foetniaa plačana v tcfontod 10 Posamezna številka dia IZDAJA F1ZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedne GOSTOVANJA NAŠIH NOGOMETAŠEV V TUJINI FIZKULTURNI TEDNIK Žorž Vlado: Ob desetletnici naše Ljudske armade Ko proslavljamo danes 22. december — Dan Jugoslovanske Armade, se spominjamo zgodovinskih trenutkov in svetlih strani zgodovine naše ljudske revolucije. V decembrskih dneh Je bila pred desetimi leti po sklepu Centralnega komiteja naše Partije in pod osebnim vodstvom tovariša Tita formirana Prva proletarska brigada. S tem so bili postavljeni temelji naši novi ljudski armadi, ki je pod zastavo Partije priborila svobodo našim narodom in jim tako omogočila lepšo to srečnejšo bodočnost. Zato proslavljajo Dan Jugoslovanske Armade vsi baši narodi z zavestjo, da je naša Armada plod ljudske revolucije, da je delo narodov Jugoslavije, naše Partije in tovariša Tita. Poleg svoje glavne naloge — obrambe svobode in neodvisnosti socialistične domovine, ima naša armada tudi zelo važno nalogo v družbenem, političnem in gospodarskem življenju naše dežele. Prav zaradi tega lahko trdimo, da je res ljudska. Naša armada je vedno pripravljena, da se v prvih vrstah bori z našimi delovnimi ljudmi pri izvrševanju planskih nalog. V povojnem obdobju in v obdobju socialistične izgradnje naše dežele, je Baša armada z delom in razumevanjem vseh težav dosledno stala ob strani ljudstva. Prispevek, ki ga je naša armada kot celota dala pri iz-Sradnji prioritetnih objektov naše Petletke, je najboljši dokaz, kako je Pripravljena pomagati v borbi za srečnejše življenje naših narodov. Vsako leto nam naša armada usposobi de-settisoče vojakov za razne panoge našega gospodarstva; tudi to je prispevek naše vojske k socialistični graditvi. Moralna politična enotnost naše vojske se v razdobju povojne graditve iz dneva v dan utrjuje. Kakor beležimo med vojno veliko požrtvovalnost Baše vojske, tako tudi danes lahko trdimo, da naša vojska zavestno pomaga s svetlimi primeri graditi nov lik socialističnega človeka. Bratstvo in enotnost, ki ju je naša Partija skovala v vojski med vojno, se tudi da-Oes v njej iz dneva v dan poglablja. Deseto obletnico ustanovitve naše "A proslavljamo v znamenju novih in “e Pomembnejših uspehov, ki so bili doseženi v naši izgradnji ob nenehni skrbi naše Partije, vlade in tovariša Tita. Naši narodi so lahko prepričani, da bodo kljub gnusnim napadom in-formbirojevskih voditeljev pod zaščito svoje ljudske armade tudi v bodoče mirno gradili socializem in s tem svojo srečno bodočnost. Nadaljevanje avanturistične politike sovjetske birokratske kaste, ki stremi za tem, da bi dosegla svetovno gospodarstvo, resno preti pahniti svet v Bovo svetovno vojno. To najbolj potrjuje pospešeno povečanje vojaških Sl1 in oborožitev v sosednih komin-tormovskih deželah, vohunska aktiv-B°st proti naši državi, provokatorska In vojnohujskaška propaganda in krik 0 neki dozdevni nevarnosti s strani jugoslovanske »napadalnosti« itd. To, kakor tudi cela vrsta sličnih izpadov sovjetske politike na splošno, in še posebej proti naši državi, ne dopušča, da bi se vdajali iluzijam, kakor na drugi strani ni vsega tega tolmačiti tako, da je neposredna nevarnost vojne že pred vrati naše države. Vkljub temu pa moramo biti stalno pripravljeni na vsako eventuelnost Naša država pa bo najbolj pripravljena takrat, kadar bodo obenem z našo armado tudi milijonske ljudske množice pripravljene in praktično usposobljene upreti se z orožjem v roki papadalcu ob vsakem trenutku. Dejstvo je, da naša država danes predstavlja osnovno politično silo v borbi za nadaljnji in uspešni razvoj socializma in mednarodnega delavskega gibanja v svetu, ker brani resnične tradicije marksizma-leninizma pred kontrarevolucijo sovjetske birokracije. Da bi do kraja izpolnila to svoje svetovno zgodovinsko poslanstvo, mora biti naša država predvsem svobodna in neodvisna. Za to nam je porok naša ljudska armada in vse ljudstvo naše domovine, ki je prav v šestmesečnem tekmovanju v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA pokazalo poleg svojega rednega dela v preseganju planskih nalog, da se za ohranitev vseh naših pridobitev resno pripravlja v izvenarmadnem delu. Nebroj je akcij, s katerimi so naši delovni kolektivi počastili praznik naše ljudske vojske. Od preseganja delovnih obvez v počastitev tega pomembnega praznika, urjenja v streljanju, pohodih, marših, manevrih itd.. pa vse do športnih tekem, predavani in kulturnih programov, se vrste Prireditve v pozdrav naši armadi. Toda to še ni vse. V obdobju tekmovanja smo obujali partizanske tradicije in se praktično usposabljali za obrambo domovine . Tudi naše fizkulturne organizacije niso v tem velikem tekmovanju stale ob strani. Na poziv GO Zveze borcev NOV Slovenije so se na to veliko tekmovanje odzvale tudi fizkulturne organizacije, že sam namen in značaj fizkulture in športa je v delu Jugo-goslovanski armadi zelo blizu, saj dobra armada potrebuje zdrave in močne ljudi z visokimi moralnimi vrlinami, kajti le tedaj bo lahko sposoben čuvar težko izbojevanih pridobitev. Številne so prireditve, s katerimi so naši fizkulturniki počastili našo slavno armado, svoje delo pa obogatili z raznimi elementi vojaških vaj. Največji uspeh v šestmesečnem tekmovanju beleži strelska organizacija. V tem tekmovanju skoraj ni bilo delovnega kolektiva ali množične organizacije, ki ne bi vsaj enkrat priredila tekmovanja v streljanju ali seznanila svoje članstvo s strelstvom. To je izraz globoke politične zavesti in pripravljenosti naših množic, da se čim bolj usposobijo za obrambo svoje socialistične domovine. Po značaju dela, ki so ga razvile strelske organiza- cije v tem tekmovanju, postaja Strelska zveza vse bolj patriotična organizacija. Medtem ko smo imeli v začetku tekmovanja 306 strelskih družin s 15.302 člani, jih je danes ob zaključku tekmovanja že 437 z 20.020 člani. Strelske organizacije pa se v tem tekmovanju niso bavile vle s strelskim športom, ampak so svojo dejavnost razširile tudi na ostala področja iz-venarmadne vzgoje. Številni partizanski marši, manevri, gozdni in patrolnl teki itd., kažejo široko razgibanost strelskih organizacij. Tudi telovadne organizacije so izvedle v tem tekmovanju številne akcije izvenarmadnega značaja. Posebno lep uspeh so dosegli pri vključevanju novih članov, saj so jih vključili preko tisoč. Opravile so na raznih gradnjah okoli 10.000 prostovoljnih delovnih ur, poleg tega pa so svoje redno delo obogatile z elementi vojaških vaj. pohodi, marši z orientacijo, jahanjem, streljanjem in raznimi predavanji iz vojaških ved itd. Ob boljši evidenci bi se število opravljenih vaj za časa tekmovanja še najmanj podvojile, saj v Sloveniji ni društva, ki ne bi bilo vsaj nekajkrat izvedbo kakšne prireditve z izvenarmadno vsebino. Ugotovimo pa lahko, da bi bilo delo na- ših telovadnih društev še bolj pestro, če bi med rednim delom bolj posegali po elementih vojaških vaj. Planinska društva so v času tekmovanja opravila številne akcije izvenarmadnega značaja, predvsem pohodov po nemarkiranih poteh, taborjenj, vaj v streljanju in podobno Velik uspeh so elani društev dosegli pri gradnji novih postojank, kjer so opravili v šestih mesecih okoli 13.290 ur prostovoljnega dela. Športne organizacije so v splošnem, z izjemo smučarjev, pokazale manj tekmovalnega poleta, kakor strelci, telovadci in planinci. Predvsem se je pokazala slaba aktivnost nekaterih številčno šibkejših organizacij. Povsod so bili glavna točka tekmovanja pohodi. marši z orientacijo, streljanje, manevri, plavanje in premagovanje vodnih ovir, kolesarstvo s streljanjem, čitanje kart in številna prijateljska srečanja v športnih panogah. Ti rezultati so obenem tud! odraz globoke ljubezni, ki jo goli naše delovno ljudstvo in naši fizkulturniki do svoie voisks, to je odraz globoke patriotične zavesti in pripravljenosti naših množic, da se rim boli usposobilo za obrambo svoje socialistične domovine. Najboljši so bili nagrajeni Včeraj je bilo na dan Jugoslovanske Armade zaključeno tekmovanje fizkulturnih organizacij v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA. Ob tej priložnosti sta Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije ter Fizkulturna zveza Slovenije skupno nagradila posamezne osnovne fizkulturne organizacije, ki so dosegle v tem šestmesečnem tekmovanju najboljše uspehe. Nagrade FZS in diplomo Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije so prejele naslednje sestavne organizacije: Telovadna organizacija — »Partizan«: TD »Partizan« Tržič. Strelska organizacija: Strelska družina Apače, Okrajni strelski odbor Kranj. Planinska organizacija: Planinsko društvo Tržič, Športne organizacije: SD Ilirija — Ljubljana Poleg zgoraj omenjenih osnovnih organizacij, ki so bile v tekmovanju za 10. obletnico JA najboljše in so prejele nagrade in diplome, je Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije podelil številnim sestavnim organizacijam tudi priznanja in pohvale za uspešno delo v tem tekmovanju. Priznanja in pohvale so prejele naslednje sestavne organizacije: TELOVADNA ORGANIZACIJA »PARTIZAN«: TD »Partizan« Bežigrad — Ljubljana, TD »Partizan« Železničar — Maribor, TD »Partizan« Ljubljana I, TD »Partizan« Naklo. PLANINSKA ORGANIZACIJA: Planinsko društvo Prevalje. ŠPORTNE ORGANIZACIJE: Smučarski klub Fužinar — Guštanj, Plavalni klub Bled, Kolesarski klub »Slavko Šlander« — Maribor Kolesarski klub Beltinci — Prekmurje, Klub za konjski šport »Borec« — Kranj, Klub za konjski šport »Partizan« — Ljubljana Smučarski klub Jezersko, Smučarska sekcija TD »Partizan« Gorje. Teniški klub Branik — Maribor, Atletsko društvo Kladivar — Celje, Atletski klub Triglav — Ljubljana, Atletska sekcija SŠD Kamnik, Smučarski klub »Janko Rus« — Bled. STRELSKA ORGANIZACIJA: Za uspešno delo je bilo pohvaljenih nad 30 strelskih družin v Sloveniji. Dinamo osvojil van§M nogometni pohal Dinamo : Vojvodina 2:0 (0:0) Nogometno moštvo Dinama Iz Zagreba je osvojilo pokal mar. šala Tita, ker je tudi v drugi finalni tekmi premagalo Vojvodino iz Novega Sada 2:0 (0:0). Po končani tekmi, ki je bila od. igrana na stadionu Partizana v Beogradu pred približno 20.000 gledalci, je odposlanec maršala Tita generalni major Vicko Antič izročil kapetanu Dinama Franju Volilu največjo športno trofejo v naši državi in mu sporočil Maršalove čestitke. V imenu nogo-metnega kolektiva Dinama se je Volfi prisrčno zahvalil in rekel, da so cin in njegovi tovariši srečni, ker se jim je posrečilo pridobiti to veliko nagrado. Dejal je, da jiim bo pokal spodbuda za še vnetejše delo v razvoju tega športa. Zmaga zagrebških nogometašev je popolnoma zaslužena, tako da lahko rečemo da so si Dimmovci častno priboril)! darilo maršala Tita. Med vso igro ni bila ta zmaga niti za hip dvomljiva. Dinamo se je pokazal kot izkušenejše moštvo, ki zna izkoristiti tudi najmanjšo slabo stran nasprot. nika. Čeprav je Vojvodina Izgubila obe finalni tekmi, je treba poudariti, da je bila dorasel nasprotnik zmagovalcu in da je s svojo igro pri obeh tekmah pokazala, da se je tudi sama uvrstila med najboljša moštva naše države. Tekma je bila živahna in zelo zanimiva. Ze od začetka so se menjavale hitre akcije obeh moštev, ki so izmenoma prijeljale do zelo napetih situacij pred golom. Prvih 15 minut je bil Dinamo stalno v akciji, pri čemer so že pričakovali gol. Toda novosadsko moštvo se je zbralo in prevze lo igro v svoje roke. V 17. minuti je Stinčič s skrajnim naporom preprečil gol, s tem da se je vrgel prav v zgornji kot vrat. Le minuto pozneje pa mu je Rajkov, ne da bi ga kdo oviral, poslal z razdalje 6 metrov ostro žogo v roke, čeprav je bil ves preostali del mreže nekrit. Sredi polčas sta bila nasprotnika v glavnem enakopravna in šele proti koncu prvega dela igre je bila Vojvodina Patrolni tek strelcev v počastitev Dneva JA Strelska zveza Slovenije je danes oh/611'13 Patrolni tek v počastitev 10. letnice JA. To tekmovanje je vsako eto P° osvoboditvi ob zaključku se-°ne kot spomin na pokojnega Pera ■ ranca> ki je nadel v osvobodilni berh"'*.’ ”■* J® Padel let bl ’ 1945 Franc Per je bil dolgo-ni rekorder s 520 krogi z olimpij- 13 letih je letos Usr, ?latQlo. Sele po dih,6*0 zrušiti ta rekord Klacirju Ru-tekm1Z Za§reba s 534 krogi. V tem ovanju se borijo razna društva nes p°kojnega Pera Franca. Da- Postav -°rei zma2aIa ekipa Triglava v 'zmed 'v ^av5ič> Dolinšek in Janežič tnem osvojitev prehodnega pokala kot *7^ saj ffc°®e Glavnega zveze ei ln .nagrade nzKuiiur Šestm . venije za uspešno delo . stl+c„eSie^nem tekmovanju v poea-Mec, ■ ne,va 10. obletnice* JA. Pred na. ni» komitejem v Tržiču se je jaiških razv'l svečan sprevod toadne enot’ mladincev 2— vo-izvenar- orir»n- Vz.?°ie in ostalih množičnih v?aciJ- Svečanosti je prisostvo-v^ clan CK KPS tov. Kajtimir. e tej priložnosti podelil organizaciji Zveze borcev loi di tudi član sekretariata FZS val tr-.^e. tu j ji. Ulsamzacijl zveze duiocv ui diplomo in nagrado za njihovo lo5??811,0 del°- Svečanosti se je ude-.' 11 član sekretariata FZS • * Zorz Vlado, ki je izkoristil to ecano priložnost in čestital trži-‘JP1 plarirrem in telovadcem k lUic-em uspehu in jih pozval k nadaljnjemu delu v krepitvi naše obrambne sposobnosti. Po tej sve- čanosti je bila svečana akademija, na. kateri je sodelovala tudi mladina telovadnega društva in planinci Proslava v Ljubljani Tudi TD Ljubljana I. je skupaj s terenskimi organizacijami Zveze borcev včeraj svečano proslavilo 10. obletnico ustanovitve naše ljudske vojske. Na akademiji, kjer je govoril član CK KPS tov. Regent, je bilo navzoče tudi številno članstvo fizkulturnih organizacij mesta Ljubljane. Tudi ob tej svečani priložnosti so bila najboljšim organizacijam v šestmesečnem tekmovanju mesta Ljubljane rzročene diplome, priznanja, pohvale in nagrade. V imenu sekretariata FZS je nagrajencem čestital k njihovemu uspehu tov. Premelč Bogo. Z uspelimi prireditvami so naši fizkulturniki proslavili praznik naše 1 Jugoslovanske Armade. ter tri državna prvenstva: mladincev, žensk z vojaško puško ter pionirjev z malo kalibrsko puško. m VRSTNI RED PATROL 1. Triglav T. (Pavčič, Dolinšek, Janežič) 29 krogov s časom 5:08.0, 2. JA V. p. 2667. (Minic, Gudalj, Begovič) 46 krogov s časom 5:28.0, 3. Železničar Lj -Enotnost komb. (Mežan, Kristo-felo, Babnik) 31 krogov v času 5:45.0, 4. JA II. (tSojkovič; Spahič, Vujinovič) 22 krogov v času 6:06.0, 5. Železničar Lj. I. (Starman, Grošelj, Kuhar) 17 krogov v času 6:07.0, 6. Triglav II. (Ternak, Frankovič, Koren) 19 krogov s časom 6:11.0, 7. Akademska strelska družina (Vovk, Grošelj, Stolar) 30 krogov v času. 6:12.0, 8. Enotnost II. fuč. (Kranjc, Svet, Kalan) 10 krogov v času 6:39.0. 9. JA III. (Mušič, Zorič, Tomaševič) 53 krogov v času 6:40.0, 10. Železničar III. (Černivec, Stubar, Žvokelj) 5 krogov v času 6:55.0. Slave Jankovič Zasluga za zmago nad Vojvodino gre tako branilski in napadalni vrsti Dinama. V vsem moštvu ni bilo slabe točke. Vsi igralci so igrali z enako požrtvovalnostjo in vnemo. Stebra obrambe sta bila brata Horvat, v napadu pa so bili najboljši Volfi Dvornič in Čajkovski. V moštvu Vojvodine so se s svojo igro izkazali Milovanov, branilca Selena in Ristič ter vratar Vasič. Napad je bil zelo neučinkovit, saj je zelo zadrževal žogo in kombiniral. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Dinamo: Stinčič, D. Horvat, Črnko vlč, Režek, I. Horvat, Cizarič, Benko, Senčar, WoIfl, Čajkovski, Dvornič; Vojvodina: Vasič, Selena, Ristič, Bo škov, Milovanov, Zivkovič, Sereš, Italija : Francija 3:1 v sabljanju V Montpellieru sta se srečali reprezentanci Italije in Francije v sabljanju. Zmagali so Italijani 3:1. V sablji je Pel-iini (I) premagal Tounona (F) 10:7, v meču Mangiarotti (I) Bougnola (F) 12:6, v floretu Mirandoli (I) Baudouxa (F) 10:8, D‘Orioia pa Nostinija (I) 10:8. Zmaga Jima Sladea V Harringay areni v Londonu je ameriški boksar Jim Slade premagal prvaka Evrope v poltežki kategoriji Angleža Dona Cockella v 4. rundi s tehničnim k. o. Zadnje vesti Moštvo Dinama (z levo): Wolfl, Sti nčič, Drago Horvat, Črnkovič, Ivica Horvat, Senčar, Benko, Željko ča jkovskl, Dvornič, Cizarič in Režek. znova nekoliko boljša. V 26. minuti je Wolfl poslal z razdalj" približno '30 metrov nenavadno lep udarec na Va-sičev gol. Žoga je zadela v gornji levi kot in se odbila proti nasprotnemu delu. Čajkovski je pritekel, toda Vasič se mu je drzno vrgel pod noge in odstranil nevarnost. Igra je bila v drugem polčasu odprta. Menjavali so se napadi obeh moštev. Toda napadi Zagrebčanov so bili nevarnejši. Obramba Vojvodine se je pogumno borila, dokler ni v 16. minuti drugega polčasa dopustila, da je poslal Volfi iz 10 metrov razdalje na gol ostro streljano žogo, ki je Vasič ni mogel braniti. S tem golom je bil odločen zmagovalec, prav tako pa tudi vprašanje pokala. V 37 minuti je dal Dinamo po zaslugi Čajkovskega še drugi gol. Čajkovski se je rešil branilce Vojvodine Rističa in se sam prebil do Vasiča. Ta se mu je vrgel pred noge in skušal rešiti svoj gol, toga žoga je šla pod njim in ostala v mreži. Vnema Vojvodincev je tedaj popustila in Dinamo je zagospodaril na terenu. Rajkov, Krstič IM Veselinovič, Krstič II. Tekmo je dobro sodil Nedeljkovski iz Skoplja. Prognoze za 59. kolo »Športne stave« 1. FC Koln : Crvena zvezda 2 2. Borac (B. L.) : Sloga (Rank.) 1 3. Šibenik : Rudar 1 4. Fiorentina : Triestina 1 X 5. Lazio : Bologna 1 X 6. Napoli : Juventus X 7. Padova : Novara 1 X 8. Pro Patria : Atalanta 1 X 9. Sampdoria : Inter X 10. Spal : Palermo X 11. Torino : Lucchese 1 12. Udinese : Como 1 13. Milan : I,egnano 1 14. Nice : Roubaix 1 15. Marseille : Metz 2 Druga šahovska liga v Osijeku Po četrtem kolu tekmovanja za prvenstvo druge šahovske lige vodi Zagreb z 21 točkami (2) pred Beogradom 15 (2), Osijekom 14 (2), Triglavom (Lj.) 13 in pol (2) itd. Buličeva državna prvakinja v kegljanju 58- kolo »Športne stave« razveljavljeno Po Sklepu FISAJ je bilo 58. kolo športne stave razveljavljeno, ker so bile štiri italijanske tekme prekinjene zaradi megle, tri rezervne tekme angleškega prvenstva pa so bile odigrane pred zaključkom vplačila in zaradi tega ne pridejo v poštev. Opozarjajo pa se igralci športne stave, naj talone ne uničijo, temveč jih do na-daljnega hranijo. Glavna centrala »Športne stave za Slovenijo« V Celju je bilo v soboto in nedeljo prvo žensko prvenstvo Jugoslavije v kegljanju, katerega se je udeležilo 18 tekmovalk. Tekmovale so v mednarodnem slom dvakrat sto lučajev mešano. Zmagala je Zagrebčanka Bulič s 702 keglji. Druga je Gasparič (Zagreb) 695 kegljev, 3. Bizjan (Zgb) 663, 4. Ilnikar (Šlander Mrb) 662, 5. Petrovič (Krim) 653, 6. Sinček (Zgb) 644, 7. Silovič (Zgb) 644, 8. Breskvar (Krim) 619, 9. Bokal (Krim) 609 kegljev. Od slovenskih tekmovalk je Jančarjeva s 589 keglji zac*dla 12. me- sto, Pokovčeva (Krim) pa s 588 keglji 13. mesto. 