• BLAGOVNITRANSPORTNI CENTER USTANOVITELJ CARINSKE CONE V LJUBLJANI
Spodbuda izvozu
Zamisel o nstanavljanju carinskih con tudi na celini, ne le v lukah in rečnih pristaniščih, je slara že kar petnajst lel. vendar vse do leta 1984, ko je ZIS pripravil predlog zakona o carinskih conah in zakona o po-sebnih pogojih za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa v teh conah, ni zaživela. Uvajanje teh con ima svoje zagovornike in na-sprotnike. Tisti, ki so ZA, pravijo, da bi se tako lažje vključevali v mednarodne blagovne tokove, medtem ko druga stran trdi, da bi to nekaterim prinašalo preveč ugodnosti.
Kljub za zdaj še ne popolnoma jasnemu položaju — v najbolj-šem primeru je pričakovati, da bo zakon sprejet v drugi polovici prihodnjega leta — se v Blagov-nem transportnem centru že pri-pravljajo na to možnost. V ob-činskih in mestnih dokumentih so prav oni zapisali kot ustanovi-telji carinske cone v našetn mestu, saj za to izpolnjujejo vse pogoje. V ta namen imajo že re-zerviranih 15 hektarov površine v industrijski coni MP-3 ob Le-tališki cesti, če pa bi bilo potreb-no. bi to dejavnost lahko oprav-Ijali tudi na prostoru, kjer so sedaj.
V Jugoslaviji imamo zdaj vsega skupaj devet carinskih con — osem ob Jadranu. eno pa v luki Beograd —, vendar ne izpol-
njujejo pričakovanj. V prihod-nje naj bi bilo to urejeno tako, da ozdi, ki bi v carinskih conah opravljali svojo dejavnost za izvoz, ne bi plačevali carine in drugih uvoznih dajatev za opremo in rezervne dele, surovi-ne, reprodukcijski ter potrošni
material in pogonsko gorivo. Tako bi carinske cone res spod-bujale izvoz blaga in storitev. V razvitem svetu gre menda prek carinskih con okoli 20 odstotkov mednarodne menjave.
Delovna organizacija Bla-govni transportni center bi v tej carinski coni opravljala vse tiste dejavnosti, ki jih sicer že sedaj, to je razkladanje, nakladanje, prekladanje in skladiščenje blaga, po kupčevi želji pa blago tudi sortirajo, zaznamujejo, me-rijo, pripravljajo vzorce in po-dobno. Obenem še urejajo, va-rujejo in vzdržujejo okolje. Pri-
zadevajo si za pridobitev zuna-njetrgovinske registracije, tako da bi lahko neposredno sodelo-vali pri izvozu in uvozu.
Blagovni transportni center je 150 delovnim organizacijam (ne le ljubljanskim, temveč tudi go-renjskim. dolenjskim. zasav-skim, belokranjskim in notranj-skim) poslal informacijo o tej novi možnosti. Kot je bilo priča-kovati, konkretnih odgovorov ni bilo. Pa je razumljivo, saj je vsa stvar za zdaj videti še precej od-maknjena; moti tudi to, da še niso znani vsi, zlasti pa finančni pogoji gospodarjenja v taki coni. Vendar pa ponekod že resno ra-zmišljajo o tem, tako na primer v Kolinski. Kemični tovarni Moste Protektor, Iskri Delti, Karto-nažni tovarni, Klimatu, če našte-jemo le nekaj takih, ki so že ali pa še bodo prišle v našo občino.
V Blagovnem transportnem centru se zavedajo, da bo ta na-ložba zanje velik zalogaj. Raču-najo v glavnem na svoja in bančna sredstva (prizadevajo si za vključitev v planske doku-mente Ljubljanske banke glede izvozno usmerjenih investicij), del denarja pa naj bi prispevali tudi tisti, ki bodo zainteresirani za dejavnost v carinski coni. V izdelavi ima jo že projekt za indu-strijski tir, cesto in komunalne objekte ter -za skladiščno halo univerzalnega tipa.
DARJAN JUVAN