3. Štev.
v Murski Soboti, dne 3. áprila 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
II. Ieto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Lendavska ulica št. 61.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·50
Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA : ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA    — — — —  — — —    40 K
ZA ČETRT LETA — — — — 20 K ZA 1 MESEC —  —  —  —  —   — —   7 K
„Vera v gorstanenje ogrskoga orsága“.
Prof. Mikola v Budapešfi vödáva novine „Domovina“', stere v prekmurskim slovencom guči štampajo. Ciii „Domovine“" so, eti med Prekmurci delati agitácijo za madžarski orság. Ár májo takše cile, pišejo te novine vse féle božnoga o Jugoslávih in našoj držávi Jugosláviji, o Madžarskoj pa pišejo najbogše, na példo kelko lübézni ščé meti Madžarska za nás prekmurske Slovence, nam ščé dati autonomijo v šoli i kancelijah i drügo. V Ameriki so takši Madžaroni vküp postavili edno drüštvo, štero je v zádnjem cajti prekmurske želje do ogrskoga orsága naprejprineslo, či ednok Madžari v Prekmurje nazáj pridejo. Ti velki Madžaroni so naednok vöspoznaii, ka so Prekmurci tüdi Siovenci, ka májo slovenski guč, ka morejo kakti lüdjé tüdi meti svoje pravice. Odkec tá velka lübézen do nás Prekmurcov?
Či ščémo té naše nove „prijátele“ ednok dobro spoznati, trebej nam je nekolik nazáj poglednoti, té mo vidli, kak so znami ravnali Madžari, da so meli oblást v Prekmurji.
Prvi punkt, šteroga more sakša oblást spoznati, či ščé biti pravična in istinsko právdo tálati, je, ka smo vsi lüdjé po rodi enáki. Sakšo dejte ena majka rodi, sakši človek má želenje po bogšem življenji, sakši má juš do žitka. Oblást more znati, ka je zavolo lüdstva na mesti, ne pa inači. Či pride siromák ali bogátec v kancelajo, more se ponášati dostojno, ali vsikdár je sloboden človek, šteri svojo právdo nájde.
Kda so Madjari meli oblást nad Prekmurci, bili smo mi Prekmurci, šteri smo nej bili bogáci, navčeni ali grofje, bili smo lüdjé drüge klase. Naši prvejši čestniki so znami ravnali, kak z lüdmi drüge kláse. Najmenjši čestnik je nadnami kričo, kak nad pesi, brezi zroka püstili so nas čakati, právdo smo najšli samo po tem, kak smo mogli mititi. Siromák je právdo žmetno najšo, ár je nej mogo dosta mititi, kak bogátec. Plačüvati smo mogli dosta na stroških, nikdár smo nej znali, má fiškáliš ali notárijuš juš od nás telko plačila terjati. Po vsih kancelijah gučalo se je samo madžarski, čestnik je nás nej razmo, mi pa tüdi čestnika nej. S tolmači smo  právdo pelali, sodba i vse drügi végzési bili so Madžarski. Naša deca se je včila samo madžarski v šolaj. Novin smo nej meli v našem guči, ár jih naše oblásti so nej dopüstile.
Kak lüdjé bili smo drüge kláse, za plačüvanje stroškov in porcije prve kláse.
Lüdjé prve kláse bili so grofje, fiškáliši, notárošje, meštri po váraših in čestniki pa kšeftari. Trnok lepo je trebelo pozdrávlati in veséli smo bili, či so nam ti gospodje odzdravili. „Pávri“ smo bili, či smo prišli po svojih posli v varaše in naše peneze v váraših in kancelijah njáli, drüge pravice smo itak nej imeli. Lüdjéprve kláse so meli lepi žitek, dosta penez so vküper spravili, lepe rame gorpostavili, dobro jeli, pili in se zabávljali. Meli so zlate cajte, lejko so kričali „Éijen Magyarország“, ár je té orság nás siromáke njim prekdao, ka z nás kožo dolderéjo.
Madžarska držáva je bila ravnana z ništernimi lüdmi prve kláse. Velki miljoni lüdi drüge kláse so mogii delati, plačüvati peneze, spoštljivo svoje ravnitelje pozdravljati in lüka nej proti gučati. Ti siromáki so bili sužnji. Či bi nači bilo, bi nonč ogrske držáve nej bilo. Odsakih 100 lüdi, štéri so bivali v madžarskom orsági, bilo jíh desét, šteri so bili právi Madžári, ogri, devétdesét bilo jih drügi národi, Slováni kakti Slovenci, Hrvati, Srbi, Slováki ali pa Románi. Či je šteo ogrski orság živeti, je trebelo, ka so ništerni bogátci té orság ladali in ravnali lüdstvo, kakti gori napisano.
Da je ednok svetska bojna vövdarila, je sakši razmeti človek vöspoznao, ka de konec madžarskoga orsága. Nikakši orság nemre živeti, či je nej pravice, či láda malo lüdi celi orság, či dobro živéje samo ništerni lüdjé, vsi drügi pa so Siromáki.