29. decembra bo v Zagrebu srečanje ženskih reprezentanc Jugoslavije in Avstrije. Reprezentanca Jugoslavije je bila izbrana danes, od Slovenk bosta tekmovali Ilnikarjeva tn Petrovičeva. Isti dan bo tudi srečanje A in B reprezentanc Jugoslavije in Avstrije. V A reprezentanci bo tekmoval od Slovencev Likovnik, v B reprezentanci pa bosta tekmovala Smoljanovič in Gomolj. Deset držav na olimpiadi v hokeju na ledu Na olimpijskem turnirju v hokeju na ledu v Oslu bodo nastopile reprezentance desetih držav in sicer: Kanada, ZDA, Italija, Finska, Norveška, Poljska, Švica, švedska, Češkoslovaška in Nemčija. Tradicionalni turnir v hokeju na ledu za Spenglerjev pokal bo tudi letos v Davosu od 27. do 31. t. m. Na turnirju bodo poleg domačih moštev Davosa in ZUrcher SC sodelovali nemški moštvi EV Fiissen in Preussen Krefeid. italijansko moštvo Diavoli Rosso Neri ter verjetno še po eno angleško, francosko in švicarsko moštvo. Reprezentanca Nizozemske v hokeju na ledu, okrepljena s tremi Kanadčani in enim Škotom, je v Haagu premagala reprezentanco tšockholma 4:2 (2:0, 0:2, 2:0). Cecilia Coolidge trenira ameriške drsalce za olimpiado Bivša evropska in svetovna prvakinja v umetnem drsanju Angležinja Cecilia Coolidge je prevzela vodstvo olimpijskega treninga ameriške ekipe. Klasifikacija finskih smučarjev Finska smučarska zveza Je objavila klasifikacijo svojih dolgoprogašev in skakalcev. Med dolgoprogaši je v najvišjem mojstrskem razredu le 5 smučarjev: Ko-lemainen, Kuvaja, Lonkila, Vellonen in Mononen. V prvem mojstrskem razredu pa je 12 tekačev: Korhonen, AeyrSntti, Kollonen, Hiekkala, Taskinen, Makeld, Salonen, Hasu, Kirves, T. Sipila, Posti in K. Sipila. V prvem razredu je 389, v drugem 1285, v tretjem pa 2479 tekačev. Med skakalci ni nobenega v najvišjem mojstrskem razredu, v prvem mojstrskem razredu pa jih je devet: Porvaii, Kumpunen, Rybppy, Makeia, Salmenran-ta, Luiro, Kuronen, Pietikainen in Palli. V prvem razredu je 75 skakalcev, v drugem 217, v tretjem pa 515. Dirk okoli Avstrije in Dunaj—Graz—Dunaj prihodnje leta ne bo Avstrijska kolesarska zveza ima različne težave, zaradi česar je te dni sklenila odstopiti od prireditve kolesarske dirke okoli Avstrije za profesionalce, enako pa je iz avstrijskega koledarja za leto 1952 izpadla dirka Dunaj—Graz—Dunaj za amaterje in profesionalce. Danski par Plettner-Nlelsen je v Ko-danju zmagal v kolesarski dirki v šestih dneh. Drugi Je bil par Giorgetti-Hansen, tretji pa Gosselin-Klamer. Francoza Carrara in Lapebie sta v Berlinu zmagala v kolesarski dirki v šestih dneh. Prvenstvo Evrope v judo-rokoborbi V Palais des Sports v Parizu Je bilo prvenstvo Evrope v Judo-rokoborbi. Naslov prvaka je osvojila Francija, ki je v prvem srečanju premagala Nizozemsko s 4 zmagami in 1 neodločenim srečanjem, nato v polfinalu Belgijo in v finalu Anglijo z enakima rezultatoma. Drugo mesto Je zasedla Anglija, tretje Belgija, četrto Italija itd. Ob priliki prvenstva je bilo zasedanje mednarodne zveze, na katerem so za novega predsednika izvolili Japonca Risčija Kanoja, za prvega podpredsednika pa Italijana dr. Aldoja Tor-tiia. Kano je predsednik Kodokana. japonske šole, ki ji pripisujejo odkritje judo-šport-a, obenem pa je predsednik japonske zveze. Sklenili so, da bo prihodnji kongres 1. 1952. v Ziirichu. Inž- Megušar Maks: Naša mladinska atletika v luči statistike Komaj 44 odstotkov atletov je mladincev Načrtnost dela zahteva tud i v športu, da ob zaključku vsake športne sezone sestavimo za bodoče leto okvir dela v obliki tako imenovanega športnega koledarja. Po tem načelu je bil sestavljen kot vsako leto tudi koledar AZS za leto 1951. Ta koledar je sedaj izčrpan. Na njem je ostal le še en list. Odtrgali ga bomo na skupščinah društev in Zveze z obračunom 'dela. Pred se bomo posta- vili not koledar, na katerem bo sko leto 1952. Ob lanskem vstopu v novo atletsko sezono smo z najboljšo voljo postav, ljali vrsto sklepov in nalog, ki jih bomo izvedli. Naloga št. 1 pa" je bila — pritegnitev mladine v atletiko. Kaj mislite. Kako bi bilo, če bi vsakega tistega, ki se je prsii »mladina ti si naša bodočnost!«, povabili še k delu za to mladino, da bi svoje glasno na vduševanje podprl še z dejanji? Ka torej mislite: ali bi še tožili 0 »krizi kadrov« pri delu z mladino? Prav gotovo ne. Po tem računu bi verjetni! morali imeti kadrov na pretek. In vendar teh kadrov še vedno primanjkuje ali še bolje rečeno, vedno bolj jih primanjkuje. Da, besede so eno-delo pa je drugo. Vsak. kdor dela z mladino, se mora zavedati, da mu to delo nalaga dolžnost, nuditi mladini čimveč od svojega znanja. Vsaka vzgoja, športna pa še predvsem, zahteva veliko vztrajnosti, potrpežljivosti in neplačane ljubezni do mladine. Po. puščanje in nedoslednost se prej ali slej maščujeta Zal se da take napake popraviti le z izrednim trudom, morda pa celo nikoli več. Hiši lahko napraviš slab omet na fasado. Pokvarjeno lice kasneje ostrgaš in ga omečeš na novo. Na zunaj napraviš vtis, kot da se ni 'ničesar zgodilo, z izjemo stroškov, ki niso bili potrebni. Poizkusi pa tako na novo ometati »fasado vzgoje«, če nenadno. opaziš, da ne bo taksna, kakršna bi morala biti. Ne gre. Kar si Janezka nučil. to Janez zna. Se huje pa je, če se za mladino sploh ne brigaš ali pa prepuščaš njeno vzgojo .slabim vplivom, nato pa po njej mahneš, češ »kakšna jeq« Ob misli na delo z mladino v naši atletiki, ver. jetno zaenkrat tako težke besede še niso povsod potrebne, ponekod pa bi morda le ne bi bile odveč. Morda nam bodo delno pomagale številke iz sta. tistike, koliko je v atletiko včlanjene mladine in kašne uspehe ta mladina dosega Za letošnje leto smo že čuli nekaj ugotovitev, da je bilo od vseh let po osvoboditvi za dvig slovenske atletike na splošno najuspešnejše. Koliko pa velja ta trditev tudi za mladinsko atletiko, naj pa pokaže vsaj naknadna analiza letošnjih nastopov in uspehov na važnih tekmovanjih. Se bojite statistike in Številk? In vendar je dobra in točna statistika polna življenja. Neusmiljena je, saj ti pove brez ovinkov ali se tvoje besede ujemajo z dejanji ali pa varaš sebe in druge. Morda se bo marsikatero naše društvo ob teh številkah zami slilo ker je dosedaj polagalo nanje premalo pozornosti Med 680 organiziranimi atleti v 16 društvih v naši republiki je bilo mla dincev nekaj manj kot 300, kar znese komaj 44'Vo vsega atletskega članstva Ti mladinci razred D in C in mladinke so v glavnem stari pod 20 let, Kaj nam številka odstotka, ki je pod polovico, ne pove že sama, da vendarle nismo vključili dovolj mladine v atle- po štirih letih zopet napis: Olimpij. tiko? Ta odstotek bi moral biti že letos vsaj dvojen, če bi hoteli govoriti o pomladitvi atletike. Vkljub temu pa je teh pičlih 300 organiziranih mla linčev m mladink letos doseglo z res-nim in vztrajnim delom, da je imela Slovenija v zvezni atletski ligi 5 moških in 3 ženske ekipe, ki so bile tako uspešne, da sta se Kladivar m Odred plasirala, veliko po zaslugi prav mla. -linčev in mladink, med prvih šest finalistov, ekipe mariborskega in ljubljanskega Železničarja ter Triglava pa v naslednjo petorico do 11. mesta Ob pričetku leta 1952 se bo to razmerje včlanjene mladine nekoliko spremenilo, ker bodo D-mladinci letnika 1931 orešli v članstvo, tako da bo trenutno padel odstotek na približno 33’/«. Ta »dstotek nujno nalaga vsem društven in klubom odgovornost, da poizkusij< že tekom zime pridobiti novo mladino in jo vključijo v zimski trening. Zaradi naglice dela in množice športov žal običajna poročila o tekmova-njih registrirajo največkrat le po tri prvo plasirane v vsaki disciplini, včasih pa še to ne, zato si med letom nismo mogli ustvariti slike o tem-koliko je, odnosno če je sploh slovenska mladinska atletika napredovala. Zgodilo se je celo (morda tudi po malomarnosti dopisnikov na važnih tekmovanjih), da so bila poročila izkriv l.iena in enostranska. Ni namen te ana liže. da bi se »žaba sama napihovala«, vendar je prav in potrebno, da se da mladini v naši atletiki mesto, ki si ga je že zaslužila Pomisliti moramo pri tem predvsem na dejstvo, da se zadnje leto od prvih let po osvoboditvi v marsičem bistveno razlikuje. Po osvoboditvi smo v iskreni želji, da čimbolj množično zajemamo mladino, napravili mnogo napak z vabljenjem na gmotne ugodnosti Kakor je bilo v gospodarstvu potrebno uvesti resno varčevanje, tako je bilo tudi v športu. Vendar izgleda. da smo tu šli v nepotrebno skrajnost na drugo stran. Imelo pa je to tudi nehote neko korist. Odpadla je vsa tista mladina, ki ji je bilo le za ugodnosti, kar pa je ostalo, pa upamo, lahko štejemo za najzvestejše pripadnike atletike. Ob »odpadu« mladine iz športa, pri prehodu na hudo varčevanje, pa moramo tudi priznati, da ni prav, če smo vso kriv. do naprtili mladini. Zopet velja tu primera o Janezku in Janezu. Sedaj smo zopet, kakor nekoč, »po kapljicah« pridobivamo posameznike, četudi iim ponekod ne moremo nuditi niti najosnovnejših potrebnih sredstev. Po sili razmer celo nekateri vodilni klubi še vedno gostujejo na izposojenih te kališčih. ker si iz svojih sredstev pač ne morejo urediti lastnih Vsa društva razen celjskega Kladivarja od nosno sekcije so vezane — kar je še dobro, če je tako — na sožitje z no-gometam. kjer je zopet vse odvisno od primernega razumevanja, koliko bo 1 dobila v društvu tudi atletika m ne le nogomet. Iz pregledince pri AZS registriranih mladincev D in C ter mladink je razvidna naslednja zanimi. va slika: Kot mladince D je pri tem smatrati v letu 1931 in 1932 rojene C letnike 1933, 1934 in 1935, mladinke" pa 1934 in 1935. Navedene številke spodaj pome. nijo v tem vrstnem redu: 1.) skupno število atletskega članstva; 2.) v oklepaju skupno število mladincev skupine D in C ter mladink in odstotek na. pram celotnemu številu članstva Z Pecelj je letos izenačil _. -»ni rekord v teku na 190 m (10.7) Največ članstva ima Kladivar — Celje 132 (vseh mladincev 56 ali 42.4C/0, Sledijo: Odred — Ljubljana 113 (mladine 48, kar znaša 42.5*/•); Triglav — Ljubljana 90 (26, 29V»); Železničar — Ljubljana 76 (35, 46 */»); Železničar — Maribor 74 (s 36 ali 48.611/«, kar je med prvimi petimi, to je zveznimi ligaši, najvišji odstotek). Ostala društva sledijo v temle vrstnem redu: Krka — Novo mesto 44 (21); Litija 23 (171); Gregorčič — Jesenice 23 (7); Fužinar — Guštanj 20 (121); Kamnik 18 (8); Domžale 16 (5); Smled. nik 15 (12!!): Rudar — Idrija 14 (10!); Kovinar — Maribor 10 (1-zasluži ?) in Tolmin 12 (4). Navedene atletske kolektive razporedimo lahko na največ 3 skupine po pripadnosti članstva: šolske, industrijske in vaške. Prevladujejo vsekakor šolski, saj so industrijski le štirje (Fužinar — Guštan-j, Rudar — Idrija, Kovinar — Maribor in precej nedelavni Gregorčič — Jesenice), vaški pa ie en sam, to je Smlednik, toda na veliko veselje vsaj ta zelo agilen kljub težkim pogojem dela. V kolikor izvzamemo v prvi del analize posebej zvezne ligaše, v drugi pa ostala društva, potem je med zveznimi za prihodnje leto trenutno na najboljšem glede mladine Odred, ki bo z odhodom D mladincev v članstvo izgubil najmanj in je njegovo težišče v mladincih C in mladinkah, kjer znatno (prevladuje pred ostalimi, z izjemo Kladivarja, ki pa bo vendarle izgubil več D mladincev kot Odred. Oba sta si precej enakovredna, kar bo tudi kasnejša analiza uspehov potrdila. Med obema Železničarjema (Maribor in Ljubljana) je prvi znatno bolj »založen« z mladinkami kot drugi, ki ima le eno samo prijavljeno, Mariborčani pa 11. Se najslabši pritok mladine ima ljubljanski Triglav, kjer je povprečna starost njegovega član-stva skoraj 23 let. Sorazmerno največ mladink med neligaši imajo novome. ška Krka, Litija in Tolmin, medtem ko so drugi na ženski mladni bolj siromašni, (Dalje prihodnjič) Prispevek K »Poletofvk anketi o razvoju zimskega turizma! Turizem ie gospodarska panoga .um uti rouurju imamo nešteto idealnih smučišč Takoj na začetku moram poudariti, no.Pri vsem tem pa ne smemo poza. biti na ureditev naših cest, ki vodijo v naša turistična središča, Te so tre. nutno v obupnem stanju, povsem nemogoče pa so v velikem snegu. To velja predvsem za cesto Jesenice — Kranjska gora — Planica, ki je že danes, ob sedanjih možnostih turizma, izredne važnosti. Isto velja tudi za ct-?to Bled — -Pokljuka! da je potrebno pri ugotavljanju pro-o-lemov v našem turizmu razpravljati predvsem z gospodarskega gledišča, saj turizem po svoje prispeva k dvigu vsesplošnega narodnega gospodarstva Zdi se m,i, da je treba ta problem reševati tako, da čimprej izboljšamo kar že obstoja in čim hitreje pristopimo k delu novih gradenj. Prvi, ki si. se odzvali anketi, so bili naši znani športni delavci, ki pa so govorili predvsem o gradnji modemih vzpenjač in na splošno o postavitvi novega zimskošportnega središča na Krvavcu. Mnenja sem, da je treba vprašanje tu-rMističnega razvoja rešiti najprej na splošno, kasneje pa postopoma in enakomerno ustvarjati celotno zamisel Reševanje tega problema bo istočasno reditev turizma m bo pomenil preo-kret v naši repubiki. Torej, gradnja vzpenjače na Krvavec še ne pomeni rešitve celotne problematike. Treba bo rešiti vprašanje razširitve in modernizacije obstoječih hotelskih podjetij planinskih domov ter gradnje novih objektov. Vzporedno naj se torej rešujejo turistični problemi, ne pa loče- Državni košarkarski reprezentant Doris Kristaisšie s preteklosti in bedoenosti ASI ASK sodi med najboljša moštva v Evropi Te dni je na Košarkarski zvezi Slovenije naš urednik srečal držav, nega reprezentanta v košarki Borisa Kristančiča in mu zadat nekaj vprašanj. Nadarjeni Boris je eden izmed tistih slovenskih košarkarjev, ki je že in bo verjetno lahko še večkrat zastopal državne barve v meddržavnih srečanjih. iKako je ASK nastal Ln se dvignil?« »Po razpadu Enotnosti, ki je bila takrat zadnja v zvezni ligi, smo na univerzi formtiTaili košarkarski klub ASK. Kljub temu, da smo bili v pre-:ej brezizgledni situacijli, smo v-so zimo 1950/51 trikrat tedensko marljive trenirali; Današnja dobra forma ima korenine v lanskem zimskem treningu, ki je prinesel v našo igro predvsem hržimo. Tako smo po hudli borbi v Karlovcu nafpravli ponovni sprejemni izpit za vstop v zvezno ligo. v kateri Spomini na Pavla Aschenbrennerja in megovo smer v Travniku ,ts$15.,a,eyi mas m»s-s,ssi V* orenrezal leta 9Ž4 pri nas znano smer v severni, steni pravnika. Robila sva za zjutraj, ko je ravno odhajal čez dvorišče v svolo avto- ~has.i?i.i=o! sjgmtpjg Ms-iUf ate Biažcj Janko: kosti se poslovila od njegove žene ter za slovo se pobožala tretjega otroka v Si. upala sva, da bo na povratku več časa m da bova takrat lahko bolj raztegnila najin obisk. mimms cimi čevlji, praznima nahrbtnikoma ter s skrahiranimi financami, vendar pa bogata na vtisih,m doživetjih. Teh. ne bi zamenjala niti za tisoč šilingov, kar je bilo takrat po najinih pojmih bajno bogastvo. Zopet sva obiskala Aschenbrennerja v njegovi delavnici in tokrat je bilo Asrhenbrenner mi je brez pomisleka pritrdil in vprašal sem «*>■ «ako je pravzaprav prišel do da je izve del v steni Travnika prvenstveno smer in kdo ga ie pripravil do tega. Za tem vprašanjem se je marsikaj skrivalo. Ko je namreč po letu 194» postala ta smer tako aktualna v pasi alpinistiki. so nas zanimate tudi vse podrobnosti v zvezi z vzponom Cul sem namreč svoj čas, da so. bili z Aschenbrennerjem takrat v stiku neki naši plezal«, ki so ga poslali v Travnik z namenom. d.a bi si ob tej steni polomil zobe, vsaj šeno oko iz daljave ne najde v odlomih Travniške stene, možnosti prehoda. V tem smislu bi bilo mogoče tolmačiti tudi neko mesto v Aschen-brenneriev^-m opisu vzpona v Ftp-iseriu (letnik 1934-35. stran 3.■ 1 • kter pravi, da sploh ni imel zadosti klinov za tako težak vzpen in jemev ral sam izbijati kline za sabo, ozirom, je moral njegov drust. innsbruski plezalec Hermann Tiefenbrunner vse izbiti. kar je povzročilo da Je nekajkrat zanihal na vrvi. Res ie po nlu nem vzponu ostalo v steni le .sest kli nov. danes, po nekako deseti P°"°' vitvi. jih tiči v steni ze okoli šestdeset. Aschenbrenner nama le ..odgovo-ril. da so se tistega leta. odločili za Julijske Alpe povsem slucajno^Jmel p S Traimka1,ekir?etAschenbrennerja takoj zamikala. Poizvedoval je Pn oskrbni ku, katere smeri vodijo čez steno, a je prišel do zaključka, da je stena, vsaj v tistem delu. ki ie zanimal njega še nepreptezana. Vstopil je s tovarišem v steno, a le prišel’ le dvesto visoko. Ob pol treh popoldne sta se plezalca obrnila in se po vrveh spuščala v dolino. Ker jima enojna dolžina vrvi ni zadostovala, sta spojila vrvi ter se na spojeni enojni vrvi spustila navrdol Vendar je. Aschenbren-ner obvisel v karabinanevem sedežu ob vozlu, ki je spajal obe vrvi m je, vrteč sr na vrvu med nebom m zem-Vo oddaljen 'ud: od previsne stene nekaj n-etrov, preživel v tem položaju nekaj naihujših trenutkov svojega živ- ljenja. Končno ie vozel, zdrsnil skozi vponko in plezalea je bil rešen. Teden dni po tem vzponu sta bila Aschenbrenner in njegov tovariš zopet v koči v Tamarju. Med tem časom sta plezarila drugod, bila sta tudi v Zimmer-Jahnovi smeri v Triglavu. Znova sta hotela vstopiti v steno, a sta pod vstopom zacula enakomerne klice pastirja na Kotovem sedlu, ko je klical ovce. Misleč, da nekdo v stiski kliče na pomoč, st azopet sestopila in odhitela na Kotovo sedlo, odkoder sta se, verjetno precej preklinjajoč. vrnila v kočo. Pugled na zahodno steno Predigstuhla v gorovju Wilder Kaiser, ki sta Jo letos preplezala Kočevar in Blažej V naslednjih dveh dneh sta steno in smer zares preplezala. Ob pol treh zjutraj sta odšla iz koče in sta plezala do devetih zvečer. Prenočiti sta morala v steni, naslednji dan sta že ob pol šestih zjutraj zopet plezala dalje. Ob štirih popoldne sta bila na vrhu; na sestopu ju je presenetila in na- nama. 26 ur odpade na plezanje: kaj se je skrivalo v njih? Boi in doživetje, zmaga in veselje.