Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 4. marca 1965 Leto XVII. — Štev. 8 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS., NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK., DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIČ. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-388
S SEJE SKUPŠČINE OBČINA G. RADGONA
Zgrajeno le eno stanovanje
Na skupščini občine Gornja Radgona so odborniki preteklo soboto razpravljali tudi o problematiki in delu upravnih odborov skladov v letu 1964. Posebno kritično je bilo obdelano poročilo o poslovanju stanovanjskega sklada, ki je v lanskem letu razpolagal s 186,729.053 dinarji, od katerih je bilo vloženo v stanovanjsko izgradnjo 169,081.283 dinarjev.
Po perspektivnem planu občine Gornja Radgona se vsako leto predvideva izgradnja 50 stanovanj. Upravni odbor sklada je tudi v lanskem letu težil za tem, da se zgradi čim več stanovanj ter izboljša stanovanjska stiska. Po sklenjenih pogodbah bi moralo biti v lanskem letu dograjenih 12 stanovanj v Radencih ter 38 stanovanj in 20 samskih sob v Gornji Radgoni. Toda na celotnem območju občine Gornja Radgona je v lanskem letu bilo dograjeno eno samo stanovanje, ki ga je gradila Opekama v Gornji Radgoni. Vse ostale gradnje so ostale nedograjene. Stanovanja v Radencih niso bila dograjena zaradi nezagotovljenih sredstev s strani investitorja, medtem ko so stanovanja v Gornji Radgoni nedograjena zaradi nesposobnosti izvajalca del. Stanovanjski sklad pri skupščini občine Gornja Radgona se je sicer trudil ter za gradnje, ki jih gradi z neposrednim financiranjem pomagal izvajalcu del na najrazličnejše načine, s tem da je plačeval akontacije na situacije, nabavljal gradbeni material neposredno iz sklada, direktno plačeval situacije in račune kooperantom glavnega izvajalca del itd., vendar se stanje kljub temu ni izboljšalo.
Podoben izpad kakor pri gradnji družbenih stanovanj, čeprav nekoliko manjši, se je pokazal tudi pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš, kjer pa je glavni vzrok v neresnosti posameznih investitorjev, ki so začenjali gradnje brez zadostnih sredstev računajoč, da dobijo posojilo v takšni višini kot potrebujejo. Ta tendenca se je zlasti pojavila pri tistih investitorjih, ki imajo primerna stanovanja in se jim ne mudi z gradnjo. Tako je bilo v lanskem letu na področju občine Gornja Radgona dograjenih oziroma popravljenih 22 zasebnih hiš.
Zaradi teh izpadov v lanskem letu bo po mnenju upravnega odbora stanovanj-
skega sklada potrebno v prihodnje pri dodeljevanju posojil posameznim investitorjem upoštevati ne samo, da izpolnjujejo splošne pogoje, temveč upoštevati njihov interes, da imajo namen hišo čimprej zgraditi. Stanovanjski sklad pri skupščini občine Gornja Radgona je ob koncu preteklega leta razpolagal z okrog 506 milijoni dinarjev. Ker bodo stanovanjski skladi po novih predpisih prenehali obstojati, bo zato potrebno ustanoviti organizacijo, ki bo s temi sredstvi nadalje gospodarila.
Feri Maučec
NA SEJI SOBOŠKE SKUPŠČINE
Sprejet družbeni plan in proračun
Soboška občina je ena tistih občin, ki bo v novem sistemu financiranja družbeno političnih skupnosti dobila investicijska sredstva od republike, je na seji skupščine minuli petek poudaril predsednik skupščine. Odborniki so v prvi polovici seje, kateri sta prisostvovala tudi poslanca Viktor ing. Kotnik in Rudi Čačinovič, razpravljali o proračunu občine, družbenem planu in nekaterih spremembah odlokov skupščine.
Lansko leto doseženi porast gospodarstva in stabilizacija tega v letošnjem letu, to sta bila edina faktorja pri sestavljanju novega družbenega plana, katerega so odborniki sprejeli.
V družbenem planu zavzemata najpomembnejše mesto industrija in kmetijstvo, za kateri predvidevajo, da bo industrija povečala proizvodnjo za 12,1 odstotek, medtem, ko bo v kmetijstvu povečan fizični obseg za 11,8%. Poleg omenjenih gospodarskih dejavnostih, ki predstavljata primarno osnovo gospodarstva v občini, ne gre v bodoče zanemarjati ostalih dejavnostih, ki se bodo skladno in načrtno dopolnjevale.
Potrebe po novih trgovskih lokalih so vedno večje, zato
predvidevajo v trgovini porast prometa v tem letu za 13 odstotkov. Gostinstvo in turizem predvidevata povečanje fizičnega obsega gostinskih storitev za okrog 11,7 odstotkov. Za rentabilnejše gospodarjenje gostinskih organizacij je skupščina na zadnji seji sprejela tudi odlok o prometnem davku na alkoholne pijače po količini, ki bo sprostil več sredstev, katere naj bi gostinci rabili za nabavo nove opreme.
Investicijska vlaganja se bodo v letošnjem letu zmanjšala, kar je potrebno za stabilizacijo gospodarstva. Od lanskoletnih vlaganj v gospodarske investicije so se te v letošnjem letu zmanjšale za 3,2 odstotka, a za negospodarske investicije se bo letos investiralo za 6,1 % manj kot lansko leto. V družbenem planu zavzema pomembno mesto tudi izvoz, za katerega predvidevajo, da se bo v tem letu povečal za 6,1 odstotek, za kar pa so nekateri menili, da je prenizko, ter da bi morali stremeti za tem. da bi izvozili čim več. Izvažala bodo industrijska podjetja: KIK Po-
murka, Mura in Beltinka iz Beltinec.
Računajo, da bo na področju občine v letošnjem letu ustvarjeno 2 milijardi 308 milijonov dinarjev proračunskih sredstev. Od teh sredstev se je kar 39% dalo za šolstvo. Občina bo v letošnjem letu prejela 425 milijonov sredstev od republike. S tem bo med drugim krila vzdrževanje nekaterih cest in šol, ki so bile doslej v pristojnosti okraja.
Nadalje so sprejeli odlok o stopnji prometnega davka, ki je do sedaj bil pet, povečal pa bi se naj na šest. Sredstva, ki bi se akumulirala s povišano stopnjo, se bodo namenila za šolstvo .
Na skupni seji so odborniki sprejeli predlog o ustanovitvi komunalnega sklada in sprejeli so tudi ustanoviteljske pravice za splošno bolnico v Murski Soboti.
PIONIRJI SO PRAZNOVALI
V ponedeljek je pionirski odred II. osnovne šole v Lendavi praznoval in ob tej priliki dobil novo ime po narodnem heroju Karlu Destovniku Kajuhu. Poleg predstavnikov drugih pionirskih odredov, so se svečanosti udeležili tudi številni starši, predstavniki INDIP. ki so pokrovitelji šole, pa so podarili odredu pionirski prapor.
Pionirji so na svečanost povabili tudi Kajuhovo mamo, ki pa ni mogla priti, ampak je pionirjem poslala obširno pismo, v katerem jim želi obilo uspeha in obljubila, da jih obišče aprila. Na dan praznovanja je izšla 4 številka šolskega glasila »Lastovke« v katerem je objavljeno pismo Kajuhove mame in prispevki pionirjev. Dejavnost pionirjev odreda je zelo pestra, saj delujejo na šoli številni krožki, v katerih delujejo pionirji.
VREME
Vremenska napoved za čas od 4. do 14. marca.
Padavine s snegom do nižin se pričakujejo okrog 4. in zlasti okrog 11. marca, v ostalem suho oziroma lepo vreme z mrazom ponoči.
Dr. V. M.
TA PRIZOR NA DELOVIŠČU V TEŠANOVCIH IN PODOBEN V APAČAH NAS JE VZPODBUDIL, DA SMO MINULO SOBOTO PONOČI PREGLEDALI VRSTO OBJEKTOV V SOBOŠKI, LENDAVSKI IN LJUTOMERSKI OBČINI. UGOTOVITVE? O TEM PA V PRIHODNJI ŠTEVILKI POD NASLOVOM: KDO JE ODGOVOREN?
V socialno delo več strokovnosti
Socialna dejavnost, katere značaj je izrazito družbenega pomena, je pri nas še vedno organizirana v občinski upravi. Zato je metoda njenega dela, kljub postopnemu zaposlevanju strokovnih kadrov, še vedno vse preveč administrativna in ne strokovna, analitična in operativna. Socialno delo v občinski upravi se usmerja in ocenjuje z administrativnega in ne strokovnega stališča. Tej službi v javni upravi, kjer je nenehna tendenca po zmanjšanju števila delovnih mest, ni omogočeno, da bi se organizacijsko razvijala in kadrovsko okrepila s strokovnimi kadri.
Da bi tudi socialna služba dobila svoje mesto v komunalni samoupravi, hitreje in učinkoviteje reševala socialne probleme, ki jih poraja hiter družbeno ekonomski razvoj in spremenjena struktura prebivalstva. namerava skupščina občine Ljutomer v zadnjem tromesečju leta 1965, ko bodo omogočali kadrovski pogoji, ustanoviti center za socialno delo.
Prve zametke kadrovsko socialnih služb imamo tudi že
v nekaterih gospodarskih organizacijah. Vinogradniško živinorejski kombinat v Ljutomeru ima organizirano socialno kadrovsko službo. Štipendira kmetijskega tehnika v VŠSD v Ljubljani, ki to delo opravlja. Tudi obrat Mariborske tekstilne tovarne v Ljutomeru štipendira vzgojiteljico v VŠSD v Ljubljani. Ostale delovne organizacije, lesna industrija, gradbena industrija in Tehnostroj, si nameravajo z rednim in izrednim študijem pridobili potrebne strokovne kadre za opravljanje socialnega dela v naslednjih letih.
Skupščina občine Ljutomer štipendira za potrebe centra za socialno delo in posebne osnovne šole Ljutomer psihologa in socialnega delavca. V naslednjih letih namerava štipendirati še socialne delavce. Uslužbencem, ki delajo na področju socialnega varstva, pa omogočiti izreden študij.
Pri vseh delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih nameravamo razviti širši krog prostovoljnih delavcev, jih usposobiti za socialno delo, da nam bodo pomagali pri reše-
vanju socialnih problemov v delovnih organizacijah in na terenu.
Če hočemo za to področje dela zagotoviti potrebne strokovne kadre, si moramo prizadevati, da se odpravijo razlike pri delitvi osebnih dohodkov. Osebne dohodke socialnih delavcev je treba približati osebnim dohodkom drugih strokovnih sodelavcev z višjo strokovno izobrazbo v gospodarskih organizacijah in družbenih službah.
V preteklih letih smo zabeležili viden napredek pri razvoju otroškega varstva z ustanovitvijo varstveno vzgojne u stanove v Stročji vasi, oddelka za dojenčke in obrata za prehrano predšolskih in šolskih otrok pri varstveno vzgojni ustanovi v Ljutomeru. Delo v tej smeri moramo nadaljevati. Eno tretino vseh zaposlenih v občini predstavljajo ženske. Otroškega varstva pa je deležnih le 6 odst. predšolskih otrok. V vseh večjih središčih, kot so Cven, Veržej, Razkrižje, pa je treba, kjer so za to pogoji, še v tem letu, drugje pa v perspektivnem obdobju, ustanoviti var-
stvene ali varstveno vzgojne ustanove. Enake naloge se postavljajo pri organiziranju varstva šoloobveznih otrok v Ljutomeru, Križevcih, Stročji vasi, pozneje pa tudi pri ostalih osnovnih šolah. Le-to bo možno realizirati postopoma v okviru razpoložljivih učnih prostorov in kadrov.
Otrokom in mladini, ki so mo. teni v duševnem in telesnem razvoju (doslej jih je kategoriziranih 187) in so potrebni šolanja in poklicnega usposabljanja v posebnih šolah, bo skupščina občine Ljutomer zagotovila šolanje v posebni osnovni šoli za duševno prizadete v Ljutomeru. Posebna osnovna šola se bo v naslednjih letih razvila v popolno osemletno šolo. Če bo zagotovljeno posojilo, bo občina v perspektivnem obdobju zgradila novo posebno osnovno šolo z internatom. Ostalim prizadetim otrokom in mladini bo omogočila habilitacijo v drugih ustreznih šolah v SRS.
Tudi vri zdravstvenem domu v Ljutomeru bo potrebno okrepiti zdravstveno zaščito matere in otroka. V ta namen bo potrebno pričeti z gradnjo drugega dela zdravstvenega doma-dispanzerja za žene, otroke in mladino ter za te potrebe zagotoviti dovolj zdravstvenih delavcev.
PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE SLIKANICE — GPS-4
— SE GLASI: Štefan Cvetko; Pomurski sejem Gornja Radgona; Poslovalnica »Steklo-porcelan« na Lendavski — Trgovsko podjetje »Merkur« Murska Sobota.
16. NAGRADA: Tekstilno blago v vrednosti 20.000 din; poklanja Trgovsko podjetje »Merkur« Murska Sobota.
Ob  Dnevu žena
Žene proizvajalke in družbene delavke v lendavski občini
Demokratično evidentiranje občanov za predstoječe volitve, posebno pa dejstvo, da je bilo evidentiranih le malo žena, me je vzpodbudilo k razmišljanju o družbenem položaju žena v komuni. Priznati moram, da ne bom dajal receptov za rešitev tega ali onega problema, smatram pa, da bi o tem morala spregovoriti širša družbenega skupnost.
Problemi družbenega položaja žena, ki se pojavljajo na današnji stopnji razvoja, niso enostavni, zato njihovo rešitev lahko najdemo v konkretnih analizah, ne pa v pavšalnih ugotovitvah. Proces zaposlevanja žena je šel dokaj hitro naprej, s tem pa so se pojavili novi problemi. Zaposlevanje žene in matere, posebno pa njena udeležba v družbenem življenju na eni strani, in drugi strani pa stari način gospodinjstva, ki zahteva ogromno domačih del, je danes ena največ težav, s katerimi se srečujejo žene in družine.
Gospodinjstvo, ki se je razvijalo s hitrim tempom, je v letih po vojni zaposlevalo sorazmerno veliko žena, v naši komuni je trenutno zaposlenih 3351 občanov, od tega je 30% žena. Funkcijam matere in gospodinje so se pridružile še funkcije proizvajalke. od njih pa čestokrat še zahtevamo aktivno udeležbo v družbenem in javnem življenju. Povsem razumljivo je, da je nemogoče vključiti ženo v javno življenje ,če ji prej ne ustvarimo pogoje, ki bi jo vsaj deloma razbremenili. Rešitev verjetno leži v razvijanju raznih ustanov, servisov, ki bi prevzemale nekatere funkcije, ki jih marsikatera družina ne more več opravljati. Intenzifikacija gospodarstva bo prav gotovo zmanjšala pritok zaposlenih nasploh, vendar pa bi problem zaposlevanja žena morda lahko delno reševali tudi z delom na domu. Nekatera podjetja že pripravljajo tovrstne analize. Verjetno bi tako lahko rešili marsikateri socialni problem.
Dejal sem, da bi bilo potrebno razvijati take ustanove, ki bi razbremenjevale ženo. Kakšna je situacija pri nas?
Ne moremo se pohvaliti pravzaprav na nobenem področju. Ni servisov, ni otroških
vrtcev razen v Lendavi, Dobrovniku in Gaberju, družbena prehrana (malica) pa je, organizirana po podjetjih in tudi ta ne vsepovsod. Ne trdim, da bi morali narediti že ne vem koliko, ker se predobro zavedam možnosti komune, pa vendar bi morali narediti na tem področju več kot smo. Zaposlene žene namreč najbolj občutijo pomanjkanje tega ali onega. Velikokrat je že bilo postavljeno vprašanje ustanovitve pralnice in čistilnice, bilo je govora o frizerski delavnici, o tem, zakaj se v Lendavi ne bi prodajalo vstekleničeno mleko, toda vse je ostalo le pri govorjenju. Zakaj ?
Problem zaposlovanja žena je poleg drugega povzročil tudi to, da čestokrat žene zaradi neurejenih razmer bolujejo. Podatki kažejo, da obolelost žena, ki so zaposlene, raste. Problemi nastajajo tudi pri vzgoji otrok posebno tam, kjer sta oba zakonca zaposlena. Otroci teh družin ne čutijo tako potrebne pomoči staršev, to pa se pozna pri uspehu v šoli, ki je poleg staršev poklicana, da oblikuje mlado osebnost. Naštel sem le nekaj problemov, ki zadevajo ženo, vsi ti pa seveda vplivajo na to, da se žene ne vključujejo v družbeno življenje.
Kako je po vsem tem z udeležbo žena v družbeno političnem življenju?
Analiza v treh večjih podjetjih, ki zaposlujejo večino žena, je pokazala, da so žene v organih upravljanja zastopane različno. V INDIP, kjer je zaposlenih 85% žena, jih sodeluje v organih 87%, v MEHANIKI je zaposlenih 41 % žena, v organih jih sodeluje 19%, v trgovskem podjetju pa je od 37 % zaposlenih žena v organih upravljanja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Žene proizvajalke in družbeno delavke v lendavski občini
(Nadaljevanje s 1. strani) le 12 %. Če omenim podatek ,da je v upravnih odborih še manj žena ( v Mehaniki in UNIVERZALU nič in v INDIP 50%, je povsem jasno, da ponekod žene še niso zastopane v zadostnem številu.
Podobno je z udeležbo v družbeno političnih organizacijah. Žene predstavljajo 33% vsega članstva SZDL, v vodstvih pa jih je le 15%. Položaj žena v skupščini je še slabši ,saj so žene tu udeležene le 18,3%, čeprav jih je 51 % od štev. prebival. Evidentiranje pred volitvami kaže na nevarnost, da bo v novi skupščini še manj žena.
Za tako zaostajanje udeležbe žena se čestokrat opravičuje, da je žena prezaposlena (kar v resnici tudi je), da ni kvalificirana, nezainteresirana, ponekod, posebno po naših vaseh, je evidentiranje pokazalo precej konservativnosti in žal te ni manjkalo niti v delovnih organizacijah. Včasih predlagamo žene samo zato, da zadostimo strukturi, ne pa iz spoznanaja, da je prisotnost žena v družbeno političnem življenju nujna.
Vsi našteti problemi bi se verjetno razvijali v skladu s splošnim gospodarskim in družbenim razvojem komune, če bi o njih več razmišljali na podlagi tehtnih analiz, toda teh ni bilo .
Bližajoči se praznik žena ne be smel miniti samo s čestitkami ženam, temveč tudi z dejanji, ki bi žene dejansko razbremenile, s tem pa tudi bolj afirmirale in vključile v aktivno družbeno politično življenje.
