Številka 106 TRST, v sredo, 17. aprila 1907. Tečaj XXXII. SJflT" Izhaja vsaki dan 'wdl tb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Pfrianiične čtr-Tilke pe prodajajo po 3 nv6. (6 atotink) t mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, IienjiT l'e:ru, Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, .Ajdovščini Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. i t OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm, viioke V , mnir, za trgovinske in obrtne oglase po 20 stoti nk ; ta ctmnnice, zahvale, poslanico, oglase denarnih zavodov fo 50 stot. Za oglase v tekstu liata do 5 vrst 5 K, vsaka na-daljna vreta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 Ptot- — Orlase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi .,Edinosti!t. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč l Narofinlna znala zs vse leto K, pol lota 12 K, 3 mesece 6 K —, n naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne franko van» pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vraćaj o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listu UREDNIŠTVO: nI. GiorykToal»tti 18. (Narodni dom? Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. sssscs: PoStno-hranilniŽnl račun St. 841*652. cccccs ■■ TELEFOB it«V. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Nemški državni zbor. | PETROGRAD 16. Kakor poroča „Slovo*, BEROLIN 16. Državni zbor je nada-lje dne 13. in 14. t. m. policija v sedmih Volilci! L»e še danes, do 2. ure popoludne, je čas vložiti reklamacije. Kdor ni Še rekla-* se je dvanajst inženirjev neke ugledne an- macij, revolverjev, bodal, patron in ovojev za miral, naj se požuri, ker je zadnji dan. ljeval razpravo o proračunu državnega urada za notranje stvari. Obnovljenje španske flote MADRID 16. Večerni listi poročajo, da glavnih ulicah aretovala 25 členov bojne organizacije socijalnih revolucijonarcev, med temi sedem ženskih. Pri preiskovanju stanovanj aretovancev so našli veliko število prokla- BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Pragi. PRAGA 16. Cesar je danes obiskal (^ja^ko trgovinsko in obrtno zbornico ter ljudsko in meščansko šolo v Karlino, otvor-jeno minolo jesen. Ogledal si je tudi stavbene prostore za nove vseučiliščne zgradbe. Pri ▼hodu v trgovinsko in obrtno zbornico so cesarja vsprejeli trgovinski minister dr. Fort in predsedstvo zbornice. Predsednik trgovinske zbornice je cesarja nagovoril v češkem in nouiškein jeziku. Cesar je najprej odgovoril < tški, potem pa nemški. V Karlinu je cesarja t ozdravil župan Ronz, nakar je cesar odgovoril češki. Ko si je cesar potem še ogledal stavbene prostore za nove vseučiliščne zgradbe. «- je ob viharnih ovacijah velikanske množice odpeljal v kraljevo palačo. Desetletnica županovanja dra L e gerja. DUNA-T 16. Nii današnji občinski seji se je podžupan dr. Neumaver v daljšem govoru spominjal zaslug župana dr. Luegerja. ki jih ima za mesto Dunaj. .Socijalni demokrat je so ob začetku govora zapustili dvorano. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 16. Poslanci Mihah (Romun), Fran Szkicsak (Slovak) in Avrel Vlad (Romun) so na današnji seji stavili še oklepne predloge, nakar je bila generalna debata o aakonskem načrtu glede nedržavnih ljudskih "•ol zaključena in načrt z veliko večino vspre-ei za podlago specijalne debate. (Živahna pctvala in eljen-klici na naučnega ministra grota Apponvi-ja.) Na to je sledila specijalna debata. Naučni minister grof Apponyi je na neko opazko posl. Molnarja izjavil, da je vlada zares v s prejel a v svoj program reformo volilne pravice in ustavne garancije. Razumljivo je, ako je semtertje opažati v časopisih neko nestrpnost, toda parlamentarni običaj zahteva, da stranke, ki so se združile v podporo vlade, vladi tudi zaupajo, da reši ista vprašanja, katerih rešitev je prevzela, kakor dovolijo to časovne razmere in da vlada nikakor tega navlašč ne odlaša. (Živahna pohvala). Ako se vladi v tem oziru ne Zaupa, tedaj bi morala iz tega izvajati parlamentarične posledice. Minister je potem pobijal spreminjevalne predloge, ki sta jih stavila k zakonskemu načrtu posl. Molnar in Vlad. Na to je bil naslov zakona vsprejet nespremenjen. Specijalna debata je dospela do >; 2. Prihodnja seja jutri. Povodnji. ZEMUN 16. Donava je izstopila ter preplavila mnogo zemljišča. BUDIMPEŠTA 16. Iz Tokaja brzojav-Ijaje, da je promet med tem mestom in Ra-ka»oczom možen le na čolnih. Vse osebe, sposobne za delo so bile pozvane, da popravljajo nasipe. Mesto je v nevarnosti. En del vasi Vangeles je pod vodo. Prebivalci so pobegnili. gležke ladijedelnice posvetovalo z ministrom mornarice glede obnovljenja španske Hote. Potres v Meksiki. BEROLIN 16. „Wolftov biro" poroča iz Meksike : Mesti Hilpancingo in Hilapo je včeraj potres razdejal. Kolikor je doslej znano, je bilo 11 oseb usmrtenih, 27 pa poškodovanih. PARIZ 16. Iz New-Jorka brzojavljajo : Silen potres je bil v mestu Meksiki. Okolu 11. ure 50 minut zvečer je bilo čuti hud sunek, ki je trajal štiri minute. Sam potres je bil pa najbrž v globokih plasteh zemlje, kajti potresni aparati v AVashingtonu in Al-bani-ju so beležili potresne sunke, ki so trajali nad 2. uri. bombe. Sedem izmed aretovancev so dijaki dospeli iz Kijeva in Varšave. V mestni bolnišnici so našli med zapuščino neke bolniške postrežnice, ki se je sama umorila, strelno orožje, dinamit in eno bombo. Rop na vseučilišča. PETROGRAD 16. Popoludne so štirje mladi ljudje udrli v sobo vseučiščnega blagajnika ter zažugali njemu in njegovim pomočnikom z revolverji. Ugrabili so 2000 rubljev ter pobegnili. Štiri osebe obsojene na smrt. VARŠAVA 16. Vojno sodišče je danes obsodilo štiri obtožence na smrt. Nemiri v Lodzu. LODZ 16. Na več krajih mesta so bili Te sunke niso čutili samo v Meksiki, ■ napadeni delavci. En delavec je bil ubit, dva marveč tudi v San-Louisu. v Potosi-ju. Na j pa ranjena. Nekega trgovca, ki je pri>el iz vseli krajih je bilo več ali manj škode. Ti- | svoje prodajalnice, sta napadli dve osebi, ter soče ljudi so v ponočni obleki bežali iz hiš, ga ubili pred očmi pasantov. Morilci so po-ter se niso hoteli vso noč več povrniti v J begnili. svoja stanovanja, panika je bila povsod velika, j Car v Darmstadtu. Spomin na velike potresne katastrofe v San j BUDIMPEŠTA 16. „Pester Lloyd" po-Francisku, v Valparaisu in na Jamaiki je še roča iz Petrograda, da namerava car s vsem pred očmi. svojo rodbino oditi prihodnje poletje v Darm- -—- . . . stadt, ker meni, da se bodo dotlej razmere v Ta potres je bilo konstatiralo včeraj vec