Istina, madžarska držáva je razpadnola, ostála je mála držáva z 6—7 milijonov lüdi, okoli té držáve ležijo velke držáve, kakti Jugoslavija, Romunija, Čehoslovaška. Jugoslavija sáma má 13 milijonov lüdi in nede nigdár dovolila, ka bi mála madžarska držáva znovič vöprišla iz svojih granic. Madžarom se trebej z nami porazmiti, či ščé živeti, ár nema ni enoga morja. Stára istina je, ka držáva brezi morja, po šterom pride v sakši orság bogatstvo, dobro živlenje, nemre dobro živeti. Záto se ščé Nemrska-Austrija zdrüžiti z Nemčijov, iz toga zroka volo je junáška Srbija mela telko vojn, dokéč je nej prišla do morja.
Na Madžarskoj láda velko siromaštvo. Zvün silja nemajo drügoga blaga, štero bi lejko odali, vse drügo njim trebej küpiti. Naprej njim stojijo dugovi, šteri do té orság mučili.
To vse je istina, štero lejko sakši razmeti človek vöspozna. Či zdaj na Madžarskom nisterno blágo falejše stoji, kak eti prinas, to nede dugo cajta. Vse prilike v šterih Madžarski orság živé, kážejo, ka pridejo ešče božnejši cajti.
Telko v istini vredi, vera v goristanenje ogrskoga orsága. Prof. Mikola vse to dobro zná, ali on záto piše v „Domovini“ neistine, ár računa s tém, ka do njegove novine šteli lüdjé, šteri do njemi vörvali. Telko vredi tüdi briga amerikanskih madžaronov do nás Prekmurcov, vsi tej naši „prijatelji“ peneze dobijo od ogrskih oblásti, ka norijo s svojimi guči in novinami nás Prekmurce. Pitamo jih, té naše nove prijátele, zakaj ste nej meli prvléj brige za nás, da smo trpeli telko neprávd pod ogrskim orságom ? Zakaj ste nej prvléj zdignoli svoj glás za naš slovenski guč, zakaj ste nej prvléj zahtevali, ka se more naša deca v šoláj po našem jeziki včiti, ka moreje naši čestniki z nami slovenski gučati ?
Bili ste vsi Magyari, mi smo Vam bili pavri, lüdjé drüge kláse, šterè so Vam prekdáli, da znás kožo dolderéte ? Ali ne Vidite, ka mi že vse to mámo, kar vi zdaj za nás želejte, to je slovensko včenjé v šolaj, slovenski guč v kancelajah, vsepovsédi právda brezi sakše mite, v kancelajah smo vsi glihni lüdjé, šteroga sakši zdajšnji čestnik gori vzeme prijazno.
Mi dobro známo, zakaj máte zdaj brigo za nás. Zgübili ste stáliš lüdi prve kláse, z nami nemrete delati kak Vi ščéte, enjalo je za Vás lepo živlenje brezi dela in z našimi žüli.
Tüdi eti med nami máte lüdi Vaše glihe. Tüdi njim ide zdaj tak kak Vam. Naši novi ravnitelji njim na prste glédajo, záto kričijo, ka so Jugoslávi božni lüdjé. Dosta máte pájdášov v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, pa tüdi po vesnicaj. Vsem tem je briga, ka nás norijo, ka nás ešče nadale májo v stráji z željov, da mi njim znovič v škromple pridemo. Ali toga nede nigdár veče ! Vero v goristanenji ogrskoga orsága smo zgübili s tistim cajtom, da so naši bratje Jugoslávi sem prišli in prinesli s seboj pravico. Pravica pa more zmágati in je tüdi naednok zmágala.
Dosta agitacije proti Jugosláviji ide med nás iz várašov Murska Sobota in Dolnja Lendava, gučijo nam o gorstanenji ogrskoga orsága, ali cile májo ene, nás znovič napraviti za lüdi drüge kláse, za máro, štera samo njim mleko dáva. Ali mi tüdi vidimo, da gospodje, šteri proti Jugosláviji agitirajo, lejpe slüžbe májo zdaj pod Jugoslávi in njim dobro ide, ali nás ne njájo s svojov agitacijov v méri živeti. Sto je prvléj pod Madžari nej bio naš prijátel, tüdi sledi nemre biti, zdajšnje njuvo prijatelstvo je lizanje hlimba ka nás pálik v svoje škrample dobijo. Med vsejmi gos-
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
3. aprila 1921.
podi pa smo siromáki prvléj nej meli ni 
enoga prijatela, nej med fiškáliši, nej med notárijuši, pa tüdi nej med meštri in kšeftari.
Vsem tém našim novim „prijatelom“ kričimo: „Vörvajte v goristanenji madžarskoga orsága, pa idite vörvat tá prek granice, mi pa ostanemo, ár mi smo zadovolni v Jugosláviji! “
Dopisi.