PRVI USPEHI
Kljub težkim materialnim pogojem, ki jih je bilo treba premagovati v preteklem obdobju, so: bili doseženi v ljutomerski občini nekateri uspehi tudi na področju družbenih služb. To se odraža na področju šolstva v dokaj dobri kadrovski zasedbi, v izgradnji stanovanj za učitelje pri vseh osemrazrednih šolah, novi šoli v Križevcih ter v adaptaciji zgradb v Bučkovcih, Cezanjevcih in v Vučji vasi. Poleg tega je bila ustanovljena v Ljutomeru tudi gimnazija. Mimo teh uspehov je še vrsta odprtih vprašanj kot grdnja šole v Veržeju in v Ljutomeru, nadaljnja oprema šol s sodobnimi učnimi pripomočki itd. Med aktualne naloge sodi tudi zagotovitev celodnevnega bivanja otrok v šoli.
Čeprav so bila dana za šolstvo zadnja leta nekoliko večja sredstva, ta nikakor niso zadostila vsem potrebam. Popolnoma upravičena je bila tudi težnja prosvetnih delav-
cev, da se jim zagotovijo ena. ki osebni dohodki kot zaposlenim z enako šolsko izobrazbo v gospodarstvu. Oni, ki smatrajo, da te težnje niso upravičene, šolstvo zapostavljajo in ga tako postavljajo v vedno težji položaj. S pogodbami med šolami in skladom za šostvo se bodo bistveno spremenili tudi odnosi glede samostojnosti šolskih ko-
lektivov. S tem v zvezi pa bo potrebno, da se delovni kolektivi na šolah zavzemajo tudi za primernejšo delitev osebnih dohodkov po opravljenem delu .
V okviru splošnega izobraževanja je v zadnjih letih razvila svojo dejavnost tudi Delavska univerza. Toda izobraževanje v najširšem pomenu besede ni naloga zgolj Delavske univerze, marveč vseh de-
lovnih kolektivov. Da v pogledu izobraževanja niso bili doseženi tolikšni uspehi kot smo pričakovali, kaže tudi to, da še danes ni nič ukrenjeno glede izobraževanja kmetijskih delavcev v Stročji vasi.
Kultura v občini —je bilo ugotovljeno na konferenci — je še vedno več ali manj stvar posameznikov ali manjših skupin, vse pa seveda v ok-
viru materialnih možnosti. Res je, da je občinski skupščini naložena skrb za razvoj kulturnoprosvetnih dejavnosti, telesne vzgoje in športa, vendar pa ne bi bilo prav, če pri zagotavljanju materialnih pogojev za uspešno delovanje omenjenih dejavnosti ne bi sodelovale tudi gospodarske organizicije.
Tudi na področju zdravstva se stanje zadnja leta izboljšu-
je, predvsem kar zadeva strokovni kader. V izgradnji je tudi novi zdravstveni dom. V pogledu socialne dejavnosti pa bi bilo potrebno uvesti takšno organizacijsko obliko, ki bi lahko dovolj uspešno ter koordinirano z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi reševala socialne probleme. Zategadelj bo potrebno bolj uspešno kot doslej uvajati tudi socialno kadrovske službe v delovnih organizacijah. Največ so v tem pogledu storili v kombinatu in v MTT. Tako kot delovna organizacija, ki ima pretežno žensko delovno silo, je tudi naša vas ob. širno področje zapletenih socialnih problemov, pri reševanju katerih bo potrebno več prizadevnosti in tudi sredstev. Na območju ljutomerske občine je zaposlenih 1131 žensk, otroškega varstva pa je deležnih le okrog 6 odst. predšolskih in 1 odst. šoloobveznih otrok.
AKTUALNO V RADGONSKI OBČINI:
Priprave na festival
V ponedeljek se je sestal v Radencih glavni odbor Festivala bratstva in enotnosti. To tradicionalno srečanje jugoslovanske mladine bo letos že desetič. Festivali so bili doslej v Nišu, Bitoli, Prištini, Nikšiču, Subotici, Reki, Bosanskem Šabcu, Bosanskem brodu, Kranju letos pa naj bi bil v Radgoni. Glavni odbor
festivala je določil, da bo festival v dneh od 18. do 21. junija, udeležilo pa se ga bo okrog 900 do 950 mladincev in mladink iz vseh republik. Mladina iz festivalskih mest se bo pripeljala v Radgono s posebnim vlakom, ki bo pričel svojo pot v Vinkovcih. V Zagrebu se bo priključila mladina iz Nikšiča in Reke, v Zidanem mostu pa mladina iz Kranja. Pokroviteljstvo nad
desetim festivalom je prevzel podpredsednik IS skupščine SRS Beno Zupančič, za častno pokroviteljstvo pa bodo zaprosili predsednika republike. Organizacijski odbor festivala, v katerem sta tudi podpredsednik IS skupščine Beno Zupančič in republiški se-
kretar za prosveto in kulturo Miloš Poljanšek, bo izdal v festivalskih dneh tudi posebno brošuro. Glavni odbor je na omenjenem sestanku predvidel, naj bi bil enajsti Festival bratstva in enotnosti prihodnje leto v Nišu.
OD TEDNA DO TEDNA
Vietnamske' krize, kot vse kaže, še dolgo ne bodo izrinili drugi dogodki s prvih strani svetovnega tiska. Položaj tod se namreč zapleta. Pred dnevi se je neslavno končalo 19. zasedanje Generalne skupščine OZN, kamor naj bi slednjič — poleg več kot 80 tekočih vprašanj — prišlo tudi vietnamsko vprašanje kot resno žarišče nemirov in stalne vojne nevarnosti.
U TANT IN ZDA
Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov U Tant je pred dnevi opozoril, da ameriško ljudstvo ni pravilno obveščeno o dejanskem ozadju vietnamske krize, ker bi se sicer zavzelo za diplomatsko in politično rešitev, ne pa za uporabo vojaške sile. Ker se je predsednik Johnson nad to izjavo hudoval, je glavni tajnik izjavo rahlo omilil, vendar je v bistvu vztrajal pri svojem.
U Tantov poziv na pogajanja za zeleno mizo, ki bi se ga udeležili najbolj prizadeti v trenutni krizi, so naletela v Washingtonu na gluha ušesa. Morda je kdo pričakoval od obiska predsednika francoskega ministra Couve de Murvilla v ameriškem glavnem mestu, da bo vplival na oster ameriški kurz. Vendar se je zmotil. Francoske želje, da bi se Washington, ki dnevno troši v Južnem Vietnamu težke milijone dolarjev za oborožitev sajgonskih čet in sajgonskega gospodarstva, raje pomenil za zeleno mizo s Kitajsko, po francoski oceni najbolj prizadeto silo zaradi južnovietnamske vojne, Johnsonova uprava odklanja. Kaže, da je bojevita linija, podprta od generalnega štaba in desničarsko usmerjenih republikancev in demokratov v kongresu prodrla, četudi ne — na srečo — najbolj skrajna. Pogajanja so torej padla v vodo.
SZ, BRITANIJA IN NOVA ŽENEVSKA KONFERENCA

Moskvi so prevzeli pobudo za nova pogajanja o Indokini v obliki nove ženevske konference ah kako drugače. SZ je slednjič tudi predsednica nekdanje ženevske konference in ji ta vloga tudi najbolj pristoji. Seveda bi se za novo ženevsko konferenco morala zavzeti tudi britanska vlada, saj je Britanija ženevska sopredsednica. Vendar vse kaže — v Parizu so v to celo povsem prepričani —, da Wilso-nova laburistična vlada ne more iti po stopinjah sovjetske vlade, ker je, četudi ne preglasno, odobrila Johnsonovo politiko v Južnem Vietnamu.
U Tant meni, da bi ZDA morale umakniti svoje čete. Seveda s tem ne misli, da bi se to moralo zgoditi takoj. ZDA imajo v okviru svoje južnoazijske politike določene obveznosti, ki bi jih pa počasi prikrojile realističnim pogledom. Tako bi ameriški ugled ne trpel, nihče bi ne mogel govoriti o porazu Washingtonske strategije in politike.
Toda predsednik Johnson doslej ni odločno povedal, kaj pravzaprav sodi. Dejanja kažejo, da je staro geslo — zmaga z orožjem — ostalo v veljavi. Na drugi strani tudi v Pekingu niso pripravljeni sesti za zeleno mizo vse dotlej, dokler bo en sam ameriški vojak na južnovietnamskih tleh. To pa so seveda skrajnosti, ki onemogočajo vsakršno posredovanje.
TUDI JUŽNI KOREJCI V JUŽ. VIETNAMU
Po najnovejših vesteh so Američani pričeli eno največjih ofenziv na osvob. ozemlje Vietkonga, kjer ima posebno letalstvo odločilno vlogo. Prav te dni so prišle v Južni Vietnam prve južnokorejske note, vsekakor po želji ameriške vlade. Tako dobiva sedanje ameriško posredovanje ne glede na to, kakšne sporazume so ZDA sklenile s sajgonskim režimom, že širši pomen. Toda že sam prihod ameriških čet v Južni Vietnam pomeni grobo kršitev ženevskih sporazumov, ki terjajo umik vseh tujih čet. Resnica, da ZDA niso podpisale ženevskih sporazumov, temveč jih vzele samo na znanje seveda ne more biti izgovor, za katerim se smejo skrivati proste roke za obkoljevanje Kitajske oziroma »komunističnega sveta« z južne strani, torej za staro ameriško krilatico, s katero nastopajo in hkrati opra-
vičujejo svojo vojaško posredovanje.
Ameriško ravnanje in ostra opozorila Pekingu in Moskvi vzbujajo zaskrbljenost za nadaljnji ameriško - sovjetski razgovor glede razorožitve. Tam namreč, kjer se vnemajo duhovi, četudi na drugem področju, je težko govoriti o pravi dobri volji in želji po sporazumevanju. Seveda bodo šele najnovejši dogodki v Južnem Vietnamu in okrog njega pokazali, kako se bodo odločili v Beli hiši.
PREDSEDNIK ULBRICHT V KAIRU
Glavno mesto Združene arabske republike Kairo je sprejelo predsednika vzhodnonemške vlade Walterja UIbrichta nadvse slovesno in prisrčno. Tako je skoraj zanesljivo, da bo zahodnonemška vlada prekinila diplomatske stike z ZAR, kolikor bo njena vlada vzpostavila diplomatske stike z Vzhodno Nemčijo. Vlada kanclerja Erharda torej želi uveljaviti Hallsteinovo doktrino, četudi si bo s tem hudo poslabšala svoj vpliv v arabskem svetu.
Na drugi strani bo Bonn vzpostavil diplomatske stike z Izraelom in verjetno še bolj pospešil pošiljke vojaške pomoči, ki so jo (in jo še) napadajo arabske dežele. Priznati moramo, da se taki politiki Erhardove vlade, čeprav jo je pravzaprav nasledila od prednika Adenauerja, upirajo ne le
nekateri nemški prijatelji, temveč celo mnogi Nemci. Očitno je, da bodo Kairo podprle tudi mnoge druge arabske dežele.
Ali se bodo morda v Bonnu zadnji hip premislili? Težko je reči, kako se bodo odločili. Sedaj čakajo na izhod obiska v Kairu in na njegove posledice.
SESTANEK V MOSKVI
V Moskvi se zbirajo člani redakcijske komisije, ki naj bi proučila odnose v mednarodnem delavskem gibanju. Znano je, da je pobudo za posvetovanje komunističnih in delavskih partij dal Hruščov, ki je moral zapustiti položaj predsednika vlade in prvega sekretarja CK. Novo sovjetsko vodstvo se sestanka sicer ni odreklo, pač pa ga je preložilo od predvidenega lanskoletnega 15. decembra na 1. marec. Najbrž je računalo, da bodo do tedaj nekako uredili odnose z največjimi nasprotniki takega posvetovanja — s Kitajci.
Toda temu ni tako. Nedavni prehodni Kosiginov obisk v Pekingu na poti v Severni Vietnam ni prinesel nobenih sprememb. Res je, da je Kosigin podprl Kitajsko glede pomoči Severnemu Vietnamu, če bi ZDA odkrito vdrle na severnovietnamska tla. Toda glede ideološkega zbližanja niso dosegli ničesar. V Pekingu so ob prekinitvi zasedanja generalne skupščine celo naperili osti proti ostri igri velesil, v kateri je, kot poudarjajo, sodelovala tudi SZ.
Predstavnik vlade Nemške demokratične republike Ulbricht (levo) in predsednik Naser (desno) med razgovori v Kairu
S POSVETOVANJA KMETIJSKIH ZADRUG PRI GRADU
Več pozornosti proizvodnji mleka
O problemih odkupa mleka so že tretjič razpravljali predstavniki Tovarne mlečnega prahu iz M. Sobote in predstavniki kmetijskih zadrug: Grad, Šalovci, Prosenjakovci in Cankova — tokrat v Gradu. Na skupnem posvetovanju so skušali najti rešitev problema odkupa mleka na Goričkem, ki zaradi geografske specifičnosti otežkoča odkup, oziroma povečuje manipulativne stroške.
Zadruge, ki opravlajo odkup, zaradi velikih stroškov tega ne morejo v dovoljni meri organizirati, niti posvetiti dovolj pozornosti proizvodnji mleka.
Predstavniki zadrug so predlagali, naj bi tovarna krila povečane stroške odkupa, ki nastajajo zaradi specifičnosti področja.
Predstavniki tovarne so bili drugačnega mnenja; predlagali so, da bi odkupno mrežo organizirala tovarna. S tem bi baje prihranili približno pet milijonov dinarjev, katere bi lahko namenili vzdrževanju zbiralnic, kajti prenekatere so že v kritičnem stanju, ker zadruge z zbiranjem mleka ne ustvarijo dovolj sredstev.
Vprašanja, kdo naj odkupuje mleko od proizvajalcev, na tem posvetovanju niso rešili. Dejstvo pa je, da je proizvodnja mleka zanemarjena, odkupna cena velikokrat nestimulativna in vedno manj je proizvajalcev, ki prodajajo mleko. Ponekod zaradi oddaljenosti od zbiralnice, drugod
zaradi nizke cene predelujejo mleko doma in prodajajo maslo (računica) ali pa ga porabijo za krmo prašičem. Ob vsem tem pa tovarna ugotavlja iz leta v leto manjše količine predelanega mleka in slabo izkoriščenost zmogljivosti.
Za rešitev tega problema je namenjeno še eno posvetovanje. Takrat bo potrebno problem obravnavati s širšega družbenega stališča.
VETERINARJI SO PREDAVALI
Delavska univerza v Lendavi je organizirala na pobudo občanov veterinarsko predavanja o modemi prehrani in negi krav mlekaric. Predavanja so povezana s krajšimi filmi in so vzbudila izredno zanimanje. Posebej je potrebno pohvaliti veterinarja Ivaneca, ki je sam opravil predavanja v enajstih vaseh. Po končanem ciklusu veterinarskih predavanj, bodo občanom predavali kmetijski strokovnjaki o spomladanski setvi.
Ivan Ros:
Gospodarski sistem
nadaljnje izgradnje in izpopolnjevanje
V zadnji številki Pomurskega vestnika sem v prispevku pod gornjim naslovom na koncu omenil, da se v nadaljnji delitvi narodnega dohodka povečujejo sredstva pri neposrednem proizvajalcu v delovnih organizacijah, da se skladno s tem menja sistem kreditiranja in pogoji investiranja, odpravljajo se fondi za investicije pri družbenopolitičnih skupnostih in se prenašajo na poslovne — komercialne banke, ki skupno z delovnimi organizacijami postajajo osnovni nosilci razširjene reprodukcije. Omenil sem, da se ob tako zastavljeni gospodarski politiki postavlja nekaj osnovnih vprašanj, za katera je potrebno poiskati najustrežnejše rešitve.
Poglejmo sedaj to vprašanje in predvidene rešitve.
1. Kako zavarovati splošno družbeno ekonomske interese, izgradnjo tistih gospodarskih kapacitet, ki so za celoten gospodarski razvoj v Jugoslaviji ali za razvoj na ožjem recimo republiškem področju,
lahko tudi na zaokroženem gospodarskem bazenu posebej pomembne, torej odločujoče. Zagotovitev takih, tako zvanih strukturnih investicij zahteva pravočasno in natančno izdelavo regionalnih planov za daljše obdobje. Pripravlja se zakon o regionalnem in splošnem planiranju. Mnoga še neurejena vprašanja na tem področju bodo s tem zakonom urejena. Strukturni objekti in kapacitete bodo v takih planih vsekakor morale dobiti svoje mesto. Do njih bo treba, ker so in bodo splošno družbenega pomena zavzemati in zavzeti enotna stališča ter doseči podporo celotne skupnosti, bolje rečeno, vseh gospodarskih organizacij na enotnem regionalnem področju. Tu v bodoče ne bo smelo več biti planskih deklaracij, ampak je potrebno doseči, da se dogovorjeno tudi realizira.
2. Stabilnost v gospodarjenju je ena naših osnovnih nalog. Današnje težave v investicijski politiki niso le v tem, da smo prekoračili ekonom-
ske meje, s tem močno narušili materialne fonde, povzročali nenehen dvig cen, povzročili dokaj močan inflacijski proces, ki ga ni mogoče tako enostavno odpraviti (vsak administrativni ukrep, ki je tu sedaj nujen, povzroča nove težave). Bistvo problema v prekoračitvah je v tem, da smo strukturo zanemarili in da smo z mnogimi investicijami odpirali ekstenzivna delovna mesta.
V strukturo bodočih investicij bo po resoluciji o smernicah za izdelavo 7-letnega plana gospodarskega razvoja v Jugoslaviji potrebno zajeti zlasti energetsko bazo, proizvodnjo določenih surovin, črne in barvne kovine, hitrejši razvoj kemične industrije in izgradnjo objektov za kmetijsko proizvodnjo.
Bodoča bančna kreditna politika v povezavi s fondi ustreznih gospodarskih organizacij zainteresiranih panog bo morala vsa ta vprašanja prvenstveno reševati.
Za reševanje teh in drugih
ekonomskih interesov bo mogoče razpisovati obvezna notranja posojila. Pa tudi drugače bo v pogojih decentralizacije, ko se sredstva za razširjeno reprodukcijo prenašajo in ostanejo v delovnih organizacijah potrebno take skupne naloge reševati s koncentracijo sred. Predv. je tudi obvezno vročevanje sredstev do republike, ki mora postati nosilec regionalnega planiranja in garant izvedbe ključnih objektov, seveda preko bank in gospodarskih organizacij kot soinvestitorjev. Razpisovanje obveznega posojila in obvezno dejansko razpoloženje sredstev pa se zelo močno razlikujejo od dosedanjega centraliziranega sistema zajemanja sredstev preko delitvenih instrumentov. Taka sredstva ostanejo še vedno sredstva gospodarskih organizacij, ona se le posojajo. Pričakuje se izdelava zelo natančnih ekonomskih kriterijev za vročevanje (katera sredstva, kedaj, zakaj, kako se bodo obrestovala in kako vračala). Z vloženimi sredstvi bo gospodarska organizacija prvič soodločala o ekonomičnosti nalaganja in drugič na vloženih sredstvih planirala svoja lastna predvidena vlaganja. Sebi in banki bo omogočila rentabilno in perspektivno vlaganje.