« Seveda vseh teh podrobnosti nisva zvedela od Aschenbrennerja temveč iz njegovega članka. Mož je dosti pre- skromen, da bi toliko govoril o sebi. Toda s svojimi vprašanji sva izvlekla iz njega le še nekaj podrobnosti. Pavel Aschenbrenner gre danes ze proti štiridesetim letom in že. več kot deset let ne pleza več. Pravi, da. je temu vzrok predvsem zadnja vojna, poleg tega se je poročil in stoji danes pred drugačnimi problemi, kot so alpinistični v gorah. Pred vojno je plezal predvsem v Wilder Kaiserju, pa tudi drugod. V alpinističnem svetu ni bil nikaka veličina, niti ne zelo poznano ime, kot na primer njegov brat Peter Aschenbrenner. Ta ima v Kaiserjih nekaj svojih smeri med njimi eno ekstremno težko v Fleischbanku, bil je v Himalaji in se je na Nanga Par-batu zelo dobro obnesel. Sedaj je oskrbnik na Stripsenjochu in sva ga s Kočevarjem videla, ko se je istega dne kot midva podal s svojim sinom na Totenkirchel. Najtežja smer, katero je. Pavel Aschenbrenner preplezal v svojem življenju, je bila prva ponovitev severne stene Velike Cine z bratom Petrom. To njegovo dejanje je tudi močno odjeknilo v alpinističnem svetu. V tej steni so bili takrat klini silno redki, danes jih je v smeri baje okoli storiva jset in številne so na najtežjih mestih' tako zvane »galerije klinov«. Da ceni svojo smer kljub vsemu zelo visoko, sva lahko ugotovila iz primer-iave njegove smeri v Travniku z nekaj ekstremno težkimi smermi v Kaiserjih. Tako nama je Pavel Aschenbrenner na primer dejal, da ie njegova smer težja od smeri Fiechtl-Weinber-ger v zahodni steni Prediatstuhla in od smeri Schiile-Diem v isti steni. Te dve smeri sta v vodiču, katerega je izdal za Kaiserje leta 1950 znani mun-chenski planinski pisatelj Fritz Schmitt (ki ima tudi pri nas v Stenarju svojo prvenstveno smer), ocenjeni s šesto težavnostno stopnjo in predstavljata nekako višek plezanja v kopni skali okoli leta 1923. O gorski skupini Wil-der Kaiser je treba vedeti, da ie to v alpinističnem svetu zelo popularna skupina, stene so tod večinoma navpične in plezanje zelo zračno. Za Dolomiti zaostaja Wilder Kaiser le. ,v tem, da so stene v Kaiserjih krajše. To je poudaril tudi Pavel Aschenbrenner, ko je dejal, da je bilo plezanje drugi dah po bivaku v devetstometr-ski steni Travnika nekaj povsem drugega kakor različni vrvni manevri v kratkih stenah Kaiserja, kjer je plezalec še spočit. Da ie Aschenbrennerjeva smer težja celo od smeri Rossi-Wiesner v jugovzhodni steni Fleischbanka, je izjavil tudi Kočevar Rado, kije preplezal to smer v poletju 1950. To smer sta preplezala imenovana plezalca po vec poizkusih leta 1925; to je bilo tistega teta brezdvomno največje alpinistično dejanje. Pavel Aschenbrenner ima svojo prvenstveno smer tudi v steni Schussel-karspitze v gorski skupini Wetter-stein. Tudi ta' smer je izredno težavna in lepa, v spodnjem delu stene vodi smer skozi gladke kamine, ki postanejo lahko celo neprehodni, če so zelo algasti in mokri. Zanimiva je tudi Aschenbrennerjeva izjava,, da je bil takrat, ko je preplezal svojo smer v Travniku, menda v najboljši kondiciji v svojem življenju. (Konec prihodnjič) smo bili letos prav uspešni. Zahva-jujoč se predvsem gostovanju v Av-sriji (mednarodne tekme in tekme z Američani), je ASK vnesel v svoje ,gro še zadnje elemente popoln om: modeme košarke: poleg brzine še ofenzivnost in učlnkovRost. Tako je današnja igra ASK, čeprav še neizdelana, izredno lepa im hitra. Lahko rečem, da mu bodo v prihodnjem letu številni in še tako hladnokrvni gledalci dajali navdušeno priznanje. Seveda pa smo to dosegli samo z vztraj. nim in neprekinjenim treningom, v katerega so prav vsi igralci vložli ves svoj trud in znanje. Tako bomo do. kazali, da smo Slovenci dosegli uspehe i-z nič in celo — kar je najvažnejše — brez trenerja«. »Ali ima ASK dovolj igralcev« »S prihodom mladinske peterice -Pertota, Lampiča, Bizjaka, Jezovšk in Poljšaka se je število igralcev I. moštva povečalo na 15. Kot zanimivost lahko omenim, da smo od 20 igralcev izbrali 15 posameznikov z glasovanjem. Za. naše mlajše igralce jr predvsem značilna izvrstna tehnika manjka pa jim še brzima in pregled nad igro ter prepotrebna rutina. Lahko rečem, da v prihodnjem letu pola. ga ASK 'vse na starejše igralce, ki bodo po mojem mnenju prišli prihodnje teto v svojo najbolšo življenj, sko formo. To so kapetan ekipe Stane Fugima, Dušan Mravlje, Voje Šerbec Janež Skrjanc, Smiljan Šerbec, Roman Ogrin in jaz. Preko zime bomo stremeli, da izrabimo vse možnosti gralcev. Krila bodo z izvrstno tehnik' nostala prav tako graditelji igre in stalna nevarnost za nasprotnikov koš, Fugina in Šerbec II. bosta skladni Pekovski par, Šerbec I. pa bo z izred. nim pregledom igre in dobro izdelani, mi podajami zagotovil izrabljanje še tako majhne pozicijske prednosti. Vsi ostali pa bodo s svojim izpopolnjenim znanjem podprli skupna prizadevanj vsega kolektivatg »Kakšna je starost igralcev?« »Vsi so še zelo mladi: Fugina 23 let tigra košarko od leta 1946), Mravlje 23 (igra od 1945), Šerbec I. 22 (igra od 1948), Ciglar 22 (igra od 1945), Šerbec II. 20 (igra od 1948), Pavlovič 20 (igra od 1947), Kristančič 20 (igra od 1948), Skrjanc 19 (igra od 1945) Steiner 23 (igra od 1945), Lampič 17 (igra od 1946), Jezovšek 18 (igra or) 1948), Pertot 17 (igra od 1948), Poljšak 17 (igra od 1947) in Bizjak 18 let (igra od 1948).« »Katero mesto v Evropi bi prisodili ASK?« Glede na igro, ki sem jo videl med inozemskimi ekipama ni neskromno če trdim, da bi bili doma nevarni ve. itoi prvakov evropskih držav. Dejstvi •e, da predstavlja vrh jugoslovanske košarkarske lestvice najboljša moštva v Evropi. Radi bi to dokazali, če st nam bo priložnost le nudila«. »Ali bo v Ljubljani kakšen turnir?« »Da bi obdržali ravnotežje z ostali-mi klubi, bi bila organizacija zimskega turnirja nadvse nujna. Zato bomo zložiti vse sile, da bomo organizirali /e že ne mednarodni turnir, pa vsaj 'umir prvih štirih ekip s prvenstva Jugoslavije.« »Ali bi se ASK povzpel na vrh jugoslovanske lestvice?« »Ce bi po zimskih treningih in pripravah spodletelo enemu od' ljubljam. skih ligašev v tekmovanju zvezne lige' M združitev ustvarila gotovo eno najmočnejših moštev v Jugoslaviji. Seveda pa lahko rečem, da se kaj tekega ne more zgoditi nobeni od obeh ljub-janskih ekip«. »Ali se zavzemaš za enotno I. ligo?« »Bral im slišal sem različne predloge, la bi se naša centralna liga razdelila v dva dela. Po mojem mnenju to ne bi bilo pametno. Poglejmo samo odbojkarje. ki so letos zopet sklenili, da bodo tekmovali v centralni ligi, navdušujem pa se nad predlogom ustamo. vitve II. zvezne lige. S tem bi Slovenci dobili verjetno še tri nove pred-»tavnike v zveznih ligah«. ■Kako pa kaj Igralci ASK študirajo« »Lani je bilo stamje v klubu porazno. Fantje so samo trenirali, pozabili pa so na študij. Letos pa smo se skupaj učili itn lahko rečem, da smo popravili lanski slab vtis. Vsi so podali razmerama dobri študentje, po. tebno dober pa je Mravlje Dušan, ki že pripravlja diplomko delo za inženirja geodezije.« Občni zbor NK Drava Te dni je imel svoj redni letni občni zbor nogometni klub Drava iz Rtuja. Udeležba članstva je bila zelo slaba, saj je bilo od 150 elanov navzočih le okrog 50 posameznikov. Poročila, ki so bila zelo pomanjkljiva, so pokazala uspehe, oziroma neuspehe kluba v pre tekli sezoni. Veliko neuspehov je žara di nediscipliniranosti nekaterih igral cev, ki mislijo, da so nenadomestljivi in hočejo delati vse po svoji glavi. Na neredne treninge je prihajalo le malo igralcev, redno so trenirali pravzapra\ le pionirji. Zato so želi tudi lepe uspe he v prvenstvu mariborskega poverje ništva. Vendar so pionirji preveč pre puščeni sami sebi. Veliko odgovornost za neuspeh Drave nosi tudi odbor sam ki z izjemo dveh ali treh požrtvovalnih funkcionarjev Svojih nalog ni izpol nje val. Hotelska podjetja so v skrajno slabem stanju To ni samo moje mnenje, o tem go. oore ti-soči obiskovalcev, ki so leto za letom gostje Kranjske gore, Planice, Podkorena itd. Hotelska podjetja niso v stanju sprejemati turistov, kar. se odraža tudi v ostali kvaliteti njihovih uslug. V kolikor se pri posameznih podjetij vsaj na zunaj pokaže pripravljenost (Dom ped Prisojnikom Ln Dom v Planici), je to le prizadevnost posameznih uslužbencev, ne pa celotnega kotektiva, ki mu je zaupano upravljanje podjetja. Razvoju zimskega turizma v Primorski in na Pohorju vso skrb Zgrešeno bi bi-lo tudi razpravljati 33imo o turizmu na Gorenjskem. Ne amem-o pozabiti, da tudi mariborski športniki in planinci s pomočjo mariborskih kolektivov skrbno in z veliko natančnostjo novo zimsko športno središče na Pohorju. Gradnja modeme žičnice prednjači pred trenutnim sta. njem iste v Kranjski gori, pa tudi •stali objekti so znatno lepši od naše-ga zimskošportnega središča. Naj ime. nujem samo Ribniško kočo. ki s svojo sodobno urejenostjo sredi idealnih in obsežnih smučišč predstavlja srce Pohorja. pa tudi ostali domovi naj bodo za vzor pri gradnji kakršnegakoli objekta v naših turističnih središčih. Opozoril bi tudi na razvoj zimskega turizma na Primorskem. Tud.i tu je vrsta lepih terenov, treba bo samo priskočiti na pomoč p leninskim delavcem z nasveti iin dejansko pomočjo. Vsa javnost naj sodeluje pri anketi Anketa je prav gotovo dobra zamisel našega športnega časopisa. Zazele.no bi bilo, da se ji pridružijo vsi naši de. lavoljni ljudje. Tu naj sodelujejo predstavniki naših gostinskih podjetij, priznani turistični delavci iz vrst turi. stičnih ustanov in organizacij (Zveza in društva) in še ostali, ki jim je pri srcu čim hitrejši razvoj turizma v Sloveniji. Naša hotelska podjetja mo. rajo imeti pri tem sodelovati s še prav posebnim zanimanjem in prepričam sem, da bodo njihove izkušnje našle dostojno mesto v tem splošnem razpravljanju. V anketi bo potrebno obdelati probleme zimskega turizma, ločeno po posameznih predelih knJ-nr gorenjski in bohinjski kot, Pohorje, Pokljuko in Primorska. S tem, da je inž. Janko Janša v našem dnevnem časopisju razložil Vso problematiko zim-skega turizma v bohinjskem in blejskem kotu, je bolj ali manj rešeno vprašanje turizma v tem predelu Gorenjske. Z riegovimi ugotovitvami se strinjam. Hotel hi reči samo to, da je potrebno k uspešnemu zaključku ankete, o vsem, kar se dejansko na tem področju ustvarja, vedno obveščati našo športno javnost. Camemik Marjan Ogrin Homan elan ASK Skrivnost sodnika Lingha V nogometnih krogih nekaterih evrop sklh dežel mnogo razpravljajo o tem, za kaj Je zadnje čase sodil ravno sodnik Llngh nekaj - reprezentativnio tekem In to v Dublinu. Parizu Firencah in Luga nu. SprašeVali so se. ali Je k temu pripomogla njegova doslednost pri sojenju ali pa njegovo strokovno znanje Seda' ca se govori, da ima Mr Llngh odlične zveze, kajti generalni sekretar angleškr-nogbmetne zveze Sir Stanley Rous je -njegov tast... Predolimpijske novice Oprema švicarskih tekmovalcev Je najaktualnejša tema švicarskih časopisov in o tem poročajo takole: obleka bo morala biti okusne barve in najmodernejše aerodinamične oblike, da bo nudila čim manj zračnega odpora. Bilo je neka) pomislekov, ali naj bodo puloverji rdeči ali modri. Za tekmovalca v alpski kom-»inaciji je to vseeno, toda soar.ua prt skokih so bolj navajeni na modro barvo. Čevlje'in smuči si izbira vsak tekmovalec sam, ker je to močno individualno m odvisno od tekmovalčeve tenmke, izkušnje in osebnega prepričanja. Maže bodo uporabljali samo švicarske, prav tako plastične mase in vezi, katere se pa v zadnjih dveh letih niso nič spremenue-Važni pa so najnovejši robniki, ki so za polovico ožji od prejšnjih in so brez vijakov. Zal ne moremo ugotoviti, za koliko desetink sekund so taki hitrejši, vendar v Švici poizkušajo vse, kajti tekmovanje na zadnjem svetovnem prvenstvu v Aspenu je bilo dobesedno boj za desetinke sekunde. Pripiava kandidatov P“ je najvažnejša tik pred olimpijskimi igia* mi. Švicarji hočejo pripraviti svoje mp-štvo na nordijsko atruosiero po dveh Um* jah. Zbiranje izkušenj z lanskoletnega nolmenkollnskega tekmovanja in zaključni trening brez živčne vojne. * V avstrijski smučarski zvezi je Pred nekaj tedni naredila skupina tirolski*1 smučarjev »državni udar«. Objavili so, da smučarski šport v Avstriji črpa sVd' moči in žanje uspehe izključno na račun tirolske dežele in da je zato samo ° sebi razumljivo, da se sedež zveze P* nese z Dunaja v Inssbruck. Sedež so re nično prenesli, sedaj pa čakajo avEt„7-ski smučarji pred olimpiado na rezuit<* iega »manevra«. V ospredju stojijo P prave za olimpijske igre v Oslu, veI??L. avstrijski časopisi ugotavljajo: za ou sebi, piado nismo preveč nare nekateri preveč prepuščeni sami Dejstvo pa je, da avstrijski trenerji lajo v potu svojega obraza, ko trenir tuje ekipe (seveda za žlahtno tujo luto). torej svojo lastno konkurenco. n ko bo izgledal epilog, pa bomo zve spomladi. Teden dni na smučarskem tečaju v Avstriji To pot je šlo vse posreči in do minule natančno. Se celo brzovlak iz Beograda ni imel zamude, morda je VedeJ, da gre pomembna ekspedicija smučarskih učiteljev v Avstrijo. Ce greš smučat v Avstrijo, največkrat re veš kako bi se napravil: ali za ve-itko turo, tako kot . . -- — se oblečejo gor- nilci, a'li pa v navadnih čevjlih, seveda si siguren, da te čaka avto. Dva če sva imel,- kovčege, tretji pa nahrb-Ta tretji nama je toplo privoščil n-ojo navkreber, ki bi trajala kakšne ri ure. Nazadnje pa se je zmotil in 7* postaji Unzmarkt, nekje v srcu 2^trije, nas je čakal jeep. Zapeljali o se malo po dolini Mure navzgor, “ato pa že v temi nekam v desno! *yar sem popolnoma izgu-bil Orienta. cyski čut. JEEP pride POVSOD.ALI VOŽNJA SMRTI Eo danes nisem imel prave pred-s*ave, kaj zmore jeep. To vozilo pride Povsod. Pot je postala čedalje bolj strma, toda jeep jo je »predihal« brez ve5jih težav. Širina poti je zadostovala ravno za eno vozilo, kajti ta gorska ®°t na LachtalihauiS, kamor smo bili Namenjeni, se je vila po strmem po. ktčju, 2 Milanom sva napenjala oči, da t>i zagledala vsaj košček snega, t°da zaman. Medtem pa je avto drvel v noč, na desni prepad, na levi skale. Nenadoma pa avto pri vsej hitrosti j-avije na levo, naravnost v skalo, to. da k sreči je bila tam luknja in skozi tunel smo prišli sicer živi, toda pov-. prestrašeni. Sele pogled na šofer. Ja, ki je sedel olimpijsko miren za volanom, nas je pomiril. Toda ne za dolgo. Na tej ozki poti privozi naspro. ti drug jeep, v katerem se je peljal nsk angleški oficir. Tedaj pa je cesta Ka našo srečo že peljala po desnem Pobočju, tako da je bil na naši levi Pr>spad in Anglež je hočeš nočeš, mo. ral prav počasi mimo nas. Slo je za Cfjr,t:metre. Zadnje kolo Angleževega jeePa ni bilo več na trdih tleh, kljub temp pa ni Anglež niti za trenutek Spremenil svoje hladne fizionomije. .del je poikoncu, pogledal ni niti, levo r- ti desno, in ko se je to srečanje u?cdno izteklo, sem imel vtis, da naj-d£s prav takšne obraze nekje v Egiptu ® - Perziji, skratka tam, kjer je vedno kaj kritičnega. Po nekem kancu nav-fdhl se postavi pred nas star kmet im kzilii z rokami, in hiti dopovedovati, da ,ITla nižje doli voz in da je cesta lede. ha. Opre se z obema rokama v naš •*eeP' prepričan, da ga je on ustavil, ^ resnici pa se je tudi naš šofer od. ahn.il, ko mu je zavora prijela. Ko trno prišli v višino 1500 m, so se poka. ,r:'-e Prve lise snega. Dom je bil 1650 m 'isoko, tam pa je bilo že precej snega, da nas je oskrbnik Lachtalhausa 'arl Haa,s- prisrčno pozdravil., češ, da ap-£ga za smuko in za trening ni do-Vo-j, za tečaj pa ga bo še preveč. NA LACHTALHAUSU Ko smo postavili v kot naše smuči, izbrali najtemnejšega, to pa zato. ”a naš »ljubljanski Dimamic« ni prišel Preveč do izraza. Malo tesno nam je ::o pri srcu, kajti v shrambi so bile l^-he smuči tipa »Kneisl« in »Mariu s hrikson«. Tolažili smo se z mislijo, da l-?le mož na smučeh naredi končno ve-‘laven vti,s. Družba nas je veselo po-zora,vila gospodinja Haasove pa nam v pozdrav navila ljubljansko posta. j,0 na radiu. Drugo jutro smo si ogle-terene. To so visoki alpski trav-!>. visoki čez 2000 m, s položnimi in -Jhdmi pobočji. Položne doline so kol - .ase za tekmovalce v teku, za sita. Pa je za domom 60-metrska .Sutalrtica, Daleč na jugu se vidijo vrhovi Kamniških planin, v®)ed katerih smo prepoznali Grinta- Zlutraj se je začelo delo v tečaju r‘ ure smučanja dopoldne, tri ure ^AX>ldin,e, vtnes pa predavanja. Raču. so,; da tečajniki že obvladajo strni-*n učenje in da je tečaj na-sm'n'*en *e Prnksi in izpitom. Seznanili je‘°,Sie,, 2 hvstrijsko šolo smučanja, ki glert°ailna na svetu. Dobili smo v po. skif V koordinacijo avstrijske smučar, mn- šol za telesno vzgojo in cl'i°nCn* teles-novzgojnih organiza-vjt. °uk je bil strnjen, časa za poči-Pr-rf. skoraj ni bilo. Teoretično in pr2ri n° je bilo obravnavanih 12 Pite m^-tc>v’ iz katerih smo polagali iz-Pr?c« . er smo prestaild to preizkušnjo ^bro, obstoja precejšnja verna bomo sprotniadi povabljeni avstrit-v v °berguTgl, ki ga prireja ■hajvistprosvetno mtaJstrstvo.To je ga STj*.te^a3 v Avstriji za amaterske-re< Uca,rskega učitelja. Strogo nam. ShiučJrt?1?6^^, kdo je amatersk' in kdo je poklicni Za proklicnega smu. tečajni)^ učitelja traja tečaj dve leti. šport, t Si Pa m°ra izbrati še en letni Kajvečkr t da hi™ mrtve sezone. a' kombinirajo smučanje in tenis. Poleg tega bodo sedaj uvedli za poklicne smučarske učitelje tudi izpite iz tujih jezikov, predvsem angie. ščine in francoščine. Amaterski smučarski učitelji vodijo tečaje, ki so pri. znani od društva ali zveze, ne smejo pa ilegalno voditi tečajev, kajti v tem primeru bi prišli navzkriž s poklicnimi smučarskimi učitelji, ki lahko sklenejo pogodbo s katerim koli hotelom hočejo. KOORDINACIJA TUJSKEGA PROMETA IN SMUČARSKEGA POUKA V tekmovanju zimsko.šprortnega življenja prednjačijo Avstrija, Švica in Francija. Zadnja leta je žela največ uspehov Avstrija, dočim sta Švica in Francija izgubili tujce in s tem drago, cene žlahtne valute. Zamislimo si sa. mo Alberg, kjer lahko obišče to leto. višče do desettisoč gostov. Ce se vsak drugi vpiše v smučarsko šolo in plača po deset šilingov na dan, je to petde-settisoč šilingov dnevno. Kakšna akumulacija denarja je to, si lahko za. mislimo, saj ima Avstrija precej takih smučarskih centrov. Tujci se uče po preizkušenih metodah, ki so plod sode-deiovanja starih smučarskih učiteljev in šol za telesno vzgojo Zanimivo je, Kftg učitelj, ear*eia Uciteli Smučarski učitelj Haas s svojima otrokoma da ima celo Seelos, priznana avtoriteta na tekmovalnem polju, močan vplivna učni načrt smučanja. Avstrijci skušajo z vsemi ugodnostmi spraviti čim-več ljudi na svoja smučišča, zato so uvedli celo domove, kjer si turisti lahko izposojajo smuči in čevlje, uvedli so posebne pavšale za smučarske vzpenjače itd, TEHNIKA SMUČARSKEGA POUKA Vodja tečaja Haas je v svojem vsakdanjem delu kot smučarski učitelj tako izpiljen in dognan, da nas je opozoril na vsako malenkost, ki se je sproti pojavljala. Najmanjšega deta-lja ni izpustil, od pregleda opreme pa rk> vrste snega in izbire materiala-Nekaj zanimivega je na tem možu: čep-rav je starejši človek- vendar n: zastarel, kajti zastopa načelo najno. vej še tehnike. Pri nas je malo drugače. Tisti, ki obvlada telemark, je zagrizen pristaš telemarka, tisti, kri obvlada škarjasto kristijanijo, pa je mnenja, da samo drsalni korak in škarjasta kristijanija nekaj veljata. Haas je biil toleranten, dopušča razne možnosti. Pri nas toliko diskutiran problem, ali naj pri plužnem loku ali kristijaniji iz-plužimo za spodnjo ali zgornjo nogo, je rešeno enostavno: oboje velja, To je odvisno od tempa. in snežnih razmer. Veliko važnejši kot ti problemi, so naloge, kako naj privzgoji učitelj nagib naprej, kako dobi učenec potreben občutek za robljen je in za obremenitve in razbremenitve. V splošnem velja razbremenitev na doli, ki pa kot znano nastopi nenadno in traja samo malo časa. Čeprav je Haasova knjiga, ki je izšla pred dverni leti, še precej v znamenju razbremenitve navzgor, vendar zastopa Haas danes razbremenitev ha dol. Učence pa ne strupljajo več z raznimi d-vokoraki in trokoraki pri hoji, temveč velja samo normalna diagonalna hoja. Drža pri smuki je pokončna, frfotanje sm-uči je odprav. Jeno, na minimum z ugodtom materi, alom smuči in z mehko obremenitvijo robov. Nagib naprej, ki je pretiran, je smešen in izgleda kot poza. Nagib naprej je manever za spremembo smeri ne pa neko statično obešanje v vzrrroti kamda.harja. V učni program srednje stopnje spadajo tudi vaje, M so znane iz francoske smučarske šole: ruada (to je malenkostno ko so krivine obremenjene in na tleh), blokiranje (to je otrpnjenje, ko potegne smučar z zunainjm ramenom naprej do zaželene smeri) itd. Močno je cenjen drsalni korak, razne kombinacije zamahov k bregu in plužnega loka dajejo že osnovni šoli tekmovalni značaj. Vpliv Hoschekove šole je tako velik, da n,i vaje ali naloge, kjer ne bi poiskali primernega terena. Zato je bilo tudi največ napak pri metodiki v izbiri terena, kjer pa so Avstrijci zelo natančni. Nekateri so šli celo tako daleč, da so popisali posamezne forme smučišč, ki pridejo v poštev za te ali one vaje. VEČER V LACHTALHAUSU Tu so tečaji na dnevnem redu, zato je hiša vedno po-lna. Zvečer pridejo na obisk tudi angleški vojaki, ki grade v bližini domove za vojsko, ki se Telovadna akademija v Tržiču V soboto. 