Dolnja Lendava. Klerikalci — sovražniki rednoga lüdstva. Kleklnove »Novine« žé dugo cajta proti tomi gučijo i pišejo, ka bi se agrána reforma vöspelala. Na példo so té »Novine« 27. februára v to formo pisale, ka je bogše j brezi vsáke agrárne reforme. To pisanje je zbüdilo pri vseh siromákaj velke nevole, a Klekl ne j enja proti delati. Pred 14. dnévi so se pelali Klekl, Sever v Ljubljano intrigirat proti čestnikom agrárne reforme v Dolnjoj Lendavi, šteri svoj poseo po j právdi pelajo, pa neščejo samo poslüšati na komando Severa. Z njima je odišo v Ljubljano fiškališ dr. Némethy, šteri je fiškáliš Esterházy-ja. Slednjega je grünt pod agrárnov reformov, pa je gvüšno, ka dr. Némethy nede šou v Ljubljano v interesi siromaškoga lüdstva, ka dobi zemlo, ali ; ka zaobstávi vösplelanje agrárne reforme. Meli so uspeh, prišla je iz Ljubljane komisija, štera nikše j falinge pri deli čestnikov je nej najšla. A Klekl in 
Sever gučijo, ka so v Ljubljani vse doségnoli in 
»Novine« od 27. preminočega meseca pišejo, kakši pajdáš je siromaškoga lüdstva dr. Némethy. Iz 
toga se vidi, ka »Novin« ešče nadale siromaško | norijo, njim je briga samo za velke bogátce, grofe, siromaško lüdstvo pa ešče nadale delajo in živéjo j v siromaštvi. Či »Novine« žé takše cile májo, naj j lüdstvo nadale ne norijo in pri njih svoje votume j ne iščejo. Agrarna reforma se more po právdi i spelati, či ranč vsi Kleklni, Severji in dr. Némethy-ji proti delajo.
Murska Sobota. Preminoči tork je bio j gyülejš obdržáni od pogučavanja, kak bi sprejeli 
našega deželnoga predsednika dr. B a 1 t i č a, da pride v Mursko Soboto. Vüpali smo, da do ednok
Sobočanci telko razmeti, ka do vöspoznali svoj stáliš in s hasnovitim delom za Prekmurje naprej hodili. Čemeriti in proti gučati je nej nikše delo, takše delo je samo na kvár nam vsém. Sobočanci pa so se dáli zapelati ništernim hujskáčom in so sklenili, ka nika neščejo pozdrávlati deželnoga predsednika, ár je nej stálno, či Prekmurje nazáj ne spádne Madžarom. Eden Sobočánec, šteri lejpo slüžbo má pri Jugoslávaj, je naprej prineso, ka bi nájbogše bilo predsedniki bombo pod nogé vrčti, kak ga pa pozdrávlati. Či štoj nešče z lepa bogati, trebej ga k tomi prisiliti z grdim. Takša oblást lejko cukrčke tála ali pa z bičom ščuka. Na žalost vidimo, ka so ništerni sobočki madžaroni kričali, ka naš váraš pripelali do toga, ka do oblásti nam težáve delale po zaslüženji, dokéč nemo mi sami v našem varaši réd napravili. In réd trebej napraviti, dokéč nede prekesno.
Vogrski i slovenski právopis.
Vsaka številka prinesé liste litere, štere so različne v slovenskom j v Vogrskom právopisi Tisti, ki nevejo dobro po slovenski čteti, si lehko s toga poglédnejo i pötém do ležej prečteli naše novine.
Po Vogrskom se piše :
Po slovenskom se Oise:
Po Vogrskom se piše :
Po slovenskom se piše
NOVICE.
Železnica Sobota—Ormož. Tüdi za to železnico se že dela. Inženiri mejrijo v lutomerskom okraji svet, gde de šla tá železnica. V krátkom cajti pridejo eti sem prek Mure merit.
Most prek Mure. V Dokležovji delajo most prek Mure z velkov náglicov. Most delajo civilni delavci in en bataljon pionirjev, šteri so prišli prek iz Ptuja. Zdaj že lejko človek prek
Mure po mosti pride, samo ka je ešče sploj nej dozvoljeno, dokeč nede cejli most v rédi. To de za pár mesecov.
Železnica Sobota—Hodoš ne vozi ešče. Gda de pelala, mo v naših novinaj na glás dáli. Vüpamo, ka nede dugo cajta trbelo čakati.
Právda zavolo mosta prek Mure. Nikši slovenski pastor v Ameriki, obečo je nam 10 dolárov, gda do »kranjci« most prek Mure narédili. Oda smo njemi na glás dáli, ka je most skoron fertig, pa nanč odgovora nam ne dá. Vüpamo, ka de meo telko koráži pri plačili kak pri guči in nam pošle 10 dolárov, štero prekdáli mo za siromaško deco.
Ogenj. V Rušah pri Mariboru je Preminoči keden dolzgorela velika fabrika za špice. Kvár je velki, ár so uničeni vsi mašini in les, šteroga so meli vküp zbránega za špice.