V novih ukrepih se pričaku-
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
2
je določilo, da gospodarska organizacija, ki nima v banki vročenih sredstev, ne bo mogla na investicijski konkurs. S tem se ustvarjajo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pri vsaki novi investiciji. Pred začetkom del: zagotovljena sredstva in vsa dokumentacija.
3. Kako reševati hitrejši razvoj manj razvitih področij in znatno zaostanjena področja negospodarskih dejavnosti (družbenih služb)?
Že več kot eno leto je bil v pretresu zakon o fondu za finansiranje nerazvitih republik in pokrajin. Zvezna skupščina je 16. februarja ta zakon sprejela. O nujnosti in potrebi razvijati nerazvita področja ni potrebno posebej govoriti, ker tu ne gre le za interese in koristi prebivalcev teh področij, ampak prav tako za koristi prebivalstva na razvitih področjih. V novem zakonskem predpisu je šlo le za zagotovitev najprogresivnejših principov, po katerih naj se to finansiranje izvaja. Novi zakon ureja zlasti naslednja vprašnja:
—	katere republike in pokrajine se smatrajo kot nerazvita področja
—	kateri so viri finansiranja
—	kakšni so pogoji investiranja (kdo lahko investira) in
—	finansiranje tehnične pomoči nerazvitim področjem.
Ta zakon je sprejet z veljav-
nostjo do konca leta 1970. Po tem roku bo Zvezna skupščina o potrebi in pogojih investiranja nerazvitih področij ponovno obravnavala.
Za dosego hitrejšega razvoja gospodarskih dejavnosti, zlasti šolstva, zdravstva, socialnega varstva je bil sprejet zakon o finansiranju družbenih političnih skupnosti. Zvezni zakon v svojih določilih ureja obvezo federacije do nerazvitih republik s tem, da jim proračunske obveze, ob izkoriščenih pogojih lastnega finansiranja, z dotacijami pokrije razliko, da se možnosti finansiranja proračunskih potreb vskladijo z jugoslovanskim povprečjem. Republiški zakoni o finisiranju družbeno političnih skupnosti so v skladu s tem načelom uredili te odnose med republiko in občino.
Naj na kratko še omenim ukrepe, ki bodo sledili v novem gospodarskem obdobju že leta 1965 na področju kmetijstva. Cena kmetijskim pridelkom in prehrambenim proizvodom se bodo še nadalje vsklajevale. Pričakovati je, da bo vrstni proizvod od širše skupnosti garantir. ekonomska cena. Predvideva se uvedba garantiranega odkupa vseh tržnih viškov. Te naloge bodo prevzele državne rezerve, seveda postopoma, ker je po-
trebno zgraditi še primerna skladišča in hladilne naprave. Predvideno je še nadaljnje podaljšanje dosedanjih kratkoročnih kreditov in ugodnejša kreditna politika za nove investicije (za daljši čas in ugodnejša obrestna mera.) Novi davčni predpisi so napram privatnemu kmetu prinesli davčne olajšave tistim kmetom, ki imajo zemljo v četrtem razredu in tistim ki imajo manj kot 50.000 din davčne osnove. Te kategorije kmetov ne plačuje več davkov. Na vidiku so ukrepi, ki naj zagotovijo privatnim kmetom nabavo lahke mehanizacije in dajanje za proizvodna sodelovanja s kmetijsko zadrugo ali družbenimi posestvi.
Ob vseh teh ukrepih bo tudi v bodoče predvsem važna dejavnost komune. Čeravno je naš namen, da omejimo premočan pritisk ljudi iz vasi v mesta, so naloge pri naslednji socializaciji vasi še vedno aktualne. Važna bo zlasti taka kooperacija med družbenim in privatnim sektorjem, ki bo dosegla delitev dela na dolgotrajnih proizvodnih odnosih, ki pa morajo biti za oba partnerja stimulativni.
Zvezna skupščina je že sprejela plan gospodarskega razvoja Jugoslavije za leto 1965. Iz tega plana bi navedel le najosnovnejše ugotovitve:
Za dosego stabilizacije gospodarstva in hitrejši razvoj negospodarskih dejavnosti je prvotni predlog tega plana utrpel precejšnje spremembe. Zo prvotnem predlogu bi se investicije napram letu 1964 v celoti povečale za 3 %. Družbeni plan pa ta prvotni predlog zmanjšuje za 6—7 odst. in bodo investicije v letu 1965 napram letu 1964 v realnem pogledu za 3—4 % manjše. Z ozirom na prekoračitve, ki smo jih izvedli v letu 1964, so investicije kljub znižanemu procentu še dokaj visoke, vendar po predvidevanjih povsem realne.
Nadaljnja sprememba od prvotnega predloga je v tem. da se gospodarske investicije napram letu 1964 v letu 1965 zmanjšujejo za 7,2 % negospodarske pa zvišujejo za 5,3 %. Od teh investicij se investicije za družbeni standard povečujejo celo za 8,5% (tu je mišljena predvsem stanovanjska izgradnja in drugi objekti družbenega standarda), dočim se ostale investicije na negospodarskem področju (administrativne zgradbe in sl.) zmanjšujejo celo za 19%.
Realni osebni dohodki naj bi se ob 6,7 % dvigu produktivnosti dvignili za 9 %.
NA SEJI SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKI SOBOTI
Doslednost pri delu, velika preventiva
Z večjo skrbjo in zavestnim delom preventivne požarne varnosti bi se izognili prenekatere materialne škode, ki jo je povzročil ogenj, so med ostalim poudarili na zadnji razširjeni seji sveta za notranje zadeve, ki je bila minuli ponedeljek. Seje so se udeležili tudi predstavniki kmetijskih organizacij.
Iz uvodnih besed v poročilu je bilo razbrati, da je v soboški občini 68 kmetijskih objektov, hlevov, kateri predstavljajo veliko nevarnost za izbruh požara, posebno še tam, kjer so leseni. Gradnja hlevov je bila že v svoji osnovi zgrešena, ker gradbeniki niso vgradili zasilnih izpustov, poleg tega pa so hlevi tudi zelo slabo opremljeni s hitro učinkovitimi aparati, ki bi lahko vsak manjši požar zadušili. Da bi zmanjšale obstoječe možnosti izbruha požara na že omenjenih objektih, bo v prihodnje nujno potrebno, da vse kmetijske in ostale gospodarske organizacije v okviru sredstev, ki jih imajo, storijo ustrezne ukrepe, ker sta ravno zadnja dva požara na kmetijskih objektih zelo resno opozorila na že prej omenjene pomanjkljivosti požarne zaščite.
Na seji je bilo govora tudi o vlogi čuvajev, katerim pa se posveča premalo pozornosti in se delovno mesto čuvaja ne vrednoti tako kot drugod, kar je seveda zgrešeno. Te ugotovitve zelo nazorno potrdi številka, da je enajst objektov brez čuvaja, pri tistih objektih, kjer čuvaja imajo, pa v večini primerov ta ne zna ravnati z gasilskimi aparati ali s telefonom.
Predstavniki kmetijskih organizacij so pripomnili, da je temu predvsem kriv proces proizvodnje, ki se ga ne da nikakor primerjati z industrijsko proizvodnjo. Bili so mnenja, da je potrebno formirati neki sklad, v katerega bi se stekala sredstva, katere bodo kmetijske organizacije prispe, vale za opremo gasilskih enot.
LETNA SKUPŠČINA ZDRUŽENJA ZB V LJUTOMERU:
0 aktualnih borčevskih vprašanjih
Tudi člani ZB NOV v ljutomerski občini so preteklo soboto naredili obračun svojega dela. Predsednik občinskega združenja Tone Možina je v poročilu na konferenci vsestransko analiziral delovanje združenja v preteklem obdobju.
V ljutomerski občini živi 534 članov ZB. Ko je predsednik združenja v svojem poročilu navajal podatke o družbenopolitični aktivnosti članov ZB, je ugotavljal, da ta ni bila popolnoma zadovoljiva, kar se kaže tudi v tem, da je bilo v dosedanjem predvolilnem obdobju evidentiranih za odbornike občinske skupščine le 7 članov ZB. Krajevne organizacije ZB so bile aktivne predvsem pri organizaciji raznih obletnic in proslav, vezanih na dogodke iz NOV. Taka večja proslava je bila organizirana v Cezanjevcih ob 20-letnici streljanja talcev pri Ribičevem mlinu. V Križevcih so lani že tretjič pripravili partizansko srečanje, katerega se je udeležilo veliko število udeležencev NOV. Lani V oktobru in novembru so organizirali tudi zdravniške preglede borcev. Te ugodnosti se je poslužilo 52 borcev. Letos bodo z zdravniškimi pregledi nadaljevali. Iz sklada Zveze združenj
borcev NOV Slovenije so dodelili v lanskem letu borcem 2 milijona 150 tisoč dinarjev posojil. Nekaj čez 3 milijone dinarjev posojil pa so dodelili borcem tudi iz občinskega stanovanjskega sklada. V poročilu je bilo ugotovljeno, da stanovanjske razmere borcev v ljutomerski občini niso kritične, saj Imajo le 5 primerov, da stanujejo borci v neprimernih stanovanjih. V preteklem obdobju so med drugim ugotavljali, da je izven organizacije ZB večje število pripadnikov prekomorskih brigad, zato bodo morale krajevne organizacije vključiti v članstvo tudi te. Med člani ZB pa so tudi posamezniki, ki za to nimajo pogojev, zato naj bi krajevne organizacije ponovno ugotovile, kdo ima pogoje za članstvo v borčevski organizaciji in kdo ne.
V poročilu je bilo tudi omenjeno, da je na območju občine 47 borcev kmetov, ki živijo večinoma v slabih materialnih pogojih, mnogi med njimi pa so tudi stari in nezmožni za delo.
V živahni razpravi so delegati ugotavljali, da naj bi pošiljali borce na zdravljenje v letnem času in ne pozimi. Ker bodo letos ustanovljene pri krajevnih organizacijah posebne komisije za reševanje problemov borcev kmetov, je bilo v razpravi izraženo mnenje, naj bi te komisije delale prizadevno. Prav tako kot v poročilu so tudi v razpravi ugotavljali, da je potrebno pri sprejemanju v članstvo, kakor tudi pri onih, ki so že člani ZB, upoštevati kriterije za članstvo v organizaciji ZB.
Delegati na konferenci so se zavzemali tudi za to, da naj bi obogatili zbirke muzeja NOV z vso ono dokumentacijo, ki jo še hranijo posamezniki. Predvsem bi bilo potrebno zbrati gradivo, ki bi prikazalo potek in tragične posledice izseljevanja. Ker se iz leta v leto ponavlja kot aktualno vprašanje kako šolski mladini prikazati, in približati obdobje NOV, je konferenca ugotovila, da bo izid knjige o zgodovini NOV v Prlekiji, ki jo je pripravil prof. Drago Novak, močno ublažila pomanjkanje tovrstne literature. Udeleženci konference so se zavzemali, naj bi bila letošnja osrednja proslava 20-letnice osvoboditve v Radomerju.
Konferenca je soglasno sprejela resolucijo, s katero so tudi člani ZB ljutomerske občine izrazili nesoglasje z namero vlade zahodnonemške republike o zastaranju vojnih zločinov.
PRVI KANDIDACIJSKI ZBORI VOLIVCEV V LJUTOMERSKI OBČINI
Te dni so končali v ljutomerski občini prve kandidacijske zbore in sicer v Cezanjevcih, Noršincih, Bunčanih in na Krapju. Kandidacijske zbore so opravili tudi v nekaterih delovnih organizacijah kot na primer v Trgovskem podjetju Vesna, v Tehnostroju, Indopolu, Konusu, Mizarstvu, MTT. Volilna enota, ki predlaga kandidata za poslanca v Zvezni republiški organizacijsko politični zbor je osvojila predlog: za zvezni organizacijsko politični zbor Draga Lugariča, sekretarja občinskega komiteja v Lendavi in za republiški organizacijsko politični zbor Dušana Rihtaršiča. javnega tožilca v Ljutomeru. Za občinsko odbornico so predlagali Danico Prelog, uslužbenko na javnem tožilstvu v Ljutomeru. V volilnih enotah Cezanjevci, Noršinci, Bunčani in Krapje so se volivci na kandidacijskem zboru odločili, naj kandidira za poslanca v republiški zbor Vlado Ferenc, podpredsednik občine.
PO OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA BORCEV NOV RADGONA
Več razumevanja pri zaposlovanju borcev
V posebni anketi, ki so jo izvedli lani med borci v radgonski občini, so ugotovili, da ima 33 družin neprimerna stanovanja, premajhna stanovanja ima 7 družin. Pri ponovnem komisijskem ogledu stanovanj pa so ugotovili, da živi 22 družin v takih hišah, ki zaradi dotrajanosti stanovalce
celo ogrožajo.
Za vsa ta stanovanja, ki so ali last kombinata ali pa SLP bi bilo potrebnih okrog 10 milijonov dinarjev, da bi jih vsaj nekoliko popravili. Zategadelj se je predsedstvo občinske zveze obrnilo na komisijo pri Izvršnem svetu SRS, ki naj bi posredovala, da bi bilo omogočeno za urejanje stanovanj primemo posojilo. Letos nameravajo zgraditi za borce v Radgoni poseben sta-
novanjski bolk. Iz stanovanjskega sklada predvidevajo za to gradnjo 15 milijonov dinarjev, seveda pa računajo, da bodo dobili tudi nekaj sredstev iz republiških virov. V letih po vojni je dala občina Radgona članom ZB 48 milijonov dinarjev posojil za gradnjo stanovanj.
Pri zaposlovanju članov ZB se najbolj pogosto pojavlja pomanjkljiva kvalifikacija in
oddaljenost od delovnega mesta, kar ni primerno predvsem za starejše borce. Na nedavni letni konferenci občinskega združenja ZB so ugotavljali, da je bilo v preteklih letih veliko težav pri zaposlovanju borcev, v lanskem letu pa so organi upravljanja v mnogih podjetjih obravnavali zaposlovanje borcev z večjim razumevanjem. V tem pogledu prednjači Zdravilišče Radenci kjer so sprejemali v delovno razmerje tudi one borce, ki nimajo kvalifikacije.
Glede na probleme borcev v radgonski občini je bila v
lanskem letu zelo aktivna občinska komisija za vprašanja borcev. Na območju občine živi 606 članov ZB. Glavna naloga komisije v preteklem letu je bilo urejevanje priznavalnin. Za redne priznavalnine je bilo razdeljenih nekaj manj kot 2 milijona dinarjev. Poleg tega si je komisija prizadevala za izvedbo zdravniških pregledov borcev. Podatki o pregledu 200 borcev kažejo, da je zdravstveno stanje večine borcev nezadovoljivo.
KUHARSKI TEČAJ V ČRENSOVCIH
Že lani so žene na raznih sestankih izrazile željo, naj bi se organiziral kuharski tečaj. Občinski odbor RK je v sodelovanju z delavsko univerzo letos organiziral tečaj v Črensovcih, ki ga obiskuje 25 žena. Obiskovalke tečaja same prinašajo potreben material in je tako izvedba tečaja mnogo cenejša. V kratkem bodo s tečajem pričeli tudi v Petišovcih. Po izjavah obiskovalk, je zanimanje za tovrstno dejavnost izredno, ker se naučijo pripraviti veliko jedil, to pa bo vplivalo na spremembo prehrane,
Se pred kratkim je bilo na pobočjih hribov zelo veselo. V smehu in igri na doma izdelanih smučeh je mineval čas. Toda sneg je hitro pobralo in že smo začutili dih pomladi. Vremenoslovci nam sicer ne obetajo, da bi se zima tako hitro poslovila.
Uveljaviti komisije za socialno varstvo pri KS
Pretekli teden je bila v Murski Soboti skupna seja sveta za socialno varstvo in varstvo družine pri skupščini občine Murska Sobota. Na seji so razpravljali o problematiki socialnega varstva ter o vlogi krajevnih skupnosti pri reševanju tega problema.
V statutu občine Murska Sobota je v poglavju, kjer se obravnavajo naloge krajevnih skupnosti med drugim rečeno, da občina skrbi za socialno zdravstveno varstvo občanov preko KS. Večina krajevnih skupnosti ima v svojih statutih tudi določila o socialnem varstvu, kjer je rečeno, da KS skrbijo za razvijanje socialne preventive za posamezne kategorije prebivalstva ali posameznikov, ki so potrebni družbenega varstva in pomoči. S tem so torej postavljene pravne osnove in določila, ki nalagajo KS, da posvetijo temu vprašanju posebno skrb. V čem se naj odraža vloga krajevnih skupnosti na področju socialnega varstva in varstva družine. Po statutarnih določilih KS v skladu z družbenim planom in perspektivnim razvojem občine ustanavljajo varstvene ustanove za predšolske otroke, organizirajo raz ne oblike pomoči in uslug gospodinjstvom, pomagajo pri
zbiranju podatkov za študije in analize s področja socialnega varstva, predlagajo pristojnim organom ukrepe za reševanje socialnih problemov, organizirajo službe za pomoč ostarelim, bolnim in invalidnim osebam na njihovem domu, predlagajo primerne osebe za skrbnike, dajejo predloge in mnenja za dodelitev socialnih podpor in drugih denarnih pomoči itd.
Za upravljanje vseh teh nalog pa je potrebno krajevne skupnosti tudi usposobiti. Dejstvo je namreč, da sveti KS ne bi mogli uspešno opravljati vseh teh nalog poleg drugih važnih zadev, zato je možno v okviru KS formirati posebne stalne komisije za opravljanje določenih zadev. Tako naj bi se v KS uveljavile tudi stalne posebne komisije za socialno-zdravstvena vprašanja kot operativni organ KS. Ponekod v soboški občini so že bile formirane komisije za socialno-zdravstvena vpraša-
nja pri KS, nekatere izmed njih pa še predvidevajo njihovo ustanovitev. Seveda pa s formiranjem komisij ne bo rešeno vprašanje socialnega varstva, če te komisije ne bomo usposobili za delovanje.