Rugiji zb0ljšale. O tej priliki bi se car sestal potresnih opazovalnic, med njimi tudi tržaški: z nemSkim ceSarjem Viljemom. observatorij. Op. ur. Kongrea za medicino. WIESBADEN 16. Včeraj je bil otvor-jen 24. kongres za notranjo medicino. Sindikat francoskih državnih uslužbencev DUMA. PETROGRAD 16. Zbornica je razpravljala o interpelaciji glede dogodkov v Rigi, kjer so dne 13. t. m. skušali pobegniti kaznjenci, a je bilo pri tem 7 kaznjencev ubitih, PARIZ 15. Pet tisoč'državnih uslužben- " pa ranjenih, doč^j^ih je 74 v nevarnosti, da cev in sicer neštni brzoiavni in carinski J^ vojno sodisče obsodi. — Debata o tem je uduicl ^el^ drža^^ačne t™'^ -lo živahna in se je vršila med skra^ . . J i- . i -1 .. .. levico, ki ie zahtevala, da se odpošlje mini in tovarne za vžigalice ter veliko število uci- i . J , . ' . .___J- teljev so imeli sinoči shod, na katerem so s i sklepnim predlogom zahtevali za-se pravico za osnovanje sindikata. Ob enem poživljajo vlado, naj ustavi preganjanje proti voditeljem tega gibanja. _ : sterskemu svetu nujna interpelacija in cen- trumom, ki je predlagal, naj se interpelacija izroči že obstoječi specijalni komisiji za vse vrste interpelacij. Posl. Kuznin Karavajev je prečital brzojavko guvernerja iz Rige, v kateri isti taji, da se nahaja kdo v nevarnosti, dočim se je posl. Aleksinski skliceval na brzojavko, v kateri se potrjuje, da je 74 kaznjencev v H u s i i a. Spor med Stolipinom in predsedni kom dume poravnan PETROGRAD 16. Spor med minister- i nevarnosti, da bodo obsojeni na smrt. lekom skim predsednikom Stolipinom in predsedni- debate je stopil posl. Sulgum (skrajna desnica) kom dume Golovinom je smatrati poravnanim, | na tribuno ter zaklical socijalističnim poslan-ker se je doseglo sporazumljenje. Kakor se cem : Vl> kl protestujete proti uporabi smrtne govori, bodo smeh veščaki prihajati v dumo kazni, povejte odkrito, ako nimate kake ter oddajati svoje mnenje v gotovih točkah ; bombe v žePu ! " Tem besedam je sledil ne-nato pa se bodo morali takoi odstraniti. ne,P0Plsen roPot- *eč poslancev je vpilo: Ven da bi se udeleževali sej ko.fnisij. jžnjim! Podpredsednik Poznanski je z veliko Interpelacija socijalnodemokratičnih poslancev. PETROGRAD 16. (Petr. brz. ag.) So-cijalno-demokratični poslanci so sklenili inter-pelirati vlado, ker je odposlala generala Taube-ja v Baku, da preišče vzroke delavskega štrajka. V interpelaciji se omeni, da je ta štrajk imel povsem miroljuberi značaj, in da odpošiljatev generala izdaje namen vlade, da se meša v čisto gospodarske stvari. Revolucijonarji aretovani. PETROGRAD 16. Včeraj so bili v ulici Flamenskaja aretovane štiri osebe, ki so imele pri sebi revolucijonarne proglase. Govori se, da se med temi nahajati dve osebi ki sta bili zapleteni v atentat proti Stolipinovi vili meseca avgusta minolega leta. PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. „Blede se mu l" pa je zavpila tedaj Katra, vsa prestrašena. „Povem vam, da se mu blede ! Kateri človek, ki je pri zdravi pameti, pojde skrivat svoj denar pod takšen-le seumen kamen!" ..Tiho, klepetulja!" jo je zavrnil kroš-njar. Povem Vam. Privzdignite kamen in najdete, kar vas naredi bogate, mene pa berača.u ..Berača, da, pa še kakšnega berača !u je vpila Katra. ..Krošnjar brez robe in brez denarja je največji siromak na svetu, oh!" Med tem je bil poglavar roparjev že dospel do zlatega kupa v zemlji, dva sta mu držala malho, in veselo cvenketaje so skakali vanjo svetli angleški cekini... In zaman je Katra vila roke in se rotila, da ima še zahtevati plače, da je najmanj štirideset teh ginej1) po pravici njenih . . . Preveseli plena, ki je v tako visoki meri nadkrilil njili pričakovanje, so se pripravljali majroderji, da se hitro zopet izgube odtod. 