15. t. m., je TD »Partizan« —Tržič priredilo ob 20. uri v društvenem telovadnem domu uspelo telovadno akademijo. posvečeno 10. obletmici ustanovitve JA. Pred akademijo je tov. Konič Franc, marljivi predsednik društva, v kratkem nagovoru gledalcem in nastopajočim orisal pot naše slavne Armade od svoje ustanovitve do danes. Nato je razdelil članom društva diplome za dosežene uspehe v letošnjem letu in v tekmovanju za počastitev 10. obletnice JA. Predstavniki Gorenjskega okrožja so nato izročili tov. Koniču v trajno last prehodno zastavo bivšega Okrajnega telovadnega odbora Kranj kot najboljšemu društvu gorenjskega okrožja v 1. 1931, a posebno še zaradi doseženih uspehov v tekmovanju v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA. Poleg tega je društvo prejelo še priznanja in pohvale Glavnega odbora ZB NOV Slovenije za uspehe tekmovanja v mesecu oktobru in novembru. Nato je 60 nastopajočih izvedlo 12 telovadnih točk pred dobro zasedeno dvorano gledalcev. Po akademiji je društvo priredilo družabni večer. Tako je TD »Partizan«—Tržič dostojno proslavilo 10. obletnico ustanovitve naše Armade. Objava Ljubljanski naročniki knjige »Svet humorja ta satire«, ki so naročili v usnje vezane izvode, lahko dobijo knjigo v ponedeljek, 24. t. nr., v pisarni Novinarskega društva v Gosposki ulici 12. Za zdaj je na razpolago črno usnje, kakor tudi omejeno število v platno vezanih izvodov. Vsi ostali interesenti hodu lahko dobili khjigo prihodnje dni v knjigarnah ali na v pisarni Novinarske-društva — Gosposka ul. 12. bo učila smučat, Tu lahko slišiš pesmi vsega sveta. V tem Babilonu so s: sledile škotske pesmi, tirolsko jodlanje pa nam je pokaral Gantschnig, znani skakač, ki je bil dva dni svetovni rekorder’ v Oberstdorfu. kjer je skočii 127 m. Nekoč, ko smo bili posebno razposajeni, so Angleži zapeli »Lilli Mar. len«, Avstrijci pa v odgovor »It is ion g way« Za torto pa se je oglasi! Milam in navdušil ljudi okoli sebe z nežnim sevdahom (škoda, da ni bilo ženskega sveta). Včasih se je razvnel pogovor o smučarski tehniki, kjer smo si dopovedovali tudi z rokami in nogami. Spoznali smo, da smo prav na tekočem v pogledu smučarske tehnike, toda malo slabše smo orientirani v teh. miki opreme in mazanja, oziroma priprav umetnih mas za drsno plo. skev. Težko smo pričakovali filme, ki pa niso pravočasno prišli, vendar so nam obljubili, da jih bodo posodili, tako da si bomo tudi tu utrli korak naprej. Zal je tečaj prekmalu minil, vprašanj je še polno, morda bo dal nanje odgovor Kruckenhauser ali celo sam Seelos, Borno videii spomladi. Janez Špindler naša anketa o slovenskem nogometu Kako bomo dvignili naš nogomet? V naših športnih in dnevnih časopisih smo imeli že večkrat priložnost brati članke znanih športnih delavcev ali bivših nogometašev, ki so dali svoja mnenja, kako naj bi zboljšali slovenski nogomet tudi v državnem merilu. Znano je, da v prvih povojnih letih m bilo toliko športne mladine, iz katere bi se dalo izbirati najboljše nogometaše. Mladina po mmuli vojni ni našla takoj poti nazaj na športna igrišča in v telovadnice, temveč se je izživljala na raznih zabavah, plesih itd. V tem pogledu je danes že boljše, vendar še ne tako, kakor bi moralo biti. Mladino vključiti v športna društva je stvar dobrih pedagogov in športnih delavcev. Cim več športnikov bo. v telovadnicah in na igriščih, tem več bo nogometaševi Dobro bi bilo, da bi imeli nekak strokoven svet iz športnih delavcev m bivših nogometašev, ki bi imeli nalogo, zanimati se za mladino in jo vključevati v društva. Za zgled naj nam bo Split, ki je leta 1946 zbral 100 mladincev, od katerih danes najbo.jši uspešno zastopajo barve svojega kluba. Nogomet je treba gojiti z ljubeznijo. Kdorkoli hoče postati dober igralec, mora imeti vse pogoje, telesne m duševne. Nogometaš mora neprestano vaditi pod strokovnim vodstvom, ki skrbi tudi za njegovo privatno življenje. V vodstvu društev oziroma klubov morajo biti res nesebični strokovnjaki, ki jih tudi neuspehi kluba ne bodo spravili iz ravnotežja. Številni protesti (tekme slovenske lige!) nedvomno mečejo slabo luč na klube. Nogomet je naporna igra. zaradi tega morajo vodstva klubov posvečati svojim igralcem vso pozornost ta dati na razpolago vsa razpoložljiva sredstva, eventualno izkoriščanje posameznika pa je treba seveda že v kali zatreti. Ko doseže nogometaš povprečno znanje, mora dobiti dobrega vaditelja, če hoče še napredovati. Kajpada, igralec se mora svojemu učitelju povsem podrediti, pri čemer pa se vodstva klubov ne smejo vtikati v njegov delokrog. Napačno je mnenje trenerjev, ki mislijo, da so plačam samo za delo ligaškega moštva, medtem ko vodstvu kiuoa prepuščajo skrb, da mu dobavljajo izključno samo na pol, če že ne povsem dovršene nogometaše. Važen pogoj za napredek je zdravi konkurenca med klubi, to pa zato, dl igralci ne izgube borbenega duha. Konkurenca ustvarja zanimivo tekmovanje, hkrati pa zboijšuje kakovost. Po številu prebivalstva bi imela Ljubljana in Maribor lahko dva do tri enako močne klube (kakor n. pr. Skopje). Ml izgubljamo igralce, ki po mnenju naših športnih delavcev ne pomenijo skoraj nič, dru££le pa se lahko kaj kmalu uveljavijo v moštvih I. zvezne lige. Splošno mnenje je. da Slovencem »leži« avstrijski nogomet. Zato bi bilo potrebno, da bi imela naša moštva priložnost igrati z njimi, pri čemer bi se marsikaj naučila, pa čeprav bi bili v začetku neuspehi. Popolnoma napačno in nerazumljivo je, da se po prvem neuspehu prepoveduje našim moštvom tekmovanje s tujimi klubi, bodisi doma, bodisi v tujini. Brlich Emil. Mariborski atleti so položili svoje račune Mariborski atleti so zbrani v AK Železničarju. Zelo skromni so, toda njihov občni zbor, ki so ga imeli v četrtek, je pokazal vso njihovo marljivost in velike uspehe, ki so jih dosegli v letošnjem letu. Naj večje zasluge ima nedvomno njihov vodja prof. Kabaj, ki mu pridno pomagajo preizkušeni atletski delavci Fišer, Lah, Lešnik in drugi. Najbolje pa o tem govorijo rezultati, ki so jih dosegli na 15 prire-dnitvah v Mariboru in na številnih nastopih v Celju (3), v Ljubljani (2) ter v Beogradu, Zagrebu, Subotici, Novem Sadu, Karlovcu, Varaždinu in Borovu. V državnem ekipnem tekmovanju so dosegli člani 8. mesto z 24.451 točkami, članice 7. mesto z 10.899 točkami, mladinke pa 4. mesto z 7738 točkami. Letošnji najboljši rezultati moških: ICO m Hrovatin 11.5; 200 m Hrovatin 23.5: 300 m Hrovatin 39.2 (mariborski rekordi: 400 m Požun 51.7; 800 m Šober 2.03.2; 1000 m Šober 2.39.0 (republiški ga društva - uosposaa m. »». mladinski rekordi: 1500m Male 4.05.6 Novinarsko društvo Slovenije, (državni in republiški mladinski re- kord); 3000 m Šober 9.03 (republiški mladinski rekord); 5000 m Šober 15.59.9 (republ. mladinski rekord); 10.000 m Zajelšnik 37.27.2; 110 m zapreka Goleč 17.3; 400 m zapreke Kabaj 59.2 (marib. rekord); 4x100 m Hrovatin, Kabaj, Mlakar, Požun 46.6; 4x400 m Hrovatin, Kabaj, Mlakar, Požun 3.35 (mariborski rekord); skok v višino Crpes 1.78; skok v daljino Požun 6.81; skok ob palici Cerpes 3.60 (republ. rekord); troskok Cerpes 13.01; met krogle Eferl 12.15; met diska Markež 35.39; met kopja Eferl 47.88; met kladiva Markež 46.58 (republ. mlad. rekord); deseteroboj Cerpes 5502 točke (marib. rek.). Tudi ženske so pokajale lep napredek in dosegle zelo dobre rezultate; 60 m Knez 8.2; 100 m Lazar 13.5; 200 m Sernec 28.0 (marib. rekord); 800m Jesenik 2.48.2: 800 m zapreke Eratoš 13.8 (marib. rekord); 4x60 m Knez, Hohe-ger, Lazar, Božič 34.0 (marib. rek.); 4x100 m Hoheger, Knez, Božič, Lazar 55.2 (marib. rek.); skok v višino Sernec in Vojsk 135 cm; skok v dalj La- Šport ga je napravi! vztrajnega in odpornega, da ga življenje ni strlo za- 4.89 (marib. rek.); met krogle Lampreht 10.13m (marib. rek.); met diska Vojsk 35.86 (marib. rek.); met kopja Vojsk 31.76; peteroboj Sernec 2847 točk (mariborski rekord). Atleti se rnoraj j boriti z velikimi finančnimi težavami in je tu tudi iskati glavni razlog, da ta panoga še ni zadosti množična. Z otvoritvijo novega tekališča v fizkulturnem parku Branika v Ljudskem vrtu bo v letu 1952 tudi Branik ustanovil atletski klub, ki so mu pri prvih korakih obljubili Železničarji vso pomoč in podporo. Nedvomno bo zdrava konkurenca koristila nadaljnjemu razvoju atletike v Mariboru in bomo tudi v prihodnjem letu imeli lepe prireditve ter doživeli ponovno izboljšanje rezultatov. E. B. Letošnje leto je bilo bogato na atletskih tekmovanjih. Vseh tekmovanj, tako tudi zaključnega orientacijskega teka, se je udeležil tudi naš znani atletski veteran Jože Bručan iz Kamnika. Decem-bers"ka " nedelja, tedaj ko je bil orientacijski tek, je s svojo meglo povzročala nekoliko skrbi tekmovalcem, ki so prihajali v Ljubljano. »Komaj smo dobili avto. Menda nismo prišli zastonj?« To so bile prve besede, ki smo jih culi na Zvezi ob prihodu kamniške ekipe. Potolažili smo Jožeta, naj se ne Doji, lahko bo tekel in celo dovolili, da so Kamničani nastopili prvi, ker jih je čakal avo za nazaj. Po končanem teku pobaram Bručana v garderobi, medtem ko mu nalivajo čaj v skodelo: »Dober si še, Jože. Zaslužiš, da te damo za vzgled mladim. Koliko časa pa že »vlečeš« v atletiki?« »Letos sem obhajal dvajsetletnico.« — »Ti je nerodno, če vprašam, koliko jih že imaš za seboj?« — »Zakaj pa ne.41 preč.« — »Bi mi lahko kaj povedal o sebi iz svoje atletske kariere?« — »Ze, vendar pa...« Nato pa se vseeno odloči in med oblačenjem pripoveduje, da je imel težko mladost in je začel že zgodaj resno živeti. Dolgo dolgo ga že poznam, pa sem že skoraj pozabil, da je bil rojen v Trstu. Tam je preživel nekaj mladih let, nakar se je oče, ključavničar, z družino preselil v Kamnik. Oče mu je umrl že pred 20 leti. Jože pravi, da je bil eden tistih očetov, ki se vse življenje trdo pehajo, da bi družino spravili h kruhu. On sam je bil zaradi težkih razmer že v mladosti bolj slaboten in pravi, da ga pravzaprav vse življenje »daje« želodec. Razmere, v katerih je preživel mladost, so ga na tihem »žrle«. Imel je veliko veselja do teka, pa je bilo potrebneje, da se je zgodaj izučil poklica, ki si ga je po očetovih stopinjah izbral v ključavničarstvu. V Kamniku je dobil svojo prvo zaposlitev Dri »Titanu«. Ko je sam prišel h kruhu in se malo popravil, je začel na tihem trenirati po okolici Kamnika po travnikih in hosti, prijatelji pa so ga »kibicali«, kaj se sili, ko ni za tek. Leta 1931 je bilo v Kamniku neko štafetno tekmovanje po mestu. Jože je bil tedaj »dober«, da je lahko zakrpal neko vrzel, ker tekmovalca ni bilo na start. Tako je nastopil prvič javno. Kmalu za tem je bral v časopisu, dviganje zadnjih delov smuči, medtem da bo v Ljubljani enourni tek. Poskusil je, kaj se pravi vzdržati neprekinjeno eno uro teka. Slo je, pa se je prijavil kar na svojo roko. Med petimi tekmovalci je bil drugi. Dosegel je nekaj sto metrov manj kot 16 km. Pravi, da ni bil nikdar zloben, vendar je takrat ob vrnitvi v Kamnik užival ob dolgih nosovih svojih »prijateljev«. Ta prvi uspeh ga je podžgal, pa je sklenil takole: če že pravijo, da nisem talentiran, bom vsaj z voljo nekaj dosegel. Zato je začel vztrajno in neumorno trenirati. Na tekmovanja v Ljubljano se je vozil iz Kamnika čestokrat s kolesom, nato je startal in se zopet vračal s kolesom, da je prihranil za vožnjo. Dokler ni še nič pomenil, je večkrat prosil, če ga vzamejo v Ilirijo. Pravi, da je bil pravcati »hec«, kako so ga pričeli potem pridobivati, ko so videli, da ima že uspehe. Vključil se je v Ilirijo in ji ostal zvest, dokler je obstojala. Tedaj je bil najpopularnejši slovenski dolgoprogaš Ive Krevs od Primorja. »Štiri leta sva se dajala, nato pa sem ga leta 1935 prvič »nesel« na 5 km. Kasneje je Ive presedlal na 1500 in 5000 metrov, jaz pa od tu navzgor do 10km. Železna volja mi je pomagala do uspehov in zmag. Pred vojno sem bil večkrat državni in tudi balkanski prvak in rekorder na 10 km ter sem se udeležil balkanskih iger v Carigradu in Atenah. Čeprav je bil Ive pri Primorju, sva bila dobra športna prijatelja, in mi je le žal, da ni tudi on po vojni zopet »ugriznil« v atletiko, kot sem sam. Včasih mi je kar malo nerodno, ko tečem med mladino, ki me od prej ne pozna, pa si misli: »Kaj se pa ta še vedno sili?« Mislim pa, da so tega mnenja le tisti, ki atletiko še niso tako vzljubili, kakor mi »stari«. Med vojno je odšel v partizane, zato so izselili njegovo družino v Burghausen na Bavarsko. Po vojni pa je slučaj nanesel, da je bil Bručan kot oficir JA z neko repatriacijsko komisijo v istem taborišču, kjer so bile med vojno njegove tri hčerke in žena. »Otroci so mi tam močno oslabeli na pljučih. Jaz sam sem jo tudi po svoje izkupil, ker so mi zobje popustili. Le moja volja ni popustila. Ko sem se po vojni ponovno vključil v atletiko, mi seveda naporen poklic ne dovoljuje takih naporov kot prej, vendar z veseljem sodelujem na vseh tekmovanjih, ker sem prepričan, da se imam le športu zahvaliti, da me težko življenje ni strlo.« »Jože, ne boš hud, če napišemo o tem nekaj v našem športnem listu, ker mislimo, da je prav, če se mladina ob takem vzgledu vztrajnosti, kakršnega predstavljaš v atletiki ti, kaj nauči. Resno razmišljamo o tem, da te za tvojo vztrajno in disciplinirano sodelovanje, predvsem pa pri vseh letošnjih prireditvah, ki jih ni bilo malo in si se vseh udeležil, predlagamo med slovenskimi atleti za letošnjega športnika št. 1. Tvojih 20 let pripadnosti atletiki ti daje pravico, da ne odkloniš tega našega priznanja.« Inž. M. M. Izš!a je knjiga ,JiM-iiisu” Prva k: jiga, napisana v slovenščini, ki obravnava problem samoobrambe, je izšla. Napisal jo je Ivan Jančar, izdala Fizkulturna založba Slovenije, tiskala Tiskarna Toneta Tomšiča v Ljubljani v 6090 izvodih. Knjiga je opremljena z 211 slikami in obsega 238 strani. 196 slik je originalnih. fotografskih posnetkov, 13 slik, ki ponazorujejo ob zaključku dela tudi še prvo n^noč, pa je deloma risanih. Knjiga hi morala imeti pravzaprav naslov »Samoobramba«, ker obravnava v tem svojem prvem delu prvenstveno to poglavje. O čistem jiu-jitsu bo govor v drugem delu knjige, ki jo pisec prvega dela že pripravlja. Ker je vsesplošna okrepitev telesa za učenje »samoobramben nujnost, posveča pisec v »jutranji telovadbi« dihalnim vajam (5 slik), vajam lehti, nog in tru. pa (11 slik) in krepitvi mišic (7 slik) potrebno pozornost. Padce, prijeme, mete, objeme, sunke in udarce z zunanjo stranju iztegnjene roke ponazoruje mimo uvodnih navodil k posameznim poglavjem 157 slik, opremljenih s kratkim, lahko umljivim tekstom. Tudi na reševanje iz vode pisec ni pozabil. Navodila pojasnjuje 16 slik. Naslovna slika je premajhna, premalo razločna, glava branilca prevelika. Nekaj tiskovnih napak in zamenjav kazi tekst. Mirno pa lahko trdimo, da se pri obširni literaturi, ki obravnava ta predmet v angleščini, francoščini, italijanščini, nemščini in še v drugih jezikih, Jančarjevo delo zaradi preglednosti, jasnosti in povsem izvirnega slikovnega materiala dostojno uvršča v fizkul-turno knjižnico Slovenije, saj izpolnjuje občutno vrzel te, pri nas še neobdelane dejavnosti. Na žalost pa sicer visoka naklada 6000 komadov ne bo zadoščala, ker je bilo že v subskripciji prodanih 5000 komadov in je na razpolago le še nekaj sto izvodov, zato bi bilo dobro, da knjigo v čim krajšem času založba ponatisne. T. K. Zmaga mariborskih boksarev nad Beograjčani Preteklo nedeljo je gostoval v Mariboru beograjski 2elezručar s svojo boksarsko ekipo. Po dokaj nezan-imivih borbah ki tudi v tehničnem pogledu niso zadovoljile, je zmagal domači Železničar z 11:9. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Najlepši boks sta v srednji kategoriji pokazati domačin Tomažič in gost Šarič. E. B. SIaHGEHY MILLER: Louis jn P°rtni novinarji so videli n*jbo?r;anega Baera' ki se Ztjaj ■— samemu sebi. uoitazuvaii so mu, aa »e je _ni doumel vseh dobrih strani boksarskega športa, ki Iootbaii ° 50 trdili ~ mnogo manj nevaren kot ameriški nja “ 'n ki vliva slehernemu boksarju poguma, zaupa. nj Va_se ter mu razvija čut budnosti. Svojeglavi Baer pa pa SlUšal njihovih nasvetov, le smejal se jim je, mnogi sveto*-SC’ hoteš nočeš, smejali za njim. Maks je postal Ko*1' DrValt in koga nai bi še poslušal! fo ° 8a j® Braddock porazil, Baer ni bil v najboljši udrmi" Bolela Ba je rama, zaradi česar so Izgubili njegovi arci copreišnjo silovitost. V pripravah na to odločilno srečanje pa je verjetno zanemarjal tudi naporno hojo, ki aj bl utrdila njegove noge. Seveda pa je bila posledica , °V°IJ ^ita. Maks ni mogel vzdržati velikanskega napora, Ea je terjal petnajstrundni boj. Morda pa tudi name. n°nia ni hotel trenirati preveč, saj je vedel, da se bo srečal z Jamesom tiraddockom, očetom številne družine, i si težko služi svoj kruh. v njem samo lepega smeje vsemu svetu, Dokazovali so mu, da še V rundi za rundo je Maks čutil, da ima v srečanju za svetovni šampiona! sekundarno vlogo. Braddock ga Je udarjal z močnim ja bom, ga dosegal z roko in plesal okrog r.jega, Maks resnično ni imel nobene priložnosti, da bi mu mogel vrniti udarce. Množica gledalcev, ki je bila seveda na njegovi strani, ga je vzpodbujala v njegovih divjih poizkusih. Boj se je končal tako, da Je bil Maks rešen »glorije« šampiona. Svojemu tekmecu Braddocku se je smejal zaradi potu tn krvi na njegovem obrazu, mu čestital k velikemu uspehu ter nato zapustil ring, s čimer je postal najbolj osamljen človek na svetu, čeprav si je prizadeval dokazati, da le ni tako. Baerovi prijatelji in športni novinarji niso mogli ver. jeti, da je s tem porazom tudi kone. njegove športne kariere. Opominjali so ga na i jegove sijajne zmage s knockoutom, na hitrost premikov, ki jih je pokazal v mnogih srečanjih in zlasti na neizpodbitno moč njegove desnice. Vsaka njihova beseda je šla za tem, da bi se vnovič vrnil v ring. Kako lepo bi se slišalo, da bi se Maksu posrečilo dobiti še enkrat glas »ubijalca« na račun mladega Joea Lauisa, najnovejšega odkritja v boksarskem svetu. Promotor Mike.Jacoba, ki je slutil v dvoboju Louis. Baer prvi milijonski dohodek po »zlatem« kraljevanju Jacka Dempseya, Je obvestil Maksa o Louisovih pripravah. Baer je dolgo razmišljal, če je vredno sprejeti srečanje z Louisom. Vedel je, da so mu njegovi prijatelji odpustili poraz nasproti Braddocku samo zato, ker so verjeli v njegovo vrnitev v ring in v njegove zmage. Njim na ljubo in zaradi zaupanja v samega sebe je Baer sklenil, da se bo znova bojeval. Srečanja z Louisom pa se je vendarle bal in kdo ve, zakaj se ga je izogibal tako instiktivno. Po utrudljivem treningu se je Joe sestajal z Hoxboroug. hom. Neki večer Je svojega manažerj- resno vprašal: »Po. vej mi, 'ohn, če sta bila Braddock in Baer v resnici najboljša boksarja na svetu?