Cela vés zgorela. 21. preminočega meseca je ogenj sploj uničo celo vés, Knežjo vés pri Dobrničá na Dolenjskom. Cérkev je tüdi zgorela. Dolzgoreli so vsi hrami, živež, krma za máro, gvant, poljska škér.
Süša. Tak velke süše kak eto leto je že nej bilo od leta 1860. Süša dela velki kvár na polji. Vremenski proroki napovedüjejo, ka pride zdaj dosta dežja. Mesec ápriliš skoron sakšo leto dežja dosta dá. 
Uboj. V Arvežu sta 65 let stári máli vért Josip Pečnik in njegov sin Alojzij, napádnola s koloma fabriškoga delavca Antona Hernjak. Da je že zabit ležo na tlah, pa je ešče nej bio sploj mrtev, sta ga dolstrelila. Hernjak zapüšča ženo in 4 siromaške decé.
Velki štacijon do gorpostavili v Šj. llju poleg Maribora, ár de té štacijon ob granici proti Nemškoj Austriji.
Küga na Kitajskom. Té grabi jivi beteg milijone lüdi na Kitajskom poberé. Nega doktorov, nega vrástva, v málih vesnicaj zavolo toga betega po 100 lüdi merjé.
Nova ostarija v Lemerji. Na Vüzenski pondelek je odpro novo oštarijo v Lemerji Vlaj Franc in je lepi uspeh bio.
LISTEK.
Péska besnoča.
V preminočem leti in posebno v mesecih januárju in februárju letošnjega leta je bilo v Sloveniji telko primerov pesje besnoče (vgriznenih je bilo 240 oseb), da je dobila tá küga že značaj Splošno razširjene epidemije. Izdáne so bilé tüdi žé ostre odrédbe z namenom, da bi se zadüšila tá nevarna küga, ali odredbe same ne zadostüjejo, či se lüdjé ne ravnajo po izdanih predpisih. Záto naj prinesémo krátek popis péske besnoče.
Besnoča je nalezljiva bolezen, ki zelo hitro napredüje in se širi samo po vgrizi beznih živin.
Razliküjemo dvojeféle besnočo in sicer právo in tiho besnočo. Nájbistvenejši znáki prve so razburjenje, togota, razdráženje, silno nagnjenje k grizenju, drüge pa otopelost, slabost, ohronrelost, zlasti zádnjega tála tejla.
Zbesnjeni psi kážejo spočetka samo malo izpremembe, kmalu pa postánejo čemerni, razdrážjeni, nezavüpani, neposlüšni proti gospodárji, se silno ogiblejo svekloče s sprednjimi nogámi grebejo, neprenehoma menjajo lezišča, poslüšküiejo, lajajo in grizéjo v zrák brez vsakoga povoda, njihov glás postane izpremenjen in hripav. Občütljivost zbesnih psov je znatno povečana. Taki psi radi popádajo in samo v navadni okolici ostánejo mirni ; včasih se zapazi pri njih težko dihanje.
Ništerni besni psi si drgnejo ali grizéjo mesto, kjer so bili ogrizeni od besne živine. Poprej priljübljeno jim hráno zametavajo, ljübijo pá posébno gnüsne stvári, celo lastne odpadke. Požirajo s težavo in pregrizeni predmeti jim pádajo iz gobca. Iščejo vodo, ki je pa ne morejo požreti. Njih spolni nagon je silno pomnožen.
Po enom do treh dneh po vgrizi postánejo znáki zbesnosti vedno vidnejši. Psi grizéjo zemljo in opázijo se pri njih prvi znáki besnosti. Silno radi pobegnejo in brez cilja bežijo velike krajine. Na dom se povrnejo samo redkokdaj.
Za besnočo posébno značilno je popádanje psov. Zdrav pes, ki zaide v tüj kraj, se tamkajšnjih psov boji, besni pes pa napáda tüdi največje pse in jih grizé zlásti v glávo. Dočim zdrav pes pri popadanju laja, je besen pes tih.
Besni psi se zgácjajo hitro. Videti so čüdni : oči so njim motne, dlaka brez svita in kuštrava. Naposled ohrome popolnoma, zlásti v zádnjem táli in spodnji čelüsti. Med boleznijo se zelo slinijo. Či bole napredüje bolezen, redkejši postájajo popadki, med petim in sedmim dnévom bolezni rédno poginejo.
Pri tihi pésji besnoči so vsa znamenja samo malo vidna. Pri besnočih psih se opaža izpremenjeno vedenje, izpremenjen glás in tek, pozneje nagnenje do pobega in potepanja ter očitna grizljivost.
Besnost m a č k je podobna besnoči psov.