1 Gineja star angleški zlat za približno 25 Krošnja rja so nameravali vzeti seboj, da ga izroče amerikanskim četam in dobe povrhu še zanj obljubljeno nagrado. Ravno so hoteli Brezo, ki se je branil na vso moč, šiloma odvesti, ko je stopila med nje prikazen, kije napolnila z grozo srce najdrznejšega teh lopovov. Stari Breza je bil vstal s svoje smrtne postelje in prihitel na sinovo vpitje. . . Zavit v rjuho, z ugaslimi očmi, mrtvaškim obrazom je izgledal v resnici kakor duh — prikazen z onega sveta. In prestrašeni so bežali roparji iz koče, Katra in Cezar z njimi. Moč, dana bolniku le od izredne razburjenosti, je kmalu zopet usehnila — Harvi ga je objel in ga nesel nazaj na postelj. Reakcija pa, ki je seveda sledila zdaj, je pospešila starčevo smrt. Osteklelo očetovo oko je počivalo na sinu, ustnice so se premikale, a glas je ostal neslišen. Harvi se je nagnil nad umirajočega, da je prejel z njegovim poslednjim dihljajem blagoslov njegov .. . Nadaljnje krošnjarjevo življenje je bila! nepretrgana veriga pomanjkanja in trpljenja. Nikdar pa, pod nobenim udarcem usode, pod jarmom bede in pozabljenja, nikdar ga ni zapustil spomin na ta blagoslov očetov. Ožarjal je z blažilnim bleskom njegove najobupnejše ure in ga navdajal s sladko zavestjo, da je tako odločno svoje narodno stališče. Mi moramo v prvi vrsti skrbeti za-se, ker za druge skrbijo drugi več nego dovolj. Ako hočemo na teh vročih tleh ohraniti svojemu narodu primerno pozicijo, moramo skrbeti, da se povzdignemo na čim večo stopinjo omike. Izskušnja nas uči, da si moramo sami pomagati ! Če se bomo sami zanemarjali, nas bodo drugi — ker bomo nesposobni za odpor — še bolj tlačili. Toda ne le na šolskem, ampak tudi na drugih poljih nas hočejo nasprotniki le tlačiti vzlic vsem lepim teorijam. Kakor izgled se more navesti družba Tramway. Dosedaj je bilo pri tej družbi u službenih veliko našit. Ako bo pa — kakor se govori — magistrat vršil ta imenovanja, je gotovo, da bo naše neusmiljeno odklanjal in če bo že vsprejet kak naš, se bo moral temeljito zatajiti. In kakor se ima goditi sedaj pri Tram\vayu, se godi že leta in leta pri drugih podjetjih, ki so v kaki odvisnosti od naših nasprotnikov. Če je le možno, odganjajo našinca in nastavljajo tujinca iz Italije (Vrišč). Oni nam jednostavno nočejo biti pravični (Viharno pritrjevanje). Če pa oni tako postopajo proti nam, se mi moramo braniti! (Tako je !) Z dobroto ne opravimo nič proti njim, ampak le z odločnim odporom. Mi jih moramo prisiliti, da nas bodo spoštovali. (Splošno pritrjevanje). In kolikor toliko smo jih že prisilili, kakor pričajo govori njihovih voditeljev. Odločno nastopanje od naše strani pa je potrebno tudi radi drugih faktorjev tam gori na Dunaju. Saj je znano, da v Avstriji le tisti kaj dobiva, ki zna — kričati. A pomisliti treba tudi, da gospodom na Dunaju naše razmere niso znane in jih presojajo le na podlagi poročil, ki jih dobivajo od strani, ki nam niso prijazne: deloma od vladnih organov, deloma od naših nasprotnikov samih. Ako bi šlo tako naprej, ako ne bomo imeli ljudij, ki bodo govorili na Dunaju, kako se nas tu zanemarja, potem se tudi vlada ne bo ozirala na nas, ker si bo mislila: ti ljudje morajo biti zadovoljni, ker se nič ne oglašajo. To je eden razlogov, da postavimo kandidate tudi v mestu. Z glasovnico Ločemo dokazati, da ni res, kar so izvestni faktorji poročali, da so bila dotična poročila le velika laž. Dokazati moramo, da je bila velika laž tudi zadnje ljudsko štetje, na katerem so požrli na tisoče Slovencev. Deloma smo tudi že dokazali, ali priznali so to, ko so prišli v stisko, tudi naši nasprotniki sami. Sedanji namestnik tržaški je v svojem načrtu za volilno reformo določil za Trst 6 poslancev, vsled česar bi se mesto razdelilo v šest okrajev. Razdelitev okrajev bi bila seveda drugačna nego je po vsprejeti reformi. Ali kaj se je zgodilo ? ! Ravno oni, Italijani, ki bi morali biti zadovoljni s tem, so nastopili proti. Protestirali so, naj se Trstu ne da 6 poslancev, ampak le 5. Očividno so bili proti zato, ker so se bali, da bi utegnil biti izvoljen tudi kak Slovenec. Ko se je neka deputacija italijanske stranke predstavila namestniku, da protestuje proti njegovemu načrtu, se je ta čudom začudil in je odgovoril gospodom: Kako to V Po ljudskem štetju, ki ste je napravili vi sami, je tu ogromna večina italijanska, ne morem torej umeti, kako bi mogla navstati za italijanstvo kaka nevarnost ? ! ! Na to so morali priznati, da so z ljudskim štetjem sleparili. (Burno pritrjevanje). Sedaj je prišel čas, da z glasovi za svoje kandidate manifestiramo svojo ekzistenco. Le za svoje kandidate moramo glasovati, ker vsaki glas, oddan za kakega druzega kandidata se bo prišteval k laškim glasom. (Tako je !) Le glasovi, oddani kakor slovenski, bodo na Dunaju dokazovali, da v Trstu žive tudi Slovenci. In takov dokaz bo velikanske važnosti za nas. Le če dokažemo veliko število glasov, dokažemo tudi svojo ekzistenčno pravico (Vsestransko pritrjevanje), ter prisilimo vlado, da nam da, kar nam gre. Kako bi mogli sicer stopiti pred vlado se svojimi zahtevami, če ne moremo dokazati, da govorimo v imenu tisočev ? ! (Frenetičen aplavz). Če nas ni, tudi nimamo pravice kaj zahtevati. A pomislimo, da tu ne gre samo za narodne, ampak tudi za socijalne in gospodarske potrebe (Vsestransko pritrjevanje). Zato moramo oddati svoje glasove za kandidate slovenske narodne stranke ! In daje ta stranka že mnogo storila na gospodarskem polju, to vidimo danes v mestu in po okolici. Poprej ni imel naš človek nikjer kredita. Danes pa ga ima, ker smo ustanovili vrsto denarnih zavodov. S pomočjo teh zavodov, s slovenskim denarjem, si je že na stotine našincev zgradilo svoje hišice. Tega ni bilo, dokler ni slovenska narodna stranka začela delovati na gospodarskem polju (Burno pritrjevanje), sti ter. če mogoče, izvesta tudi, Kaj se je Dalje se bodo Slovenci radi zgodilo s krošnjarjem. (Pride še.)'pridruževali vsaki akciji drugih strauk i težavo napravii zopet mir; konečno so se socijalni demokrati zadovoljili s