Poleg tega so v nekaterih KS komisije slabo sestavljene, tako da od njih ne moremo mnogo pričakovati. V komisije je namreč treba izbrati take ljudi, ki imajo pravilen odnos do teh vprašanj in ki so voljni delati, sicer bodo komisije le na papirju. Zato so na seji sklenili, da bodo za člane komisij organizirali poseben seminar, ki naj bi bil do 15. marca in na katerih bi usposobili člane komisij za opravljanje te dejavnosti. Poleg usposobljenosti komisij pa bo potrebno tudi organiziranost dela, zaradi česar bo potrebno sestaviti posebne poslovnike ter komisijam nuditi stalno pomoč.
Za uspešno reševanje zdravstvenih vprašanj pa bo vsekakor potrebno omogočiti boljše materialne pogoje, kajti brez materialne osnove ne bo mogoče reševati socialnega prob-
lema kljub usposobljenosti komisij. Večjo skrb do socialno zdravstvenih vprašanj bodo morale posvečati tudi delovne organizacije, ki so doslej zelo malo storile. Dejstvo je namreč, da je skrb za človeka in vzgojo tega človeka zelo važno vprašanje, katerega še bomo morali resneje lotevati.
Soboška avtobusna postaja je res brez najnujnejših pripomočkov. Ob slabem vremenu se ljudje stiskajo tudi v prostorih pošte, kot kaže slika.
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Brunec Rozalija iz Veržeja — deklico, Mosten Marjeta iz Radenec — dečka, Vida Marija iz Lendave — deklico, Vekaš Marija iz Doline — deklico, Pisnjak Kristina iz Kupšinec — deklico, Baranja Albina iz Černelavec — dečka, Smodiš Gizela iz Stanetinec — dečka, Grnjak Genovefa iz Mote — deklico, Horvat Marija iz Černelavec — dečka, Cimer Milena iz Murske Sobote — dečka, Sreš Cecilija iz Veržeja — dečka, Novak Rozalija iz Križevec — dečka, Horvat Gizela iz Žižkov — deklico, Kukolj Marija s Cvena — dečka, Perkič Terezija iz Bakovec — deklico, Baša Marija iz Beltinec — dečka, Grabar Jolanka iz Tešanovec — deklico, Senču Helena iz Murske Sobote — deklico, Stajnko Ana iz Vidonec — dečka, Ščap Frančaška iz Petanjec — deklico, Gonc Katarina iz Mostja — deklico, Kocjan Helena iz Sodišinec — deklico, Frumen Kristina iz Petanjec — deklico, Gujtman Irena iz Tešanovec — deklico, Jurkovič Magdalena iz Banfija — deklico, Sobočan Katarina iz Dolgovaških goric — dečka, Baranja Emilija iz Gornjih Črnec — dečka, Perkič Olga iz Bakovec — dečka, Majer Marta iz Lendave — deklico, Mitnjek Kristina iz Murske Sobote — deklico, Lopert Marija iz DokležovJa — dečka. Pajžlar Jožefa iz Petanjec — dečka, Kovač Katarina iz černelavec — dečka.
POROKE
Poročili so se: Kolbl Emil, trgovski pomočnik iz M. Sobote, in Šarkanj Majda, uslužbenka iz M. Sobote. Grah Alojz, pek iz Bakovec, in Šraj Ida, natakarica iz M. Sobote, Kumin Stefan, štedent
iz Kupšinec in Gorčan Irena, študentka iz Kupšinec, Botjak Matija, orodjar iz Murske Sobote, in Sadi Ljudmila, kuharica iz Murske Sobote, Čahuk Franc, gradbeni delovodja iz Koršinec, in Pucko Gizela, učiteljica iz Gančan, Bokan Janez, žagar iz Murske Sobote in Slavič Fračiška, kmetovalka iz Veščice.
SMRTI
Umrli so: Tkalec Martin, kmet iz Žižkov, star 45 let, Hašaj Ana, kmetovalka z Dankovec, stara 50 let, Ščavničar Nikolaj, upokojenec iz M. Sobote, star 35 let.
TRČILA AVTOMOBILA
26. februarja je v dopoldanskih urah vozil Horvat Avgust doma iz Kroga št. 3 osebni avtomobil iz smeri M. Sobota proti Krogu. Ob istem času je voznik Vladimir Fajfer, Prežihova ulica št. 2 pripeljal iz podjetja Agroservis osebni avtomobil. Slednji voznik ni prilagodil hitrost vožnje stanju ceste, tako da je prišlo do trčenja med omenjenimi vozili. Materialna škoda na obeh avtomobilih je okrog 300 tisoč dinarjev.
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
3
RAZCVET LIKOVNO-TVORNIH POBUD
že nekaj let nazaj z zadovoljstvom ugotavljamo, da usode naše likovne kulture ne kroji izključno le uradno poslanstvo razstavne politike pri Pokrajinskem muzeju, mar. več so njene pozitivne pobude pri vrsti domačih organizacij in ustanov npr. DPD Svoboda, Občinski komite ZMS in šolske ustanove.
DPD Svoboda v Murski Soboti je s svojim posluhom za moralno in materialno pomoč v tej smeri lahko vsem za vzgled. Prek svoje likovne sekcije je organizirala že vrsto uspelih likovnih razstav domačih poklicnih in amaterskih ustvarjalcev.
Ko govorimo o skrbi za naš celovit kulturno gospodarski napredek, nam prav ta širok samorastniški kader mora pomeniti obetajoče zagotovilo splošnega narodnega napredka, ki se danes niti na kulturnem področju ne more meriti Zgolj po uspehih maloštevilnih visoko-kvalitetnih umetniških predstavnikov in v tujini, marveč mora umetnost ali ožja likovna vrednota postati sredstvo v zavesti širokega kroga ustvarjajočih državljanov. Skoraj ni delovnega mesta, kjer bi likovna kultura ne tvorila enega izmed elementov pri vrednotenju doseženih razultatov.
Da pa je pri mnogih gospodarskih panogah prav bistvena, nas opozarjajo črne bilance zavrnjenih ali neuspelih izvoznih aranžmajev tistih podjetij, ki običajno bolehajo na šibkih likovno-estetskih zmogljivostih. Zato je razumljivo, da se bo napor, vložen v aktivizacijo likovno estetske vzgoje državljanov obrestoval ne samo v smislu pridobljenega ugleda v narodnem merilu, marveč preprosto zato, ker se neposredno navezuje na ekonomski efekt naših gospodarskih teženj.
Skratka, likovna dejavnost ima poleg pozitivnih psihološko-kreativnih učinkov na človeka hkrati tudi vseobsežen vpliv na medsebojne ljudske odnose, bodisi tehnološke, ali mentalne narave.
Iz takega prepričanja in dalje iz spoznanja, da smo v tej smeri doslej storili odločno premalo, se je rodila razstava »Likovna umetnost mladih«, ki sta ji botrovala izvirna pobuda pokrovitelja razstave Okrajnega komiteja Zveze mla-
dine Maribor in organizacijska izkušenost Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu. To izredno zanimivo, po izvoru sodelujočih prav gotovo najmasovnejšo likovno razstavo mladih pri nas po vojni, je Občinski komite zveze mladine Murska Sobota iz Slovenj Gradca prenesel tudi v Mursko Soboto, ter jo v prostorih DPD Svoboda prikazal nad tritisoč, predvsem mladim obiskovalcem.
Posebna mikavnost te razstave je bila pestra udeležba razstavljavcev, saj so se v različnih slikarskih, grafičnih in kiparskih tehnikah predstavili učenci, dijaki, študentje, uslužbenci, delavci, električarji, medicinske sestre in gospodinjske pomočnice v starosti od 14. do 25. leta. Kakor smo bili veseli na tej razstavi udeležbe domačih dijakov učiteljišča in gimnazije: Korošca Vladimira in Huzjana Zdenka, ki sta za kvalitetni deli dobila tudi nagradi, dalje udeležbe Kovača Nacija, Flisar Jane, Sepeša Nikoloja in Starca Vita, tako je škoda, da se vabilu ni odzvala tudi domača delavska mladina.
Razstava je opozorila na dvoje: na potencialne likovno-izrazne zmožnosti, ki še kot neizkoriščen vir čakajo v izraznem hotenju naše mladine, da jih pobudimo k likovni govorici. Opozorila je hkrati tudi na našo dolžnost, da te sveže, pristne, odkritosrčne likovne izpovedi negujemo in vodimo v pravo smer, kjer se nam bodo kasneje obrestovale v kulturi porabne, likovno izpovedne ali dekorativne umetnosti. i„otiji.,zo-d
Vlado Sagadin
že otroke veseli oblikovanje pri igri. Toda kasneje, ko odrastejo?
Pred konferencami kulturnoprosvetnih društev
v lendavski občini
Kot vsako leto, bodo tudi letos občni zbori kulturnoprosvetnih društev, brali se bodo referati, v poročilih se bo nakazovala problematika, naštevali uspehi in neuspehi, prav gotovo bo dana ugotovitev, kako slabo je kulturno delovanje nasploh. Verjetno bo nekdo tarnal za starimi dobrimi časi, ko je bilo kulturno življenje zelo razvito, potem bomo ugotavljali, kako skromna so sredstva, ki jih dobiva kultura. Potrebno bi bilo začeti reševati probleme in kateri so ti?
V zadnjih letih je dozorelo spoznanje da se mora vprašanje kulture in kulturne politike obravnavati v sklopu aktualnih družbenih in ekononomskih vprašanj, kajti kultura je navsezadnje sestavni del ekonomskih gibanj, standarda in rekreacije ljudi. Sedanja praksa je pokazala, da to tako logično dejstvo nismo upoštevali, to pa je povzročilo, da je kulturna dejavnost v veliki meri zaostala za ekonomskim razvojem in ravno ta zaostalost lahko močno vpliva na nadaljnji razvoj gospodarstva posebno še v nezadostno razviti komuni.
Amaterska dejavnost, ki je bila leta in leta prepuščena sama sebi, se ni razvijala pa se zaradi tega opaža določena stagnacija, tako v pogledu števila društev, kot v pogledu števila članov, ki delujejo v amaterskih društvih. Postavlja se vprašanje, ali so društva edina v komuni poklicana za načrtovanje kulturne politike?
Napačno bi bilo ocenjevati, da se je amaterizem preživel, da ne opravlja več družbene funkcije, dejstvo pa je, da je dobil sodobnejšo obliko. Ugotovili smo, da je kulturna dejavnost slaba, kje so torej vzroki za tako stanje?
Čestokrat se od amaterizma pričakuje kvalitet, ki jo lahko dajo samo profesionalne ustanove. Če teh ni, potem ni potrebno amaterskih društev, zaključujejo nekateri. Amaterizem v naši občini boluje zaradi togih oblik (dramske skupine, folklora), ni še sodobnih oblik. Materialna sredstva, ki so bila namenjena kulturi, so bila tako majhna, da niso omogočila vidnejših uspehov, financiranje pa ni bilo sistematično in načrtno.
Trenutno deluje v obči v 8 društev in le dve sta taki, ki imata za silo urejene prostore. V sezoni 1964/65 vsako društvo pripravlja uprizoritev dramskega dela. posebne priprave pa se vršijo v tem letu, ko bomo praznovali 20. obletnico osvoboditve. Vsako leto gostujejo v občini tuja društva, v glavnem profesionalna, s tem pa seveda niso krite vse kulturne potrebe. Potrebno bi bilo povedati o kulturi še to in ono, morda kako zagotoviti pogoje za delo, da bi lahko društva organizirano pristopila h kulturni dejavnosti.
Lahko bi naštevali še in še, vendar ostane dejstvo, da so kot vse drugo občanu tudi potrebne kulturne dobrine in da ima vsak, ki s svojim delom koristi skupnosti, do njih vso pravico.
V IZVEDBI DIJAKOV ESŠ V MURSKI SOBOTI
Logaritmi in ljubezen na soboškem odru
Čeprav je pri odprti oceni z odra zavelo po uležanosti preživele lahkotne malomeščanske komedije, kakršno je to delo G. Senečiča, moramo priznati, da nas ljubezniva sentimentalnost predvojnih dijaških tegob ne le ni pustila čisto hladne, marveč je — vsaj med mladino — sprožila plaz najrazličnejših komentarjev.
Prestari problem rahločutnih odnosov med srednješolsko mladino in učiteljskim zborom je Senečić usmeril na izvajanje treh protagonistov komedije. Na nad mladostjo razočarano profesorico matematike Valerijo, ki ji dijaki zavoljo prilastka njene askeze — zgubljenega površnika — pravijo Hubertus, na sedmošolko Ireno, navdušeno športnico s klavrno oceno iz matematike in s simpatijami do Valerijinega sina študenta Borisa, ter na dobrosrčnega šolskega sluga Mateka, ki s prostodušno vdanostjo izravnava napete odnose med di-
jaki in profesorico matematike vse do njihove končne med sebojne sprave.
Izkušeni režiser Jože Zrim si je z mladim neizkušenim kadrom umislil preprost, učinkovit in predvsem racionalen koncept izvedbe. Na enostavni, do skrajnosti eliminirani oceni je diktiral strogo precizirano akcijo, ki ni dopuščala nepredvidenih premikov, ki pa tudi ni, posebno pri skupinskih ocenah, omogočila zaželene sprostitve. Primemo dinamiko, uklenjeno v ozek prvi plan scene je spremljala res dobro preštudirana prostorska aktivnost.
Maske skoraj ni bilo čutiti, za kar gre zasluga spretnosti maskerke Marije Zrimove.
V vrsti epizodnih zasedb je Elajsinger Vlado z vlogo Mateka, šolskega sluge predstavljal prigodno os s presenetljivo vživetostjo in učinkovitim agiranjem. Njegov lik je bil morda nekoliko preveč »linearno« razgiban, a je vseboval lepo mero vsega potrebnega: trezne preudarnosti, ljubeznive sentimentalnosti in blage hudomušnosti.
Štefanec Terezija je v vlogi profesorice Hubertus imela gotovo najzahtevnejšo nalogo. Razpon duševnih in čustvenih premikov njene vloge je tolikšen, da ga razumljivo ni mogla brezhibno premoščati, čeprav je bil tip njene vloge izdelan skrbno, v nekaterih odlomkih celo odlično. Žal je njena govorna tehnika ob hitrejšem tempu tu in tam bila prizadeta.
Dijakinjo Ireno je odigrala Obal Irena z rahlo udržanostjo, vendar s primerno toplino in doživetostjo. Šibkejša je bila njena dikcija. Ta je pestila tudi neizkušenega kavalirja študenta Borisa, ki ga je igral Vertič Zlatko.
Zelo intenzivna, pa morda preveč disciplinirana je bila igra Pintarič Ivanke, ki je predstavljala dijakinjo Marto in slednjič tudi igralke Ritlop Vere, Vogrinčič Darinke in Kardoš Nade, ki so doprinesle k efektu, a malce naivno — sentimentalnemu zaključku komedije.
Če upoštevamo mlado, neizkušeno igralsko zasedbo, je treba govoriti o uspehu predstave. Gre za miselno celovit in dosledno izveden odrski aranžma, ki bi ga skrbnejša izreka glavnih akterjev komedije gotovo dvignila na ugledno stopnjo že znane igralske zmogljivosti MKUD »Dane Vlado Sagadin
Kulturna skupina iz Doline
Skoraj vsako leto kulturna skupina iz Doline uprizori dramsko delo. Najpogosteje so to komedije. Letos so naštudirali Molierjevega »Žorža Dandina« v madžarščini, ki je po reagiranju gledalcev uspel.
Razumljivo je, da ne moremo pričakovati od amaterjev velikih kvalitet, pa vendar je potrebno pohvaliti mlade amaterje, ki so se lotili Molierjevega teksta. V kratkem mislijo gostovati v Dobrovniku in še po nekaj vaseh, kjer živi madžarska manjšina .
Jani
Vesti z učiteljišča in gimnazije
Prejšnji teden se je na soboškem učiteljišču in gimnaziji pričel plesni tečaj za maturante obeh šol. Na tečaju se bodo dijaki pod vodstvom diplomiranega plesnega mojstra Simončiča iz Maribora seznanili s standardnimi in modernimi plesi, učili pa se bodo tudi četvorko in polonezo.
27. marca se bo v Celju pričel tradicionalni mladinski festival amaterskih pevskih zborov, na katerem bo sodeloval tudi ženski pevski zbor soboškega učiteljišča. Na dosedanjih festivalih se je ta zbor dobro odrezal, čeprav je bila konkurenca zelo huda. Letos čaka soboško učiteljišče težavna in odgovorna naloga; ženski pevski zbor soboškega učiteljišča bo namreč zastopal mariborski okraj. Pod vodstvom profesorja Vladimirja Močana se dijakinje pridno pripravljajo.
Upravna odbora športnih društev na gimnaziji in učiteljišču sta sklenila, da se bosta obe športni društvi združili in nastopali pod skupnim imenom. V kratkem bodo izvedli skupni občni zbor, na katerem se bodo pomenili o nadaljnjem delu. Izvolili bodo tudi vodje posameznih sekcij.
—kč—
NA OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH V POMURJU
Polletni uspeh zelo različen
V prvem polletju šolskega leta 1964/65 je srednje šole v Pomurju obiskovalo 1620 dijako, od krajevnih jih je le 69,8 odstotkov uspešno izdelalo. Na Tehnični srednji šoli v Lendavi je na koncu prvega polletja uspešno končalo 64,2 odstotka dijakov, medtem ko je bil uspeh na ljutomerski gimnaziji nekoliko boljši, uspešno je izdelalo 73 odstotka dijakov.
Na soboških srednjih šolah je bil ob polletju uspeh zelo različen, saj so na nekaterih šolah izdelali dijaki z 22,3 % boljše kot na drugi šoli. Najboljši učni uspeh so zabeležili ob polletju dijaki Srednje šole za telesno vzgojo, kjer je izdelalo 85,5 °/o dijakov. Sledijo: učiteljišče z 79,8 %, gimnazija s 75,5 %, sredja šola za zdravstvene delavce s 75,1 % učnim uspehom. Nekoliko slabši rezultat sta v polletju dosegli: Srednja kmetijska šola v Rakičanu, kjer je izdelalo v povprečju malo več od polovice dijakov, 56,4% in Srednja ekonomska šola v M. Soboti z rezultatom 56%
Boljši povprečni rezultati so bili v polletju zabeleženi na osnovnih šolah v Pomurju, kjer je izdelalo 74,4 % otrok.
Po občinah so bili rezultati uspeha naslednji: v Lendavi je uspešno končalo 77,6 % o-
trok, v Ljutomeru 68,9 %, v Radgoni 72,1 % in v Soboti 75,5 %.
Največji padec uspeha je med četrtim in petim razredom, ker je velik preliv iz podružničnih šol, zato bi morale srednje šole posvečati posebno skrb tistim otrokom, ki pridejo iz podružničnih šol. Tudi med petim in šestim razredom je padec viden, kar je do neke mere razumljivo, kr je v teh razredih prehod na predmetni pouk.