Pri človeki se pojávi besnoča v enom do šestih mesecih po vgrizi. Spočetka čüli bolnik tam, kjer je bio vgriženi, več ali menje močne bolečine Telovna toploča se zviša, tek se poslabša. Bolniki, ki so düševno otrüdjeni in potreti, trpijo glávo bolečino in zelo nemirno spijo. Prek nekaj dni dni postáne vse živčevje bolnikovo skrajno občütljivo. Najménše razburjenje provzroča silne krče v požiralniki in v mišičevji, ki oskrbüje dihanje. Najznačilnejši znák v tom štádiji bolezni je boinikov stráh pred vodo. Razburjenje stálno narašča, slednjič se pojávijo deliriji in besnost. Tej napádi trpijo pri človeki samo krátek čas in se pojávijo samo redko. Eden ali dvá dni pozneje se bolnik pomiri in more znovič vživati tekočine. Skoraj nato se pokažejo znáki splošnoga otrpnenja. Celi deli tejla otrpnejo, srcé delüje slabo in pét do šést dni po začétki bolezni merjé bolnik za otrpnenjem srca. Posledica stekline je vedno smrt.
Koga je vgriznola kákža besna ali tüdi samo besne osumljena oseba, naj ide včasi k zdravniki !
Edino sredstvo proti besnoči je cepljenje po načini, kakršnega je izumil Pasteur. V Zagrebi mámo izborno opremljeni Pasteurjev zavod, v Šterom se more püstiti vsakdo brezpláčno cepiti proti péskoj besnoči. Koga je torej vgriznola stekline samo osumljena živina, in bodi poškodba ešče tako majhna, naj se püsti takoj cepiti, ker nače ga grozi gotova smrt.
3. áprila 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
Odskočila sta z aresta. Kováč Jóžef Cigan, šteri je zimost petroskoga ošterjáša Mikolo na cesti napádo in oropao in Rüžič Štefam z Peskovci šteri jé svojo bodočno punico ščöo za giftati, sta z sobočkoga aresta odskočila.
Rezultát lüdskoga štetja v náj vékši i v nájménši vesnicaj v Prekmurji : Cankova 485, Bodonci 920, Bakovci 1075, D. Sláveči 820, G. Lendava 1064, G. Petrovci 651, Križavci 1117, Mačkovci 221, Martjanci 390, Moravci 709, M. Sobota 2934, Petánjci 557, Prosenjakovci 435, Rakičan 603, Rogačovci 536, Sv. Jurij 671, Domanjšovci 684, Hodoš 471, Kančovci 255, Markovci 612, Pečarovci 656, Pertoča 635, Puconci
489,	Tešanovci 849, Tišina ,382, Veliki Dolenci 397, Beltinci 1534, Bogojina 867, Črenšovci 1127, Dobrovnik 1492, Dolga vés 1473, Gančani 1035, G. Bistrica 1106, Ižakovci 734, Odrianci 1651. Türnišče 1145, V. Polana 1194, Brezovci 361. Najmenjše M. Sobota okraj. Novi Beznovci 12 družin 61 prebivalcov, Lukačovci 13 družin 62 prebivalcov. D. Lendava okraj. Banuta 25 družin 132 prebivalcov.
Lüdsko Štetje. Murska Sobota má 2897 (17 cigánjov) prebivalcov. Od tej je 1420 moškoga i 1477 ženskoga spola. Po materskom jeziki jé 2275 Slovencev, 427 Vogrov, 132 Némcov, 30 Srbo-hrvatov, 22 drügi Slávov, 3 Romanov i 8 drügi. Po verevadlüvanji je 2168 róm. katoličanov, 533 evangeličancov, 179 izraelitov, 5 kalvinov, 5 pravoslavov, 3 grško katoličanov, 4 brez verevadlüvanja. D. Lendava má 2529 prebivalcov, Od tej je 1170 moškoga i 1359 ženskoga spola. Po materskom jeziki je 840 Slovencov, 1533 Vogrov, 67 Nemcov, 77 Srbo-hrvatov, 6 drügi Slávov, 1 Román, 4 Talijánov, 1 drügi. Po verevadlüvanji je 2136 rim. katoličanov, 117 evangeličancov, 259 izraelitov, 9 pravoslavov, 5 grško katoličanov, 3 brez verevadlüvanja. Beltinci má 1534 prebivalcov. Od tej je 732 moškoga i 802 ženskoga spola. Po materskom jeziki je 1448 Slovencev, 34 Vogrov, 42 Némcov, 9 Srbo-hrvatov, 1 drügi Sláv. Po verevadlüvanji je 1519 rim. katoličanov, 8 evangeličancov, 4 izraelitov, 3 pravoslavov.
Keliko pláče májo poslanci ? Ustavotvorna skupščina má 419 zastopnikov. Predsednik má dnévno pláče 743, na mesec 22.600, na leto 271.200 K, podpredsednik pa na dén 630, na mesec 20.600 i na celo leto pride 247.200 K, tájnik dobi na dén 559, na mesec 17.000, na leto 204.000 K. Poslanci (követje) májo dnévno pláčo
490,	mesečno 14.600, letno pa 175.200 K. To vödávanje za 419 p oslancov na dén se vküper znesé 201.661, na mesec 6.133,80.0, na leto pa 73.605,800 K.
