi jih s 
pridobljenimi vojaškimi veščinami 
premagal, mi je Tine odgovoril, da 
je svojemu sinu dal ime prav po 
Finžgarjevem junaku Iztoku.
   Pri partizanih je od mitraljezca na-
predoval do vezista in inštruktorja 
vezistov. Po vojni je ob delu doštu-
diral, organizacijske sposobnosti pa 
je izkazal na vodstvenih položajih v 
gospodarstvu in lokalni upravi: od 
navadnega delavca se je povzpel do 
položaja direktorja Bombažne pre-
dilnice in tkalnice Tržič in tržiške-
ga župana, zaslužen je za pobrate-
nje Tržiča s francoskim rudarskim 
mestom Sainte-Marie-aux-Mines, 
ki ju povezuje vojna usoda: blizu 
francoskega mesta je bila podru-
žnica nemškega uničevalnega ta-
borišča Natzweiler-Struthof, na 
Ljubelju pa podružnica Mauthau-
sna, kjer je bilo interniranih veliko 
Francozov. Tržičani in Francozi so 
se Tinetu zahvalili z nazivom častni 
občan, francoski parlament pa mu 
je povrhu za mednarodno sodelo-
vanje podelil plaketo. 
   Za 95 let pravimo, da je to visoka 
starost, in smo bili v zadregi glede 
voščil jubilantu. Ko pa nas ob sre-
čanju preseneti z duhovno in teles-
no čilostjo, se zadrege razblinijo in 
brez občutka pretiravanja vitalne-
mu možicu iskreno zaželimo, da bi 
o prelomnih trenutkih v slovenski 
zgodovini, ki jim je bil aktivna pri-
ča, in o svoji domoljubni odločitvi 
za partizane pričeval še v nasled-
njem desetletju. 
Prof. dr. Miran Hladnik
31. marca 1935 se je rodil politik 
ter jugoslovanski in slovenski di-
plomat Štefan Cigoj. Njegov roj-
stni kraj Solkan je takrat preživljal 
trinajsto leto fašistične ere. Štefan 
se je zato moral najprej šolati v 
italijanski šoli, da je nato v matič-
ni domovini in svobodnem Tolmi-
nu leta 1956 končal učiteljišče. Le 
malo časa se je posvečal s svoje-
mu poklicu, saj se je od leta 1958 
povsem opredelil za politiko, ki je 
v tistih časih potrebovala svežih in 
delu predanih moči. 
   Štefan Cigoj razumel te izzive, 
njegove sposobnosti, da postane 
javni delavec prve vrste, pa je oce-
nilo in poznalo tudi okolje v kate-
rem je živel. Od dijaških let je de-
loval v mladinskih organizacijah. V 
letih od 1958 do 1962 je bil član CK 
Zveze mladine Slovenije, leta 1964 
je postal sektetar Občinske konfe-
rence ZKS Nova Gorica. Ob delu je 
leta 1966 diplomiral na Visoki poli-
tični šoli v Ljubljani. V času, ko je 
imel na Goriškem vodilno politično 
vlogo, je nastal njegov referat Ne-
katere aktualne naloge ZK v občini 
(Nova Gorica 1967). Leta1965 je bil 
ob deseti obletnici članstva v ZKS 
izvoljen v CK ZKS. Deloval je v nje-
govih organih predvsem kot član 
komisije za mednarodna in politič-
na vprašanja ter za stike z drugimi 
komunističnimi partijami. Takrat je 
pridobil izkušnje, ki jih je mogel s 
pridom uporabiti, ko je stopil v di-
plomatsko službo jugoslovanske 
države. Še pred tem je bil izvoljen 
na neposrednih volitvah za poslan-
ca jugoslovanske skupščine. 
   Svojo dolgotrajno obdobje diplo-
mata je začel kot svetnik za politič-
na vprašanja pri jugoslovanskem 
veleposlaništvu v Rimu (1973–
1978), v letih od 1978 do 1982 je 
bil jugoslovanski generalni konzul 
v Trstu, leta 1985 pa je prejel štiri-
letni mandat veleposlanika SFRJ pri 
Svetem sedežu v Rimu. V Rimu je 
deloval ravno v času, ko so se v Ju-
goslaviji in Sloveniji napovedovale 
družbenopolitične spremembe.
   Ko se je v drugi polovici leta 1989 
vračal v domovino, je poslovilno 
obiskal papeža Janeza Pavla II. v 
njegovi letni rezidenci v Castelgan-
dolfu. »Kaj boste delali poslej?« ga 
je vprašal papež. Odgovoril mu je, 
da odhaja v ministrstvo v Beograd 
in še da verjetno ne bo dolgo tam. 
Papež je dodal, da je treba Jugosla-
vijo paziti, čuvati. Visoko papeževo 
odlikovanje, ki ga je prejel, zagoto-
vo ni bila poslovilna vljudnost.