V nekaterih oddelkih je v polletju uspeh padel pod 50%. V ljutomerski občini je uspeh v sedmem razredu zelo slab, saj je izdelalo le 53, 4% otrok.
Od generacije otrok, ki bo letos končala osemletko, bo v lendavski občini končalo le 67%, v ljutomerski 64,5 %, v radgonski 55,4% in v soboški občini 66,4% otrok. Ti pokazatelji jasno pričajo, da je odstotek v primerjavi s sedemletnim planom, ki predvideva, da bo 80% otrok ene generacije šolo tudi končalo, zelo slab.
KUZMA
Aktiv ZMS v Kuzmi, v katerega so vključeni mladinci iz Kuzme, Doliča in Matjaševec, se je letos zelo zavzel za delo. Tako bodo uprizorili veseloigro Branislava Nušića »Navadni človek«. Sodelovali pa bodo tudi pri maškeradi, ki jo bo priredilo za pustni torek domače KUD »Vladimir Gortan«. Prosvetno društvo ima v svojem programu dela tudi izvedbo svečane akademije ob dvajsetletnici naše domovine.
-em-
Križevski mladinci na odru
Prejšnjo nedeljo je v Mačkovcih gostovala dramska skupina mladih iz Križevec v Prekmurju z dramo »Ljubezen je umetnost«. Nastopili so sami mladi igralci, uprizorili pa so jo tudi doma in gostovali v nekaterih sosednjih vaseh.
Bralci-bralcem v presojo
Popravljamo
TOVARIŠ UREDNIK!
V Pomurskem vestniku sem prebrala o nesreči, ki se je zgodila na železniškem prehodu v Križevcih. Med ponesrečenci navajate Janeza Hodilca iz Bučkovec, v resnici pa je življenje izgubil Jože Fotivec, rojen v Trnju, ki pa je zadnja leta živel v Bučkov-cih. Ker je ponesrečenec mož moje sestre, naj še povem, da zapušča ženo in devet otrok ter da je bil delavec. Želim, da popravite napako, da bodo vedeli za njegovo smrt tudi znanci in pa tudi delovni kolektiv, ki se po svojih predstavnikih ni udeležil pogreba.
Rezika Kohek Beltinci 4
Brezvestno početje
TOVARIŠ UREDNIK!
Ker sem ljubitelj malih živali, posebno ptic. rad poslušam njih petje, poleti pa jih opazujem, ko
gnezdijo. V zimskem času pa ko so prepuščene v milost in nemilost mrazu in snegu, pa jim tudi prinašam kakšno drobtinico hrane, da si vsaj delno napolnijo svoje izstradane in prazne želodčke. Če me te uboge živali v poletni dobi ob slabi volji s svojim petjem spravijo v dobro voljo, potem jim tudi moram v zimskem času ob mrazu in gladu pomagati s hrano. Med tele ptice pevke spadajo tudi grlice .katere se drže bolj hiš in so podobne domačim, vendar se ločijo po svoji pesmi. Njihova pesem »Dolgo spiš« je že zjutraj marsikaterega kmetovalca ali delavca spravila iz postelje, ko mu je kje v bližini očitala, da »Dolgo spi«. Z druge strani pa je tudi koristna, ker s sadnega drevja pobira gosenice in drugi škodljivi mrčes.
V naši vasi Hotiza pa zadnje čase opažam, da so se tele uboge grlice začele nekako redčiti, opazil sem celo grlico z zlomljeno nogo ali pa drugače poškodovano in celo mrtvo sem našel, v začetku sem si mislil, da to delajo jastrebi, mačke ali pa kake druge škodljive ptice, katere so željne teh ptičic pevk. Zaradi tega sem se poglobil v to in sem v kratkem tudi celo zadevo razvozljal.
Dne 1. februarja zvečer okrog 7. ure sem šel k svojemu prijatelju na obisk. Mimogrede sem v enem vrtu opazil, da nekdo po vejevju jablan z električno lučjo sveti in nekaj išče. Nato sem slišal, kako je po vejevju udarjalo
kamenje in videl, kako je iz tiste smeri preplašeno priletela grlica, katera je prenočevala na svojem vsakdanjem stanovanju na jablani pod milim nebom in so jo od tam iz sladkega spanja spodili neke vrste jastrebi v človeški podobi. Ker so se mi tile ptičji krvoloki začeli približevati, sem se skril, in ko so mi prišli v bližino, sem z električno lučjo posvetil in tudi vse tri spoznal. Ko sem jih vprašal, zakaj to počenjajo, so se nesramno razbežali.
Kljub temu, da sem vse tri prepoznal, imena ne bom navajal. Pri tem zelo grdem in nečloveškem početju pa se vprašamo: Zakaj je to dobro? Al gre za meso ptic, ali pa so mogoče zaradi velike revščine v družini prisiljeni iskati po tujih vrtovih hrano pri teh ubogih ptičkah, katerih je sedaj zaradi stradanja sama kost in koža? Ne! Med vojno smo živeli na karte, meso in kruh so nam delili na grame in se kljub temu ubogih ptičic nismo posluževali. Danes pa imamo vsega dovolj, seveda delomrzneži ne, potrebne so le pridne roke in si danes lahko vsak pošten državljan zasluži svoj
vsakdanji kruh, s katerim bi lahko sedaj v zimskem času pomagal tudi tem malim ptičkam, namesto da bi jih ubijal, kar nikakor ne spada med kulturne ljudi.
To ni pošteno delo že zaradi tega. ker se to dogaja po tujih vrtovih in celo ponoči. Zato bi bilo dobro, da bi vmes posegli merodajni organi in take nepridiprave kaznovali, ker, koliko mi je znano, so tudi grlice zaščitene.
Jože Horvat Hotiza 62.
Take ptičje hišice v soboškem parku kažejo ljubezen do prirode in ptic. Vendar ni povsod tako. Lani so ubijali grlice v Apačah, sedaj pozimi na Hotizi, verjetno pa to nista osamljena primera in bi podoben odnos do ptic našli tudi še v kakem drugem kraju. Z odnosom do prirode kažemo tudi svojo kulturo in tega ne bi smeli pozabljati.
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
4
V OBRATU ZA KOOPERACIJO VIDEM:
Končno tudi manjši obdelovalni stroji
Predvsem na videmskem področju so se kmetovalci na mnogih zborih volivcev in javnih tribunah potegovali za to, da bi dobili manjše kmetijske obdelovalne stroje, ki bi bili prikladni tudi za hribovite predele. Pred nedavnim je svet kooperantov pri tej poslovni enoti izglasoval nakup nekaj strojev.
Kupili bodo 7 enoosnih ročnih traktorskih kosilnic z vsemi priključki kot na primer za grabljanje, škropljenje, žaganje drv itd. Računajo pa, da to ne bo dovolj. Te traktorje bodo dali posameznim kooperantom, ki jih bodo za ravnanje s traktorji usposobili na posebnem tečaju. Ti kooperanti bodo izvajali usluge vsem onim kooperantom, ki bodo v okolišu za katerega bo posamezen traktor določen. Za področje celotne radgonske občine bodo kupili 30 takih traktorjev. Ker bodo zaračunavali samo amortizacijo in povračilo za zamujeni čas onemu kmetovalcu, ki bo opravljal traktorska dela, računajo, da usluge ne bodo predrage. Tak traktor pokosi v uri okrog 20 arov travnika. Svet kooperantov je med drugim tudi sklenil, da nabavijo nekaj manjših in večjih vprežnih kosilnic ter škropilnic na ročni pogon. Tudi te stroje bodo porazdelili po posameznih vaseh.
V videmskem okolišu se je zadnje čase lepo razvija kooperacijska proizvodnja pujskov. Kmetovalcem so že razdelili 50 plemenskih svinj. Zadružniki bodo oddajali kombinatu za potrebe nove farme 15 do 20 kilogramske pujske, trenutno po pogodbeni ceni 600 dinarjev za kg. Že letos naj bi bilo na videmskem področju v reji 150 do 200 takih svinj, ki bi dale letno do
2000 pujskov, v prihodnjih letih pa naj bi se število povečalo na 5000. Videmski obrat za kooperacijo ima 154 stalnih kooperantov za živilsko in rastlinsko proizvodnjo. Zadnje čase so dali kmetovalci v rejo tudi 12 krav molznic, ki so bile pred tem pod stalno kontrolo in so dale letno od 2000 do 2500 litrov mleka. Kmetovalci plačajo obratu za kooperacijo za vsako kravo letno po 18 tisoč dinarjev amortizacije, dočim razpolagajo s telički sami, pogodbeno pa so vezani, da oddajajo mleko in to po 75 din za liter. Kmalu bodo imeli na razpolago nadaljnjih 30 krav.
-jm
VODOVOD IN KANALIZACIJA
Zavod za elektrifikacijo podeželja pri Vidmu je v lanskem letu uspešno izvedel dela za postavitev vodovoda. Vodovodno omrežje je že speljano in če bo šlo po sreči, bodo letos verjetno zgradili tudi zbiralnik dočim so zajetje uredili že v lanskem letu. Krajevna skupnost pri Vidmu pa namerava letos urediti tudi kanalizacijo, predvsem spodnji odtok do Ščavnice.
Segovska korenina
V Segovcih in daleč okrog poznajo 83-letnega Valentina Mlakarja. Ko smo ga obiskali na njegovem domu, je povedal, da je prav pred dnevi podrl star oreh in ga kar sam razžagal. Kako tudi drugače, ko pa je pri hiši sam in za vse. Redi samo tri kokoši, kajti zemljo je dal kombinatu. Mlakar je kolonist in je prišel v Segovce februarja 1946 iz vasi Otalež pri Cerknem na Primorskem. Dva sina so mu ubili Nemci, ostali otroci pa so zaposleni v Mariboru in drugod. Pravi, da ima brado že od svojega osemnajstega leta in da so mu dovolili celo pri vojakih, da je ni obril. Ko se spomni na svojo prvotno domačijo pravi v šegavem dialektu: Hiša ni bla dabra, pa sem jo papravljal! Vsak teden prebere po dva tednika. Pravi, da ga zanima kaj je novega po svetu. Triinosemdeseti rojstni dan je preživel 9. februarja.
Tudi sedaj, v zimskem času, je na upravi obrata za kooperacijo pri Vidmu vsak dan živahno. Kooperanti prihajajo po krmila, se posvetujejo in razpravljajo o vsem, kar zadeva sodelovanje med obratom in zadružniki. Na sliki: (od leve proti desni) upravnik enote Lojze Balažič, ter kmetovalca Franček Kovačič iz Okoslavec in Alojz Miholič iz Slaptinec. Slednji redi trenutno 8 bikcev in 10 plemenskih svinj, v lanskem letu pa je oddal za zadrugo 49 pujskov.
To in ono iz Apač
Prosvetno društvo v Apačah pripravlja igro »Šestero mušketirjev«, šolska mladina pa za proslavo 20-letnico osboditve igro »Prvi dan svobode.« Za Dan žena in za nekatere druge prireditve pa se pripravlja tudi tamburaški zbor. Pokroviteljstvo nad proslavo 20-letnice osvoboditve bo imela krajevna organizacija Zveze borcev NOV, sodelovale pa bodo vse vaške organizacije.
Uspehi v turniški krajevni skupnosti
Krajevna skupnost Turnišče je ena izmed 14 krajevnih skupnosti v občini, vsekakor pa ena od največjih, saj na njenem območju živi 3571 občanov. Naravna gravitacija vasi Nedeljica, Gomilice in Renkovci k sedežu krajevne skupnosti v Turnišču je pripomogla k temu, da postaja Turnišče v občinskem merilu družbeni center za tamkajšnje področje. Zametki gospodarskega in družbenega življenja se že poznajo, saj v Turnišču deluje obrat »PLANIKA« iz Kranja, poslovna enota KZ Lendava, pošta, šola itd.
V	aktu o ustanovitvi kra-
jevne skupnosti je rečeno, da so jo ustanovili občani, da bi lahko zadovoljevali potrebe gospodarskega in družbenega značaja. Kmalu bosta minuli dve leti obstoja pa morda ta čas ni zadosten, da bi lahko oceniti delovanje skupnosti, pa vendar se lahko že nazirajo uspehi in neuspehi, predvsem pa problemi. Teh pa prav gotovo ni malo. V preteklem obdobju so se krajevne skupnosti, in tu ni bila izvzeta niti turniška, predvsem ukvarjale s popravili poti, kopanjem jarkov ... manj pa s problemi širšega značaja, kot so položaj kmetijstva, stanje kooperacije, ki prav gotovo sodijo v področje, ki najbolj zanima občane posebno na kmetijskem področju. Ne trdim, da bi krajevne skupnosti mo. rale posegati konkretneje v te probleme, pa vendar bi morale	nositi	določeno	odgovornost	pri njihovem	reševanju.
V	letu	1964 je	krajevna
skupnost razpolagala z 1,900.000 din, kar seveda še zdaleč ni zadoščalo vsem potrebam. Kljub majhnim sredstvom pa so bili doseženi lepi rezultati: ureditev ulic, pokopališč. Veliko del so opravili občani. Vrednost teh se ceni na	eden	milijon	dinarjev.
Skupno sodelovanje štirih vasi na enakopravni osnovi, brez lokalizma rodi uspehe in to dokazuje prav turniška krajevna skupnost.
Problemov je še veliko, naštejemo samo nekaj najbolj perečih. Ureditev zdravstvene službe, organizacija vrtca, posebno pa ureditev trgovske mreže, saj razen v Turnišču
ni v nobeni vasi trgovine, pa morajo občani tudi 6 km daleč po najbolj nujne stvari. V zadnjem času se je veliko govorilo o klubu, ki naj bi pripomogel k ponovni oživitvi kulturnega življenja, ki je bilo nekoč precej razvito. Ob pomoči vseh se bo v kratkem začelo delo v klubu, ki je prvi v občini.
Problemov je torej veliko, dosedanji rezultati pa kažejo, da se da marsikateri problem rešiti in prav gotovo bodo občani krajevne skupnosti Turnišča uresničili še marsikatero zamisel.
Podeljene nagrade
Tako kot vsako leto, je tudi prejšnji teden KIK »Pomurka«, obrat Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota nagradil živinorejce, ki so v letu 1964 oddali več kot 800 litrov mleka po kravi. Posamezni kmetovalci so oddali celo preko 3000 litrov mleka po kravi. Ena izmed teh je Ku-
ronja Gizela iz Brezovec, ki je oddala 3.341 litrov mleka po kravi s povprečno tolščobo 3,9.
Pred razdelitvijo nagrad je strokovnjak obrata za kooperacije v kratkem predavanju
razložil sodobno tehnologijo o krmljenju goveje živine, predvsem krav mlekaric.
Vsi kmetovalci so izrazih željo po vskladitvi odkupnih cen mleka s proizvodnimi stroški in da bi se premiranje mleka preneslo tudi na zadružni sektor. Le s stimulativ-
no odkupno ceno mleka se bo povečal stalež goveje živine, kar bo v perspektivi pozitivno vplivalo na cene mlečnim izdelkom in mesu.
V. J.
Sredstva in potrebe se srečujejo v Fokovcih
Za občane krajevne skupnosti Fokovci je obseg problemov precej širok, kot pravi predsednik Jože Koltaj.
Mislite, da je vaša krajevna skupnost opravičila svoj obstoj?
Prav gotovo, saj se vaščani Fokovec in Sela srečujejo s problemi, katere je moč rešiti najhitreje na tem forumu.
Sredstva so po navadi ključno vprašanje. Koliko jih imate za letošnje leto?
Za delovanje skupnosti imamo zagotovljenih približno 600 tisoč dinarjev, kot dotacijo občinske skupščine, ki nam bo (verjetno) prepustila tudi po-
biranje hišnin na našem območju.
Kakšne pa so potrebe?
Brez pretiravanja, velike. Pred leti smo pričeli v Selu graditi gasilski dom. Sredstva smo zbrali v obliki krajevnega samoprispevka. Vendar dom še ni dograjen. Tudi v Fokovcih smo pričeli z gradnjo gasilskega doma, toda dalj od temeljev nismo prišli. Obe gradnji mislimo letos nadaljevati. Sredstva bomo zopet zbirali s krajevnim samoprispevkom. Tako bodo gospodarstva dala po tri delavce, za nad vsakih sto tisoč dinarjev dohodnine pa še po enega delavca. Po dva tisoč dinarjev (pavšalno) bodo prispevali zaposleni, tudi tisti, ki delajo sezonsko drugje.
HOTIZA
Čeprav je bilo v dvorani zadružnega doma v četrtek hladno, se je vendar 35 mladincev in mladink zbralo na letni konferenci svojega aktiva. Razpravljali so o svojem delu v preteklem letu in tudi o programu v bodoče. Mladinci upajo, da bo letos aktiv delavnejši. Na letni konferenci, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki drugih političnih in družbenih organizacij, so govorili tudi o sodelovanju z njimi, zlasti o sodelovanju z društvom gasilcev.
H. Š.
ODRANCI
Prejšnjo nedeljo so gasilci na občnem zboru društva razpravljali o dograjevanju gasilskega doma, nakupa motorne brizgalne, ureditve pisarne in vodnjakov.
V gasilskem društvu je precej mladih in tudi pionirjev. Toda kljub temu imajo zaradi članstva velike probleme, ker poleti mnogo članov odide na sezonsko delo in je zato aktivnost in sposobnost društva okrnjena.
Februar v Stročji vasi pri Ljutomeru
V zadnjem času je zopet postalo pri nas živahno. Ljudje se sestajajo in ugotavljajo, da morajo biti sami svoje sreče kovač. 14. februarja je bil na šoli roditeljski sestanek, kjer je predaval zdravnik dr. Žibrik Franc iz Murske Sobote o spolni vzgoji. Poslušalo ga je 130 ljudi. Po predavanju je bil tudi občni zbor društva prijateljev mladine Stročja vas, kjer so izvolili novi odbor. Pogovorili so se tudi o učnih uspehih in o ukrepih, kako bi učne uspehe izboljšali. Ljudje so se za vzgojo svojih otrok zelo zanimajo. Vsaj velika večina je takih; grajali pa so tudi one, ki čutijo premalo odgovornosti do svojih otrok in jih prepuščajo samemu sebi. Učni uspehi na šoli so malo slabši od rezultatov v istem času lani. Letos je ob I. polletju izdelalo 71 % učencev pozitivno. Prisotni so ugotavljali, da mnogo pripomorejo k učnim uspehom redne malice v šolski kuhinji. Saj je na tem območju mnogo staršev zaposlenih v bližnjem Ljutomeru ali na gospodarstvu VŽK Ljutomer. Društvo DPM Stročja vas je zbralo za šolsko kuhinjo živil v vrednosti čez 100.00 din .
