Za slovensko obrtno solo v Trstu. Poslanci dr. Bjbdfin tovariši so stavili v zbornici poslancev nastopni predlog: Primorske Slovenee, ki skupno z jezikovno in plemensko sorodnclmi Hrvati tvorijo večino prebivalstva v Primorju, zanemarja vlada popolnoraa na polju šolstFa. Do6im za raalo število priseljenih Nemcev zdržuje dižava na munificenten nači/i ljudske, meščanske in srednje šole, pa nimajo Slovenci v Primorju ne Ie nobene srednjft šole s slov. učnim jezikom, marveč se jim ne daja skoro nikaka prilika, da bi si pridobili izobrazbo za kvalificirano delo v obrti iu industriji. To velja sosebno za Trst, na katerega območju prihajajo leto za letom k že obstoječim znamenilim industrialnim zavodom še nova velika podjetja. A dočim je tržaški teritorij kakor tudi daljna okolica obljudena skoro izključno od Sloveneev in dočirn v mestu samem velik del delavskega prebivalstva pripada k slovenski narodnosti, obstoji v Trstu le ena obrtna šola — z italijanskim učnim jezikom. Temu posledica je, da se morajo slovenaki delavci z ozirom na pomanjkanje vsake strokovne izobrazbe zadovoljevati z delom podajačev, dočim so vsa mesta mojstrov in delovodij rezervirana za njih srečueje sodeželane italijanskega jezika, oziroma se ta mesta zaradi vedno naraščajoče potrebe na kva.lificiranih delavcih po nernalem delu zasedajo po inozemcih. Tako prihaja, da se slovensko prebivalstvo celo iz najbliže bližine Trsta izseljuje v Ameriko, dočira inozemci, sosebno pa italijanski državljani dobivajo najlepšo in uajzdatnejo priliko za delo. Eer je državi brez dvoma ta naloga, da tudi alovenskemu prebivalatvu Primorja, posebno pa v Trstu, da na razpolago za izobrazbo potrebnih strokovaih šol in ga usposobi za konkurenčni boj zlasti proti inozemcem, atavljajo podpisanci predlog: Visoka zborniea izvoli skleniti: Vlada se pozivlja, naj takoj ukrene predpriprave za ustanoviter državne obrtne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, da tako oruogoči nje otvoritev v najfoližjein času in, če le raožoo, 8 prihodnjim šolskim letom.