   Po osamosvojitvi Slovenije je Šte-
fan Cigoj postal podsekretar v mini-
strstvu za zunanje zadeve in bil ime-
novan za slovenskega generalnega 
konzula v Črni gori. Leta 2002 se je 
upokojil. Posvetil se je delu v ZZB 
NOB Slovenije. Bil je dva mandata 
član predsedstva borčevske orga-
nizacije in predsednik komisije za 
mednarodne odnose, pozneje pa se 
posvetil delu v Svetu ZB, katerega 
član je še danes. Nepogrešljiv je tudi 
pri delu novogoriškega območnega 
in občinskega združenja borcev za 
vrednote NOB. V povezovanju z ita-
lijanskimi borci in protifašisti tako 
na državni kot na pokrajinskih, de-
želnih in občinskih ravneh je Štefan 
Cigoj s svojimi izkušnjami diploma-
ta ter s preudarnostjo in s sposob-
nostjo dialoga osrednja osebnost. 
Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, 
med drugim tudi zlato plaketo ZZB 
NOB Slovenije.
Branko Marušič
la vdova. Naslednji dan je bila v va-
gonu, ki je peljal proti koncentracij-
skemu taborišču Ravensbrück. Pol-
drugo leto je preživela v taborišču. 
Na jetniški obleki je nosila številko 
30153 in rdeč trikotnik s črko J. To 
je pomenilo, da prihaja iz Jugosla-
vije in da je politična zapornica.
   Svobodo si je zapravila na štefa-
novo leta 1943, leto dni po poroki. 
Z možem sta pomagala partizanom. 
Potem ko so se dogovorili, da izpelje-
jo nalogo, je partizanki Tončki, ki je 
bila zaprta v gestapovskem zaporu v 
Škofji Loki, s kolesom odpeljala dve 
ročni granati. Z njima bi si Tončka 
lahko izsilila pot na prostost. Načrt se 
ni posrečil. Nemci so Tončko nepri-
čakovano odpeljali v Begunje. Gra-
nato je sprožila na vlaku, poleg nje je 
bil ranjen tudi nemški vojak. Med za-
Prav na dan obletnice osvoboditve 
koncentracijskega taborišča Au-
schwitz - Birkenau, 27. januarja, je 
Marija Frlan z Rakeka pri Cerknici 
praznovala svoj stoti rojstni dan. In 
ne boste verjeli, praznovala ga je na 
spominski slovesnosti v Auschwit-
zu, s predsednikom republike Boru-
tom Pahorjem in sotrpinkami, ki so 
preživele Auschwitz. 
   Rodila se je leta 1920 na Kalcah. 
Imela je devet let, ko jo je mama 
poslala k teti v sosednjo vas. Hodila 
je v italijanske šole. To je bil čas ra-
palske meje, zato je že kot majhna 
punčka  čez mejo tihotapila kavo in 
saharin. Služila je pri različnih dru-
žinah za obleko in obutev, če pa je 
kaj ostalo, je denar poslala mami ali 
pomagala mlajšemu bratu.  Pri 23 
letih je tako kot njena mama posta-
slišanji je izdala Marijo in že nasled-
nji dan so po njo in moža prišli Nem-
ci. Moža so ustrelili kot talca, njo pa 
poslali v taborišče.
   Prvo zimo je v taborišču preživela 
na prostem, drugo v baraki. Delala je 
v šivalnici. Končno je napočil petek, 
27. aprila 1945. »Nismo prav dobro 
vedeli, kaj se dogaja. Odpeljali so 
nas iz taborišča, čez dan smo hodile, 
prenočevali pa smo zunaj v gozdu. 
Ko smo se 5. maja zjutraj zbudile, 
smo opazile, da ni več nemških vo-
jakov. Šele takrat smo dojele, da smo 
svobodne. Peš, z ladjo po reki in vla-
kom skozi Maribor sem se vrnila do-
mov,« je povedala. 
   Po vojni si je ustvarila družino na 
Rakeku. V petih letih je rodila šest 
otrok. Sprva je delala kot čistilka v 
šoli, pozneje si je kruh služila v to-
varni Brest. Vseskozi je delovala v 
Zvezi borcev in pri gasilcih, Še ved-
no živi sama. Je dobrega zdravja, le 
vidi malo slabše. Pri sedemdesetih 
letih je objela Aljažev stolp na Tri-
glavu, pri devetdesetih obiskala ta-
borišče Ravensbrück in poletela s 
helikopterjem, pri 81 letih se je pri-
družila zetu in z njim v tovornjaku 
prekrižarila Evropo.