18 februarja je bil zbor volivcev v Stročji vasi. To je bil eden najbolj obiskanih zborov v zadnjih letih, vmes pa je bilo tudi precej mladine. Največ razprav je bilo o družbenem planu občine Ljutomer in o davkih ter prispevkih občanov. Prebivalci iz Pristave in Stročje vasi so predlagali, naj občinska skupščina upo-
števa njihove težave in naj uvrsti zemljišča iz teh vasi v II. kategorijo, ne pa v prvo, kot je bilo to do sedaj, kajti na tem območju so bila zemljišča večkrat poplavljena in nikakor niso enaka ostalim iz I. kategorije. Pristoni so ugotavljali tudi, da je potrebno dati več sredstev za ceste, po katerih je vsak dan več turizma in medrepubliškega prometa. Zato je potrebno dati prednost onim cestam, kjer so se dela Že začela, da bo enkrat tudi Ljutomer povezan z ostalim svetom. Največ sredstev pa bo potrebno za družbene službe, predvsem za šolstvo. Prisotni so v glavnem s predlogom družbenega plana soglašali.
Na zboru volivcev je bil podan tudi program krajevne skupnosti Stročja vas. V letu 1964 je krajevna skupnost dala večino svojih sredstev za izgraditev drvarnice in smetišča pri osnovni šoli. V 1965 letu pa bo po predlogu nekaj več sredstev. Urejeni
bodo vaški prostori v Pristavi, potrebno bo urediti dvorano v Nunski grabi in pot proti Podgradju. Na Podgradju bodo še dogradili oziroma razširili vaške prostore.
Izglasovali so tudi krajevni samoprispevek in sicer 1 % od dohodkov onih, ki so v delovnem razmerju, 1 % od davčnih osnov kmetov ter 1 % od davčnih osnov obrtnikov. VKŽ Ljutomer pa naj bi dal svoj prispevek v navozu gramoza na krajevne ceste in pomoč pri ureditvi dvorane v Nunski grabi .
V. Lorbek
KDAJ NOVA TRGOVINA IN STANOVANJA?
Videmčani sodijo, da bi bilo nujno zgraditi v kraju nekaj stanovanj za potrebe LM, učiteljev, pošte in kombinata. Obstoja predlog naj bi tako zgradbo, ki bi imela v pritličju trgovski lokal, zgradili tik ob cestnem križišču. Slišati je, da naj bi pričeli z gradnjo še letos.
NOV DOM ZA VIDEMSKE STRELCE
Videmska strelska družina je še pred to zimo postavila pod streho nov dom v katerem bo manjša dvoranica, ki bo preurejena tudi za streliš-
če z malokalibrsko in zračno puško. Doslej so vložili v gradnjo okrog 1,5 milijona dinarjev. Društvo ima okrog 50 članov, med najbolj aktivnimi pri gradnji pa so bili Viktor Miholič, Jože Kalamar in Roman Muhič.
Uspešno delo čebelarskega društva v Ljutomeru
Poleg izobraževanja članov s predavanji, so se ljutomerski čebelarji tudi trudili pri širjenju medonosnih rastlin, pri preglejevanju družin zaradi bolezni, odkupu medu, raz-
meščanju privoženih čebel na pašo, dobave sladkorja za zazimljenje čebel, satnic za mlade čebelarje, popisali so stanje čebeljih družin, kjer ugotavljajo stalen padec. Stalno tudi ugotavljajo, da se za čebelarstvo nihče ne zanima, tudi tisti ne, ki imajo od čebel večjo korist kot čebelarji sami.
Pred kratkim pa je društvo organiziralo za čebelarje dvodnevni seminar za izvedence čebeljih bolezni, ki se ga je udeležilo nad 40 čebelarjev. Predavali so priznani strokovnjaki za čebelje bolezni.
Janez Fridau je že 20 let poštar v Apačah. Pravi, da mora vsak od poštarjev — trije so — prehoditi vsak dan po 24 km. »Ne bi bilo odveč, če bi imeli še enega poštarja«, zatrjuje. Zimski čas je nevšečen tudi za poštarje, saj pogostokrat ni prave gazi do hiš, ponekod so hudi psi, ki so Fridaua že štirikrat obgrizli, poleg tega pa morajo poštarji v zimskem času biti vsako uro pripravljeni, da otepajo sneg s telefonskih žic. Zadnjič so morali opraviti to delo prav na novoletne praznike. Apaški pismonoše dostavijo naročnikom vsak teden tudi okrog 380 izvodov Pomurskega vestnika. Janez Fridau pravi, da ima pri izterjavi naročnine največje težave z onimi naročniki, ki so zaposleni pri kombinatu, kajti vplačilni nalog pride prav ob najmanj primernem času.
KRAŠČI
V Kraščih so vaščani na sestankih razpravljali o vzdrževanju cest IV. reda, ki so zelo slabe. Prav tako pa je potrebno zgraditi tudi novo mrtvašnico.
Gasilci, ki so si kupili voziček za prevoz motorne brizgalne, razmišljajo o nakupu ročne sirene, napeljavi elektrike v novi gasilski dom ter nabiranju sredstev za gasilske uniforme.	A. K.
Vesti iz Križevec
Za letošnji praznik Dneva žena se v Križevcih že vneto pripravljajo. Program za proslavo bo skoraj v celoti pripravila mladina. Poleg tega pa pripravlja presenečenje za starejše žene.
Novo poslopje križevske osemletke že dobiva končno podobo. Kljub zimskemu času z delom niso prenehali in v tem času urejujejo predvsem notranje prostore. Z novim šolskim letom se bo predvidoma pouk začel že v novih prostorih, vendar se že sedaj postavlja problem učiteljskega kadra in stanovanj. V ta namen je občina predvidela gradnjo stanovanjskega bloka, katerega bodo verjetno začeli graditi že letos.
Na vseh zborih občanov prakticirajo rešitev problema zdravstvene postaje. Tu je namreč bil že blizu 100 let zdravstveni center, vendar se je z ozirom na dotrajanje poslopja starega zdravstvenega doma center preselil v Petrovče. Zdravnik prihaja v Križevce trenutno trikrat tedensko, vendar pa večkrat izostane zaradi pomanjkanja prevoza ali zadržanosti. Bolniki morajo takrat domov. Občani so predlagali, da bi se naj zgradila primerna postaja in zdravniška služba ustalila, ker bolniki v najnujnejših primerih ne morejo iskati pomoči.
-do-
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
5
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 7, marca
8.00	Mladinska radij, igra, T. Pavček: Čudovito mesto Nigagrad;
9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Jože Peternelj: Pismo materi;
10.30	Pesmi borbe in dela; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 13 30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00—17.00 »Danes popoldne«;
16.00	Humoreska tega tedna, G. Mikes: Ključi pod predpražnikom; 17.05 Majhen oper. koncert; 17.30 Radij, igra, Stefan Kališnik: Neukradeni avto, 18.06 Zabavni zbori; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Ivo Petrič: Simfonija »Goga«; 22.10 V plesnem ritmu.
PONEDELJEK, 8. marca
8.55	Za mlade radovedneže, L. Boynton: Ptice potujejo; 9.10 Zaplešimo in zapojmo; 10.35 Naš podlistek Ant Langfuss: Peščena prtljaga; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 KN — Ing. Rado Lnzner: Izkušnje s pridelovanjem sončnic na Agrokombinatu lani,
12.15	Kvintet bratov Avsenik; 12.30
V	naravi in v salonu; 14.35 Odlomki iz Puccinijeve poslednje opere »Turandot«; 14.35 Naši poslušalci čestizbori in godala; 16.00 Vsak dan za tajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavni vas- 17.05 Glasbena križanka št. 11,
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18 45 Narava in človek: Miran Borko: Naše ozračje na meji z vesoljem; 20 00
V	tričetrtinskem taktu; 20.15 Simfonični koncert; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 9. marca
8.05 Veseli planšarji; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola srednjo stopnjo, Zibelka življenja, 9.25 Finale Webrove opere "Čarostrelec;
10.15	Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš
prednosti!; 12.05 RKU - Ing. Milena Lekšan: Vzroki kloroze pri breskvah 12.10 Šiptarske narodne	
Iz koncertov in simfonij; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Borec proti smrti; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Pol ure s plesnim orkestrom; 18.45 Na mednarodnih križpotjih;  20.20 Radijska igra, Albert Maltz: Črni šah; 21.20 Serenadni večer; 22.10 Melodije za lahko noč.
SREDA, 10. marca
8.55	Pisan svet pravljic in zgodb; V. Stojanovič: šoja; 9.10 Holandske narodne pesmi; 925 Domače pesmi in napevi; 9.45 Virtuozi na pihala; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!;
12 05 KN — Alojz Miklavec: Hitre metode za določanje kalivosti semena različnih vrst; 12.15 Čez hrib in dol;
12.30	Prizori iz Humperdinekove opere »Janko in Metka«; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Zibelka življenja; 14.35 Kaj in kako pojo otroci pri nas in po svetu; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Ob 90-letnici rojstva Mauricea Ravela; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Tako pojo in igrajo v Bukarešti; 20.40 Vincenzo Bellini: Mesečnica (opera); 22.10 Plesni zvoki.
ČETRTEK, 11. marca
9.25 Glasbeni vedež; 9.45 Slovenske narodne; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 RKU — Ing. Slavko Cepin: Pitanje mlade govedi z malo močne krme; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Proti morju . . .; 14.05 Ansambelski operni prizori; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod F. Mauteanu: Gospod David; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00	Literarni večer; 22.10 Od popevke do popevke.
PETEK, 12. marca
8.55	Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.05	KN — Ing. Jože Spranring: Rezultati s sortnimi poskusi ječmena in ovsa; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Tio in velika pregrada; 14.35 Schubert štiriročno; 15.30 Lužiško-srbske narodne pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu;
18.15	Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedensko-zunanje politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 13. marca
8.25 Zabavne melodije; 8.55 Tio in velika nagrada; 9.45 Četrt ure s pevcem Markom Novoselom; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!;
12.00	KN — Ing. Jože Furlan: Poenostavljeno zalivanje in gnojenje v rastlinjakih; 12.15 Pred domačo hišo;
14.05	Iz baletov Čajkovskega; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Poje sopranistka Zina Kunc; 18.45 S knjiž. trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami, 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio Murska Sobota
NEDELJA, 7. marca:
9.05 želeli ste poslušajte; 10.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 10.40 Čestitke delovnih kolektivov ob Dnevu žena; 11.40 Na valu 202; 12.00 Domača poročila; 12.05 V nedeljo opoldne (ob Dnevu žena — Zbori volivcev — aktualnost nedelje — Pišta in Franca — mali nedeljski koncert); 12.45 Oddaja v madžarščini; 13.30 Prenos sporeda RTV — oddaja za našo vas; 14.00—15.00 Želeli ste poslušajte.
TOREK, 9. marca:
17.00 Domača poročila; 17.10 Zabavna glasba — vmes obvestila, reklame; 17.30 Vsega po malem o športu in športnikih; 17.40—1800 želeli ste poslušajte.
PETEK, 12. marca:
17.00 Domača poročila; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj; 17.30 Naš petkov razgovor: o poklic, usmerjanju mladine; 17.40—18.00 želeli ste poslušajte.
ODDAJA RADIA MURSKA SOBOTA V MADŽARŠČINI OB NEDELJAH
Od 12.45—13.30 (poročila, zunanjepolitični pregled, oddaja želeli ste poslušajte).
OB DELAVNIKIH:
Od 14.30—15.00 (poročila, glasbeni spored).
PIONIRSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO POMURJA
Najboljši košarkarji Mladosti in Poleta
Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti je preteklo nedeljo organiziral pionirsko prvenstvo Pomurja v košarki. Prvenstva se je skupno udeležilo 8 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini, od katerih je vsaka štela po štiri moštva. Prvo skupino, katero tekmovanje se je vršilo v osnovni šoli I. so sestavljale ekipe Mladosti iz Murske Sobote, Beltinec, Puconec in Bodonec. Drugo skupino pa So sestavljale ekipe Poleta iz Murske Sobote, Lendave, Radenec ter osnovne šole III iz Murske
Sobote. Tokratna udeležba je presegla vse dosedanje, kar je še posebej razveseljivo. Prvič sta se na tekmovanju pojavili ekipi Radenec in osnovne šole III. Po kvaliteti je bila močnejša druga skupina, zaradi Česar so se vodile ostre borbe med posameznimi moštvi. Kot je bilo pričakovati so bili najuspešnejši košarkarji Mladosti iz osnovne šole I. ter Poleta iz osnovne šole II. iz Murske Sobote, ki so postali zmagovalci skupin polfinalnih srečanj.
Rezultati:
I. skupina:
Puconci : Bodonci 26:2 Beltinci : Mladost 5:31 Bodonci : Beltinci 1:28 Mladost : Puconci 39:10 Beltinci : Puconci 14:8 Mladost : Bodonci 69:2
Tabela I. skupine:					
Mladost	3	3	0	139:17	6
Beltinci	3	2	1	47:40	4
Puconci	3	1	2	44:55	2
Bodonci	3	0	3	5:123	0
Daleč najučinkovitejši strelec v prvi skupini je bil Ferenčič Mladost, ki je sam dosegel 65 košev. Sledijo Pintarič (Beltinci) 18, Gorčan (Mladost) 16 itd.
II. skupina:
Lendava : Radenci 30:26 Osn. šola III. : Polet 7:30 Lendava : Osn. šola III. 17:13 Polet : Lendava 20:0 p. f.
Radenci : Osn. šola III. 20:16 Radenci : Polet 17:57
Tabela II. skupine						
Polet Lendava Radenci		3	3	0	107:24	6
		3	2	1	47:59	4
		3	1	2	63:103	2
Osn. šola III.		3	0	3	36:67	0
Najuspešnejši tekmovalec v drugi skupini je bil Gjerek (Polet) z 49 koši pre Štefanecom (Radenci) 30 itd.
SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
Prvi poraz Elana
V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva v srednješolski košarkarski ligi za moške sta doslej bili odigrani dve koli. Naj zanimivejše je bilo srečanje prvega kola med kandidatom za prvo mesto ESŠ in Elanom. Srečanje se je po razburljivi igri končalo z zmago ESŠ, s čimer je Elan doživel svoj prvi poraz. Tekma prvega kola med SŠTV in Slogo je bila preložena na poznejši datum. V drugem kolu je ESŠ brez težav premagala SŠTV ter prevzela vodstvo na tabeli, vendar ima tekmo več od tekmeca Elana. SKŠ Rakičan pa je premagala Slogo, medtem ko je bila ekipa Elana prosta.
Rezultati:
Elan : ESŠ 40:51 ESŠ : SŠTV 70:44 Sloga : SKŠ 39:49
Tabela:					
ESŠ	6	5	1	358:266	10
Elan	5	4	1	326:194	8
SŠTV	5	2	3	231:277	4
SKŠ	5	2	3	245:286	4
Sloga	5	0	5	195:332	0
TEŽKA ZMAGA ESŠ
V nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva v srednješolski košarkarski ligi za ženske je bila izredno napeta tekma med ESŠ in Elanom, v kateri je ESŠ s težavo in z eno samo točko razlike premagala Elan ter tako še naprej ostala neporažena in obdržala vodstvo. Tekma med Slogo in SKŠ pa se je končala brez borbe v korist Sloge.
Rezultati:
ESŠ : Elan 35:34 Sloga : SKŠ 20:0
Tabela:				
ESŠ	4	4	0	136:74 8
Sloga	4	3	1	143:81 6
Elan	4	0	4	95:164 0
,	4	1	3	47:102 0
ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA
Visoka zmaga Sobote A
V osmem kolu prvenstva zimske košarkarske lige je Sobota A visoko premagala Soboto B ter še povečala vodstvo na tabeli. V ostalem so ko-
PRIJATELJSKI NOGOMET
MURA : MTČ 4:6 GRAFIČAR : NAFTA 2:1 BRANIK : MURA 5:0 BRANIK : MURA (ml) 2:1
PRIJATELJSKI HOKEJ NA LEDU
TIŠINA : LIPOVCI 10:1 TIŠINA : PETANJCI 8:3
šarkarji Rakičana v Puconcih premagali domače moštvo ter obdržali korak v sredini tabele. Tekma med Old boysem in Radenci je bila preložena.
Rezultati 8. kola:
Puconci : Rakičan 21:35 Sobota B : Sobota A 33:127
Tabela:					
Sobota A	8	8	0	672:335	16
Old boys	7	5	2	446:368	10
Sobota B	7	4	3	347:414	8
Rakičan	8	4	4	434:534	8
Puconci	8	1	7	230:413	1
Radenci	6	0	6	283:348	0
Ustanovljen atletski klub »Pomurje«
Pretekli teden je bil v Murski Soboti ustanovni občni zbor atletskega kluba Pomurje. Občnega zbora, ki je bil zelo dobro obiskan so se razen aktivnih tekmovalcev In tekmovalk udeležili tudi nekateri starejši atleti ter številni gostje, med katerimi naj omenimo predstavnika Atletske zveze Slovenije tov. Mikeca, predstavnika OZTK tov. Čebularja in predsednika ObZTK tovariša Firma. Ustanovnemu občnemu zboru pa so poslali pozdrave tudi atletski klubi Branik in Železničar iz Maribora, Kladivar iz Celja ter Ljubljana.
O potrebi po ustanovitvi atletskega kluba v Murski Soboti smo že dalj časa razpravljali, vendar
kljub trikratnemu sklicu do ustanovitve ni prišlo. Pa vendar ta zelo močan udarec n« bil usoden
za mlade atlete In atletinje v M. Soboti, ki so se ob pomoči nekaterih prizadevnih športnih delavcev resno lotevali treniranja ter na raznih tekmovanjih v občinskem, okrajnem in celo republiškem merilu dosegali razveseljive rezultate. Na podlagi izrednih uspehov, ki so jih dosegli pomurski atleti na različnih tekmovanjih Slovenije, so se koncem lanskega leta ponovno v Murski Soboti zbrali nekateri športni delavci ter iz svoje srede Izbrali iniciativni odbor, katerega naloga je bila, da pripravi vse potrebno za sedanji nastopi pomurskih atletov na raznih kvalitetnih atletskih tekmovanjih, organizacije vsakoletnih srednješolskih in osnovnošolskih tekmovanj v Pomurju, pripravljenost nekaterih nekdanjih atletov pomagali novo-ustanovljenemu klubu, lahko garancija, da bomo znali premagovati tudi začetne težave ter ob primerni ustanovtev atletskega kluba v M. Soboti. Uspeh tokrat ni izostal in v Pomurju smo končno dobili zares težko pričakovano športno organizacijo. Z ustanovitvijo atletskega kluba v Murski Soboti se je torej izpolnila velika in dolgoletna želja mladih, ki so sicer tudi doslej tekmovali za razna šolska športna društva, društva Partizan, kot reprezentanca Pomurja ali pa se celo vključili v kvalitetnejše atletske klube v Sloveniji. Prav gotovo pa so nam do-podpori odgovornih činiteljev uspešno vzgajali mlade atlete in atletinje Pomurja ter dali možnost nadaljnjega razvoja tudi tej športni panogi, ki jo imenujemo »kraljica športa«. Z zgraditvijo stadiona NK Mure, kjer bo urejena tudi atletska steza, bo novo ustanovljenemu atletskemu klubu omogočena organzacija tudi najkvalitetnejših atletskih tekmovanj.