Poverjeništvo „Slovenske Matice“ za sodni okraj Murska Sobota prevzeo je g. Anton Novák, višji sodni oficijál v Murski Soboti, na štero se opozarjajo dosedanji in morebitno na novo pristepivši článi. Natančnejše oglas v „Narodni Čitalnici“ v Murski Soboti.
Pozor ! Urádni list jávla, da se v inozenstov, tak tüdi za Austrijo, Vogrsko, Česko, Ameriko itd poštnina za pisma z 1. aprilom zviša. V takšo formo trbej na pisma v tühinske držáve štemplnov za 1 dinar, na kárte pa za 50 par prikeliti. Pri poročane (na recepis) pismo koštajo 2 dinarja. 
Povišanje poštnine za pisma 100 odstotkov. Ministrstvo za pošto in brzojav, v krátkem cajti ščé povišati poštnino 100 odstotkov Návadna pisma do se mogle frankerati z pol dinarskimi, (2 koroni) pisma v inozemstvo pa z edem dinarskimi znamkami.
Tovajstvo. Blizu Samobora (Hrvaško) je eden tovaj okradno ednoj baulaškinji v cugi táško v šteroj je bilo za 397.000 K zlatine. Zdaj sploj geste Sakši dén više tovajov po železnici, samo
eti med nami v Prekmurji nega tovajov v cugi, ár železnica Sobota—Hodoš ne vozi.
Tovajija Strükovci. 23 t. m. so tovajge stáromi Hassaji klet podkopan. 2 vreči mele pa drügo vrednost so odnesli. Pri Hassajovom sosidi so pa cügle odnesli, pri ednom drügom pa 2 lepivi cipiki z ograda. Se v ednoj noči okrádjeno.
Besen pes. 25. preminočega meseca je v Dokležovji eden pes zbesno. Popadno je edno deklino, štera je šla od meše domo. Odpelali so jo včasih v Pasterjev inštitut v Zágreb, gde takše betege zdravijo. Tüdi v Kapci bila sta dvá peša v zádnjem cajti, šteriva sta mela té grabi jivi beteg.
V celom bilo je dozdaj v Prekmurji osem pesov s tom betégom.
Nova Železna trgovina. V pár dnévaj novo železno trgovino odpré Péterka Jani, Péterka Franc ošterjáša sin. Priporočamo prekmurskomi lüdstvi to trgovino cilou zdaj, da dosta železnoga blága nemre dobiti v celom Prekmurji in v toj trgovini množino takšega blága bode,  štero dostim lüdem preveč potrebno že dugo cajta
Vsem županstvom in župnim uradom sodnega okraja Murska Sobota. V Murski Soboti je začnola poslovati na podlagi naredbe osrednje vlade z dne 1. 10. 1919., št. 794, Ur. 1. št. 178/19 državna krajeva zaščita dece. Namen te akcije je podpirati in vzdreževati revne otroke do 18. leta, v prvi vrsti vojne sirote in pa nezakonsko deco. Podpora se bo nakazovala v denarju | obleki in obutvi, in sicer iz sredstev, ki jih nakaže država in pa iz onih, ki se bodo stekala iz darov posameznikov in korporacij. Sodni okraj Murska Sobota je velik ter obsega 120 občin s 17.000 prebivalci. Odboru krajevne zaščite ni mogoče, dobiti na en hip pregleda o vseh revnih in podpore posebnih otrocih, zato prosimo p. n. občinske in župne urade, da nam gredo pri tem delu za blagor revne dece kolikor mogoče na roko. V ta natnen prosimo : 1. da javno, krajevno-običajno,
ludi raz lečo, razglaše prebivalstvu o ustanovitvi krajevne zaščite dece s sedežem v Murski Soboti. 2. da takoj javijo število vseh najrevnejših otrok (vojnih sirot), da se bo mogla podpora Začetkom prihodnjega meseca februarja nakazovati. 3. da pouče prosilce, da lahko sami pošiljajo pismene prošnje za podporo na tuk. urad, ali pa potom naslovljenih uradov, da pa se lahko tudi osebno zglaše pri odboru, in sicer vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ter vsak praznik med 20. in 12. uro dopoldne, to pa v sobi št. 17. okraj, sodišča v Murski Soboti. Pripomni se. da se onim, ki dobivajo podporo od drugih zavodov, denarna podpora iz te akcije ne bo nakazovala. 4. da pozovejo vse one premožne posestnike, kateri so pripravljeni vzeti uboge sirote v rejo (redniki), da takoj javijo svoje naslove podpisanemu uradu ; 5. da po možnosti nabirajo prostovoljne darove za zaščito dece in jih pošiljajo na spodaj naznačeni naslov. Vse to naj se prične izvrševati takoj po razglasu tega zaprosila ! Državna krajevna zaščita dece v Murski Soboti.
Žalostna zgodba. Ednok se je k nam pritepo eden lepi psiček, šteri se je tak lipou znao prikupno oponášati, pa je tak srčkani biti, záto smo ga gor prijali. Samo ka de njemi ime. Pinči hektor, to je vse nej bilo povoli Naednok se vdárim po čeli : Edno lepo ime, Orel naj bo. Po nekaj časa pa je prišeo püc, pa nam je našega orla odegno. Malo smo požalüvali za njim, pa záto nikaj nej : Ka je casarovo dejte casari, ka pa bože pa Bogi, ka je pa pücovo, tisto pa naj samo püc odnesé.