   »Nikoli ne smeš postati žival. Verna 
nisem, ampak vero v to, kaj se sme in 
kaj se ne sme – to pa imam! Tudi par-
tizanki Tončki, ki me je izdala, sem 
pozneje na sodišču hotela dati roko, 
pa mi njena odvetnica Ljuba Prenner 
ni dovolila. Najbrž se je bala, da ji 
bom kaj naredila. Kje pa, jaz sem vse 
odpustila in zato lahko mirno živim.«
Nataša B. Ozebek, Nedeljski dnevnik
SPOMIN IN OPOMIN – Da mladi ne bi pozabili
Obnovitev spominskega obeležja
»Tatre – namesto paradiža grob 
3. bataljona Šercerjeve brigade,« 
je zapisal publicist in režiser Mi-
lan Guček v knjigi Strmi lazi, ki je 
s to brigado doživljal vse radosti in 
bridkosti tistega časa. Z njo je od-
krival najdragocenejša spoznanja o 
vrednotah človeka, ne le posame-
znika, ampak stotine ljudi, ki so se 
po svoji volji združili v oboroženi 
upor proti okupatorju.
   Naj le z nekaj skromnimi podatki 
utemeljim pomen ohranjanja zgo-
dovinskih obeležij, spomenikov in 
pomnikov, med katere spada tudi 
spominsko obeležje iz časa naro-
dnoosvobodilnega boja na Tatrah.
   Štab Šercerjeve brigade je izdal 
povelje, da se del brigade iz snež-
niških gozdov premakne v Brkine. 
Utrujeni od nenehnih spopadov z 
dobro oboroženo nemško vojsko 
ter prezebli in lačni mladi fantje 
in dekleta so prispeli v vas 14. no-
vembra 1943 popoldne. Domačini 
so jih toplo sprejeli in jim ponudi-
li vse, kar so imeli. Posvarili so jih, 
da je za vas nevarno, če se bodo 
nastanili po hišah. In zgodilo se je 
najhujše, kar lahko povzroči izdaja: 
Nemci so vas obkolili in jo napadli 
z vseh strani. V tej grozi je padlo 
27 borcev Šercerjeve brigade. Za-
jete ranjence so podivjane zveri ob 
prisotnosti domačinov streljale v 
tilnik. Padel je tudi ves štab. 
   Mama nam je večkrat tako do-
živeto pripovedovala o tem straš-
nem poboju, da smo si otroci te 
prizore groze v živo predstavljali. 
Tudi ona je morala gledati izživlja-
nje nacistov s streljanjem in na kup 
zmetana trupla borcev, v naročju 
je imela enoletnega otroka, še trije 
pa so se ji preplašeni skrivali okrog 
nog. Oče je bil na terenu nekje na 
Pivškem. 
   Pa to ni bilo dovolj, okupatorjevi 
razbesneli vojaki so požgali vas in 
moške, ki so jih našli v vasi, odpe-
ljali na sodišče v Ilirsko Bistrico, od 
tam pa nekatere v zapor, nekatere 
pa so pobili na dvorišču sodišča. 
Nekaj starejših vaških mož je nas-
lednji dan na pokopališču na Tatrah 
izkopalo skupinski grob. Z vozom 
so pripeljali pobite in jih zakopali. 
Leta 1975 je občina postavila spo-
menik z imeni vseh padlih v tem 
spopadu. Čas je naredil svoje in 
videz tega spomenika je klical po 
obnovitvi. Pri tem nam je organiza-
cijsko pomagal Bojan Pahor, pred-
sednik ZB Sežana. Seveda brez so-
delovanja občine Hrpelje - Kozina, 
ki je prevzela denarne stroške, delo 
ne bi bilo opravljeno. Neizmerna 
hvala županji Saši Likavec Svetel-
šek, ki je brez obotavljanja zaznala 
potrebo po tej akciji in jo brez za-
pletov vzorno izpeljala.
   Spomeniki in prireditve nas opo-
minjajo, da si je treba za mir vedno 
znova prizadevati. Danes se faši-
zem pojavlja v drugačnih oblikah. 
Za trajen mir je treba ohranjati spo-
min na težke čase in krvavo sporo-
čilo druge svetovne vojne je, da je 
vsaka vojna nekaj zelo grdega. Te-
daj je bil slovenski narod pred eno 
najtežjih preizkušenj – pred preiz-
kušnjo lastnega preživetja.
 Tudi danes bi potrebovali takšno 
odločnost in zagrizenost, kakršna 
je bila izpričana v partizanskem 
boju proti premočnemu okupator-
ju. Medsebojna povezanost, samo-
zavest in tovarištvo, ki so prežema-
li tudi borce in borke Šercerjeve 
brigade, so nam lahko svetel zgled 
in vodilo za soočenje z izzivi so-
dobnega časa. 
Darinka Vovk iz Tater
marec 2020 15
www.svobodnabeseda.si
B E S E D A
SPOROČILA – KoDVOS
Javni poziv za obsodbo 
sovražnega govora
Predsednik Republike Slovenije 
Borut Pahor je 3. marca na vsako-
letni pogovor sprejel predsednike 
veteranskih in domoljubnih orga-
nizacij, povezanih v koordinacijo 
KoDVOS.