tem, da je bila interpelacija izročena komisiji. Dumajenato z veliko večino sklenila izključiti posl. Sul-guina od današnje seje, ker je razžalil poslance. _ Iz govora dr.a 0. Rybara na shodu v Bar ko v Ij ah. (Dalje.) Ako hočemo napredovati, se moramo izšolati v različnih strokah. Zato bodi naša prva skrb, da nam vlada da vseh vrsti šol: ljudskih, trgovskih, obrtnih, da se bomo mogli vzdržati v težkem konkurenčnem boju z drugimi narodi. Zato tudi povdarjamo svoje sinovske dolžnosti izpolnjeval zvesto in z ljubeznijo. Beg Cezarjev in Katre se je zgodil pre-nenadoma, da bi bila utegnila preudariti malce stvar: vendar sta se ločila instiktivno od tolpe in udarila v ravno nasprotno smer nego roparji. Potem ko sta tekla precejšen kos pota, sta se ustavila, in Katra je pričela: rOh, Cezar, ali ni to strašno, da se vrača njegov duh, predno še je položeno truplo v grob ? — Gotovo je denar, ki mu jemlje pokoj... saj pravijo, da hodi tudi stotnik Kid nazaj na kraj, kamor je bil v v stari vojni zakopal svoj denar." -Jaz ne vedel, da stari Breza ima oči taki veliki !tt je rekel čigar zobje so še šklopotali. „No, mislim, da bi moglo pripraviti tudi živo dušo ob ves mir, tako izgubiti svoj lepi denar! Harvi ni zdaj drugega nego ničvreden berač. Bi le rada vedela, ako si domišlja, da ostanem zdaj še pri njem za gospodinjo!"' Stari devici je prišla naenkrat nova misel: kaj, če bi bili lopovi v naglici bega pustili denar na mestu ? ! To se ji je zdelo prav lahko mogoče, in po kratkem posvetovanju sta sklenila s Cezarjem, da tvegata vrnitev in se prepričata o tej velevažni okolno- izvesta tudi, kaj se je š tran II »EDINOST« Štev. 106. V Trstu, 17. aprila 190' za vse pravične zahteve delavstva (Freneticen aplavz). Govornik je tu navajal, kako se je naš list povodom gibanja železničarjev z vnemo zavzemal za pravične njih zahteve. Isto ljubezen delavskih mas je pokazala naša stranka v borbi za volilno reformo, za splošno in enako volilno pravico. Govornik se ie spominjal velikega manifestacijskega shoda v „Narodnem domu". In kakor se je to gibanje mogočno razvijalo dalje, je naš list dan za dnem z navdušenjem pisal o napredku te ideje. Slednjič smo šli — skupno s socijalno demokracijo — tudi na tržaš'io ulico za to zahtevo zatiranih slojev (Glasni klici: Res je ! Ploskanje in živio-klici). Naglašati pa je tudi, da je naša stranka že v letu 1897 vsprejela v svoj program splošno in enako volilno pravico ! (Ponoven splošen aplavz). (Zvršetek pride.) Dogodki na Ogrskem. Romuni proti Madjarom. V Vajda Hun v adu je tamošnji župan prepovedal Romunom, ki so prihajali na sejem, nositi romunske znake. Dva Romuna sta se temu uprla, vsled česar sta bila aretovana, nakar je razburjeno ljudstvo hotelo napasti občinsko hišo, tako. da so morali posredovati orožniki. Mnogo oseb je bilo poškodovanih. Bogatega Italijana Tullio, ki je branil Madjare, je neki Romun zabol. Alokucija Plja X. v tajnem kon-zistoriju. K včerajšnjemu poročilu bi bilo še dodati : Papež je izrazil svoje veselje, da so vzlic vsem sovražnim manevrom francoski škofje složni s svojo duhovščino in z ljudstvom zvestim sv. Stolici, iz česar je crpiti novih nad za lepše dneve, ki jih doživi cerkev na Francoskem. Papež je zatrdil, da stori vse možno za narod, ki