Telovadno drüžtvo Orel je mirno v Gospodi zaspálo. R. I. P. Amen.
POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK!
POLITIČNI PREGLÉD
JUGOSLÁVIJA. Po celoj Sloveniji do se v tom meseci spelale občinske volitve. Votum dati má sakši moški, šteri je vöspuno 21-to leto. Votum dávali do oni moški, šteri so meli juš votum dati pri követválastáši. Što je nej bio notri spisan v volilni imenik za odebéranje követov, tüdi zdaj nemre votum dati. Za odebéranje követov je dosta prekmurskih občin nikšega volilca nej notri zglásilo, ništerne občine samo po enoga ali dvá, v vsakši občini pa jih je bilo dosta vöspüščenih. Ár so volilni imeniki prinas na té način rej vrédi, v Prekmurji nede ešče občinskih volitev zdaj, dokéč se novi volilni imeniki ne nerédijo. To je zasluga onih, šteri so proti gučali, ka náj nejdemo követov odebérat.
NEMČIJA Boljševiki so revolucijo napravili vüzenske dnéve, a so bili prpmágani. Polágoma pride rédno in mirno življenje v toj držávi.
AMERIKA. Svojo mesto je nastopo novi ameriški predsednik Harding. Wilson, prvlejši predsednik, je v zádnjem cajti bio betežen, záto smo od Amerike nej dosta čüli. Prvle, kak je svoje mesto nastopo, je Harding dao glás, ka de Amerika sáma mirovni kontraktuš naprávila z Nemčijov. Zdaj toga nešče napraviti, kak vidi, da Nemčija svoje rejči ne drži.
MADŽARSKA. Delegáti Madžarske so vküper stopili z delegáti iz Čehoslovaške v Brucki. Cil njim je, pogučati se od vsega, kak bi mogli pripelati obej držávi do dobroga pajdáštva. Trebej njim narediti pitanje trštva, železnic, vprašanje pomoči na birovijah in drügo, kak pišejo madžarske novine, je dosta vüpanja, ka do pogučávanja mela hasek za obe držávi. Pogučávanje se vrši té keden. — Na Vüzenske svétke, kak novine pišejo, je exkrál Károl na Ogrskom bio. Nájprvle je v Szombathely prišo, gdé je z Lehárom meo govor, odtéc se v Budapešt pelo, tom pá z Horthy-jom gučo, samo ka je tam njemi pretésno bilo pa se včasi nazáj odpelo.
POLJSKA. V mirovnom kontraktuši z Nemčijov je bilo narejeno, ka Gornja Šilezija, nekdaj provinca Nemčije, ali s polskim lüdstvom, de melo plebescit, kolna ščé spadnoti, k Nemški ali Poljski. Gornja Šilezija je trnok bogáta na kolni in drügih vretinah. 20-toga marca je bio plebescit. V váraših je lüdstvo odločilo za Nemško, na deželi, kjer so rudniki, za Poljsko. Po mirovnom kontraktuši spádnejo kraji onoj držávi, za štero se odloči. Na té način do spadnoli bogáti kráji k Poljskoj. V Poljskoj vládi veliko veselje, v Nemški pa žalost. Našim bratom Poljákom čestitamo k tomi uspehi, zdaj so bili ranč Poljaki tisti, šteri so láni zaobstavili rusko boljševiško vojsko, štera je štela iti preko cele Europe.
GRŠKA. Tá držáva mobilizira, vojsko ščé meti s Turškov. To je blagoslov njuvoga krála, šteri je nazáj prišo na tron.
GOSPODARSTVO.
Trgovina s siljem. Največ pšenice v svojo držávo iz drügih držáv notri pripela Angleško. Največ pšenice pa je pred bojnov vöodpelala iz svoje držáve Rusija, dnes pa nanč ene kile nej. To je zdaj boljševiškoga dela. Rusija je pred bojnov 12 tao cele svetovne pšenične produkcije vöodpelala, v leti 1910 više kak sedem miljonov ton. Dnesdén največ pšenice vöodpela Argentinija. V južnom tali Europe má največ pšenice Jugoslávija.
Agrárna reforma. Što ščé kakšo pritožbo proti agrárni reformi notri dati, jo ne Smej poslati na ministerstvo za agrarno reformo, ali na »Okrožni agrárni urad v Maribor«.
Nadprodukcija kolna na Češkem. V kladnem na Češkem telko kolna sakši dén vöskopajo, ka ga nemrejo vsega odati. Zavolo toga do delavci zdaj menje vö na dén delali.
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
3. aprila 1921.
Vožnja prek morja Trst—New-York. S j. Májošom do začnoli iz Trsta pelati brze ladje v New-York in nazáj. Vozili do lüdstvo in blágo.