Na občnem zboru atletskega kluba Pomurje so razpravljali tudi o programu dela, ki predvideva organizacijo raznih tekmovanj, med njimi tudi organizacijo republiškega prvenstva v crosu. Predstavnik Atletske zveze Slovenije je ob tej priložnosti podelil tudi posebno priznanje večletnemu športnemu delavcu na področju atletike Pomurja tov. Evgenu Titanu.
Z ustanovnega občnega zbora atletskega kluba »Pomurje«
Naš mali intervju EVGEN TITAN
Priznanje AZS
Na ustanovnem občnem zboru atletskega kluba v Murski Soboti je dolgoletni vsestransko aktivni športni delavec in tekmovalec Evgen Titan bil deležen posebnega priznanja, ki mu ga je podelila Atletska zveza Slovenije za večletno uspešno delovanje na področju atletike v Pomurju. Izrabili smo to priložnost za naš tedenski intervju.
— Najprej življenjepis?
Rojen sem leta 1929 v Murski Soboti. Po končanem študiju na DIF-u v Beogradu sem se najprej zaposlil na gimnaziji v Murski Soboti kot profesor telesne vzgoje, nato pa leta 1960 prevzel oddelek
SŠTV, kjer sem še sedaj. Med tem časom sem dobil ponudbo asistenta na VŠTK v Beogradu in možnost nadaljnjega študija v Londonu, kar pa sem odklonil. Svojo aktivnost sem začel po osvoboditvi. Tekmoval sem v najrazličnejših športnih panogah kot nogometu, košarki, atletiki, rokometu, namiznem tenisu, hokeju na travi, smučanju, veslanju in streljanju ter badmintonu. Moj naj-večji uspeh je nastop v državni reprezentanci v hokeju na travi. Bil pa sem večkrat član reprezentanc Srbije, Beograda in Slove-
nije. Na državnem prvenstvu v vajah na orodju sem med člani II. razreda zasedel 6. mesto. Bil sem prvak Slovenije v badmintonu ter osvojil razna druga vidnejša mesta na tekmovanjih. Uveljavil sem se tudi kot organizator prvih šolskih športnih društev, raznovrstnih tekmovanj in prireditev. Bil sem iniciator gradenj raznih športnih objektov ter tudi projektant (stadion pri gimnaziji, telovadnica ESŠ, stadion v Rakičanu, stadion SŠTV itd), vzgojil več kvalitetnih atletov ter bil urednik športne rubrike pri PV.
—	Kot mi je znano se ukvarjaš tudi z znanstvenim delom. Ali lahko poveš kaj o tem?
Še vedno nadaljujem raziskovanja v zvezi s telesnim razvojem in sposobnostjo pomurske mladine, pedagoške in psihološke osnove telesne vzgoje. Pri tem sodelujem z raznimi ustanovami in zavodi ter strokovnjaki. Napisal sem že tudi nekaj člankov in razprav.
—	Čemu se misliš posvetiti v prihodnje?
Športne dejavnosti, ki so se že uveljavile sem prepustil mlajšim. V prihodnje se nameravam posvetiti temeljitejšemu delu v atletiki, gradnji športnih objektov pri osnovnih šolah, skakalnici v Mačkovcih, kegljišču v Murski Soboti itd. Rad bi se tudi pedagoško poglobil v pouk telesne vzgoje na osnovnih šolah, konkretiziranju tega procesa, dvigu kvalitete ter znanstveno-medicinskemu delu. Boril se bom tudi za stalen dotok sredstev za dvig šolske, svobodne ter rekreativne dejavnosti. Zelo rad bi tudi dočakal 25-letnico aktivne igre v košarki, 20-letnico aktivne igre v hokeju na travi ter 10-letnice aktivne igre v badmintonu.
—	Tvoj hoby?
Zelo me veseli slikarstvo. 2e dvakrat sem samostojno razstavljal (1957 in 1960) ter sodeloval na raznih drugih razstavah. Sicer mi je hoby nenehno delo in dinamično življenje v družbeni dejavnosti in stalen kontakt pri vzgoji mladine. Mi, ki se stalno srečujemo z mladino, ki nam je zaupana njena vzgoja moramo biti napredni, pošteni in dejavni ter ji omogočiti njeno uveljavljanje. Naša naloga pa je tudi v tem, da delamo akcijsko, dosledno, stalno in v interesu družbe, kajti samo na ta način se bomo lahko bolje poglobili, napredovali in tudi bolje živeli.
Feri Maučec
Evgen Titan
Ukinitev skladi za telesno vzgoje
Na zadnji seji skupščine občine Gornja Radgona so odborniki izglasovali ukinitev nekaterih skladov. Med ukinjenimi skladi je tudi sklad za kulturo in telesno vzgojo, ki je bil ustanovljen pred 2 letoma in ki je v svojem dvoletnem poslanstvu opravil pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju telesne vzgoje v občini. V sklad je vsako leto prispevala občinska skupščina namenski znesek, oziroma dotacijo iz svojega proračuna. V lanskem letu je sklad raz-
polagal s 15 milijoni dinarjev, predlansko leto pa z 9 milijoni dinarjev. Prav s temi sredstvi so krili stroške adaptacij telovadnic v Apačah, Vidmu in Radgoni ter prispevali delež pri gradnji nove telovadnice v Radencih.
Z ukinitvijo sklada za kulturo in telesno vzgojo pri skupščini občine Gornja Radgona nastane vprašanje nadaljnjega financiranja teh dejavnosti, zlasti ker so v tej občini začeli postopno adaptirati domove TVD Partizan.
Aleš Mrzel zmagovalec in rekorder
Na Bledu Je bilo tekmovanje v moto-skijöringu, na katerem so nastopili poleg Jugoslovanov tudi Avstrijci. Med njimi je nastopil tudi član ADM »Štefan Kovač« iz Murske Sobote in jugoslovanski prvak Alež Mrzel ter dosegel izreden uspeh. V kategoriji nad 250 ccm je kljub močni konkurenci zasedel prvo mesto s časom 1:42,0 ter s povprečno hitrostjo
115 km na uro postavil novi rekord blejske steze. Njegov sovozač na smučeh je bil Vito Šmit.
Uspela maškarada
TVD Partizan Murska Sobota je v nedeljo priredil maškarado, ki je zelo uspela. V povorki, ki je krenila izpred doma Partizan po Titovi ulici, okrog spomenika in nazaj v dom Partizan. V domu je posebna komisija izbrala izmed 120 mask šest najlepših ter jih nagradila. Bila je to ena doslej največjih prireditev društva in njenih aktivnih članov.
SMUČARSKI SKOKI
Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije je te dni izdal drugo malo športno knjižico »SMUČARSKI SKOKI«. Knjižica, ki so jo napisali znani strokovnjaki za smučarske skoke: Ažman, Gorišek, Gorjanc, Rogelj in Ulaga bo prav gotovo velik pripomoček šolam, društvom, učiteljem telesne vzgoje, trenerjem in samim tekmovalcem. Zato si je ne pozabite nabaviti pri Centru za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije v Ljubljani.
OBISK PRI DRUŠTVIH
TVD Partizan Tišina
Pred kratkim so se zbrali na letnem občnem zboru člani TVD Partizan na Tišini, da bi pregledali enoletno delo. Iz poročila predsednika društva tovariša Pihlerja in razprave povzemamo, da v lanskem letu niso zabeležili takšnih uspehov kot prejšnja leta in kakor so to pričakovali. Vzrok za to je predvsem v pomanjkanju strokovnega kadra, uspeh pa je okrenila tudi nedisciplina posameznikov.
TVD Partizan na Tišini šteje 112 aktivnih članov in članic, ki se u-
dejstvujejo v najrazličnejših športnih panogah, ki jih gojijo. V okviru društva Partizan na Tišini delujejo naslednje športne panoge in sicer: nogomet, rokomet, odbojka, namizni tenis, splošna telesna vadba hokej na travi, strelstvo in šah. Največji napredek je v lanskem letu pokazala sekcija za hokej na travi, s katero so se prvič vključili v tekmovanje pomurske lige ter zabeležili zadovoljive rezultate. Kar dva igralca TVD Partizan Tišina sta sestavljala reprezentanco Pomurja na državnem prvenstvu v Zagrebu ter na republiškem občinske nogometne lige Murska So-
prvenstvu v Celju. Svojega zastopnika so imeli tudi v reprezentanci Slovenije, ki se je v Murski Soboti srečala z reprezentanco Hrvatske, kar pomeni vsekakor uspeh. V zadnjem času pa se na Tišini vse bolj uveljavlja tudi hokej na ledu, saj prav iz Tišine zasledujemo poročila o prijateljskih tekmah, kar vsekakor razveseljivo, posebej še ker v Pomurju te športne panoge še nimamo razvite.
Razveseljiv uspeh so dosegli nogometaši Tišine v lanski tekmovalni sezoni, ko so po končanem prvenstvu
bota zasedli drugo mesto z istim številom točk kot zmagovalec. Tudi letos tekmujejo v občinski ligi vendar dosegajo nekoliko slabše rezultate kot lani, in se po jesenskem delu prvenstva nahajajo na četrtem mestu. V občinski ligi nastopajo tudi s pionirsko ekipo, katera se trenutno nahaja na sredini tabele. V nogometu so organizirali tudi nekaj prijateljskih srečanj z nekaterimi delovnimi kolektivi iz Maribora.
V lanski tekmovalni sezoni so imeli dobro razvito tudi rokometno sek-
nastopili v občinski rokometni ligi Murska Sobota. Vendar je članska ekipa letos razpadla zaradi premajhnega števila igralcev, tako da tokrat tekmujejo le z ekipami pionirjev in pionirk. Računajo pa, da bodo v leotšnjem letu tudi članski vrsti posvitili večjo pozornost ter jo ponovno skušali poživeti. V ostalih športnih panogah kot namizni tenis, odbojka, streljanje in šah so organizirali le društvena tekmovanja, ki so bila pogosta ter razgibala tudi te športne panoge. Aktivno edluje še sek-
cijo ter s člansko in pionirsko ekipo cija za splošno vadbo vendar samo za pionirje in pionirke.
Na občnem zboru, ki je bil dobro obiskan, udeležili so se tudi predstavniki vseh krajevnih organizacij, so veliko razpravljali tudi o bodočem delu ter sklenili, da si bodo prizadevali poživeti zlasti tiste športne panoge. ki so doslej slabše delovale. Pomagali bodo tudi pri gradnji novega igrišča za nogomet in rokomet, ki ga bo letos gradila osnovna šola ter tako ustvarili ugodnejše pogoje za nadaljni razvoj telesno-vzgojne dejavnosti na Tišini.
Delovnim organizacijam in zasebnikom!
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA OBVEŠČA VSE DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZASEBNIKE, DA JE NA SEJI 26. FEBRUARJA 1965 SPREJELA ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV.
Ker moramo po novih predpisih o prispevkih in davkih, ki so jih predpisale zveza, republika in občina, obračunavati prispevke, ki bodo odtegnjeni pri izplačilu s 1 marcem 1965, objavljamo stopnje teh prispevkov, ki jih je sprejela občinska skupščina:
1. Stopnja prispevka iz osebnih dohodkov od delovnega razmerja, ki pripada občini, znaša	6,8 °/o
2.	Stopnja prispevka od avtorskih pravic znaša 17,5 %
3.	Stopnja prispevka od dohodkov prevozništva— razen za prevoz mleka — kot postranske kmetijske dejavnosti in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, prejetih od gospodarskih, družbenih in drugih organizacij, državnih organov
in zavodov znaša	20 %
Pri obračunu prispevkov iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja je upoštevati še stopnje, ki sta jih predpisala zveza in republika (3°% + 7,7 %).
O stopnjah občinskega prometnega davka v trgovini na drobno in v gostinstvu bodo vsi zavezanci pravočasno obveščeni, ker bodo že sprejete in še eventualne spremembe začele veljati šele s 1. aprilom 1965.
Skupščina občine Murska Sobota
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
6
Prekmurski delavci, ki si lahko v Ljubljani sami priskrbijo stanovanje, dobijo zaposlitev z možnostjo za priučitev v
TOVARNI KLEJA, Šmartinska c. 50, Ljubljana
Interesenti naj se pismeno ali osebne zglasijo v tovarni.
KS Ljutomer : strokovni sodelavci
KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER razpisuje prosta delovna mesta:
—	Tajnika krajevne skupnosti
z višjo ali popolno srednješolsko izobrazbo, nekajletnimi organizacijsko-pravnimi izkušnjami in primernimi družbenopolitičnimi kvalifikacijami
—	Računovodje za novo Obrtno podjetje »Obrtnik«
s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in ustrezno prakso
—	Gradbenega tehnika
z ustrezno izobrazbo in prakso.
Nastop službe s 1. aprilom 1965 ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Tajništvo Krajevne skupnosti Ljutomer, Glavni trg 2.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Osnovna šola Kuzma: snažilka
Upravni odbor OSNOVNE ŠOLE KUZMA razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE
na področnem oddelku v Gornjih Slavečih.
Prijave pošljite do 15. marca 1965.
Vsak četrtek - enodnevni piščanci
KMETIJSKA ZADRUGA PETROVCI obvešča vse interesente, da bo prodajala en dan stare piščance vsak četrtek, začenši s četrtkom, 11. marca t.l.
Prvi četrtek bodo na razpolago samo piščanci štajerske pasme, pozneje pa tudi pasme White Rock x Cornish.
Piščance bodo prodajali samo v valilnici v Petrovcih.
Interesenti, ki želijo kupiti večje število piščancev, naj si te zagotovijo s prednaročilom.
Cena za štajersko pasmo je 120 din za komad, za pasmo White Rock x Cornish pa 160 din za komad.
KZ »Ledavski dol« — traktoristi
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri KMETIJSKI ZADRUGI »LEDAVSKI DOL« CANKOVA razpisuje
štiri delovna mesta za traktoriste
Pogoji: najmanj enoletna praksa in opravljen vozniški izpit »F« kategorije. Prošnje nasloviti na naslovno komisijo najkasneje do 10. marca 1965.
čestitke
MARTI LEGEN in JANEZU OVSENJAKU na novi življenjski poti želi obilo sreče družina Žitek — Ščančar.
M-118
KZ »Ledavski dol« osnovna sredstva
KMETIJSKA ZADRUGA »LEDAVSKI DOL« CANKOVA razpisuje razprodajo za naslednja osnovna sredstva:
—	2 traktorskih plugov Steyer
—	2 nahrbtnih škropilnic
—	17 sadnih škropilnic — ročnih
—	1 trosilca umetnih gnojil
—	2 trierjev za žito
—	1 izruvača krompirja
—	1 travniške brane
—	1 reporeznice
—	1 brzoparilnika
Razprodaja bo v ponedeljek, 9. marca 1965 s pričetkom ob 8 uri na delovišču v Rogašovcih, ob 10. uri na delovišču Pertoča in ob 14. uri na delovišču Cankova.
Prednost pri nakupu ima socialistični sektor. Če pa ne bo interesentov iz socialističnega sektorja, bo razprodaja za privatni sektor po preteku ene ure po napovedanem času.
AKTUALNO
Fluorografiranje
prebivalstva
V dneh od 15, marca 1965 se bo pričelo fluorografiranje prebivalcev v starosti nad 15 let.
Fluorografiranje bo zajelo celotno območje občine Murska Sobota. Fluorografiranje prebivalcev je obvezno za vse, nad 15 let stare občane. Vsi tisti, ki se fluorografiranja ne bi udeležili ali pa bi drugače zavirali potek akcije, bodo kaznovani po občinskem odloku v znesku do 10.000 din.
Za vse prebivalce, ki so pripravljeni na odhod na sezonsko delo, bodisi doma ali v inozemstvo, bodo začeli izvajati fluorografiranje že v četrtek, 4. .marca 1965. Od 4. marca bo ena od ekip delala pri Zdravstvenem domu v Murski Soboti in 'izvajala to akcijo za tiste občane, ki bodo odpotovali v prvi polovici marca na sezonsko delo. Vsi, ki se pripravljajo na sezonsko delo, so dolžni, da se vsaj štiri dni pred odhodom javijo ekipi za fluorografiranje pri Zdravstvenem domu v Murski Soboti.
Vsi ostali prebivalci, ki ostanejo doma, pa se bodo lahko fluorografirali v svojem kraju ali bližini kraja svojega bivanja. Vsi občani bodo prejeli tudi osebna vabila ter sporočilo o kraju in času fluorografiranja.
Iz pisarne Skupščine občine Murska Sobota
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 5. marca — Janez Sobota, 6. marca — Danica Nedelja, 7. marca — Tomaž Ponedeljek, 8. marca — Dan žena Torek, 9. marca — Frančiška Sreda, 10. marca — Viktor Četrtek, 11. marca — Krištof
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
5.	marca — dr. Lopert
6.	marca — dr. Županjevac
7.	marca — dr. Županjevac
8.	marca — dr. Gregorčeva
9.	marca — dr. Mejačeva
10.	marca — dr. Lopert
11.	marca — dr. Županjevac
KINO
APAČE — 6. in 7. marca angleški barvni film: »USODNA CIGANKA«.
BUČKOVCI — 6. in 7. marca film: »DOKTOR IN LJUBEZEN«.
ČRENSOVCI — 6. in 7. marca italijanski film: »ITALIJANKE IN LJUBEZEN «
GORNJA RADGONA — 6. in 7. marca ameriški barvni kinemaskopski film: »AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA«. 10. marca angleški film: »KROG PREVARANCEV.«
LJUTOMER — 6. in 7. marca italijanski barvni kinemaskopski film: »MAŠČEVANJE VIKINGOV«. 10. in 11. marca sovjetski barvni kinemaskopski film: »RDEČA JADRA«.
MURSKA SOBOTA — 5. in 7. marca ameriški barvni film: »POSLEDNJI SOMRAK«. 6. in 7. marca slovenski film: »NE JOČI PETER«. 8. in 9. marca madžarski film: »DEŽEVNA NEDELJA«. 10. in 11. marca jugoslovanski film: »SREČNA USODNOST«.