   Predstavniki organizacij, ki v 
okviru koordinacije povezujejo 
približno 120.000 članov in jim 
letos predseduje dr. Tomaž Čas, 
predsednik ZPVD Sever, so pred-
sedniku predstavili svoje delovanje 
in načrte na področju domoljubja, 
ohranjanja slovenskih vojaških 
tradicij, spoštovanja državnosti 
kot tudi skrbi za veterane vojn za 
Slovenijo ter civilnih in vojaških 
invalidov vojn. Ob tem so navedli 
pomembne obletnice, ki jih bodo s 
posebnimi prireditvami zaznamo-
vali v letu 2020.
   Predsednik republike je predstav-
nike KoDVOS seznanil s svojimi 
prizadevanji za ohranitev zgodo-
vinskega spomina na dogodke, ki 
so utirali pot slovenski samostoj-
nosti. Ob tem je napovedal, da bo 
naslednja v vrsti teh zaznamovanj 
30. obletnica prvih demokratičnih 
volitev. V predsedniški palači bo 
ob tem 7. aprila pripravljen slav-
nostni sprejem, na katerem bos-
ta spregovorila Milan Kučan, prvi 
predsednik RS, in Alojz Peterle, 
predsednik prve vlade RS.
   Pogovora so se udeležili general-
major Alojz Šteiner, Zveza sloven-
skih častnikov, generalmajor La-
dislav Lipič, Zveza veteranov vojne 
za Slovenijo, Lučka L. Šerbec, Zve-
za društev General Maister, Savin 
Jogan, Društvo za negovanje ro-
doljubnih tradicij TIGR Primorske, 
Marijan Križman, Zveza združenj 
borcev za vrednote NOB Sloveni-
je, Janez Podržaj, Zveza društev 
vojnih invalidov Slovenije, Tomaž 
Čas, Zveza policijskih veteranskih 
društev SEVER, Peter Vaš, Zveza 
društev in klubov MORiS, Adolf  
Videmšek, Zveza društev civilnih 
invalidov vojn za Slovenijo, in An-
ton Pozvek, koordinator KoDVOS.
Sovražni govor in 
poglabljanje sovražnosti
Predstavniki KoDVOS so predse-
dniku Pahorju predali tudi javni po-
ziv za obsodbo sovražnega govora:
»Nevladne organizacije, združe-
ne v Koordinaciji domoljubnih in 
veteranskih organizacij Slovenije 
(KoDVOS), opozarjamo, da sta se 
poglabljanje sovražnosti in sovraž-
ni govor v Sloveniji v zadnjih letih 
REKLI SO
»Ko sem razmišljal o 
današnjem dogod-
ku, so se mi v misli 
prikradle zgod-
be, ki sem jih sli-
šal v otroštvu, ko 
so starejši opiso-
vali temna poglavja 
naše zgodovine; ko so 
razlagali, kako je bilo v času svetovnih 
vojn in kaj vse se je dogodilo v Auschwi-
tzu, Dachauu, Mauthausnu in drugod. V 
misli so se mi prikradle podobe umorjenih, 
trpinčenih, lačnih in ponižanih ljudi, ki so 
bili diskriminirani zaradi verskega prepri-
čanja, rasnih, etičnih, narodnostnih, jezi-
kovnih, kulturnih, spolnih, zdravstvenih ali 
drugih razlogov. Stisk, ki ste jih doživljali, 
preživeli in ste danes med nami, si ne mo-
rem in ne znam predstavljati.
   Te podobe so zapisane v naš kolektivni 
spomin, v našo identiteto, in dolžnost vseh 
nas, še posebno vseh tistih, katerih beseda 
seže v javni prostor, je, da poskrbimo, da 
ta spomin ne zbledi. 
   Prav zgodovinski spomin je naš ključni 
opomin. Z njim lahko vplivamo na priho-
dnost prihodnjih generacij in preprečimo, 
da se takšni dogodki ne bi ponavljali, čeprav 
pri tem nismo najbolj uspešni. Pa vendar, 
dokler se jih spominjamo, toliko časa živi 
upanje, kajti s spominjanjem ne pozabimo. 
Se zavedamo. Na to nas vsak dan opomi-
njajo vaše zgodbe in 27. januar, mednaro-
dni dan spomina na žrtve holokavsta. 
   Za vsa hudodelstva, ko so bile načrtno kr-
šene in zanikane človekove pravice, sta bila 
povod nestrpnost in sovraštvo. Tudi zato bi 
želel opozoriti predvsem na nevarnosti ozi-
roma posledice, ki jih v različnih pojavnih 
oblikah prinašata v današnjo družbo. 
   V Sloveniji se radi pohvalimo, kako strpni 
in odprti smo, kako nas kulturna raznoli-
kost bogati, vendar v vsakodnevnem življe-
nju žal še vedno prepogosto ne ravnamo 
tako. To vse bolj ugotavljam kot posame-
znik, še bolj pa kot varuh človekovih pravic. 