« John mu je odgovoril, da se vsaj sama štejeta za naj. boljša. Joe se je, pozabljajoč na svoj sklep, začel smejati tako prisrčno in glasno, da se je ceh« poslopje treslo od njegovega smeha. Maks je dostikrat razmišljal tudi o Louisu in prišel do zaključka, da ima Joe nekakšen čut z- boksanje, katerega pa njemu, Baeru, primanjkuje. Spominjal se je, da Je na svojih srečanjih mnogokrat omahoval, da Je zmagoval le zaradi svoje fizične moči in priučenih sposobnosti in pa seveda zaradi tega, ker je svet dobre boksarje vselej tudi dobro plačal. V preteklosti ni .mal resne skoraj nobenega srečanja. Ko se Je znašel med vrvmi ringa, se ga Je pogostokrat polastila ena sama želja: da bi se smejal, ne. prestano smejal svojemu nasprotniku samemu sebi, nori množici, vsemu blaznemu svetu, ki je dvigal boksarje na prestol slave in se jim klanjal kakor bogovom. Vedel Je, da je izvrsten taktik, vselej zbran, kakor da je njegov delo res najbolj pomembno in zanimivo. Ta slutnja, da tiči za Joeovimi rokavicami nekakšen višji cilj, Je Baera navdajala z grozo. Ker pa so gs prijatelji kar naprej nadlegovali in sc je nekdaj slavni Jack Dempsey sam ponudil, da ga bo treniral, in ker so se športni novinarji spraševali ob vsaki priliki, ali se slavni, t o nebes povzdignjeni Baer res ne upa spoprijeti z Louisom, je Maks le podpisal pogodbo za srečanje. V tem času pa Je Baerov nasprotnik Joe Louis preživ, ljal v pričakovanju »borbe stoletja« najsrečnejše dneve svojega življenja. Čeprav je postal malik vseh črncev in ga Je po nedavnem srečanju s Carnero tisk neprestano hvalil, se za to ni dosti zmenil. Se največ užitka je imel v Navin Fieldu v Detroitu, kamor je zahajal na tekmovanja in vneto fzpodbujal svoje priljub jene »tigre«, ki so na. stopali v baseballovih srečanjih. Poiskal si Je sedišče na strani domačega moštva in pozorno spremljal igro. Ko je sonce najbolj pripekalo, Je jed ti sladoled in debatiral s prijatelji o Igri. Česa naj bi še pogrešal? Drugikrat spet se je mudil doma, kjer je bil najbolj zadovoljen pri okušanju vsemogočih dobrot iz materine kuhinje. (Dalje prihodnjič) V 7 dneh Prihodnji teden bo v palači chatHot I mir, kajti zaradi božičnih in novoletnih počitnic je Generalna skupščina z-dru- j Ženih narodov za nekaj dni prekinila delo. Ce pogledamo, kaj se je zadnji teden zgodilo na Generalni skupščini, ne I moremo reči, da je bilo kaj izrednega. I V Varnostni svet Je bila po dolgotrajnih volitvah slednjič le izvoljena Grčija, ki je dobila dvotretjinsko I večino, medtem ko Je propadla kandidatura Bele Rusije. Drugo važnejše dejanje je bil sklep o ustanovitvi ne-pri-tramske komisije z a Izvedbo volitev, Vendar pa Je ta sklep le skromen. če ne brezpomemben prispevek za I ureditev nemškega vprašanja, kajti Vzhodna Nemčija je že sporočila, da tej komisiji ne bo dovolila vstopa na ozemlje vzhodnonemške republike. To po- I meni, da Je vprašanje svobodnih nemški h volitev padlo v vodo to da bo zaradi tega Nemčija še dolgo tisto osrednje vprašanje, okrog katerega se sučejo mnogi problemi, ki so v zvezi s »hladno vojno« med Vzhodom ta Zahodom. Teda »nemško vprašanje) moramo gledati še z drugega stališča: I težnja Nemcev po zedinjenju je vsem poznana, zgodovina pa nas uči, da je Nemčija po združitvi v drugi polovici prejšnjega stoletja šla na pot, ki Je pahnila ves svet v dve svetovni vojni. Ni torej pretirana skrb, da bi težnja po ponovni združitvi vse Nemčije prej ali slej lahko pripeljala — do tretje vojne. Ce k temu širšemu problemu dodamo še nemški notranji problem (ki I pa ima lahko, občutne posledice tudi na j ostalo Evropo, posebno na nemške sosede) o ponovni militarlzacijiin o povratku nemških generalov na oblast, nam »nemške vprašanje« postane še bolj I brezizhodno. Nemški nacistični generali I Guderlan, v o n Manteuffel, R a m c k e skupaj s neonacistiičnol f stranko »Soziallstische Reich s-partel«, ki Jo vodi ss-ovski general I R e m e t, predstavljajo danes v Zahodni Nemčiji tudi močno politično postavko. posebno ker So veterani iz prejšnje vojne osnovali »Zvezo nemških vo-1 Jakov«, na čelu katere stojijo omenjeni I generali in ki ho baje lahko v svoje vrste vpključila kar I milijone članov. Tudi v Vzhodni Nemčiji ni problem remiiitarizacjje nič manj pereč, kajti Sovjetska zveza je že pred časom začela z organiziranjem nemških vojaških oddelkov to poverja nemškim visokim oficirjem vidna mesta tudi v političnem življenju (n. pr. generalu Mullerju). Evropski narodi, ki so že imeli opravka z nemškim Imperializmom Im z nemško soldatesko. zaskrbljeno gledaje na ta razvoj »nemškega vpra. Sanja«, kajti ni izključeno, da bo v pre. ptru med zahodnimi velesilami to Sovjetsko zvezo zadnjo besedo imela — poražena Nemčija. CHURCHILL V MOSKVI naj kdo še reče, da Višinski ni miroljuben! Poglejte, kako je spuščal na Generalni skupščini ZN v zrak snežno bele golobčke... Prilij le malo vode... Gospodinje čaka iepa bodočnost. . . Suha hrana st utira pot je deležna Prav tako bi tudi v Italiji precej bohotno veljalo opozoriti, da . i precej bohotno (in seveda brez ovir!) razvija neofašistično gibanje, na čelu katerega se je sedaj pojavil vojni zločinec Princ Borghese, medtem ko Je v politično življenje že posegel tudi pro-siulii maršal Graziani, ki ga vsi poznajo kot Mussolinijevega zaupnika l-n kot človeka, ki je bil predan fašizmu to nosilec italijanskega Imperializma. Skoraj da ni pri nas človeka, ki ne bi tekom letošnjega leta prišel v stik z mlekom ali jajci v prahu. Marsikdo je najprej malo godrnjal, saj je ta oblika konzervirane hrame vzbujala nezaupanje. Biila je pač novotarija in ljudje tako radi godrnjajo. V tisočletjih se nismo prav nič spremenili, godrnjamo in si želimo boljšega ži. vlje-nja, vse to pa končno usmerja naje napore v koristno delo za skupnost. V tem stremljenju po boljšem in lepšem življenju je mogoče tudi edini odgovor na vprašanje, kako prežive ljudje vse tegobe, ki jih prinašajo večne vojne in spori z okolico. Ko sem že govoril o tisočletjih, sem Za pemebnejši politični dogodek zadnjega tedna bi lahko šteli obisk Churchilla in E d e n a v Parizu, kjer sta se sestala s Plevenom i , ____,__,. • to Sehumanom. Po francosko-ainglešklh se spomm‘1, da moj izraz novotarija m razgovorih je mogoče reči, da so Angle- na mestu. In zakaj ne? Piramide in žt obljubili svojo pomoč pri ustanavlja- ^ sigurno niso novotarije, to mi nju in organiziranju »evropske armade«, , . 6 , ., - „„ , kar pa še ne pomeni dejanskega sode- boste ze verjeli, ce pa vam povem, i do pred nekaj leti nihče »betal kakšnih posebnih dobičkov od tega. Res je, da so že v prvi svetovni vojnii nekatere armade dobivale suho toda vojaki so se iz nje norče- v pvroipskem okviru, To-rej tudi I brano Z ^ to se pritoževati, da ima okus po bil na čelu nemški generalni štab. za- senu. Pa je spet izbruhnila vojna, ki radi tega se je stališče Anglije približalo stališču šestih zahodnoevropskih držav. je bila to pot še bolj svetovna, im spet pričeli vojaki dobivati v paketih nekakšen prah in navodila, da mu je treba primešati le vo-de. Sedaj niso več kritizirali; hrama, ki so jo dobivali v tej »prašni« obliki, je bila celo za vojaške pojme (to je že dosti, ker pravi vojak ima običaj »kritizirati vse, kar dobi) užitna in polagoma so se navadili na njo, prav tako kot pred nedavnim mi. Današnji človek živi v svetu pri. merjav, ki jih izraža s številkami. Tem še najbolj verjame, vsekakor bolj tem lepim besedam. Pred seboj Imam nekaj takšnih številk; zdijo se mt zanimive. Surovo meso vsebuje 65 severno-1 -j,) 75 odstotkov vode, mleko 87 in paradižniki 95 odstotkov. To vodo dobiva naše telo pri uživanju hrane, zaradi nje je hrana užitnejša, brez nje .bi jo bilo težko spraviti v želodec. Včasih pa moramo hrano kam poslati: ekspediciji na visokem severu, vojaku na oddaljeni fronti, ljudstvu, ki so ga zadele nesreče. Mudi se in na razpolago je premalo transportnih sredstev. Prepeljali bomo 100 kilogramov paradižnikov — ne, ni povsem pravilno! V kratkem bo sestanek zunanjih ministrov Franclje, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske ta Luksemburga v Parizu to tedaj se bo videlo, ali bo sedanje britansko stališče vplivalo tudi na Belgijce in Nizozemce, ki so doslej nasprotovali stališče »trikoti Bchuman—Adenauer—De Gašper! o ustanovitvi nadnacionalnega poveljstva nad evropsko armado. ■Nesoglasja, ki so nastala pri pogajanjih za premirje v Koreji radi seznama ujetnikov, ki so ga poslali Kitajci to Severnokorejci, še niso razčiščena. Poveljstvo vojske Združenih na rodov Je poslalo kitajskemu in severnokorejskemu poveljstvu noto, v kateri pravi, da manjka v seznamu ujetnikov okoli 1 e e e imen ujetnikov, ki so jih prej omenile kitajske In kofejske radijske postaje. To tvpraša-nje Je zelo zapletlo ves potek pogajanj, vendar pa so se štabni oficirji obeh delegacij, ki *e sestajajo v Pan Mun Jo nu le sporazumeli o treh točkah, kako se bo izvajalo premirje. Obe vojski s« bosta umaknili tudi z otokov, ki ležijo na tej ali drugi strani razmejitvene črte, nadalje, da bodo s sovražnostmi prenehali 24 ur po podpisu premirja to da se morajo čete v 72 urah po podpisu premirja umakniti iz nevtralnega ozemlja. To pomeni, da Je ne glede na neštete _________ . težave, ki se skoraj vsak dan pojavljajo prenel1ali bomo le 5 kilogramov para. bi o^r^jP« vTore'5 ‘kd-tižTkov in 95 kilogramov vode. Ra. veliko bolJSl, kot pa je bil n. pr. pred cimi c a pa še govori: 40 kilogramov letom. Ker je Koreja gotovo trenutno dehidriranega mesa namesto 160 kilo-toa4YJm?rl,T,en?’ ^?n? Šterna Marnov svežega, 8 kilogramov suhe druga področja »hlastne vojne« Koreja repe namesto 90 kilogramov sveže. za. tipodročje, kjer divja prava voj- i^j limon v prahu namesto 25 zabojev ?«£i oceniti veliko konzerv z limonovim sokom. Pa so za. pozitivneje ko* lani. Lani ob tem času I čele učene glave premis!jvati. »Vode Je bila namreč v Koreji Mac Arthur- ;e «,k0ra1 povsod dovolj. Pet kilogra- rolrl .latu tvrntL H . ., . , _ naša vsakdanja jeva ofenziva proti reki Jalu in protiofenziva Kitajcev ln Severnokorejcev proti jugu. Torej vojna velikega obsega! Letos pa počasi, vendar pa z uspehom — čeprav ne popotnim — napredujejo pogajanja za premirje. »Dobre« vesti s Koreje pa navdajajo vse napredno človeštvo z upanjem, da bo prej ali slej le prišlo do pomiritve na Daljnem vzhodu, t. j. do dejstva, kt bo gotovo pozitivno vplivalo tudi na odnose v ostalih delih sveta. Pogled v živo srce Nedivno so v New Yorku predvajal! prvi barvni film s posnetki notranjosti živega srca: v filmu se vidi, kako srce dela in kako se srine zaklopke obeh prekatov odpirajo in zapirajo v taktu puls*. Za ta film so uporabili srce nekega psa, ki so ga narkotizirali (pes je mov namesto sto ktlogramgov!« Le ema stvar je delala preglavice: okus naj bi ostal nespremenjen. Končno je le uspelo — skoraj pri vseh vrstah hrane. Vode se sicer z dehidracijo ne more popolnoma odstraniti, vendar jo v najslabšem slučaju ostane samo kakšnih 7 odstotkov in to je že zelo malo. Celo okus je uspelo obdržati, prvotni neuspehi so imeli vzrok v nepravilnem postopku sušenja. Res so še razlike med svežo hrano in posušeno, v nobenem slučaju pa ne moremo trditi, da pravilno priprav. Ijena suha hrana ni okusna in prav tako redilna kot sveža. Kako hrano dehidriramo, to je, kako ji odvzamemo vodo? Eden izmed načinov, ki se še danes uporablja ozdravljen in zalit prisostvoval premie- I povrtnino, je naslednji: povrtnino raz-, ri filma). K njegovemu krvnemu obto- ležemo na zelo tanke rezme m raztre-ku so priključili umetno srce,. ki je | šemo po posbnem pladnju, izpostavlje. odvajalo kri iz leve polovice in tako omogočilo notranje posnetke. . Umetno srce je zbiralo kri iz pljuč in jo dovajalo naprej v krvni obtok. Medtem pa je gledalo oko kamer* v odprti zgornii prekat in v »zeitlupi« snemalo utrip življenja. Tako se ie odprl pred očmi začudenega opazovalca prizor, katerega ni le nikoli videl kljub temu, da ima v svojih prsih prav isti »aparat«. tako | nemu pari. Sele potem jo damo v de. hidrator, kjer jo sušimo z umetno cirkulacijo zraka, segretega na 71 do 85 stopinj Celzija. V zadnjih letih So pričeli baje uporabljati razne druge metode in pogosto omenjajo v zvezi s tem elektrone, Infrardeče žarke, su. bHmaeijo, Izboljšanje metode z brezzračnim prostorom itd., da se zdi človeku že kar smešno, kakšnih fizikal- nih časti hrana. Ta procviit je v veliki meri zasluga zadnje vojne. Marsikdaj so se celo tankovske kolone, ki so močno oddaljene od svojih baz, preživljale izključno s suho hrano, da ne govorim o padalcih in diverzantskih oddelkih. Posebno v ZDA se je med zadnjo vojno ta industrija zelo razmahnila. Spet se bom poslužil številk, sicer malo zastarelih, a zato nič nanj Ilustrativnih. Nanašajo se na leto 1943. V tem letu je prišlo iz tovarn v ZDA 50 milijonov kilogramov dehidriranega mesa, 135 milijonov kilogramov jajc v prahu, 270 milijonov kilogramov mleka v prahu! V celoti" so leta 1943 predelati 4,5 milijarde kilogramov sveže hrane v 558 milijonov kilogramov dehidrirane! Ze prej sem omenil, da predstavlja prevoz suhe hrane velikansko olajšavo. Kar pomislite: 6 ladij s svežo hra. no komaj nadomesti eno samo ladjo z dehidrirano. Če upoštevamo še cene, pridemo do naslednjega: prevoz svežega mleka na razdaljo 10 kilometrov stane toliko kot prevoz odgovarjajoče količine mleka v prahu na 5000 kilometrov. Mislim, da komentarji niso potrebni! Skoraj sem pozabil na še eno prednost suhe hrame, mogoče celo glavno. Sveža brana se prav zaradii vsebine vodie zek) hitro pokvari, podleže or. gansekmu gnitju. Pri suhi hrami te nevarnosti ni, leta lin leta bo ostala užitna, važno je le, da je primerno spravljena in ni izpostavljena vlagi. Skoda, da gospodinje tako malo či. tajo »Polet«. Zazibal bi jih rad v sainje bodočnosti, ki mogoče niti ni tako daleč. Prav neprijetno je v mrzlih zimskih dneh hoditi na trg, čakati tu, čakati tam, marsikatera ali marsikateri (če je ona gospodar v hiši), bi zjutraj rad malo dalj poležal, saj je lenoba nekaj, kar človeku niti ne moreš prav zameriti; stara je pa tudi že kot človeški rod sam. Kako vse bolj ugodno bo, ko boste stopiti kar v shrambo poleg kuhinje. Na policah bodo pisani zavitki z najrazličnejšo hrano, ki ste jo že za ves mesec vnaprej kupiti v trgovini, kot danes moko ali sladkor. Jedilni list boste sestavili na licu mesta, odtehtali primerne količine, potem bo pa potrebno priliti samo še malo vode, pomešati in po. staviti na štedilnik... Da ne pozabim, štedilnik bo na električno kurjavo in še nekaj — dodati bo treba tudi soli — seveda v prahu) z. J. TRIKRAT CLEMENTIS V nekem češkoslovaškem koncentracijskem taborišu sedijo trije kaznjenci in se pogovarjajo o tem, zakaj so na prisilnem delu. »Bil sem proti Clementisu,« je rekel prvi, »Bil sem za Clementisa,« je rekel drugi, »In jaz sem Clementis,« je rekel tretji. 12. avgusta 1942. leta je dopotoval takratni predsednik angleške vlade, stari »britanski lev« Winston Churchill v Moskvo. V svojih spominih ta obisk in diplom a tičn e priprave nanj podrobno opisuje in verjamemo mu, da ga je stalo precej samopremagovanja, preden se je odločil za pot v prestolnico tiste države, katere ognjeviti nasprotnik je bil vse svoje življenje. Toda: »Pred nami je samo en cilj, ena sama nepreklicna naloga«, je rekel v svojem velikem govoru ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. »Odstraniti hočemo Hitlerja in vsako sled nacističnega režima. Od tega nas ne more odvrniti nič . . . Vsakogar, človeka ali državo, ki se bori proti nacizmu, bomo podpirali. Kdor, Človek ali država, koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik . . . To je naša politika in to je naša prokla-macija. Iz tega sledi, da bomo Rusiji in ■ruskemu narodu pomagali, kolikor bomo mogli.« Da to niso bile samo govorniške fraze, je dokazal pozneje in da je angleška vlada to mislila resno, so pričali vedno številnejši transporti orožja in opreme čez morje, na katerih je bilo izpisano: angleški delavci ruskemu narodu, vso pomoč Rusiji! in podobna gesla. Vendar pa se Churchill pritožuje, da Sovjeti te pomoči niso znali ceniti, saj ves čas vojne niso našli niti ene zahvalne besede. Sploh pa je prišlo med Angleži in Rusi do precejšnjih diferenc in končno se je Churchill odločil potovati v Moskvo, da bi ustvaril tudi s Stalinom podobno sodelovanje, kot ga je z Rooseveltom.« Ko ga je njegov sekretar vprašal, kako neki mu je pred odhodom v Moskvo, in če se mu ta pot ne zdi kot romanje v C a nos so, je rekel: »Rusiji moramo na vsak način pomagati«, in: »Poznam samo en cilj, uničiti Hitlerja in zaradi tega bo moje življenje od zdaj naprej mnogo lažje. Ce bi Hitler korakal v pekel, bi v Spodnji zbornici celo o hudiču izjavil kaj vljudnega.« Pištola ob diplomatski torbi Njegovo potovanje so pripravljali diplomati obeh držav kar najskrbneje in preden je šel v Moskvo on, je potoval tja njegov zunanji minister Eden; dne 20. maja 1942 pa je Molotov prispel v Anglijo. (O tem obisku piše Churchill v svojih spominih med drugim tudi tole: »Med Mo lotov im obiskom v Chequersu (Churchillovo uradno letovišče) se je jasno opazilo trdovratno nezaupanje, ki ga vsi potujoči sovjetski diplomati gojijo proti inozemcem. Ko so prispeli v londonski hotel, so takoj vprašali za ključe sob. Našli so jih le s težavo in od takrat so naši gostje svoja vrata vedno skrbno zaklepali. Ko je nekoč uspelo hišni posl ugi vdreti v sobe, da bi pospravila postelje, je našla pod zglavniki pištole. Tri vodje delegacije niso spremljali lastni policisti, ampak tudi dve ženski, ki sta držali v redu njihove obleke in spalnice. Ko sovjetski diplomati bivali v Londonu, so morale te žene stalno paziti na njihove sobe in so zaradi tega prihajale v jedilnico vedno posamič ... Za Molotove osebno varnost so podvzeli prav nenavadne varnostne ukrepe. Njegovo sobo so z največjo pazljivostjo preiskali lastni kriminalni uradniki. 3>Tjih lzvežbane oči so z Izredno natančnostjo pregledale vse pohištvo, vse stene ln tla. Posebno so pazili na posteljo; ker so iskali skrite peklenske stroje, so prebodli in prevrtali vse žimnice, rjuhe in odeje pa so uredili tako, da je ostala v sredini postelje odprtina. Ce bi torej kdo poskušal zadržati spečega z odejo, bi lahko ta v trenutku skočil Iz postelje. Ponoči so položili poleg njegovega spalnega plašča in diplomatske torbe tudi pištolo . . .« Po vseh teh diplomatskih pripravah, v katerih pa so se Angleži in Rusi komajda zbližali, so končno določili datum Churchillovega potovanja. Stari »britanski lev»« se je v Teheranu vsedel v letalo, da bi poletel v Moskvo. ga Churchill ni mogel 'prepričati o pravilnosti svojih nazorov. Rekel je, da je vojna pač vojna in ker pametna vojna ne dopušča nobenih neumnosti, bi bilo nespametno izzivati nesrečo, s katero ne bi bilo nikomur pomagano. Stalin je bil nemiren. Rekel je, da misli on o vojni drugače. Kdor ne tvega, ne more ničesar pridobiti. Zakaj se Angleži tako boje Nemcev? Churchill je odgovoril s proti-vprašanjem: »Zakaj se Nemci tako boje Angležev? Zakaj Hitler ni tvegal invazije v Anglijo?