Zenski vestnik. 1 Sprejeiu gojenlf na doželno knietlisko gospodinjsko šolo na Vrluaiki pri Ljubljajii. Dne 1. nov. t. 1. se prične uov zimski teSaj, kateri bo trajal 6 niesecev. V tečaj se sprejemajo dekleta iz vseb dežel, katere so dovršile starost 16 let, Dekleta morajo staoovati v zavodu, kateri je pod vodstvom šolskih sester in olačajo za hrano, stanovanje in drugo mesečno 30 K, Pouk je brezplačen, Dekleta se učijo v vseh strokah gospodinjstva, posebnopavzgojeslovje, zdravstvo, domače knjigovodstvo, za gospodinjo neobhodno potrebno rafiunstvo, poslovno spisje, veronauk, kakor tudi praktično in teoretično gospodinjstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo, prašičjerejo, mlekarstvo, perutDinarstvo, kuhanje, pranje, likanje, šivanje, krojno risanje itd. Na zavodu poučuje 7 učnih moči in poleg golskih sester še deželni kmetijski veščaki. Ta gospodinjska šola je največji zavod te vrste na Slovenskem in ga je priporočati vsem onim dekietom, katere se bofiejo temeljito v kratkem feasu iu z malimi stroški izobraziti v gospodinjstvu. Posebno se priporoSa različ.nijn ženskim društvom, da opozorijo spretna dekleta na ta zavod, ker jim bodo po dovršitvi tečaja dobre sodelovalke in voditeljice društev. Gojenke se ufie poleg strokovnib predmetov tudi še v spiošni izobrazbi. Ker se je pa tekofie leto celo šolsko poslopje popolnoma prenovilo in si je vodstvo nabavilo mnogo najnovejših uSnih predmetov, zato sme vsaka gojenka in ž njo tudi njeni oskrbniki, oziroma stariši, tem bolj upati najpovoljnejših uspebov. Vsa nadaljna pojasnila daje vodstvo deželne kmetijske gospodinjske šole na Vrhniki. — Voditeljica šole se je izučila v Haagu na Nizozemskem v vseh strokab gospodinjstva in zato zna šolo tudi uspešno voditi. Vsled tega naj nobeno dekle ne zamudi priložnosti, katera se želi izuriti v gospoduj j.=jtvu. ..|i.,\,. vV-a naj se briga samo za gospodinjstvo in vzgoju otrok in se v politiko ne sme mešati, pravi marsikdo, zlasti govorijo tako liberalci in nemškutarji, 6e se katera ženska, žena ali mladenka, poteguje za katoliška društva, katoliške Časnike, če pobija laži in obrekovanja nasprotnikov. Seveda, 6e se katera prelevi v liberalko ali nemškutarko, potem sme vse. Sicer pa je trditi, da se naj peča ženska samo z gospodinjstvom, ravno tako, kakor 6e bi od uradnika, odvetnika itd. z&htevali, da naj se briga samo za svoj poklic, Ali more biti vseeno ženi, če zasmebujejo libe- ralci katoliško vero, katere nauke hoCe nauftiti svoje otroke? Ali ji more biti vseeno, če se krščaustvo na Franooskem in drugod zatira, če se izganja veronauk iz šole, če se hoče po postavi vpeljati ločitev zakona, če se razširja slabo časopisje in kvari ter poliujšuje mladina, če dobijo občino v roke nemškutarski Šnopsarji ali zdivjani liberalci, ko imajo od takih žene in otroci najveSjo škodo. Slaba ženska, ki bi k temu molCala. Noben misleč človek ne more biti popolnoma brez zanimanja za vprašanja, ki zadevajo splošnost. x Vzgoja otroka, kl hodl v šolo. Otrok stopi v šolsko dobo, Pazi že zdaj, s kom hodi tvoja bčerka v šolo in iz šole. Ne pusti ji prijateljstva s slabimi tovarišicami. Bodi v stiku z učiteljstvom in povprašui po uspeliih in vedenju svoje bčerke. Pazi, da te ne preslepi nespainetna ljubezen do otroka, da bi podirala doma, kar šola zida. Mnogo je brezbrižnih mater, ki se ne zmenijo za vse to celo šolsko leto, večkrat tudi vso šolsko dobo ne, Ce je že prl majhni deklici ta pozornost važna, kaj še-le pri večjih deklicah. — Mali hčerki bodi stroga odgojiteljica, odraščeni in dorasli modra svetovalka, varna vodnica in dobra prijateljica. Glej, da si pridobiš njeno zaupanje, potem jo labko vodiš, rada bo poslušala