-----
Zakaj tako radi sramotimo, zmerjamo in 
se obkladamo? Zakaj tako pogosto poza-
bimo na etiko javne besede, po drugi strani 
pa jo pričakujemo od drugih? 
Temu se moramo odločno upreti! In začeti 
moramo pri sebi. Z zgledom.
Peter Svetina
varuh človekovih pravic, na 
slovesnost ob dnevu spomina 
na žrtve holokavsta, Kino Šiška 
Ljubljana, 19. januarja 2020:
»Trda zima je bila 12. 
januarja pred 75 
leti, ko si je sedem 
mladih mož, pre-
tepenih in bosih, 
brez iskrice upa-
nja utiralo pot iz 
Dobrij na ta posve-
čeni prostor. V njih ni 
bilo upanja za njihova življenja. Zaneslji-
vo pa v njih ni ugasnil    ogenj upanja in 
bojevite želje za lepši, svobodni dan slo-
venskega naroda. 
   Njihovi zadnji dnevi življenja skoraj na 
pragu svobode so potekali v neizmerni 
bolečini, ki si je danes s še tako bujno do-
mišljijo težko predstavljamo. Za njimi so 
bile grozote gestapovskega zapora v Dra-
vogradu, pred njimi pa nečloveško trplje-
nje polnagih in bosih po ledu in snegu do 
tega območja. In tukaj, na tem mestu, ki 
ga mi doživljamo z globoko žalostjo in pi-
eteto, poskušajmo sedaj storiti nekaj več. 
Pojdimo globoko vase, podoživimo za 
trenutek čas pred 75 leti, predstavljajmo si 
sedem do skrajnosti izmučenih mož, zazri-
mo se v njihove oči, ki so v tem trenutku 
izgubile še zadnji kanček upanja na rešitev, 
prestrezimo njihov z grozo prežet pogled, 
ki samo še v daljni, nedoločeni prihodnosti 
vidi rešitev svojega trpljenja!
-----
Najbolj pogosti argument nasprotnikov 
NOB je ta, da bi nas lahko osvobodili 
zavezniki, mi bi pa do takrat v miru skri-
ti ždeli v kakšnem brlogu, brez nepotreb-
nih žrtev. Vsaj dva protiargumenta takoj 
in v celoti zatreta takšno nerealno razla-
go: prvič, kaj, če bi se na nacifašistično 
agresijo vsi tako oportunistično odzvali in 
čakali, kar se bo zgodilo, se bo pač zgo-
dilo? In drugič, kako bi lahko s ponosom 
in samozavestjo kot narod pogledali v oči 
svojim osvoboditeljem kot nekdo, za kate-
rega so drugi ljudje umirali? Zato v ime-
nu vseh žrtev za samostojno in ponosno 
domovino nikoli ne moremo in ne smemo 
privoliti v kompromise z nasprotniki parti-
zanskega boja na račun niti najmanjšega 
odstopanja od absolutne resnice, da je bil 
ta boj edina prava pot častne osvoboditve 
našega naroda. Seveda so bila na tej poti 
tudi odstopanja in napake, posebno po 
osvoboditvi.«
»Prvi pohod Gregorči-
čeve in Gradnikove 
brigade v Bene-
ško Slovenijo je 
bil v maju 1943, 
drugi, s celotno 
Goriško divizijo, 
pa je bil izpeljan 
med 30. januarjem in 
20. februarjem 1944. Prepričan sem, da 
domačini dobro poznate junaška dejanja 
borcev, vendar spodobi se, da ob slove-
sn   osti vsaj osvetlimo dogajanje. Dru-
gi pohod je potekal sočasno s pohodom 
znamenite 14. divizije iz Bele krajine pre-
ko Hrvaške do Štajerske. Šlo je za po-
membno akcijo uresničevanja ciljev ozi-
roma temeljnih točk Osvobodilne fronte 
po združitvi oziroma priključitvi sloven-
skega narodnega ozemlja. 
   Za pohod v Beneško Slovenijo so bile 
potrebne obsežne tajne priprave, v katerih 
je precejšen del obsegala tudi politično-
-kulturna propaganda z namenom šir-
jenja podpore partizanstvu, vrednotam 
NOB in vsesplošnemu ljudskemu uporu 
proti okupatorju! Goriška divizija je štela 
kar 2300 bork in borcev. V času pohoda je 
sovražnik na vso moč iskal partizane, po-
magal si je celo z letalstvom. Kljub vsej teh-
nologiji je bil neuspešen. Tako je sovražnik 
spoznaval vrednost partizanske obvešče-
valne službe. Zelo se je razmahnilo propa-
gandno politično delo med prebivalstvom, 
ki je dokazalo, da so tudi Nemci ranljivi, 
saj so bežali pred divizijo!