« Stalin je odgovoril, da to nima z njegovimi vprašanji nobene zveze. Tako sta brez pravega rezultata govoričila sem in tja. Potem je Churchill razgrnil zemljevid Južne Evrope, Sredozemskega morja in Severne Afrike. Menil je, da bi bilo bolje, če bi Stalin obrnil pozornost na jug. Povedal je Stalinu, da nameravajo izvesti invazijo v Severno Afriko in rekel, da je ta načrt treba držati seveda v naj strožji tajnosti. Stalin pa, ki menda o svobodi tiska v Angliji nima predobrega mnenja, se je pri teh njego-vih besedah vzravnal, se nasmehnil in rekel, da upa, da načrt invazije ne bo objavil angleški tisk... Za načrt se je začel zanimati in ko mu je Churchill razložil, kako važno je napasti mehki spodnji del Hitlerjeve Evrope, je rekel: »Naj Bog podpre ta načrt!« (Stalin se je sploh znal odlično prilagoditi vsaki novi politični situaciji. Ko so bili leta 1939 Hitlerjevi diplomati v Moskvi, je dvignil kozarec in napil vodji nemške delegacije takole: »Jaz vem, kako zelo ljubi nemški narod svojega firer-ja.« Japoncem je rekel: »Končno smo vendar vsi Azijci.« Rooseveltu in Churchillu je govoril o Bogu in božji previdnosti, neki sovjetski generalštabni oficir pa Je omenil njegove pripombe iz 1943. leta. Ko si je vodja [rusko: vožd, dobeseden prevod v nemščino: Fiihrer] oblekel z odlikovanji posejano uniformo, je dejal: »Nadel si bom naslov Maršala . . kajti trenutno predstavlja bonapartizem največjo nevarnost, Ce pa bi jutri prihajala nevarnost od Cerkve, ne bi niti za trenutek pomislil, ugoditi prošnji Cerkve in postal bi patriarh ruske cerkve, v Kremeljski katedrali pa bi bral mašo.«) Churchill grozi Lepo avgustovsko popoldne je Churchill preživel v parku »državne vile št. 7«. Radovedno in z dvignjenimi obrvmi si je ogledal luksuzno zaklonišče proti zračnim napadom, ki je spadalo k vili. Toda najraje je krmil zlate ribice. Ko Je napo- Pri tem sem se malo razburil in še pred* no so mu moje besede prevedli, je rekel, da mu njih ton ugaja . . .« 14. avgusta je Churchill poročal svojemu vojnemu kabinetu: »Moje dobro premišljeno mnenje je, da nam da Stalin v srcu prav — v kolikor srce sploh ima.« Banket v Kremlju Zvečer sta se dobila Churchill in Stalin pri oficielnem banketu v Kremlju. Prisotnih je bilo približno 40 gostov, med njimi pripadniki vojske, CK in Politbiroja in seveda tudi Molotov. »Pripovedovali so neumne zgodbe«, piše Churchill, »da se sovjetski banket izrodi v pijančevanju. To ni res: maršal in njegovi kolegi so uporabljali pri svojih zdravicah samo majčkene kozarčke, iz katerih so delali prav majhne požirke . . .« Vse skupaj je bilo zelo prijateljsko in prisrčno. Churchill je sedel desno od Stalina, toda priložnosti za resen razgovor ni bilo. VVavell je držal govor v ruščini. Cadogan je obljubil nacistom smrt in pogin, Churchill je pil na zdravje Stalinu. Odlični Stalinov tolmač Pavlov je omogočil tekoč razgovor med obema »glavnima« Chnrchiiilom in Stalinom. Govori-:a sta precej in posebno zanimiv odi: oimek iz njunega razgovora (Churchill 1 ga v svojih memoirjih porirobnb op-lsuje) je tale: »Pred nekaj leti,« je rekel Stalim, »sta me obiskala George Betnard Shaw ih Lady Astor.« Lady Astor je predlagala, naj bi povabili v Moskvo tudi Lloyda Georgea. Na to Je Stalin odgovoril: »Zakaj naj bi povabiiiii ravmC) njega? Bil j« ja glavni interv en c iondst.« »To nd res,« je rekla Lady Astor* »Churchilli ga je k temu zapeljal. »Kakorkoli,« je rekel Stalin, »Lloyd George je bil šef vlade in je spadal H levici. Odgovarjal je za intervencijo in mi imamo odkritosrčne sovražnike raje kot zahrbtne prijatelje. »No prav,« Je rekla Lady Astor, Churchillom je že tako pri kraju.« »Tega nisem gotov,« je rekel Stalin. »Ce bodo nekoč napočili težki časi, so bo angleški narod le morda spomnil na starega bojnega konja . ..« Tu je Churchilli prekinil Stalina-: »Mno-gokaj drži. Pri Intervenciji sem se zelo aktivno udejstvoval in ne bi rad, da bi mislila drugače.« StaiMm se Je prijaiteljeiko nasmehnil. Churchill: »Ste mi odpustili?« Tolmač Pavlov: »Predsednik Stalin pravi, da spada to v preteklost in preteklost je božja.« Prvi razgovori Na letališču ga je počakal sovjetski zunanji minister Molotov. Stisnila sta si roki kot dva stara znanca in se odpeljala v Churchillovo stanovanje — v približno 12 km iz mesta oddaljeno »državno vilo štev. 7«. Medtem ko so z veliko brzino drveli po praznih ulicah in cestah, je Churchill spustil okno, da bi se malo ohladil. Bil je zelo presenečen, ko je opazil, da so okenska stekla debela nad 5 cm. Kaj podobnega ni videl še nikoli in na njegovo vprašanje mu je tolmač odgovoril: »Minister pravi, da je to iz previdnosti.« Vendar pa Churchill ni dolgo vzdržal v »državni vili štev. 7«, kljub temu, da je bila razkošno opremljena in za njegov prihod posebno pripravljena, kljub polnim mizam likerjev in vodke, zraven jedil in vin iz Francije in Nemčije, ki »niso odgovarjala našemu razpoloženju in zmogljivosti naših želodcev.« Churchill je pohitel v Moskvo, da bi poiskal Stalina — »Joeta«. »Dospel sem v Kremelj ln prvič stal pred velikim vodjem revolucije, pred tem ruskim državnikom, vojskovodjem, s katerim sem v naslednjih treh letih držal intimne, yedno razburljive, včasih pa celo prisrčne zveze.«, Prve ure so bili mučne ln zaskrbljene. Churchill ni prinesel o drugi fronti nobenih novic. »Stalinov obraz se je raztegnil je jezno grimaso. Izgledalo je, da tiri kozarčku v Stali novern stanovanju ... čila noč — Stalin je važne razgovore opravljal najraje ob enajsti uri ponoči — se je odpeljal v Kremelj. Toda tudi tokrat nista dosegla konkretnih rezultatov, in šele ko Je Churchill zagrozil, da bo odpotoval, mu je Stalin nehal pred-bacivati strah pred Nemci. »Joe Je izgledal prizadet in me Je vprašal, če ne bi mogel ostati še nekaj časa. Dejal sem, da prav gotovo, če bi to vodilo k pozitivnim rezultatom. Tako ali tako pa bom počakal še en dan. Potem sem mu rekel, da njegove izjave niso prav nič tovariške. Podvzel sem to dolgo potovanje samo, da bd ustvaril pri skupnem delu dobre odnose. Mi smo napraviti, kar je bilo možno, samo da bi Rusijo podprti; to bomo delali tudi vnaprej. Pustili so nas boriti proti Nemcem same, in to skozi eno celo leto. Sedaj, ko so tri velike države združile, je zmaga gotova, seveda samo, če se ne bomo sprli. Poizkusite io rešiti Besede pomenijo: Vodoravno: L Športna priredi- tev, 15. gora v Julijskih Alpah, 16. upodobljeni, 17. izraz odklonitve, nesoglasja, prepovedi, 19. okrajšano tuje žensko ime, 20. del telesa, 21. otroška športna potrebščina, 23. pleme, rasa, 25. otok v Sredozemskem morju, 27. osebni zaimek, 28. nezadovoljeni, mailodušen, 30. gora na Kreti, 31. naš športni klub, 33. srb-bohrv. pisatelj, 35. fizkulturndik, 39. potoval, hodil, 40. začimba, 42. kulturna rastlina, 44. drobna, ozka, 45. ptičji glas, 47. prispeti, 49. krajevni prislov, 50. gore, na katerih se shajajo čarovnice, 52. vrsta vozičkov, 54. potrebujejo cestarji, 55. puščava v Južni Ameriki, 58. rečni pesek, 59. kratica za rudno bazo, 60. velika mednarodna športna pri reditev. Navpično: 1. športni tek (fon.), 2. vzklik, 3. snežna nevarnost, Jci zahteva mnogo žrtev, 4. gora v Aziji, ki Jo alpinisti zaman naskakujejo, 5. gospodinjska potrebščina, 6. češka pritrdilni ca, 7. egipčanski sončni bog, 8. kratica za tehnično mersko enoto, 9. veznik, 10. športno orodje, laJikoafclets!! potrebščina, 11. mitološki letalec (množ.,) 12. glej 7. navpično, 13. usnjeni bič, 14. Verdijeva opera, 18. imajo nekateri za zabavo, drugi za šport, tretji pa tudi za zabavo, kakor pač nanese, 22. Časovni vezniKk, 23. Športna panoga, 24. športnica, 26. okrajšano moško ime, 29. krajevni prislov, 32. vzročni veznik, 34. pregovor, 36. zidarska potrebščina, 37. otoki v Egejskem morju, 38. d od enem, 41. pokrajina v Jugoslaviji, 42. začetek trpljenja, 43. bajeslovna podzemeljska reka, 46. delovna pogodba, delovna mera. sozvočje, 47. nevarnost v gorah, 48. država v Aziji, 50. voda v posebnem stanju, 51. soba v kmečkem stanovanju, 53. žensko ime, 54. kraj pri Novem mestu, ki slovi po svoji kmetijski šoli, 56. osebni zaimek, 57. srbski vzklik, 58. Ludol-fovo število. ODGOVORITE ne da bi si pomagali s slovarji in leksikoni: 1. Kegljanje je zelo star ljudski šport. Ali veš za koliko stoletij nazaj je vsaj za silo dognana zgodovina njegovega razvoja? 2. Kdaj je bila ustanovljena prva jugoslovanska kegljaška zveza? 3. Katera država se smatra kot matica kegljaškega športa in v katerih državah Je kegljaški šport danes najbolj razvit? 4. V kakšni razdalji so postavljene zapreke pri teku na 110 m in pri teku na 400 m čez zapreke? 5. Kdo Je dal ime znani avtomobilski znamki »Cadillac«? 6. Po kom je dobila pariška univerza »Sorbonna« svoje nenavadno ime? 7. Po katerem možu se imenujejo naj-slavnješe angleške konjske dirke? 8. Kdo je kot prvi (1926) fotografiral severni tečaj? 9. Kdo je izu-mil šivalni stroj? 10. Kdo naj bi bil po mnenju Holandcev že pred Gutenbergom izumil tiskarsko umetnost ? ODGOVORI NA VPRAŠANJA v prejšnji Številki 1. Pod izrazom koedukacija razumemo skupen pouk dečkov in deklic. 2. Ločeni ženi znanega filmskega komika Charlie Chanlima se imenujeta Mildred Harris ln Lita Gray. 3. Ženo maharadže imenujejo maha-rana. 4. Mormoni so krščanska verska ločina v ZDA, ki dovoljuje mnogoženstvo. 5. Lev Trocki se je s svojim pravim imenom imenoval Bronstein. 6. V Turčiji so odpravili mnogoženstvo 1. 1925. 7. Šahovska Igra in njeno Ime izvirata iz Indije (šah = gosnod ali kralj). 8. Rokoborci se delijo na 6 kategoril: bantam, peresno! a hka, lahka, sred n j e-lahka. srednja in težka s težo od 82.5 kg naprej. 9. Španski nogometni vratar, k1 Je najbolj zaslovel. Je bil zamora. 10. Presoja Je prepuščena sodnika. Lahko nrizna gol ali pa ne., pač po tem, če 1e ali pa če ni prepričan, da bi žoaa letela v vrata, ko bi jo gledalec ne preusmeril drugam. Potem Je Churchilli govoriti o tem, da je v nekem govoru pred parlamentom posvarili SZ pred ntetm&kčim. napadom. Stalin je rekel: »Spominjam se. Vedel sem, d-a bo vojna prišla, pa sem vendar m.isldl, da bomo lahko pridobili še kakšinčh 6 mesecev. Churchilli ptiče danes: »Zaradi skupne stvari nisem vprašati, kaj bi se z nami zgodflUo, če bi nas Hitler potolkel za večne čase, medtem ko mu je on po-šD.jail toliko dragocenega materiala in pomoči ter mu puščal proste roke.« Angleški diplomati so se torej počutila v Moskvi prav dobro. Toda kljub temu so videli, kakšen ogromen prepad jlih ločil od teh ljudi, ki so zgradili V SZ najimoigoč.nejjšo diktaturo na svetu* Niso se mogli počutiti tako, kakor se je^ na primer lahko počutil med »gor-nijlmd desetinami«" Ribbentrop, • ko je sklepa'! v Moskvi pakt med Hitlerjevo Nemčijo in SZ. Med banketom v Kremlju in sploh veš dan bivanja v Moskvi se je namreč presenetljivo dobro ih srečno počutil. Ctano je o tem poročal? »Ribbentrop je nad Rusijo vedno bolj navdiutšen. Sel je celo tako daleč,, da j® dejta vil: »Med člani politbiroja in Kominterne sem se počutil prav tako dobro, kon. komunikeja. Ob pol dveh se je Sta spravil nad pečenega prašička, ob dve .ie bil. komunike o Churchillovem in njegovih razgovorih s Stalinom ° . tov. V njem je bil tudi naslednji stavc^ »Obe vladi bosta z vso rilo in ^ l giijo vodili to pravično osvobodilno v .L no. da porazita in uničita hitierizem vse podobne oblike tiranije.« Churchill je poročal o tem v memoiirjiih tudi danes brez vsakega * men tar ja. rf.ji 16. avgusta 1942 FF je Churchill .?"• ini v Teheran, brzojavil Stalinu o h:t aj In mirnem potovanju in ga prosi 1. ^ pozdravi Molotova. Potem je o vseh podrobnostih Londonu in w shimrtonu. *e\ Sedaj moramo čakati na nariedn.t 0 Churchillovih memoi-rjev. Morda bj' v izvedeli, kaj misij danes o teh uval ^ Kremlju ln o strašnem paradoksu. je tiran obljubil uničenje vseh tiran O. B. — po reviji »Der Kap Franci — Kožuh Marjan IsSI alisll siBčarli pred olimpiado Ce listamo po športnih časosopisih doma in v inozemstvu, lahko predvsem ugotovimo, Ca vsi listi obširno poročajo o pripravah za letošnje zimske olimpijske igre. Interesantna pa je ugotovitev, da so najizčrpnejša poročila posvečena zlasti pripravam alpskih tekmovalcev in tekmovalk, čeprav so letošnje olimpijske igre v deželi klasičnih disciplin. Prav gotovo'je temu v veliki meri vzrok popularnost alpskih smučarjev; vsa Francija pozna Allaisa, Coutteta, Oreil-lera, v Avstriji je še vedno najpopularnejši Seelos, pa Pratvda in celotni ženski »VVunderteam«. Italija obožuje svojega Zena Cola, Montija, Cellino Seghi — v Jugoslaviji pa nedvomno uživata vedno več simpatij Tinček Mulej in Matevž Lukane. Do neke mere pa je populariziranje alpskih disciplin seveda povezano s tujskim prometom in s tem z dotokom deviz. Standardne proge izboljšujejo Za naše pojme že itak visoki standard smučišč po Evropi se še vedno nenehno dviguje. Gradijo najmodernejše tipe vzpenjač, čeprav jih je v nekaterih deželah že na ducate večjih in stotine manjših. Konfort hotelov in celih smučarskih vasi se vedno bolj izpopolnjuje, nastajajo nove in bolj Mtjifliovar.e standardne smučarske proge. Cim višje ležeče so vse te naprave, toiiko daljša je sezona in to ne gre v prid le turizmu, temveč v odločilni meri tudi tekmovalnemu smučanju. Zal doma še izdaleka nismo tako daleč. Res je sicer, da imamo kvalitetna visokoležeča smučišča, toda njihov standard ne omogoča treninga, kakršen bi bil potreben za taka tekmovanja kot so olimpijske igre. 2e pred 16 leti je bil naš olimpijski trening v januarju na naših visokih smučiščih (Kofce, Triglav) in že takrat smo bridko občutili handi-cap napram ostalim alpskim ekipam. Kar so nam ta smučišča za letošnje olimpijske igre lahko dala, smo izrabili v poletnih in jesenskih mesecih; če pa za specialni trening v januarju — tik pred tekmovanji — že pred 16 leti niso odgovarjala, kako naj bi šele danes. Izhod je za nas isti kot za ostale prizadete narode: Švedi, Finci, Angleži in celo Amerikanci trenirajo v alpskih deželah. S tem so zadeli dve muhi na en mah: po eni strani moderna vežbališča, po drugi Pa trening ni izoliran in je tako vedno možna primerjava lastnega znanja z drugimi. T»2ning olimpijcev drugod in pri nas Priprave za olimpijske igre ne obsegajo samo dela v letošnjem letu, temveč se raztezajo čez skoro vso lansko zimsko sezono. Od vseh lanskih mednarodnih tekmovanj so bila najvažnejša tista na Norveškem, na terenin, kjer bodo letos olimpijske igre. Te važnosti so se zavedale vse države, ki upajo na količkaj viden uspeh in so na to tekmovanje poslale svoje ekipe. Tekmovalci so tako imeli Priložnost seznaniti se z olimpijsko progo. Tudi naši tekmovalci in njih neposredno vodstvo je že lani januarja opozorilo naše najvišje smučarske forume na izredno važnost naše udeležbe na Norveškem, s pripombo, da je bolje opustiti dvoje tekmovanj v srednji Evropi in raje sodelovati na Norveškem. Toda predloga niso upoštevali, Po toči zvoniti je sicer prepozno, toda iz vsega tega lahko spoznamo, kako resno in temeljito se na olimpijske igre pripravljajo drugi narodi in koliko v to svrho žrtvujejo. Kake koristi pa so pravzaprav imeli °d lanske udeležbe na Norveškem? Tekmovalci so se skozi vse leto lahko Psihološko pripravljali na že znane jim proge, pri treningu na snegu pa -ahko izbirajo sličen teren. Tako so j Italijani izbrali za trening Cervi-Snsno. Znano je tudi, da Avstrijci yežbajo na pretirano strmih slalomistih, ki jih vrhu tega še polivajo z v°do. Zadnji del olimpijske proge je namreč — kakor smo to izvedeli iz cascpisja — izredno strm in leden. Fkipe so si že lani rezervirale pro-?:°rc v hotelih, mi pa doslej — kakor citamo — nismo še niti prijavljeni. Kako pa pri nas doma? Ce kritično Premotnrno pripravljalna dela v le-°snjem poletju in jeseni, lahko z za-ovoljstvom ugotovimo, da so mero-ajni činitelji doslej pokazali dovolj azumevanja. Plan treninga, ki je bil tud'1"0 premišljen in ie v neki meri Ql plod razgovorov med nami in eelosom ob priliki lanskoletnega tre-■ n83 Pri njem, je bil doslej v celoti k Polnjen. Do danes torej ni še nič J v«0 zamujenega — razen naše ^eudeiežbe na Norveškem. Naš na-t3ruJni|i Pjan pa predvideva v decem-hir™ m i?,nuariu oster specialni tre-tr6]r. žičnicah. Ze poslednja etapa * od 12- do 16- decembra se ni Snes= *^vršiti v celoti. Manjkalo je da do’ bilo žičnice. Ce smo dejali, jengo, °anes ni še nič bistveno zamu-.