Ozimina. To je silje, štero se v jeséni poseja. Kak novine pišejo, je süša v zimi in v zdaj v sprotoletji dosta kvára včinila, na ozimini, najviše na žitu. To vela za Slovenijo. Na Hrvaškem, Slavoniji in Banati pa ozimina dobro obeča.
Zabránjena senja. Zavolo grabljivega betega, čarne kože so zabranjena, senja v celjskem okrajnem glavarstvi z Laškim, Šmarju, Vransko in Gornji grad.
Senje za máro de se obdržalo v St. Lenartu v Slovenskih goricah v torek, 5 aprila.
Živlenja cene v Ljubljani. Mára na živo vago 20—22 K. V mesnici kg. goveje meso košta 30 K, I vrste, 28 K, II vrste, 24 K, III vrste. Svinjsko meso I vrste, 32 K, kg. U vrste, 30 K, slanina 46—48 K. Teleče meso 24 K, I vrste, 22 K, II vrste. Prekajeno svinjsko meso košta, šunka 50—52 K kg. rebre 44—46 K kg, hrbet 48-—50 K. Sadja : cena za oranže 2—4 K, po kvaliteti. Karfiol za kos 8—25 K, po kvaliteti. Bilice 1.80 K za edno. Nájlepša bela mela 17. K kg.
Tobák povanje v Prekmurju v našem kráji de 5 vértov tobák. povalo 13.000 bétev.
PRIDE ! umetnica na klavirju PRIDE!
Zimányi Maríetta

J Ӧ N ! zongora művésznő JON!
Tu so
indašnji cajti !
Velka zbéra! Velka zbéra! Po 16 pa po 18 !
Nájlepše blágo za srakice pa zaj spodnje lače, kak tüdi za kikle, za postelino, lejpe vunate, štofe za ženske pa za moške gvante. Sakši naj poglédne v našo bauto!
Spoštenjom :
Brata Brumen, v Murski Soboti
(poleg pápinske cérkve).
Novi jugoslávski fiškáliš Dr. JOSIP GOLJEVŠČEK
je odpro svojo kancelárijo v Murskoj Soboti v varaškoj hiši.
Eden fini in lepoga glása
GLASOVIR (ZONGORA)
se odá. Zvej se lehko v upravi našega lista.
Semenska trgovina
Al. Korsika v Ljubljani
naznanjam, da je moj cenik za leto 1921 izšel in je brezplačno zadobiti.
Terplanova hiša,
bivša óvoda na Lendavski ulici se odá. Zvédáva se lejko v Turkovoj oštariji.
ČEH in GÁŠPÁR
trgovina z mešanim blágom
PRIPOROČATA VSEFELÉ LOPATE, MOTI KE, GRABLE, CVEKE IN DRÜGO, KAK TÜDI VSEFELÉ ŠPECERIJSKO BLÁGO PO NÁJNIŽJOJ CENI. 
v MURSKI SOBOTI,
Lendavska ulica, pri židovski cérkvi.
isár Pavel urar
v Murski Soboti, poleg Turkove oštarije.
Vzemem vsefelé vöre za poprávlanje za edno leto garantiranjem. Na lágri mam vsefelé lejpe nove vöre, lončeke, prstanke zlat i srebro, itd. po nájfalejšoj ceni.
RAZGLAŠÜJTE v „PREKM. GLASNIKI“ !
P
ETERKA IVAN v MURSKI SOBOTI
poleg Peterkove oštarije ŽELEZNA TRGOVINA poleg Peterkove oštarije
S poštovanjem naznanjam cenjenemu ljudstvu, da v nekaj dneh bom odpro mojo železno trgovino. Priporočam vsefelé železo : kak plüge, dobre škéri, kosé, lopate, rasoje, grable, lance, cveke, vékšo množino „goričanske“ motike, posode, vsefelé farbe in dosta drügo dobro blágo po nájnižjoj ceni.
Tisztelettel értesitem a n.é. közönséget, hogy a napokban megnyitom vaskereskedésemet. Ajánlok mindennemü vasat. ekét, szerszámot, kaszát, lapátot, villát, gereblyét, láncot, szegef, nagymennyiségü, hegybeli‘ kapákaf, edényt, mindenféle festéket és sok máš jó árüt a legal acsonyabb árban.
PETERKA JANOS MURASZOMBATBAN
VASKERESKEDŐ
Péterka vendéglő meilett
Péterka vendéglő mellett
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani,
podružnica v MURSKI SOBOTI.
Brzojavni naslov: JUGOSLOVANSKI KREDIT.
TELEFONSKA ŠTEVILKA 16. Število poštno-ček. urada štev. 11323.
Sprejema
VL0GE NA KNJIŽICE in TEKOČI RAČÜN
In jih obrestuje po 4% čistih brez odbitka rentnega davka.
Posojila na osebni kredit, na hipoteke, trgovske in druge vsakovrstne kredite. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih-papirjev in valut po dnevnem kurzu.
Odgovorni urednik: Talányi Franc. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm Glasnika.“