   Splošna ocena zgodovinarske stroke in 
poznavalcev tega znamenitega pohoda 
Goriške divizije v Beneško Slovenijo je, da 
je šlo za uspešno akcijo! Enota je preho-
dila kar 200 kilometrov dolgo pot, in to v 
hudih zimskih razmerah. Med pohodom je 
izbruhnilo več bitk in spopadov s sovražni-
kom. V taktično operativnem pogledu so 
bili njeni premiki in boji dobro vodeni in 
izvedeni. Zlasti je pomembno, da je pohod 
spodbudil široko politično in propagan-
dno delo med prebivalstvom. To je dobro 
vplivalo na poznejši razmah partizanstva 
in osvobodilnega gibanja.« 
Marijan Lačen
častni občan občine Ravne 
na Koroškem, na spominski 
slovesnosti pri Sv. Neži 11. 
januarja 2020:
Aljaž Verhovnik
generalni sekretar ZZB NOB 
Slovenije, ob 76. obletnici 
pohoda borcev 30. divizije NOV 
v Beneško Slovenijo v Kanalu 1. 
februarja 2020:
skrb vzbujajoče razširila. Vsak dan 
smo priče primerom sovražnega 
govora, komaj verjetnim medij-
skim in drugim oblikam manipula-
cij, vključno z lažnimi novicami in 
zavajanjem. Nekateri so to svojo 
veščino izpilili do popolnosti. Vse 
to vpliva na spreminjanje vrednot 
in ustvarjanje zmede, potegnjen je 
enačaj med resnico in lažjo, med 
krivico in pravico. Metoda »urav-
noteženosti« poročanja je legitimi-
rala pravico do javne laži in zavaja-
nja javnosti, kar se zavito v celofan 
ponuja kot svoboda govora.
   Zahtevamo jasno in javno obsod-
bo takšnega moralno in etično ne-
dostojnega početja. Demokracija 
se meri tudi in predvsem po učin-
kovitem delovanju pravne države, 
po spoštovanju človekovih pravic 
in človekovega dostojanstva.
   V veteranskih in domoljubnih or-
ganizacijah smo aktivni državljani, 
ki smo na svoji koži občutili gro-
zote vojn. Spominjamo se zgodo-
vinskih obdobij, v katerih je upor-
ništvo slovenskega naroda odločil-
no vplivalo tudi na današnji čas, in 
negujemo spomin nanj. In če sta 
bili vojni, v katerih smo sodelovali, 
za slovensko samozavest in samo-
podobo nekaj enkratnega, si priza-
devamo, da bodo poštenost, svo-
bodoljubje in mir procesi, ki bodo 
trajali večno.
   Zato članice KoDVOS predlaga-
mo takojšnjo prepoved širjenja ide-
ologije fašizma in nacizma, upora-
bo fašističnih in nacističnih simbo-
lov, prepoved sovražnih govorov in 
samoorganiziranja skupin za izvaja-
nje z zakonom določenih policijskih 
in vojaških nalog v Sloveniji, ki so 
v nasprotju s slovensko zakonoda-
jo. Prav tako zahtevamo jasne od-
govore na dogodke na naših mejah, 
kjer naši sosedje, s katerimi imamo 
sicer dobre meddržavne odnose, 
neprikrito izražajo celo ozemeljske 
zahteve in revizijo zgodovine.«
Dr. Tomaž Čas, predsednik ZPVD 
Sever in predsedujoči KoDVOS
Vir: UPRS, Foto: Bor Slana/STA
Pogovor pri predsedniku republike
VABILA
Pohod »Po poti spomi-
nov iz Starega loga na 
Pugled«
Združenje borcev za vrednote NOB Ko-
čevje v sodelovanju s TD Kočevje, KS 
Stara cerkev in občino Kočevje vabijo na 
prireditev »Po poti spominov iz Starega 
loga na Pugled«. Ob tem se bomo spomi-
njali naše pretekle zgodovine in uživali 
ob lepotah naših gozdov.
   Pohod bo potekal v soboto 18. aprila 
2020. Zbor udeležencev bo ob 8. uri v 
Starem logu (cesta Kočevje – Novo mes-
to). Ob 11 uri se bo pričela slovesnost s 
kulturnim programom pri spomeniku na 
Pugledu, kjer je konec aprila 1943 pote-
kal »Zbor aktivistov OF«.  
Pridite na Prežo
Združenje borcev za vrednote NOB Ko-
čevje in občina Kočevje vabita na spo-
minsko svečanost ob praznovanju Dne-
va upora, na ustanovitev I. Kočevskega 
bataljona 16. aprila 1942 in v spomin na 
dogodke, ko je italijanska vojska 27. apri-
la 1942 leta na grozovit način pobila 16 
domačinov in partizanov.
   Svečanost bo v soboto 27. aprila 2020 
ob 11. uri, pri spomeniku na Preži pri Ko-
čevski reki. V sodelovanju s TD Kočevje 
organiziramo pohod na ta dan ob 9. uri 
na Prežo, kjer bo spominska svečanost. 