VELIKA POLANA — 6. in 7. marca ameriški barvni film: »BELA DIVJINA«.
VERŽEJ — 6. ni 7. marca ameriški barvni kavbojski film: »TRAPER KELY«. 11. marca francoski barvni film: »ČRNI ORFEJ«.
PRODAM
8 SVINJSKIH HLEVOV, hrastovih, ugodno prodam. Bunčani 1, p. Veržej.	M-110
HIŠO, stanovanjsko, ugodno prodam. Vseljiva takoj po plačilu. Markišavci 4, p. Murska Sobota.
M-112
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2,13 ha zemlje, ugodno prodam. Milka Kramberger, Hrastje Mota 25, p. Slatina Radenci.
M-113
HIŠO, z opeko krito (ležeči cimper) 17 metrov x 5 m, v dobrem stanju, za preselitev, 5000 kom. strešne opeke, zarezne, rabljene, okrog 1.500 kom. strešne opeke biber, 30.000 kom. zidne opeke ( veliki format), 32 metrov lesne konstrukcije (skedenj) in 8 kom. traverz, 6-meter-skih, vse v dobrem stanju, ugodno prodam v Moravcih. Informacije: Gregorčičeva 5. Murska Sobota ali Moravci 6, p. Martjanci.
M-114
MOTORNO KOLO NSU Maks, prevoženih 10.000 km, prodam. Informacije: Ferko, Gregorčičeva 30, Murska Sobota.
M-115
TRAKTOR »Fiat«, brezhiben, z vsemi priključki, prodam. Franc Kuhar, Nemčavci 25, p. Murska Sobota.
M-117
MOPED, dvosedežni T 11, in tranzistor Štern 4, ki ga je lahko montirati v avto, prodam po ugodni ceni. Ivan Jaušovec Plitvica 14, p. Apače.
M-120
SPALNICO, novo, z madracami in motorno kolo NSU Maksi, plave barve, prevoženih 7.000 km, z vso opremo za vožnjo, zaradi selitve nujno in poceni prodam. Novogradec, Razlagova 5 (provizorij), M. Sobota.
M-121
SLAMOREZNICO na ročni ali motorni pogon ugodno prodam. Jože Poredoš, Dokležovje 108, p. Beltinci.
M-123
kupim
AVTO Fiat 1300, DKW ali Record, skoraj nov, kupim. Ludvik Gjergjek Pečarovci 50, p. Mačkovci.
M-lll
zaposlitve
GOSPODARSKO POMOČNICO za opravljanje 5 krav potrebujem. Nudim plačo po dogovoru in vso oskrbo. Stroške povrnem. Vprašati pri Francu Dolencu Škofja Loka.
M-88
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA, galanterista, sprejmem takoj. Janez Gorišek, ulica 10. oktobra št. 3, Maribor.
M-116
dražbeni oklici
I 420/63
Dne 8. aprila 1965 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 17 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Selo 1/2, vi. štev. 21.
Cenilna vrednost 376.430 din.
Najmanjši ponudek 250.952 din.
Občinsko sodišče v M. Soboti,
25. februarja 1965.
razno
MARIJA GOMBOC. KROG 183, izjavljam, da poklanjam bratu Jožetu Kreftu iz Kroga št. 81 svojo doto.
M-104
RAZPIS
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — ORAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN razpisuje naslednja prosta delovna mesta na svojih ekonomskih enotah:
1, 2 živinorejca za EE Lemerje
2.	1 kmetijskega strojnika za EE M. Sobota
3.	2 traktorista za EE M. Sobota
4.	1 nočnega čuvaja za EE M. Sobota
5.	1 kmetijskega tehnika za EE Puconci
6.	1 kmet. tehnika za EE Tešanovci (živinoreja)
Pogoji: pod 2) končana kmetijska strojna šola z nekaj let prakse; pod 3) kvalificiran traktorist; pod 5) in 6) končana srednja kmetijska šola z nekaj prakse.
Osebni dohodki po pravilniku. Družinsko stanovanje za živinorejca je zagotovljeno.
Stanovanjska hiša v Martjancih naprodaj
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KMETIJSTVO RAKIČAN razpisuje javno dražbo za prodajo
stanovanjske Hiše v Martjancih štev 46
stoječe na parceli štev. 1104, vl. štev. 41 k.o. Martjanci za izklicno ceno 125.440 din.
Javna dražba bo 6. marca 1965 ob 11. uri na licu mesta v Martjancih štev. 46.
Vsi kupci, ki želijo sodelovati na javni dražbi, so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino, ki pa ne sme biti manjša od 10 % izklicne cene.
RADIO MURSKA SOBOTA Z NEDELJSKO ODDAJO »NA VALU 202« IN DRUGIMI NAMENSKIMI ODDAJAMI — ŽE PREIZKUŠEN IN USPEŠEN INFORMATOR IN POSREDOVALEC NA PODROČJU GOSPODARSKE PROPAGANDE.
ZAHVALA
OB SMRTI NAŠEGA MOŽA. OČETA. DEDEKA IN PRADEDEKA
Štefana Gerleca
vrtnarja v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Naša zahvala velja dr. Zadravcu, ki mu je lajšal zadnje dni življenja. Zahvaljujemo se g.g. duhovnikom, pevcem, godbenikom DPD »Svoboda« iz Murske Sobote in Ljutomera in vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Katarina, hči Katica, sinova Jože in Vilko z družinami ter ostalo sorodstvo.
Beltinci, M. Sobota 27. februarja 1965.
PTT M. Sobota: 5 absolventov osemletke
PODJETJE ZA PTT PROMET V MURSKI SOBOTI sprejme v delovno razmerje za določen čas (delo na poštah)
5 absolventov s končano osemletko
V poštev pridejo samo interesenti moškega spola; prošnjo s kratkim življenjepisom in šolskim spričevalom naj ti interesenti pošljejo sekretariatu podjetja do 10. marca 1965.
Po določenem praktičnem delu je podjetje voljno štipendirati sprejete delavce na Srednji PTT šoli v Ljubljani.
HITRO, PRIJETNO IN UČINKOVITO, SEVEDA PA TUDI USPEŠNO — TO SO PREDNOSTI, KI JIH LAHKO DOSEŽETE Z OBJAVO REKLAM IN OBVESTIL V USTREZNIH ODDAJAH RADIA MURSKA SOBOTA.
POMURSKI VESTNIK — Ust Izdaja in tiska Časopisna ta založniško podjetje -Pomurski tisk- v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — nenaročenih rokopisov ne vračamo in zanje ne odgovarjamo
— Naročniški in oglasni oddelek; Murska Sobota, Kocljeva ul. 2. telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo 3000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. soboti št. 605-11
	1-365
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
7
naša
nagradna
SLIKANICA
LET SVOBODE
IZ NOB: Uganite kraj dogodka, ime in priimek prleškega prvoborca z brzostrelko v roki.
IZ POVOJNE SOCIALISTIČNE GRADITVE: Za kateri objekt gre v tem primeru in kje ta objekt zgrajen.
IZ REKLAMNEGA ALBUMA NAŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ: Navedite točen naslov podjetja, katerega vam predstavljamo z detajlom iz njegovega proizvodnega obrata.
Izrežite oznako GPS-6 in j o pošljite skupno s pravilnimi odgovori na 3 zastavljena vprašanja v tej nagradni slikanici na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, Kidričeva 4.
Podjetje, katerega vam predstavljamo v tej nagradni slikanici, bo nagradilo 1 reševalca in ga povabilo na obisk v svoj kolektiv. Pomurski vestnik bo nagradil reševalce, ki bodo poslali pravilne odgovore na zastavljena vprašanja v celotni seriji naše nagradne slikanice »20 let svobode«.
Pomurski vestnik bo prispeval 13 nagrad v skupnem znesku 150.000 din.— Srečne reševalce pa bomo v prvem in drugem primeru določili z žrebanjem. Torej: Odgovoriti je potrebno kratko na tri zastavljena vprašanja v vsaki slikanici.
Razen tega bomo posebej nagradili reševalce, ki bodo poslali najboljši dopis o osebnosti ali dogodku iz NOB, katerega objavljamo v tej nagradni slikanici. Najboljši dopisi bodo tudi objavljeni v Pomurskem vestniku s podpisi avtorja.
Rok za dostavo rešitev in dopisov je 10 dni — t. j. do sobote pred tednom, ko bo Izšla druga številka Pomurskega vestnika. Takrat bomo tudi objavili pravilno rešitev te nagradne slikanice.
Žrebanje bo opravljeno ob zaključku objavljanja celotne serije naših nagradnih slikanic.
GPS-6
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
Praktične ženske obleke za vse, tudi za najmočnejše postave, po izjemno nizkih cenah:
__Art. Avgusta, v po dveh barvah — 3.500 din; art. Emilia, v
po dveh barvah — 3.500 din; art. Alma, v po dveh barvah — 3.800 din.
MILAN FILIPČIČ:
REICHSTAG V PLAMENIH
Nastopili so trije ugledni nacionalsocialisti: Karwachne, Frey in avstrijski nacionalsocialist Kroyer. Kratka pripomba: Karwachne je bil leta 1925 izključen iz Komunistične partije zaradi poneverbe.
Ti trije naj bi dokazali, da je bil Torgler povezan z van der Lubbejem in da so ga videli v njegovi družbi. Nato so prešli na dokazovanje, da se je Torgler družil z obtoženimi Bolgari, predvsem s Popovom. Ta izmišljena zveza ni bila posrečena: Popov zna le nekaj nemških besed, Torgler pa ne zna bolgarsko. In vendar so priče hitele trditi, da sta se pogovarjala.
Pripeljali so priče iz kriminalnih zaporov, duševno bolne in tudi vohune. Vrstijo se: Lebermann, Kuntzak, Grothe, Zimmermann.
Torgler je bil neustrašen. Najprej je dokazal, da van der Lubbe nima nič skupnega s komunisti in da je celo njihov sovražnik. Jasno je ugotovil, da obstoji van der Lubbe kot komunist le v nemškem nacističnem tisku. Torglerju njegov branilec dr. Cack ni pomagal. Da je bil Torgler oproščen, ni branilčeva zasluga. Tudi pozneje, ko Torglerja niso izpustili in so ga poslali v koncentracijsko taborišče Oranienburg, se branilec ni zganil. Da, Torgler je moral umreti v taborišču, ker je na procesu ponosno dejal:
»Izjaviti moram, da je bil boj za socializem smisel in vsebina mojega življenja. Z vsem idealizmom sem se boril za korist delavskega razreda ...«
POPOV IN TANEV
Aretirali so ju 9. marca. Študent Popov je razumel le nekaj nemških besed, čevljar Tanev pa sploh ni razumel nemško. Na procesu sta ostala nekako v ozadju, ker sta govorila preko tolmača in nista vedela, če le ta pravilno prevaja njune izjave. Nista mogla pregledati protokole in nista niti vedela, če so njune izjave pravilno zapisane. Toda morala sta biti prava moža, saj sta vzdržala vsa mučenja v nacističnem zaporu.
Popov je bil star 35 let. Nekoč je študiral pravo. Sodeloval je v protifašističnem uporu leta 1923 in ko upor ni uspel, je emigriral iz Bolgarije. V Bolgarijo se je vrnil leta
1931	kot član Centralnega komiteja partije. Ujeli so ga in zaprli. Iz zapora je uspel pobegniti in spet je zapustil svojo domovino kot begunec. V Nemčijo je prispel 3. novembra
1932	— prvič v svojem življenju.
Tanev je še mlad stopil v komunistično stranko Bolgarije. Oče mu je padel v uporu proti Turkom 1906. leta. 2e leta 1925 je bil zaradi komunizma obsojen na 12 let zapora.
Priče, ki so nastopile proti Tanevu in Popovu, so bili nacionalsocialisti in kriminalci. Dokazovali so, da so ju videli v palači Reichstaga v družbi s Torglerjem. Nacionalsocialist Frey priča, da se je Popov (ki ne zna govoriti nemško) pogovarjal s Torglerjem (ki ne zna bolgarsko) v sobi komunistične skupine v Reichstagu. Inženir Boguhn priča, da je videl Taneva, kako je tik pred požarom zapuščal palačo skozi vrata številka pet. Boguhn je že takoj po požaru na policiji izjavil, da je videl nekega človeka, la je ob omenjeni uri zapustil palačo. V protokolu je zapisano, da ni mogel opisati, ali je dotični nosil klobuk ali kapo. Zato tudi ni mogel opisati obraza in las. Toda že tri tedne pozneje, ko so ga soočili s Popovom, se mu zjasni in izjavi v zapisniku, da se njegov prvi opis moža ujema s Popovom. Najprej je trdil, da je mož nosil sive hlače, na procesu pa trdi, da so bile hlače modre.
(Nadaljevanje prihodnjič)
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA KOROŠKEM
Boj za absolutno večino
V nedeljo štirinajstega marca so v sosednji avstrijski deželi Koroški deželnozborske volitve. Približno 310 tisoč volivcev bo izvolilo 36 deželnih poslancev za prihodnja štiri leta.
vodstvom ljudske stranke o tem, naj bi na volilno listo uvrstila tudi predstavnike Slovencev, vendar niso uspeli. Zato so ustanovili svojo koroško volilno skupnost in na-
stopili s svojimi kandidati.
Obe politični skupini koroških Slovencev sta podpisali pred desetimi leti, kot je znano, spomenico koroških Slovencev, kjer sta v duhu državne pogodbe in posebno njenega 7. člena zahtevali izpolnitev obljub do manjšine. Pozneje sta tudi sklenili, da ne bosta imeli lastnih strank, temveč se — pač glede na svetovno nazorsko in ideološko opredelitev — vključili v obe večinski stranki in tu nadaljevali boj za priznanje manjšinskih pravic.
Nenadna odločitev narodne-
ga sveta je presenetila vodstvo zveze slovenskih organizacij, saj svet o njej ni poprej obvestil manjšinskega partnerja. Glasilo avstrijskih intelektualcev Die Presse pa je celo zapisalo, da je vodstvo narodnega sveta prejelo od ljudske stranke ukaz, naj nastopi samostojno. S tem naj bi nekako odvzelo del slovenskih glasov socialistični stranki pod geslom »za enotno slovensko listo«. Tak razvoj bi seveda omogočil, da bi socialisti izgubili vsaj eno poslansko mesto v deželnem zboru in s tem tudi predsedstvo deželne vlade.
Micka je zaužila zdravilo in kmalu ji je odleglo. Pač pa jo je mrzlica tako zdelala, da ni mogla hoditi. Mihec in Arijek sta jo odnesla v čoln. Zapluli so okrog otoka, potem pa so veslali še kaki dve uri navzgor po reki. Tedaj sta tudi Mihec in Micka zagledala naselbino Angleža Hooda. Razen njegove hiše so bile vse druge stavbe zgrajene na kolih. Od reke je do vasi vodila ravna in negovana pot. Za vasjo se je dvigal visok ognjenik. Vsa kotlina je bila zasajena s kokosovimi palmami.
Fanta sta privezala čoln, vzela onemoglo Micko na roke ter jo odnesla proti vasi. Hood jih je čakal na pragu svoje hiše. »Dobrodošli!« je vzkliknil in se široko nasmejal.
Izčrpani Micki je gospodar velel pripraviti lepo sobico z udobno posteljo. Vzdihnila je od udobja, ko so jo po1ožili nanjo.
Fanta je Hood odvedel v jedilnico. Tam ju je čakalo slastno kosilo: juha, pečenka, pečeni taro-gomolji, palmovo vino in kruh. Jedla sta tako navdušeno, da ju je gospodar kar gledal.
Po kosilu je Mihec zaprosil Hooda, naj mu raztolmači pismo, ki mu ga je bil izročil oče na smrtni postelji. Gospod Hood je vedel samo to, da je napisano v španščini, ki pa je ni razumel. Tudi ni vedel povedati, kaj pomeni črtež. Mihec je nekoliko potrt spet spravil pismo, gospod Hood pa jim je pripovedoval, kaj že nekaj let počne v tej samoti.
»Deset let je že od tega, kar sem prišel sem,« je rekel. »Dal sem nasaditi palmove gaje, ki jih vidite tod okoli. Zdaj mi prinašajo lepe dobičke. Otočani so silno spretni pri obiranju kokosovih orehov. Po deblih plezajo kakor mačke. Orehe po obiranju izluščijo, razrežejo na majhne krhlje in jih po. suše. Takim posušenim krhljem pravijo kopra. Kopra je glavna hrana otočanov. Velikanske množine je seveda izvozimo v industrijske kraje države. Tam izdelujejo iz nje najprej olje, iz olja pa razne rastlinske maščobe. Manj vredno koprino maščobo pa uporabljajo pri izdelovanju mila. Otočani pa tudi samostojno prodajajo kopro. Žal jih nakupovalci mnogokrat strašno oguljufajo pri nakupu.«
POMURSKI VESTNIK, 4. MARCA 1965
V dosedanji deželni skupščini oziroma deželnem zboru je imela socialistična stranka osemnajst poslancev, ljudska stranka dvanajst, svobodnjaška stranka pet in KP enega. Socialisti v bistvu niso imeli absolutne večine, razen tega sam predsednik vlade po poslovniku nima pravice glasovati. Tako so socialisti dosegli večino le s pomočjo komunističnega poslanca.
Nič čudnega ni, če se sedaj bije boj za to absolutno večino. Socialistična stranka želi povečati število poslancev vsaj za enega, njen koalicijski partner — ljudska stranka pa prav tako vsaj za enega, da bi nato v povezavi s svobodnjaki dosegla večino in s tem iztrgala iz rok tudi vodstvo deželne vlade.
Nas seveda najbolj zanima stališče slovenske manjšine in njena opredelitev na volitvah. Na letošnjih volitvah nastopa pet kandidatnih list: lista socialistične stranke, ljudske stranke, svobodnjaške stranke, KP in koroške volilne skupnosti, ki so jo izobeseli ljudski stranki naklonjeni Slovenci.
Dejstva govore, da je za želje in zahteve koroških Slovencev pokazala — poleg KP v zadnjih letih — največ posluha socialistična stranka, ki je poleg ljudske stranke tudi vodilna stranka v avstrijskem političnem življenju. Ljudska stranka zbira okrog sebe avstrijske nacionaliste, veleposestnike, industrijalce, medtem ko prevladujejo v svobodnjaški stranki nacionalistični in desničarski elementi.
Zveza koroških Slovencev, ki nagiblje k socialistični stranki, je v svojem volilnem proglasu pozvala slovensko manjšino, naj glasuje za socialiste, torej za stranko, ki upošteva manjšinske zahteve in ima najboljši deželni program. Predstavniki krščansko nastrojenih Slovencev (Narodni svet koroških Slovencev) so se sicer pogajali z
8
20