tvoje nasvete. Vedeti raoraš, kje, kam in s kom hodi, kaj bere itd, Razne prilike ženejo h6erko od doma, med svet. Res ji mati ne more slediti za vsakira korakom; toda ako ima res pravo krščansko ljubezen do otroka, bode že iznajdjjiva, da se posluži sredstva, s katerim izve, ni li kje kake nevarnosti za njo. Najgotoveje sredstvo, ki obvaruje hčerko tudi v največji nevarnosti, jebrezdvomdo iskrena pobožnost, katero vcepi globokoverna mati v srce svoji hčerki. Brez te so vsa druga načela več ali raanj plitva in prazna, naj trdi brezverni svet kar hoče. Mati, daj svoji hčerki dela, resnega dela v gospodinjstvu, da si pridobi samostojnost. Pazi, da imaš bišni red, po katerem naj se točno ravna vsa biša. Veliko vlogo igra pri ženskah tudi obleka.. — Zenska je že po naravi nagnjena k neftimernosti. Kako brezpametno, a tudi pregrešno ravnajo take matere, ki vrhu tega Se podpirajo neSimerno deklico z nališpano obleko in s prismojeno frizuro. 0, ko bi bile matere vendar pametne ter oblaSile svoje hčerke sicer stanu primerno in dostojno, toda priprosto in skromno! Da, da, koliko bi v denarju pribranile, koliko greha zabranile, koliko nesrefi obvarovale svojeotroke! Gor,]e pa materi, ki je toliko zaslepljena, da dovoljuje svo- ji hčerki celo pobujšljivo nošo, kakor so n. pr.. ravno v zadnjih letih preozka krila, Koliko žena sl z delom sliižl kcuh? V današnjih" gospodarskiii razmerah je veduo več žensk prisiljenih, služiti si svoj vsakdanji krub z delom v obrti, industriji, raznih. službah itd. Na prvem mestu stoji v tom oziru Rusija, kjer je okrog 11 milijonov žensk v raznih pridobitnih poklicih; potem slede: Nemčija z 9'439 milijoni, Avstro-Ogrska z 8'570, Anglija s 6'330, Italija s 5'309, severoameriške Združene države s 5'248, Francija s 4'693, Svica z P557, Japonska z 1'325, Belgija z 0'948, Svedska in Norveška z 0'829, Holandska z 0'433 in Danska z 0'352 milijona. x Marslkatera nevesta misli bolj na blago svoje obleke, ko pa na značaj svojega moža, s katerim se koče za vedno zvezati! Zato pa je tudi toliko žen uezadovoljnih in nesreSnih. x 10.000 dolarjev za ženina. Annie Gold je morala radi slaboglasnih dejanj rn drugib nerednosti na parniku ,,Pretoria" odpotovati nazaj v domovino, dasi je bila že 10 let v Ameriki. Pred odhodom je ponujala 10.000 dolarjev onemu amerikanskemu državljanu, ki bi jo poročil, na kar bi seveda smela ostati v Ameriki. Gotovo bi se bil kak lakomnež našel, ki bi ji bil storil to uslugo, da bi postal njen mož, ali oblasti so strogo pazile na to, da ni mogla svojega načrta uresničiti in so jo bitro iztirali. Pri sebi je imela 55.000 dolarjev v gotovini in 50.000 dolarjev v dragocenostib, x Indijanski pregovori o ženski. Dobra mati je več vredna kot 100 učiteljev. — Ubogljiva žena zapoveduje svojemu možu. — Ženska, voda in ogenj najdejo povsod vstop, ne da bi bili za to naprošeni. — Prej odženeš hudega psa od kosti, nego odvrneS žensko od njenega sklepa. x Cešplje v vosku. Natrgaj z drevesa s pecljem vred lepih, dobro zrelih gešpelj. Raztopi voska, deni ga v majlino, bolj globoko skledico in postavi v gorko vodo, da se ne strdi. Prijni vsako češpljo za pecelj, pomoči celo v vosek in pokladaj drugo za drugo na snažno desko, da se osuše. V pripravno škatljo ali zabojček deni za 2prsta sipe (drobnegapeska), na-nje naloži celo vrsto Sešpelj in zasuj jib s sipo, čez njo položi papir, pa spet Sešplje in jih zasuj kakor prej. Tako delaj do konca. Na vrhu jih dobro zasuj in to posodo shrani na subem, Kladnem kraju.Tako spravljene Sešplje ostanejo sveže do pusta, celo do Vfilike noči. Kadar jih hočeš dati na mizo, jih olupi iz voska in jib zloži na krožnik, pokrit z zelenimi lističi.