Pohodniki se bodo zbrali na avtobusnem 
postajališču v Moravi ob cesti Kočevje – 
Brod na Kolpi.
Odpovedane 
prireditve po Evropi
Ob 75. obletnici konca druge svetovne 
vojne so bile načrtovane tudi številne 
prireditve ob 75. obletnici osvoboditve 
nemških, hrvaških in madžarskih kon-
centracijskih taborišč, v katerih je med 
drugimi trpelo več kot 10.000 Slovenk in 
Slovencev. Aprila in maja so tako načrto-
vali spominske slovesnosti v Buchenwal-
du in Dori, Ravensbrücku, Sachsenhausnu, 
Flossenburgu, Bergen-Belsnu, Natzwe-
iler-Struthofu, Neuengammeju, Dacha-
uu, Moringenu in še nekaterih nemških 
krajih. Prav tako so preložili na poznejši 
čas slovesnost v Mauthausnu v Avstriji, 
hrvaškem Jasenovcu in madžarskem Šar-
varju. Negotova je usoda tradicionalne 
spominske slovesnosti na Ljubelju, ki je 
bil podružnica Mauthausna. Letos januar-
ja so uspeli izpeljati le spominsko slove-
snost v nekdanjem zloglasnem nemškem 
taborišču v Auschwitzu. 
   O morebitnih novih datumih vas bomo 
pravočasno obvestili v Svobodni besedi ter 
na naših spletnih straneh in Facebooku.
J. A.
marec 202016
Izžrebani reševalci križanke iz 
52. številke časopisa Svobodna beseda
1. Sneža Jeretina 
Vransko 146, 3305 Vransko
2. Ivan Zadnik 
Nova cesta 12, 6215 Divača
3. Milka Slemenšek 
Poklek 1, 8283 Blanca
Rešitve križanke:   
ČVEKAVOST, ARKEBUZIR, STOPA, OMA, TEN, 
DANEK, ONKOLOG, NT, KRAPOVCI, MENART, 
REBRCE, PLIN, REAL, OTTA, TURIST, SLA, 
HE, VREME, TAKTIKA, OČE NARODA, DINAR, 
TENIS, TSAVO, SA, AK, VELETOK, BU, BIČ, 
UVOD, SKLADAČ, EMBALIRNICA, LUSK, 
TEATER, IKA, ORKA.
Geslo: ČASTNI PREDSEDNIK, EKONOMIST, 
PRAVNIK, OČE NARODA.
B E S E D A
Rešitve križanke pošljite 
do 15. aprila 2020
Trem izžrebanim reševalcem 
bomo podarili knjigo.   
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke napišite na  
dopisnico in jo pošljite na naslov:  
ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 
ulica 6, 1000 Ljubljana,  
s pripisom »nagradna križanka«, 
do 15. aprila 2020.
Ime in priimek: 
_______________________
Naslov: 
_______________________
_______________________
Geslo 53. številke SB:
_______________________
ZGODBA,
POVEST
VIRUS
SARS-
CoV-2,
VZROK
BOLEZNI
NAOČNIKI RUDIKOSMAČ
PAPIRNATA
KAPA
SLOVEN-
SKI
GRAFIK
JUSTIN
VNOS
IZVORNA
DEŽELA
BOLEZNI
JAPONSKA
LUKA NA
HONŠUJU
(IZ ČRK:
ATIKA)
SAMICA
ŠKORČA
STROJ ZA
TOČKOVNO
VARJENJE
ORANŽADA
AM. MALI
MEDVED
(NI: KOSTI)
PODZEMNI
ŽUŽKOJED
DEŠČICA S
KOLEŠČKI
(IZ:KOLAR)
DUŠAN
IVKOVIĆ
TRAVA
LOČEK
ZAČETNIK
SAUDOVE
ARABIJE
USTVAR-
JALEC
PESMI,
POET
GARAŽA
ZA AVTO
MORALA,
ETIKA
HRVAŠKA
PEVKA
DRAGOVIĆ
EGON
PRETNER
DENARNA
ENOTA
SRBIJE
NESTAL-
NOST
SAJENJE
VELIK
GORSKI
VRH
RAZŠIR-
JENOST
BOLEZNI
PO VSEM
SVETU
STANJE
ZAMAK-
NJENOSTI
DOLINA
OB TRENTI
ANTON
LAJOVIC
ZARADI
BOLEZNI
MOČNO
PRIZADE-
TA CELINA
OUT
VEKTOR
SPRE-
MEMBE
KOLIČINE
INOZEMKA
FILMSKA
ZVEZDA
JURIJ
GAGARIN
VOHALNI
ORGAN
IVAN
REGEN
POPOLN
VZOR,
IDOL
NAVRATIL
IVAN
ČASOPISNI
SODELA-
VEC,
ŽURNA-
LIST
NEMŠKI
PISATELJ
(LUDWIG)
HOJA PO
HRIBIH,
TREKING
ZNAČILNO
ZNAME-
NJE
BOLEZNI
NOV
ODSTAVEK
IGOR
GRUDEN
NOČNA
PTICA
IZPOVEDNI
PESNIK
GRŠKA KA-
TOLIČANKA
IZDELO-
VALEC
OKEN
ZDRAVIL-
NA
RASTLINA,
JETIČNIK
KLICA,
POGANJEK
NASPROT-
JE 
LIHOSTI
MEDENA
ROSA
NAŠ
PESNIK
ZAJC
PRIPRAVA
ZA ORANJE
ŠPANSKI
PISATELJ
(MIQUEL)
NAVADNO
ŠTIRI-
NAJST-
DNEVNA
OSAMITEV
ZARADI
SUMA 
OKUŽENO-
STI Z BO-
LEZNIJO
GLAVNO
MESTO
ITALIJE
KOŠARK.