ga tako ljubi ter je zvr-hti z bcac t... mi . Sovraštvu postavimo nasproti ljubezen; zmoti resnico; napadom in preklinjanju odpuščenje, proseč Boga, da sovražniki vere prenehajo preganjati isto. Dogodki na Ruskem. Agrarno vprašanje v dumi. Petrograd 16. Duma je razpravljala včeraj o agrarnem vprašanju. PoslanecJPaskie-vič je izvajal, da ruski kmetje ne trpe le vsled pomanjkanja zemljišč, ampak tudi vsled druzega zla, kakor n. pr. vsled pomanjkanja vsacega poznavanja narodne ekonomije. Govornik je apeliral na vse skupine dume in jih pozival k slogi. Omenjal je liberalno vedenje plemstva v dobi osvobojenja kmetov od lasti nad osebo. Grajal je Poljake, ker govore, da agrarno vprašanje v Poljski se ne more rešiti drugače, nego po avtonomnem deželnem zboru poljskem. Poljski narod je bolj civili-zovan nego ruski. Tudi Poljaki so S 1 o v a n i, torej morajo ob agrarnem vprašanju postopati sporazumno z Rusi. Govornik se je slednjič čudil nelogičnosti predlogov levice, ki zanikujejo pojm osebne lasti, a vendar pripoznavajo ^obstanek države. Boljše bi bilo, da bi govorili kar naravnost v prilog očiti anarhiji — ker tako bi bili vsaj bolj odkritosrčni. Novinarji v dumi. Iz Petrograda javljajo, da je ministerski predsednik Stolipin prepovedal ruskim časnikarjem vstop v dumo in da jim je dovoljeno le prisostvovati plenarnim sejam. Časnikarji so proti tej odredbi .vložili skupen protest. Predsednik državnega sveta Frisch umrl. V Petrogradu je v soboto umrl predsednik ruskega državnega sveta, državni tajnik Edvard Frisch. Isti je bil rodom iz baltiških pokrajin in eden najuglednejih ruskih pravnikov. _ Drobne politične vesti. Kardinal Merry del Vai odstopi. Iz Rima poročajo, da je stališče dr/.avnega tajnika Merrv del Vala radi obelo-danjenja Montagnini-jevih spisov omajeno vzlic temu, da je bil nedavno imenovan tajnikom kongregacije brevijev. Kakor dokaz temu pravijo nekateri listi, služi to. da zahaja sedaj kardinal Rampolla pogostokrat k papežu, ki da posluša njegove nasvete, kako da bi se rimska kurija izvedla iz sedanjega neugodnega položaja. Kardinal Rampolla se je po smrti papeža Leva XIII. povsem umaknil z javnega pozorišča vatikanske' politike ter se bavil izključno s cerkvenimi stvarmi. Rampolla je poznan kakor eden najboljih poznavateljev vatikanske politike nasproti Francoski in cerkvenih odnošajev v republiki. Protestni shod v Sofiji. Iz So-iije javljajo, da je imel v ponedeljek blok opozicijonalnih poslancev protesten sliod proti vladni politiki. ^Shod je sklenil zahtevati, da se odpravi novi zakon, po katerem so morilca Petkova in njegove tovariše podvrgli vojnemu sodišču. Italijanska eskadra v Smirni. Iz Carigrada poročajo, da italijanska eskadra v kratkem obišče Smirno. Dnevne vesti. V pojasnilo. -Rdeči prapor*' piše v svoji zadnji številki pod naslovom -Dr. Slavik giedališčni stražar", da je ta gospod na zadnji dramatični predstavi branil nekaterim obiskovalcem izhod skozi stranska vrata. Mi smo se vsled te notice informirali o stvari in smo dobili to-le pojasnilo : Dotična fstranska vrata, ki so izhod za silo, vodijo skozi hotel na ulico. Lastnika hotela sta se pa pred kratkim obrnila do društva „Narodni dom" in do posojilnice z zahtevo, da naj se ta izhod rabi le za silo1 in gledališko