___ie odslej slika drugačna. Ne sme in ne more biti nobenega izgovora ali zadržka, da ne bi naši alpski olimpijski kandidati najkasneje do 26. decembra odpotovali na predvideni trening v Avstrijo. Do prvih mednarodnih tekmovanj (sredi januarja) bi morali naše tekmovalci imeti za seboj že 500 km prevoženega smuka — poleg ostale vadbe. Do danes nimajo še niti 1 km. Pomislimo pa, da bodo tekmovalci naših sosednih dežel do takrat prevozili že okoli 2000 km, a 500 jih imajo za seboj že danes. Naši vrhunski tekmovalci še vedno vozijo s primitivno opremo O tej temi je bilo že mnogo napisanega, dejali boste morda, da celo že preveč — toda dejstvo je, da so naši olimpijci še danes brez potrebne specialne opreme. Del naših olimpijskih kandidatov vozi s slabimi jese-novkami, slabšimi kot jih je imelo naše olimpijsko moštvo pred 16 leti. Vedeti pa tudi moramo, da je dobra oprema v zadnjem trenutku slabša od slabe, katere je tekmovalec navajen. Svojčas je tekmovalec s slabo opremo dosegel slab rezultat, danes pa ga nima niti smisla pošiljati na start, ker pod današnjimi okoliščinami (strme tudi nad 100 kandidatov; seveda si tega v isti meri ne moremo privoščiti, da bi pa vendar od našega itak že najnižjega števila 8 že sedaj odstopili, bi bilo popolnoma zgrešeno. Pri tem je treba upoštevati več momentov. Prvi, že navedeni, je dvig kvalitete preko števila ožjih olimpijcev. Vsled zagrizenosti in medsebojne borbe pri večjem številu trenirajočih se stopnjuje tudi kvaliteta. Tudi za to je dokončna določitev * olimpijcev umestna šele na koncu. Napako prezgodnje odločitve je zagrešilo tudi avstrijsko vodstvo, ki je pa vendar v tečaju obdržalo celokupno število kandidatov. Pri dokončnem določanju olimpijcev pa bo Komisija za pripravo in. izvedbo olimpijskega treninga nepopustljivo morala vztrajati pri imenovanju 5 olimpijcev. Razlogov za to je tudi več kot dovolj, saj smo jih nekaj že citati. V podkrepitev naj služi še ta, da so večje ali manjše nesreče pri malo ostrejšem treningu — da ne govorimo o tekmovanjih samih — skoraj neizogibne. Tako poročajo v zadnjem času o nesrečah ameriškega olimpijca Griffitha, Francoza Coutteta, Italijana Montija, Avstrijca Lan-tschnerja itd. Pri določitvi 4 tekmovalcev pa se izpostavljamo nevarnosti, da v borbo na olimpijskih igrah ne bomo mogli poseči niti s polnim •številom udeležencev — kaj pa lahko dosežemo's tremi ali celo dvema tekmovalcema, si ni- težko predstavljati. Mulej — 5. na svetu v smuku! Doslej še ni bilb jugoslovanskega smučarja, ki bi ga kdor koli na jakostni lestvici postavil med prvo deseterico. Ce inozemski strokovnjak Šport ni samo najboljše sredstvo za utrjevanje zdravja, temveč tudi dviga življenjsko voljo in pogum. Na sliki vidimo invalida, ki sta v vojni izgubila nogo, pa sta kljub temu na smučeh spretnejša in urnejša kot marsikdo, ki ima obe nogi poledenele proge) sploh ne bi prišel na cilj. 0 izbiri olimpijskih kandidatov Izbira olimpijcev predstavlja problem, s katerim si ne belimo glave samo pri nas, temveč povzroča težave gdgovornim funkcionarjem tudi drugod. V zvezi z olimpijskimi pripravami po svetu ne rešujejo samo problema izbranih olimpijcev, temveč ga tesno povezujejo s vprašanjem celotnega vrhunskega smučarstva. Zatone pričenjajo drugod s selekcijo moštva v prvih fazah specialnega treninga, temveč — kar je edino pravilno — šele po prvih večjih tekmovanjih, odnosno ob zaključku specialnega treninga. Citali smo števila 30, 60, pa Michelet postavlja Muleja na 5. mesto (za Colom, Couttetom, Montijem in Sanglardom in pred Oreillerom, Praw-do, de Huetasom, Huberjem in Schnei-derjem), ga pri tem gotovo niso vodili kaki sentimentalni razlogi, temveč doseženi rezultati na mednarodnih tekmah v pretekli sezoni. Da bi lahko pravilno precenili to uvrstitev, moramo pomisliti, da na primer nekatere panoge atletike goji le nekaj stotin ali tisočev športnikov, pa vendar najboljše med njimi cenimo mnogo boij kot uspeh Muleja, ki je dosegel to mesto v panogi, ki jo goji milijonska armada smučarjev po vsem svetu. Pa tudi uspehi, ki jih je dosegel jugoslovanski smučar št. 2., Matevž Lukane, ne zaostajajo mnogo za Mu-lejevimi, saj je Matevž poznan kot boljši slalomist, dočim je glavna domena Tinčka smuk. Spričo uspehov, ki so jih dosegli naši alpski tekmovalci predvsem v pretekli sezoni, lahko z zaupanjem pričakujemo časten rezultat tudi na olimpijskih igrah. Ta pa ne zavisi le Po dveh letih prvi drsalni dan Preteklo nedeljo je bilo po dveh letih l s številnimi prireditvami, revijami, ho- zopet prvič odprto drsališče pod Ceki-novim gradom. Vsa lanska zima nam namreč ni privoščila niti enega samega drsglneg- dneva. Kdor ni videl to nedeljo živahnega vrvenja na drsališču športnega društva Ljubljana, ta si ne more predstavljati, koliko navdušenih drsalcev ima naše mesto. Namenoma je odbor pustil nizko staro vstopnino, ki znaša za otroke do 14 let samo 10 din, za odrasle za 15 din. Pridnemu oskrbniku igrišč tov. Mlakarju, ki opravlja svoje delo na tem mestu že skoraj 30 let, je uspelo, da je »ujel« že prvi letošnji mraz in tako pripravil za to nedeljo mladini nepopisno veselje. Samo ta dan je bilo prodanih 545 otroških vstopnic. Seveda pa še niso bili zajeti vs' pionirji, saj jih ima že lepo število sezonske vstopnice, nekaj pa se jih je verjetno poslužilo še cenejše vstopnine. Lahko trdimo, da je bilo samo ta dan kakšnih 600 pionirjev na gladkem ledu. SD Ljubljana je ponudilo Drsalni zvezi Jugoslavije, da prevzame letošnje državno prvenstvo pionirjev. Centralna zveza pionirjev v Beogradu je toplo pozdravila to namero in s svoje strani od tekmovalcev samih, temveč tudi zagotovil , nekaj sredstev za izvedbo, od prizadevanja in uvidevnosti celot-. Kakor kaže, se nam torej letos v [Ljubljani obeta dobra drsalna sezona nega vodstva. kejskimi tekmami in pa republiškimi in državnimi prvenstvi. Naša državna reprezentanta Silva Palme in Marko Lajovic sta še pred svojim odhodom na olimpijski trening v Nemčijo pripravila na kotalkah vrsto privlačnih revijskih točk, ki jih bodo izvajali učenci šole za umetno drsanje v Ljubljani. Zal pa je bilo drsališče že v ponedeljek popoldne zaradi odjuge zaprto, vse pa kaže, da bo že v kratkem zopet živahen živžav na gladkem iedu. Tudi SŠD Alusniiiij je položil obračun svojega dela Pretekli teden je bil v Strnišču občni zbor SD Aluminij, ki je bil precej iva-hen. iz poročil je bilo ugoto vljen j, t.a je bila najbolj aktivna nogometen sekcija, ki je odigrala 25 prijateljskih s a prvenstvenih tekem, oa katerih e )/ odločila v svojo korist, 2 igrala neodločeno, 6 pa jih je izgubila. Za prihodnje leto ima društvo velike naloge: izboljšati namerava nogometno igric e, zgraditi tekalisče in naprave za odtioj-ko in tenis. Po živahni diskusiji .je občni zbor izvotli najboljšega mi,c: ca-fizkuiturnika za leto 1S31, tovariša Armanda Kureta. Razdeljenih je v) tudi več denarnih nagrad ter pohval in plaket. Za častnega predsednika a.O Aluminij le bil enoglasen izvoljen član CK KPJ tov. Leskošek Franc. Naši najmlajši drsalci brez vodstva? Umetno drsanje je panoga, ki zahteva poleg izrednega talenta tudi objektivne pogoje: drsalke in ledeno ploskev. No, za drsalke ni takšen problem, kar se tiče ledu, pa smo odvisni od muhavosti zimskih mesecev. Precej je bilo govorjenja, kako bi pomagali k čim večjemu razmahu te lepe panoge. Končno so merodajni forumi in strokovnjaki našli tudi izhod iz zagate — dobili smo gladko betonsko ploskev, ki je zopet mojstrovina inž. Bloudka. Za poletne mesece je torej preskrbljeno. Mladina in ostali drsalci se bodo lahko izpopolnjevali tudi v vročih poletnih dneh, čeprav na kotalkah, vse dotlej, dokler ne bomo dobili umetnega drsališča. Vsem je bolj ali manj znano, da posvečata veliko prostega časa mlademu naraščaju naša najboljša drsalca Silva Palmetova in Marko Lajovic. Oba drsalca sta izvrstna pedagoga, kar se je že v prejšnji sezoni večkrat pokazalo. Ni še dolgo tega, ko smo gledali njun nastop na omenjenem kotalkališču. Razen tega so nastopili tudi naši najmlajši, ki jih vodita in izpopolnjujeta prav Palmetova in Lajovic. Uspeh je bil zelo velik in številni gledalci so bili nadvse zadovoljni nad celotno prireditvijo. Zal niso nastopili še ostali vidnejši drsalci, kakor Lukčeva, Resman, Drakslerjeva in še drugi, o čemer pa danes ne bomo razpravljali. Nadvse smo bili zadovoljni z nastopom najmlajših talentov, med katerimi jih je nekaj zares izredno nadarjenih ter bi se ob primernem vodstvu sčasoma razvili v vrhunske drsalce. Dnevi so minuli in zopet smo na pragu zimske sezone. Kakor smučarji nestrpno pričakujejo sneg, tako so tudi kotalkarji čakali toliko priljubljen led. Led je torej tu, naši najmlajši so tudi tu — toda kaj pa je z vodstvom? Kakor vsako leto, bi morala tudi letos vaditi in pripravljati naše najmlajše na ledu Palmetova in Lajovic, ki sta čez poletje vadila isto mladino. Razumljivo je sicer, da morata tudi naša najboljša drsalca izpopolnjevati svoje znanje, predvsem zato, ker bosta po vsej verjetnosti nastopila na bližnjih olimpijskih igrah. Zato sta odpotovala v Nemčijo, kjer se pripravljata za bližnje nastope. Do tu je vse v najlepšem redu. Nastane pa sedaj drugo vprašanje, nimreft, kako je preskrbljeno za mladino, ki je vajena njune vešče roke. Ali naj sedaj mladina ostane brez vodstva? Čudno se nam zdi, da na to niso mislili funkcioniarji, ki skrbe za umetno drsanje, sa; so morali vedeti, da ko bosta Palmetov in Lajovic šla pozimi v inozemstvo izpopolnjevati svoje znanje in bodo otroci ostali v zimskih mesecih brez strokovnega vodstva. To vprašanje bi moralo biti rešeno še pred njunim odhodom, vendar se to ni zgodilo. Ali nimamo morda poleg našega drsalnega para res nikogar, ki bi našim najmlajšim lahko pomagal pri njihovem prizadevanju? Res je, da ima vsak učitelj svoj način dela, svoj pedagoški prijem in da je potem težko učenca privaditi na drug način dela. Toda v primeru, da bi to delo prevzel sposoben strokovnjak, morda ne bi bila prevelika razlika. Ali se ne bi naši drsalni forumi morda obrnili do Thu-me, ki verjetno ne bi odklonil svoje pomoči. Za tov. Thumo vemo, da je dolgoletni državni prvak, ki bi po vsej verjetnosti lahko znatno pripomogel, poleg Palmetove in Lajovica, h kvalitetnemu dvigu naše mladine. No, pa poleg tov. Thume je morda še kdo drugi, saj vemo, da je v Ljubljani vrsta umetnih drsalcev, ki bi verjetno prav tako radi pomagali. Palmetova in Lajovic bosta daljšo dobo v Garmischu. Nato bosta odšla verjetno v Oslo in se vrnila morda komaj v mesecu marcu. Ali naj torej otroci v polni zimski sezoni ostanejo brez dobrega strokovnega vodstva? Ne smemo izgubljati niti dneva za premišljanje. Vso stvar je treba rešiti takoj in poiskati najboljše nadomestilo, kajti najmlajši so strogi kritiki in ne poznajo »cincanja«. Danes imaš mladinca, jutri ga več ni. To je osnovno merilo, ki mora voditi vsakega funkcionarja pri njegovem nesebičnem delu. L. M. Sabijaško prvenstvo Kariera Maribor, 23. dec. Sabljači Branika so danes v proslavo 10. oblet niče JA izvedli društveno prvenstvo za leto 1931, ki je bilo hkrat prvenstvo Maribora, ker je to edine društvo, ki goji sabljanje. Nasto pili so vsi najboljši borilci z izjemo Vojska, ki je bil službeno zb držan. Prireditev, ki jo je vodi neumorni organizator sabljaškegc športa tov. Mohor, je bila zelo do bro pripravljena in so tekmovale po lepem uspehu, ki so ga dosegi na moštvenem državnem prvenstvu v Zagrebu, ponovno pokazali prat dobro formo in tehnični napredek Rezultati so bili naslednji; Zenske floret: Prva Celestina (•' zmage), druga Volčič (tri zmage/ tretja Frangeš (dve zmagi). Skupnr je nastopilo pet tekmovalk. Moški floret; Prvi Papež (pe zmag), drugi Ratner (4 zmage). tretj: Oblat (3 zmage). Nastopilo je šes: tekmovalcev. Patrolni tek mariborskih strelcev Maribor, 23. dec. Mestni strelski odbor je organiziral danes v proslavo 10. obletnice JA patrolni tek, pri katerem je sodelovalo rekordno število tekmovalcev. Patrolnega teka se je udeležilo 20 moštev. Prireditev je odlično uspela. Moški sabljat Prvi Oblat (pet tmag), drugi Ratner (4 zmage), tretji Celestina (3 zmage). Nastopilo je iest tekmovalcev. Krim : Jadran 19:2 .(9:1) St. Vid, 23. dec. V okviru proslave 10. letnice JA je bila danes nogometna tekma med ligaškim moštvom Krima in mladim moštvom Jadrana z Ježice. Razumljivo je, da mladi, po večini komaj 16-letni igralci začetniki, niso biti kos rutiniranemu moštvu Krima. Kljub temu pa zasluži Jadran vso pohvalo in priznanje za svojo agilnost, saj je v kratkem času organiziral vrsto tekem v raznih športnih panogah. Ni dvoma, da bo ob primernem treningu tako požrtvovalno moštvo kmaru doseglo dostojno višino. Po tekmi je tov. Delič izročil zmagovalcu pokal in spominsko knjigo. Košir Namiznoteniški turnir Jadrana Št. Vid, 23. dec. Mladi športni klub Jadran je organiziral med drugim tudi namiznoteniški turnir za prvenstvo kluba, ki ga je osvojil Janez Vrolih. Drugi je Ra-novž Rudolf, tretji pa Košir Milan. Ssm© resnici nm Hubo Pm- v291- številki »Slovenskega bil v 7alca< z dne 14 1 m" je D v ' lzkulturni rubriki objav-n članek pod naslovom »Kam-ha ti1 ,a}.P’n’sL se uvrščajo med tnJ ^®e<- mislimo na tem v. S,u razpravljati o uspehih in ki z n°Sd kamniških alpinistov, D; Za ®v°Ja prizadevanja in inar-°3. zaslužijo vsekakor vso zadn" °' pa ki se dotaknili nipn °^s*avka v prej oine-re^j.^v1 članku, ki ne odgovarja da P7cD!tu Je na koncu rečeno, alPiniste> t" leti Pošil|a ,naše snr V tu-Te g°re> vsled cc- i S.?. kamniški alpinisti _ azi.SVoj° željo po obisku S r,/Skih Alp. Vendar pa pri z e*jevanju deviz komisija za nozemstvo pri PZS Kamničanov ni upoštevala. i 50rnjim trditvam samo to- eeprav je vsakemu laiku nan°’ so naši vrhunski alpi- nisti, ki pridejo v prvi vrsti v poštev za inozemske odprave, doma na Jesenicah in pa v Ljubljani, je vendar PZS upoštevala želje tudi drugih alpinističnih odsekov, med njimi tudi kamniškega. Tako je bil omogočen trem članom kamniškega AO (Čebulju Adolfu, Janku Urošu in Raoulu Jenčiču) odhod v inozemstvo. Devizna sredstva so bila omenjenim trem članom stavljena na razpolago o pravem času, četudi v jesenskih dneh. Vendar pa sta tov. Čebulj in Janko devize PZS odklonila ter odpotovala s svojimi kolesi v avstrijske gore, z motivacijo, da bosta te devize izrabila v prihodnjem letu. O vsem tem ni v omenjenem članku niti besedice; nasprotno — dejstva so grobo potvorjena, tako da bi si nepoučen bralec lahko ustvarjaj o delu PZS povsem nepravilno sliko. Fizkulturuiki proslavljajo »Dan Jugoslovanske Ljudske Armade« Uspem nsmiznotemšKa priredite« v Maribora Izredno agilni fizkulturni aktiv »Konstruktor« iz Maribora je preteklo nedeljo organiziral v Mariboru sindikalno prvenstvo Maribora v namiznem tenisu. Prvenstvo je bilo izvedeno v počastitev 10. obletnice ustanovitve JA in je zelo lepo uspelo. Zahvala za odlično organizacijo gre predvsem neumornim funkcionarjem tov. Zagoršku, Sternu, Kolmančiču in Angleitnerju. Borbe so bile lepe in zelo-napete in so pokazale, da namizni tenis v Mariboru zopet napreduje. Nastopilo je 58 tekmovalcev in 13 tekmovalk. Rezultati so bili naslednji: moški posamezno: 1. dr. Nemec (MTT), 2. Vrhuny, 3. Štern (oba Konstrukti, 4. Angleitner (Mariborska livarna); ženske posamezne: 1. Nosan (Kmet. tehnikum), 2. Piki (Mrb. livarna), 3. Kolmančič (MLO), 4. Zupan C/ranufrktura-Galanterija); moštva — moški (15 ekip); 1. Mariborska tekstilna tovarna (dr. Nemec, Škof, Fridrih), 2. Konstruktor (Štern, Vrhunc, Kompara), 3. Ekonomski tehnikum, 4. Ma-nufaktura-Galanterija; ženske ekipe: 1. MLO, 2. Kmetijski tehnikum, 3. Manufaktura - Galanterija, 4. MTT; moške dvojice (17 parov): 1. dr. Nemec-Skof (MTT), 2. Kolmančič-Angleitner (MLO — Livarna), 3. Matela-Dobnik (Manu-faktura-Galanterija), 4. Stern-Vrhunc (Konstruktor); ženske dvojice (3 pari): 1. Kolman-Bošnjal: (MLO). Konstruk* -rjeva ekipa je zelo razgibana in je dosegla že precgjj lepih uspehov. Premagala je doma in v Ljubljani SD Gradis s 7:3, v Celju pa SD Beton 5:0. Težkoatleti so streljali V počastitev 10. obletnice JA so se preteklo nedeljo ljubljanski težkoatleti pomerili v streljanju. Na strelišču se je dopoldne zbralo 21 težkoatletov Krima in Železničarja, medtem ko Slovan in Triglav iz nerazumljivih razlogov nista poslala na tekmovanje nobenega tekmovalca. V skupnem plasmaju so prvo mesto zasedli atleti Železničarja. Med vsemi tekmovalci smo opazili izredno zanimanje za streljanje ter bi bilo prav, da bi v bodoče organizirali še več takšnih tekmovanj. S tem bi bila atletom dana možnost tekmovanja tudi v drugih panogah, kar pa je glavno — na takšnih tekmovanjih se športniki sorodnih panog med seboj spoznavajo in utrjujeje medsebojno tovarištvo. Rezultati posameznikov so naslednji: 1. Sternad Egon" (K) 45 točk, 2. Gregorič Franc (Z 43, 3. Pivk Marjan (Z) 43 točk: sledijo še: Založnik, Kvas (oba Z), Kamenarič (K), Prančič in Smode (Z) itd. Atleti za zeleno mizo Trenerji, ki poučujejo atletiko na področju Slovenije, so se v soboto zvečer sestali v Ljubljani, da ustanove zbor atletskih trenerjev, ki bo kot samostojno telo deloval pri Atletski zvezi Slovenije. Pokazalo se je, da je upravičena potreba, da dobe trenerji svoje organizacijsko telo, kajti vrsto nalog bi bilo lahko uspešneje izvršenih. Zbrani trenerji so se sporazumeli, kako bodo tolmačili svoje delovanje in kakšni nazivi pripadajo posameznim ' atletskim delavcem, ki trenirajo naraščaj. Sprejet je bil pravilnik in register članstva. Najvažnejši pogovor pa se je sukal ob delovnem programu, ki bo obstojal v letošnjem letu iz treh kratkih dvodnevnih pregledov v Mariboru, Celju in Ljubljani. Treba bo izkoristiti predolimpijske priprave, ki bodo v Sloveniji. Sprejet je bil Kumrov predlog, po katerem naj bi organizirali v večjih krajih za srednješolce »Sobotno atletsko popoldne«. Tu naj bi se srednjšolci v velikem številu udeležili prostega atletskega popoldnva, kjer naj bi skakali v daljino ali metali kroglo po svojih močeh in pravilih. Nadalje bo naloga strokovnega sveta, da pripravi primerne prevode iz svetovne atlet- ske literature, kakor tudi, da naveže stike z raznimi inozemskimi trenerskimi organizacijami. Tako bi se kvaliteta naših trenerjev izpopolnjevala s sestanki, ki bi jih imeli trikrat letno, dalje z inozemskimi izkušnjami in z najmodernejšimi pripomočki literature ir) filma. Na koncu je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje kapetan Kramar, člani strokovnega sveta pa so prof. Kabaj, prof. Šturm in Janez Špindler. 14 smučarjev pojde na olimpijske igre v Oslo »Slovenski poročevalec« je 22. decembra objavil vest, da je Olimpijski komite končno določil število naših smučarjev, ki se bodo udeležili zim-skih olimpijskih iger v Oslu. K temu bi pripomnili samo to, da je zaenkrat določeno samo število 14 smučarjev In trije spremljevalci, medtem ko danes še ne moremo govoriti, koliko bo od tega števila alpskih vozačev, tekačev In skakalcev. O tem se bo odločalo kasneje. Sprejet je bil tudi predlog Inž. Bloudka, da sodeluje na teh igrah tudi jugoslovanski drsalni par Palme-Lajovlc, če bo njun nastop na bližnjem evropskem prvenstvu dokaj uspešen. Dr. Gorazd ICužej — častni predsednik &SIC Prav vsi člani košarkarskega kolektiva ASK, so te dni na skupnem sestanku z iniciativnim odborom izvolili za častnega predsednika dr. Gorazda Kušeja, rektorja ljubljanske univerze. Poleg njega pa bo od sedaj dalje vodil košarkarje ASK prof. Drago Stepišnik, ki bo ob podpori Ivana Pezdirja, prof. Miloša Kosca, Stojana Keržana in Milana Mravljeta gotovo dvignil ta klub tudi na dostojno organizacijsko višino. Prav vsi igralci so se še bolj poglobili v delo, t. j. trening, ki bo gotovo rodil še večje uspehe. Letos so fantje popravili slab vtis iz lanskega tekmovanja, ko so se plasirali na 6. mesto z istim številom točk kot petoplasirana ekipa Železničarja. Ob zaključku sezone so tretjič priborili naslov pokalnega prvaka Slovenije. Ne smemo pa prezreti tudi uspehov, ki so jih dosegli mladinci ASK. Mladina, ki je bodočnost ASK, se je letos že tretjič uveljavila na tretjem mestu na državnem prvenstvu. Tako vidimo, da je sedaj dobil ASK poleg odličnih igralcev Kristančiča, Šerbca I. in II., Fugine, Mravljeta, Škrjanca, Ciglarja, Pertota, Poljšaka, Steinerja, Bizjaka, Jezovška, Ogrina in Lampiča, še močan odbor. Štafeta 4X200 m boljša od 8:30.0? Ob koncu plavalne sezone je večina Športnih listov v inozemstvu, nekateri pa tudi pri nas, objavila svetovno plavalno lestvico za leto 1951, v kateri so bile navedene predvsem olimpijske discipline. Tu pa objavljamo pregled letošnjih najboljših rezultatov na 200 m prosto. Čeprav disciplina sicer ne spada v olimpijski program, vendar je zelo zanimiva, posebno zaradi tega, ker je štafeta 4x200 m ena najbolj zanimivih točk olimpijskega sporeda. Kakor vemo, je francoska štafeta Dsu-phin tiu T. O. E. C. na tej progi letos dosegla nov svetovni rekord 8:33.0, ki so ga postavili Bernardo, Cornu, Boiteux in Jany v 25-metrskem bazenu z morsko vodo v Toulousei. Vendar se mi zdi, da enak, če ne še boljši rezultat, lahko dosežejo tudi ameriški plavalci, med katerimi jih je približno deseterica plavala nekaj na 200 m, nekaj pa na 220 m y v času boljšem od 2:10.0. S svojima rezultatoma v malem bazenu se med ameriškimi plavalci posebno odlikujeta Konno (2:06.6) in Moore (2:08.5 na 220 y), ki pa sta dosegla tudi najboljša časa na svetu 2:08.4, oziroma 2:08.8 V 50-metrskem bazenu. Ni dvoma, da bi že danes ameriški štafeta v malem bazenu lahko dosegla čas, boljši od 8:30.0! Svetovna lestvica plavalcev na 200 m in 220 y (časi označeni z zvezdico), v kateri je tudi 10 najboljših Evropejcev, pa je naslednja: 2:05.6* Marshall (Avstralija) 2:06.5* Moore (ZDA) 2:96,6 Konno (ZDA) 2:07.6 Furuhaši (Japonska) 2:08.1 Nyeki (Madžarska) Mc Lane (ZDA) Larsson (Švedska) Blum (ZDA) Bernardo (Francija) Mc Lachlane (ZDA) Gora (ZDA) 2:09.8* Jany (Francija) 2:09.9 Boiteux (Francija) Cole (ZDA) Thompson (ZDA) Ušakov (ZSSR) Sheff (ZDA) Dooiey (ZDA) Drapij (ZSSR) Farnsvortii (ZDA) Cole (ZDA) Wardrop (Velika Britanija) Kadas (Madžarska) Hamaguči (Japonska) Tanaka (Japonska) Csordas (Madžarska) 2:10.0* 2:10.0* 2:18.0 2:19.1* 2:10.5* 2.10.5 2:10.8* 2:11.0* 2:11.3 2:11.3 2:12.0 2:12.0 2:12.3 2:08.5* 2:08.5 2:09.1* 2:09.2 2:09.4* 2:09.8* Najboljši finski plavalci v letu 1951 Najboljše letošnje finske čase v plavanju so dosegli naslednji — 109 in 400 m prosto: Ikcnen 1:91.0 in 5:07.1, 1509 m: N lem el a 21:53.0, IGO m prsno: Narvanen 1:15.9, 209 m prsno: Tikka 2:43.1, 100 m hrbtno in v metuljčku: Kahkonen 1:11.9 in 1:11.2; ženske, 109 in 400 m prosto: Jar-vinen 1:12.5 in 6:00.1, 100 m prsno in v metuljčku ter 200 m prsno: Make IS 1:25.3 in 1:31.5 ter 3:08 6, 100 m hrbtno: Iiaara-nen 1:21.6. Italijanske plavalne norme za olimpijske igre Tehnični komite italijanske plavalne zveze je določil svoje minimalne rezultate, ki so potrebni za nastop na oiim-piadi v Helsinkih, in sicer — 100 m prosto: 59.0 (ženske 1:09.0), 400 m prosto: 4:54.0 (5:35.0), 1500 m prosto: 19:40.0, 200 m prsno: 2:45.0 (3:05.0), 100 m hrtno: 1:09.0 (1:18.0), 4x100 m prosto ženske: 4:45.0, 4x200 m prosto moški: 9:10.0. Ti časi morajo biti doseženi med 1. majem in 30. junijem v bazenu, dolgem najmanj 33 metrov. Efiiar le iSute© sgi;© ! SBBeSraENSIBEfiai Trije novi švedski rekordi v plavanju Goran Larsson je dosegel nov švedski plavalni rekord' 25.3 na 50 m prosto, nova rekorda pa sta dosegla tudi Ulla Br.tt ! Ekiand na 200 m prsno s 3:00.8 in Marian-ne Lundkvistova s 5:31.2 na 409 m prosto. Vallerey se pripravlja na oiimpiado Tretjeplasirani ,na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu in evropski prvan na 100 m hrbtno, Georges Waiierey, je po nekaj mesecih končno zapustil bolnišnico in se že ukvarja z mislijo, kako bo nadaljeval svojo aktivnost in se začel pripravljati za prihodnje olimpijske igre. Na plavalnem tekmovanju v Magden-burgu (Vzhodna Nemčija) je Jutta Gross-mann zmagala na 109, 200 in 400 m prosto z 1:0*3, 2:39.1 in 5:46.2, 18-letna Helga Barth pa je dosegla na 100 m prsno 1:24.3 in na 200 m prsno 3:06.6. Kiphuth ima tajne načrte s Kleinom Svetovno znani ameriški plavalni trener Bob Kiphuth je prišel incognito v Evropo. Cilj , njegovega .potovanja je Nemčija, kjer živi Herbert Klein in jugoslovanski trener Darko Prvan. Kakšne načrte ima Kiphuth? Računajo s tem, da hoče oba povabita na bližnje ameriško prvenstvo, kasneje pa bi jih pripeljal na univerzo Vale za kratek obisk. Tam bi Kiphuth preštudiral Kleina pod časovno lečo, kajti filma 1 bi ga od vseh strani in perspektiv. Fiziologi te univerze želijo podatke o njegovem srcu. pljučah ter vitalnosti in o moči njegovih mišic. Rudar : Bokelj 3:1 (2:1) Trbovlje, 23. dec. Na svojem igrišču se je danes Rudar pomerit v kvalifikacijski tekmi z Bokliem. Kljub oblačnemu in meglenemu vremenu se je zbralo na igrišču okrog 890 gledal cev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre, ki se je končala z zmago Rudarja 3:1 (2:1). Moštvi sta nastopili v naslednji posta vi:: Rudar: Tauš, Kos, Butkovec, Blatnik, Sori, Klančišar, Hameršelc, Knaus, Koncilja, Orač, Florijan. Angleška vlada ne bo dala " podpore olimpijcem Po vseh državah Evrope, Amerike, Avstralije in Azije vlada med športnim’, organizacijami največje zanimanje za prihodnjo sezono, ki stoji v znamenju zimskih in letnih olimpijskih iger. Seveda pa je skoraj povsod tudi veliko skrbi $n razmišljanja, kako čim bolje odipremiti. in oskrbeti domače olimpijce pred odhodom v Oslo ali v Helsinki. Švicarji so sl pomagali z viri. svoje znane športne stave »Sport-Toto« in če smemo verjeti vestem švicarskih listov, so njihovi " olimpijci vsaj glede financ-lahko povsem brez skrbi. Toda to je v Švici, drugod pa je pesem precej drugačna Celo mogočni britanski »Em.p’.re« lrnlrnr lra-ŽO-A grmeti 1 It ItTll O V 7.6- ima, kakor kažejo vesti, pu . . . Nedavno se je Bradi ima privatno smučarsko skakalnico Kaj je z Lantschnerjem ? lukn j o v že ...._________ ... w spodnji zbor- nici nek poslanec sprožil vprašanje, če bo vlada lahko prispe vala primeren delež k odpravi domačih športnikov na olimpijske igre. Britanski minister preskrbe pa je na postavljeno vprašanje odvrnil, da vlada ne bo prispevala nobenih denarnih podpor v te namene in se morajo torej posamezne organizacije zanašati izključno na lastna sredstva. Najbolj tihi in najmarljivejši so skakači, katere vodi Sepp Bradi, naš znanec iz Planice, ki je sedaj oskrbnik koče Manndlwandhaus, 1400 m visoko pod Hochkonigom. Tam ima Bradi svojo privatno trening-skakalnico, ki jo je zgradil po norveških načrtih. Danes ima Bradi 34 let in trenira poleg avstrijskih tudi nemške skakače. Snega je sedaj tako malo, da vale kepe in jih namečejo na skakalnico. Most na tej skakalnici ni nagnjen navzdol, temveč zelo navzgor na looping. Hrbet skakalnice je kakšnih 20 metrov popolnoma položen, tako da je skakač prisiljen, da se močno odrine in prileti tako na strmino preko tega hrbta. Bradi meni, da se tu skakač navadi močnega odriva in sigurnega doskoka pod precejšnjim pritiskom. Stari udeleženci tega tečaja so Še Heine Klopfer iz Oberstdorfa, Toni Brutscher in Sepp Wedier. Ostali udeleženci, katerih je 12 po številu, so stari od 19 do 24 let. Konec novembra so se tečajniki vrnili domov, zbero pa se skupaj 20. decembra, ko bodo skupno z osmimi Švedi, katere vodi Dan Netzel, absolvirali 14-dnevni tečaj. Čeprav se sliši malo neverjetno, vendar je res,, da je Helmut Lantschner, bivši svetovni prvak v slalomu in smuku, star 43 let, še vedno dober alpski smučar. Kot smo že poročali, si je pretekli teden zlomil nogo, tako da bo moral počivati, toda najbrž ne za dolgo. Lantschner je bil slalomist, skakač, tekač, plezalec, filmski igralec, pisatelj in je kljub svojim letom gibčen kot pero. Za Oslo ne pride več v poštev, vendar je letos, 22. novembra, proslavljal svoj 250. dan letošnjega leta na snegu (poleti smuča v Dolomitih, pred kratkim je 'bil na Zugspitze, sedaj pa je v bolnišici). Zanimivo je, da nihče ne ve, od česa pravzaprav živi. Morda je najbolje uganil nek njegov znanec, ki pravi, da je večni študent. Avstrijski smučarji so izgubili svojega izvrstnega smučarja Hansa Noglerja, ki nastopa 1. januarja v ZDA službo smučarskega učitelja. Nemško moštvo pomlajeno Nemškim smučarjem se pozna, da so stopili šele preteklo zimo v pravi kontakt z mednarodnimi .asi«. Avstrijci so za razred boljši od njih. Ne smemo se temu čuditi, kajti Nemška smučarska zveza je izvedla tvegan poskus tri mesece pred oiimpiado. Poslala je na zvezni trening samo nove ijudi, ki so pokazali v pretekli sezoni sicer veliko znanja, zaenkrat pa so še brez mednarodnih izkušenj. Tako so morali ostati doma celo državni prvaki zadnjih let: Crassegger-Gartner, Rest itd., češ, da so prestari. Kljub temu pa skoraj vsi dvomijo, da bo ta eksperiment uspel. Dr. K. R. von Halt pokopan Dr. Karel Ritter von Halt, predsednik nemškega nacionalnega olimpijskega ko. miteja, je v ponedeljek prejel v Miin-dhamu uradne listine o svoji smrti. Von Halt je bil več let namreč v ruskem ujetništvu in po napačnih podatkih na.i bd bdi aprila leta 1946 umrl. Von Halt se je seveda smejal, ko je dobil listine od Rdečega križa, in je pri tam dodal: »To je že drugič, ko so me hoteli pokopati.« Bolivarske igre V Caracasu (Južna Amerika) so bili v okviru atletskih tekmovanj na igrah Simona Bolivara doseženi naslednji zanimivejši rezultati — 100 m: Femandes (Ekvador) 10.9, 200 ra: Saiazar (Peru) 22.2, 409 ra ovire: Aparicio (Kolumbija) 53.4, višina: Bell (Venezuela) 183.5 cm daljina in troskok: Devonish (Venezuela) 7.20 in 15.00 m. V nogometnem tekmovanju je Panama premagala Ekvador 2:1 (0:0), nato pa še Kolumbijo in je tako osvojila prvo mesto na turnirju. Na različnih atletskih tekmovanjih v Braziliji so bili dosežem naslednji boljši rezultati — 100 in: Conceicaco 10.ti, 200 ra: Neto 21.9, 800 m: R. B. Silva 1:56.3, Mon-teiro 1:56.5, višina Conceicao 1.95 m, troskok: Oliveira 14.88 m, Conceicao 14.56 m. Rane Larsson, najboljši švedski športnik Kapetan švedske atletske reprezentance in prvak švedske na ICO m ovire, 27-ietni Rune Larsson, je bil izvoljen za najboljšega letošnjega švedskega športnika ter je dobil od švedskega lista »Svenska Dagbladet« zlato medaljo. Švicarske atletske norme za oiimpiado Švicarska atletska zveza je določila naslednje meje za vključitev v olimpijsko reprezentanco — 100 m: 10.7. 23» m: 21.7, 400 m: 48.1, 800 m: 1:52.5, 1500 m 3:53.0, 5000 m: 14.45.0. 10.000 m: 31:00.0, 110 m ovire: 14.7, 400 m ovire: 54.0, višina: 1.95 m, daljina: 7.25 m, palica: 4.15 m, troskok: 14,60 m, krogla: 15.40 m, disk: 47.00 m, kopje: 65.00 m, kladivo: 52.00 m, deseteroboj: 6.8900 točk, 3000 m zapreke: 8:18.0; ieske, 100 m: 12.4, 200 m: 24.0, 80 m ovire: 12.1, višina: 1.55 m, daljina: 5.45 m, krogla: 12.60 m, disk: 39.50 m, kopje: 40.00 m, peteroboj: 3000 točk. Švicarji v Helsinkih Švicarji bodo nastopili na olimpiadi v 16 panogah s 199 tekmovalci, S tekmovalkami, 19 maserji in oskrbniki, 28 sodniki in 46 člani vodstva. Joe Louis spet zmaguje Joe Louis je v Vokohami nastopil v šestih rundah proti petim nasprotnikom. Ta boj pa je trajal samo dve rundi, kajti Joe je štiri knock-outiral že v prvi, petega pa v drugi rundi. 37-letni Farr še nastopa 37-letni bivši britanski mojster Tommy Farr je boksal v Brightonu proti Belgijcu Georgesu Rogiersu in ga v desetih rundah premagal po točkah. Dobil je sedem rund. Tu je pač odločila velika Far-rova rutina, ki je začel svojo boksarsko kariero še preden je zagledal Rogiers luč sveta. Lov za švedskimi nogometaši Pri meddržavni nogometni tekmi Italije in Švedske-je bilo švedsko moštvo stalno oblegano od trgovcev z živim nogometnim blagom, torej takih, ki kupujejo tuje igralce za svoj klub. severnjaki sl niso mogli drugače pomagati, kot da so hotelskemu vratarju prepovedali vsakomur vstop v njihove sobe. Se Vittoria Pozza, bivšega italijanskega državnega trenerja, ni vratar pustil naprej. Sele ko je švedski zvezni kapetan Koch slišal Ime Pozza, je zaklical vratarju: »Pustite ga naprej, ta ni prišel kupovat naših igralcev.« S 67 leti še vedno svetovni rekorder Pred nekaj meseci je umrl v Ameriki najslavnejši trener atletike, šef - trener ameriške zveze Lawson Robertson, ki je pripravljal ameriške atlete za olimpiade od 1920 do 1943! Robertson je bil mož, ki je užival naj večjo avtoriteto v ameriškem športu. Ko je leta 1947 odstopil, je imel 20.090 dolarjev letne pokojnine. Law-son Robertson je bil član ameriške olimpijske ekipe leta 1984 in 1906 v St. Louisu in Atenah. Nastopal je kot sprlnter, kot skakač v višino in kot peterobojec. Njegova specialiteta pa je bila vaja, ki jo danes nič več ne gojimo, namreč tek na treh nogah. Dva sprlnter ja se postavita tesno drug poleg drugega in si zvežeta notranji nogi, tako da tečeta po treh nogah. Njegov partner v tej disciplini je bil Harry Hilmann, s katerim sta pretekla 100 yardov v 11 sekundah, seveda po treh nogah. Ta rezultat ni bii kasneje nikdar več dosežen. Tako je bil Lawson Robertson še vedno svetovni rekorder, pa čeprav je imel 67 let. Pravi, da je škoda, da tega teka ne goje atleti več, kajti boljši partner da pri tem teku občutek ritma teka slabšemu. Pričetek švicarskega državnega prvenstva v telovadbi Pretekli teden se je v Švici pričele prvo kolo državnega prvenstva v vajah' na orodju. Prijavili so se mnogi znani .in že preizkušeni mednarodni mojstri, razen tega pa sodeluje tudi mnogo mladih, mmagoobetiajoSh talentov. Zanimivo je, da je po dveletni odsotnosti Epet o-blekel tekmo vailmi dres znan: mednarodni in olimpijski mojster, večkratni Švicarski državni prvak Michael Reusch. Čeprav ima 37 let, je z lahkoto zmagal v svoji skupini pred olimpijcem iz Londona, Robertom Lucyjem. Vendar poznavalci trdijo, da Reusch ni več nekdanji nenadkriij ivi mojster. Izgubil je precej na prožnosti, moči in eleganci, s katero je prejšnja leta zadavil tisoče občudovalcev te športne panoge. Strokovnjaki pravijo, da tudi mimo Reuscha niso šla leta neopazno. - po prvem kolu so rezultati naslednji: 1. Tschabold 39.40 . 2.-3. Reusch in H vi sle r 39.00, 4.-6. Frei, Thalmann in Rodel Medtem, ko si pri nas pripravljamo smuči, je v letoviškem in športnem centru države Coloratio, Los Vegas v ZDA, že sončno iti toplo. - ti dve dekleti sta jezdili daleč v »divjino«, kjer so še nedavno (po evropskem merilu) hrumele črede bivolov in so jezdili samo Indijanci. Eokeij: Petovič, Latkovič II., Lalo-ševič, parteli, Latkovič I., Giga, Mu-šarac, Miljatovič, Brajak, Živkovič, Jo-' vanovič. Strelci: Brajak v 9. min. za Bokelj ter Knaus v 13. in 42. min. in Koncilja v 78. min. za Rudarja. Start Rudarja je bil dooer, ker je moštvo pokazalo zlasti v srednji in napadalni vrsti zelo dobro igro. Ce bo Rudar še v obrambi nepolilio sl-gurnejši, lahko Trboveljčani pričakujejo, da bodo tudi v prihodnji sezoni gledali moštva druge zvezne lige. Predvsem' bi bilo poudariti, da so se z današnjo igro izgladili slabi odnosi med Bokljem in Rudarjem, do katerih je prišlo predvsem zaradi pomanjkljivega obveščanja o gostovanjih. Tako odborniki, kakor tudi igralci so se sporazumeli za najboljše odnose, kar se je odražalo že v današnji igri, ki je bila sicer živa, vendar pa zelo fair. Moštvo Rudarja je vso igro prevladovalo na igrišču in po lepih kombinacijah so se vrstile mnoge priložnosti za dosego gola tako, da bi bil rezultat lahko višji. Odlikoval se je predvsem Knaus, ki je prinesel v napad precej živahnosti, prav tako pa tudi Blatnik, ki je bil danes v zelo dobri formi. Vsi ostali igralci Rudarja so bili požrtvovalni in so se borili za vsako žogo. Od gostov smo več pričakovali. Gonilna sila moštva je bil Brajgak v napadu. Dober je bil tudi vratar. Občinstvo je spremljajo tekmo z živim bodrenjem domačih in bi bilo želeti, da tudi v bodoče zlasti takrat, kadar gre moštvu slabo, tako pomaga dvigati moralo igralcev. Sodil je Ep-pert iz Zagreba zelo dobro. V predtekmi so se srečali mladinci Rudarja s protiletalsko brigado iz Ljubljane. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Petrič Nogometna prvenstva evropska držav ANGLIJA — 23. kolo: Arsenal : Wol-verhampton Wand. 2:2, Blackpool : Hud-dersfieid Town 3:1. Bolton Wand. : Stoke City 1:1, Charlton Ati. : Portsmouth 0:2, Derby County : Aston Villa 1:1, Ful-ham : Bumley 1:2, Liverpool : Chelsea 1:1, Manchester City : Sunderland 3:1, Middlesbrough : Preston North End 2:5, Nevvcastle Utd. : Manchester Utd. 2:2, West Bromwich Hotspur 3:1. — Les Portsmouth Manchester United Arsenal Bolton Wanderers Preston North End Neweastle United Liverpool To-ttenham Hotspur Charlton Atlethic Aston Villa Blackpool Wolverhampton W. Derby County Burnley Manchester City West Bromwich A. Chelsea Sunderland Stoke City Middlesbrough Fulham Huddersfield FRANCIJA — 19. kolo: Nice : Bordeaux 3:1, Lille : Rennes 2:2, Reims : Strasbourg 3:2, Marseille : Nimes 0:1, Nancy : St. Etienne 2:1, Sochaux : Roubaix 0:2, Ra-cing : Metz 2:2, Sete : Len-s 0:4, Lyon : Albion : Tottenham tvica: 22 14 3 5 42:30 31 23 12 5 6 51:34 29 23 13 4 6 45:31 29 22 11 6 5 36:33 28 1 23 11 5 7 47:30 27 22 11 5 6 57:39 27 23 8 10 5 35:30 26 ' 23 11 4 8 42:37 26 24 10 5 9 43:39 25 23 10 5 8 38:39 25 23 9 5 9 39:39 23 , 21 8 6 7 48:39 22 22 9 4 9 39:39 22 23 7 8 8 28:34 22 22 7 6 9 33:35 20 22 6 8 8 43:47 20 22 8 4 10 30:37 20 21 6 5 10 32:33 17 24 7 3 14 30:55 17 22 5 4 13 33:50 11 23 4 5 1-1 30:44 13 23 4 5 14 27:51 13 Le Havre 19 11 3 5 39:21 25 Lille 19 11 3 5 52:32 25 Bordeaux 19 10 4 5 54:27 24 Nice 19 11 2 6 49:27 24 Metz 19 9 5 5 39:24 23 Reims 19 9 4 6 41:26 22 Roubaix 19 9 4 6 28:20 22 Nimes 18 9 2 7 27:22 20 St. Etienne 19 7 5 7 41:39 19 Lens 19 7 4 8 33:31 18 Racing 19 8 2 9 40:39 18 Nancy 19 7 4 8 36:38 18 Sochaux 19 8 2 9 30:32 18 Marseille 19 4 7 8 29:53 15 Rennes 19 5 5 9 25:53 15 Lyon 18 5 4 9 23:38 14 Sete 19 4 5 10 17:39 13 Strasbourg 19 1 6 12 21:47 8 ITALIJA — 14. kolo: Atalanta : Mi- lan 1:0 (0:0), Bologna : Torino 0:0, Co- mo : Napon 2:» (2:4), lnter : riorenuna prekinjena v 62. min. pri stanju 0:0 zaradi megle, Juventus : Palermo 4:0 (3:0), Lucchese : Sampdoria 1:1 (1:1), Novara : Legnano prekinjena v 62. min. pri stanju 1:1 zaradi megle, Padova : Udinese prekinjena v 67. min. pri stanju 0:0 zaradi megle, Pro Patria : Lazio 4:2 (0:1), Triestina : Spal prekinjena v 60. min. pri stanju 0:1 zaradi megle. — Lestvica: KNOJ : Sežana 0:0 Sežana,'23. XII. V proslavo 10. obletnice JA je bila odigrana na Kozini prijateljska nogometna tekma med moštvom KNOJ in Sežano. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Navzočih je bilo okrog 500 gledalcev. Sodil je dobro Čebulj. Juventus Milan Palermo Internazionale Napoli Novara Sampdoira Lazio Spal Pro Patria Torino Atalanta Padova Udinese Bologna Fiorentina Lucchese Como Triestina Legnano 38:11 34:15 21:14 23:13 22:13 22:15 18:14 25:22 17:15 1S:24 12:17 14:26 13:24 13:26 12:21 13:13 12:23 15:27 7:21 15:27 22 20 18 17 16 15 15 15 15 15 13 13 12 12 12 11 9 8 8 6 Ameriški atleti bodo nastopili po olimpiadi v Londona? Atletska reprezentanca ZDA, ki bo sodelovala na olimpiadi v Helsinkih, je povabljena, da nastopi v Londonu proti reprezentanci Velike Britanije takoj po končanih olimpijskih igrah. Srečanje bi moralo biti 4. avgusta, čeprav bodo olimpijske igre do 3. avgusta, vendar se bodo atletska tekmovanja končala že 27. julija. Prvakinja Nemčije v peteroboju Lena Stumpf, se je morala podvreči operaciji zaradi poškodbe v kolenu, ki jo je dobila med svojim rednim delom. Po prvih poročilih je malo verjetno, da bi lahko nadaljevala s svojo aktivnostjo v atletiki. Olimpijski prvak v teku na 193 m leta 1908 Reggie VValker je umrl v 62. letu starosti. Prvak Italije in Evrope v metu diska Adolfo Consolini se je te dni poročil s Hanny Chiuck. Na prvenstvu New Torka v krosu sta delila prvo mesto Wilt in Aschenielter z enakim časom 31:14.0. Japonski boksarski prvak Širaia premagal Dada Marina V Honolulu se je zgodilo veliko presenečenje, ker je japonski boksarski prvak mušje kategorije Jošio Siraia premagal svetovnega boksarskega prvaka v tej kategoriji Dada Marina v 7. rundi s tehničnim k. o. Oba boksarja sta se letos že enkrat srečala in je takrat zmagal Marino po točkah. Po sedaj prispelih vesteh pa bi se morala oba boksarja v začetku marca ponovno srečati v Tokiu v borbi, ki bi veljala za naslov svetovnega prvaka. Francoski boksar srednje kategorije Laurent Dauthuille je v Montrealu premagal prvaka Kanade Roya Woutersa s tehničnim k. o. Po vesteh iz Pariza je francoski in evropski boksarski prvak polsrednje kategorije Cherles Humez pripravljen za potovanje čez Atlantik zaradi srečanja s Kubancem Kid Gavilanom v borbi za naslov svetovnega prvaka. Igrišče Rapida zaprta Avstrijske oblasti so Rapčdovo igrišče zaprle do 2. marca 1932 zaradi izpadov na prvenstvenih tekmah. 38.6-3, 7. Brundiler SSČ40, 8. Lucy 33.30 itd. Zanimivo je, kaj bodo k temu vrstnemu redu rekli csfcaui favoriti, kakor SbaWc