ZADETEK
KAČJI
GLAS
KRALJ V
MAHAB-
HARATI
NEKD. ŽU-
PAN LJU-
BLJANE
TURŠKI
VELIKAŠ
NENASIČE-
NI OGLJI-
KOVODIKI
ANTON
PETJE
PAS
KOPNEGA
MED
DVEMA
MORJEMA
JAPONSKO
MESTO
(OLIMPIJ-
SKI IGRE
1998)
BOGASTVO
GOZDOV
VOLKU
PODOBNA
AFRO-
AZIJSKA
ZVER
LOVEC KO-
ŽUHARJEV
V SEVERNI
AMERIKI
33. ČRKA
GLAGOL-
SKE
AZBUKE
Pred ženskami so številni izzivi
»Ženske, ki so bile dejavno vključene v 
NOB in OF, kakor tudi neštete druge so 
se bojevale za obstoj naroda, pa tudi za 
svoj drugačni položaj in vlogo v družbi. 
Upajmo, da se je zdaj začel čas, ko se bomo 
ženske bojevale za tisto, kar je dobro za 
vse ljudi in celotno skupnost … Upajmo, 
da se bodo sedanje in prihodnje junakinje 
skupaj z moškimi borile za pravično 
družbo, solidarnost, znanje, razumevanje 
in spoštovanje narave.«
UTRINKI - Slovesnost ob dnevu žena
Članice plesne šole Mojce Horvat
Dr. Marjetka Kidrič
S temi besedami je znanstvenica dr. 
Marjetka Kidrič končala svoj praznični 
govor na letošnji tradicionalni slovesnosti 
od 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, 
ki ga je ljubljanska mestna zveza borcev 
v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana 
in pod pokroviteljstvom župana Zorana 
Jankovića pripravila v Cankarjevem domu. 
Slovesnost, ki je namenjena ljubljanskim 
članicam ZZB za vrednote NOB, je letos 
potekala tik pred izbruhom epidemije 
okužb s koronavirusom, zato se je na njej 
zbralo nekoliko manj žensk kot običajno, a 
prazničnega razpoloženja to ni zmotilo. 
   V svojem nagovoru se je dr. Kidričeva med 
drugim ozrla na današnji položaj žensk 
v slovenski družbi, kjer »opazimo bolj ali 
manj capljanje na mestu ter pomanjkanje 
zanimanja in volje za izboljšanje razmer. 
Razumljiv je celo strah, da bomo naredili 
kakšen korak nazaj. Če se primerjamo 
z najrazvitejšimi evropskimi državami, 
zlasti s skandinavskimi, opazimo številne 
pomanjkljivosti in odkrite krizne točke. Naj 
opomnim le na velik razkorak med sicer 
množično zaposlitvijo žensk in njihovim 
precej nižjim deležem na vodstvenih 
položajih.« Posebej je opozorila, da so pred 
ženskami številni izzivi, tudi pri delovanju 
v znanosti. Statistike nam kažejo, da je 
vključenost v visokošolsko izobraževanje 
že spolno uravnotežena. Ob tem pa je 
govornica opozorila, da glede zastopanosti 
in pravic žensk ne smemo delati nobenih 
kompromisov – to, kar so se izborile v 
preteklosti, je nedotakljivo. Zbrane v 
dvorani je nagovoril tudi župan Zoran 
Janković, v nadaljevanju pa so spremljali 
kulturni program, ki so ga v režiji Mojce 
Poredoš izvedli Partizanski pevski zbor, 
mladi glasbeniki Glasbene šole Moste - 
Polje, plesalke Plesne šole Mojce Horvat 
in pevka Maša Tiselj ob spremljavi 
harmonike Nejca Jemca in harmonikar 
Aljaž Pene. Program sta povezovala Lina 
Potočki Vozny in Matej Ulčar.
J. H., foto: Iztok Pipan