Dušan Šinigoj za Bežigradom
Predsednlk republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj s sodelavci, med njimi s podpred-sednikom republiškega izvrinega sveta dr. Bori-som Frlecem in s predsednikom komiteja za trg in splošne gospodarske zadeve Alojzem Klemenči-čem, je na povabilo skupščine občine Ljubljana Bežigrad in izvršnega sveta 17. maja obiskal Bežigrad. Predstavniki republiškega izvršnega sveta so se sestali z direktorji bežigrajskih orga-nizacij združenega dela ter s predstavniki družbe-nopolitičnega življenja občine. Zatem so obisk nadaljevall v delovni organizaciji Energoinvest.
Uvodoma je na srečanju predsednik bežigrajskega izv.ršnega sveta Aleš Čerin seznanil goste z lanskimi in letošnjimi rezultati gospodarjenja v občini. Zatem pa je Dušan Šinigoj spregovoril o vprašanjih, s katerimi se v tem času republiški izvršni svet najresneje ukvarja. To je predvsem uresničevanje resolucije o družbenoekonom-skem razvoju Slovenije v letošnjem letu, dopolnjevanje
Nadalj. na 8. stranl
Dušan Šinigoj za Bežigradom
NadalJ. s i. stranl
nekaterih sistemskih zakonov, predvsem o ekonomskih odnosih s tujino, o planiranju, o kreditno-monetarnem sistemu ter bankah in o nerazvitih, na zveznem nivoju ter nenazadnje sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov naše republike.
Letošnja republiška resolucija nakazuje intenzivno in pogumno gospodarsko politiko, dinamično rast gospo-darstva na kakovostnih osnovah ter večje možnosti za utrjevanje materialne osnove združenega dela. Ubada se z vprašanji, kako zatreti padanje osebnega in družbenega standarda, ter kako povečati izvoz, predvsem na konverti-bilna področja, od katerega je slovensko gospodarstvo vse bolj odvisno. Na področju izvoza med resolucijskimi cilji ne prednjačijo le indeksni kazalci, ampak konkretni izračuni, kaj bo moralo slovensko združeno delo na področju zunanje trgovine zares doseči. V ospredju vsake naloge - tako za uveljavitev nagrajevanja po delu, za zajezitev cen, inflacije in izgub ter za izboljšanje položaja na tistih področjih našega družbenoekonomskega življe-nja, kjer smo do sedaj premalo naredili (gradbeništvo, priprave na turistično sezono in kmetijstvo), pa stoji zah-teva po povečanju proizvodnje in modernizaciji ter pre-strukturiranju slovenskega gospodarstva, kar so tudi temeljni cilji dolgoročnega programa gospodarske stabi-lizacije.
Ob strategiji razvoja, ki jo s srednjeročnimi in dolgoroč-nimi družbenimi plani sprejemamo za naslednjih 15 let, se moramo zavedati, kot je ob koncu poudaril Oušan Šinigoj, da gre za dolgoročne načrte, v katerih bo težko našla mesto vsaka krajevna skupnost ali ozd. Gotovo pa je, da bo tekel razvoj v smislu tehnološke obnove našega gospodarstva, ki bo temeljila na znanju. Zato mu je treba za to pomembno nalogo zagotoviti tudi potrebna sred-stva, ne le usmeritev in sklepov. Ponovno bo treba preve-triti in določiti razvoj na nekaterih področjih gospodarske infrastrukture, kot so energetika, promet in regionalni razvoj. Probleme, ki se pojavljajo na področju ekologije in varovanja našega življenjskega okolja, pa bomo morali v prihodnje reševati organizirano ter strokovno z breme-nom odgovomosti združenega dela in vse družbe.
VIDA PETROVČIČ