osobje, ker prehajanje večega števila ljudi moti hotelske goste in jima vBled tega škodi. Radi tega je „Dramatično društvo" dobilo nalog, naj strogo pazi na to, da se ta izhod ne rabi za drugo, nego za gori navedene svrhe. Tako je prišlo, da je dr. Slavik kakor predsednik „Dramatičnega društva" in i „Narodnega doma", ko je bil slučajno v bližini onih vrat, prosil občinstvo, naj se oddalji po drugih izhodih. Dr. Slavik je pa sam šel skozi ta vrata, ki vodijo tudi na oder. ker je imel tam opravila kakor predsednik „Dramatičnega društva". Za razsodne ljudi je stvar pojasnjena;' na zasmehovanja, za katera je „Rdeči prapor" j porabil to priliko, ne odgovarjamo. To je tudi odgovor. Škandalozne razmere na rojanski pošti še vedno cvetejo. Vprašamo naj letjeli tamkajšna blagajna res tako uboga, da po-j štarica pošilja stranke menjavat denar in to tudi za neznatne svote ? Neka stranka je pravila, da je kupila znamko za 6 stot., a da je poštarica poslala menjat desetstotinski no-| vec! Kaj je to druzega nego zlobnost?! ši-j kaniranje strank V — Dalje pošilja poštarica. slovenskim strankam na dom laško-nem>ka obvestila (da leži zanje na pošti pošiljatev). čeprav je naslov na pošiljatvi slovenski. Ali ne ve poštarica doslej še, da večina rojan-skega prebivalsta je slovenske narodnosti?; Kje je torej slovensko obvestilo ? Vidna je tu povsem jasno poštaričina lahonska zagriže-nost ! Prisili smo jo že, da mora z nami občevati uljudneje in slovenski govoriti, ali po-, prej tudi ne mirujemo, dokler na rojanski pošti ne dosežemo popolne pravice svojemu narodu! Tudi slovenski napis hočemo odločno na poštnem poslopju : čemu je neki nameščen laško-nemški napis, ko že vsak otrok ve, da j v Rojanu niso nemška tla in da nemški jezik na Primorskem niti deželni jezik ni ? ! Mi se moramo odločiti, da ne bomo hodili več menjavat denarja, in da bomo zavračali, najodločneje omenjena laško-nemška obvestila, ali zahtevali bomo tudi odškodnino za zamude ! S pritožbami na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu ne bomo prav nič varčevali. Iz dolge dobe rojanskih poštnih homatij je razvidno, da omenjeno poštno in brzojavno ravnateljstvo nima toliko moči, da bi vendar že enkrat napravilo red in zadovoljilo občinstvo. Če pa pojde tako naprej, pa bo moralo skoro nastaviti na glavni ! pošti posebnega uradnika, ki bo reševal — samo pritožbe in plačeval odškodnine. Rojanski poštarici pa bodi povedano j glasno : Mi nismo vaši hlapci ! Taki časi so , — minoli! Iz poroSiia tajnice ženska podružnice družbe sv. Cirila iu Metodija. Tajnica je poročala na občnem zboru : In zopet se vam moram zahvaliti v svojem in imenu odbora za čast in zaupanje, ki je stavite v nas. Nič ne pomagajo izgovori in odpovedi: vaša volja je, da svojih pičlih moči ne porabljamo samo zase, temveč, da damo tudi drugim kaj od svojega uboštva. Dobro, zgodi naj se vaša volja. Pa saj bi meni sami in še komu drugemu bilo hudo in vest bi nam očitala neprestano, če bi le od daleč gledale to narodno borbo, ta večni boj za obstanek in bi je se ne udeleževale z vso vnemo in prepričanjem. Res trdo srce mora biti v človeku, ki ga nič ne boli tuje gorje. Strašen indiferen-tizem obvladuje onega, ki se nič ne briga za naš napredek in za naš naraščaj. O našem ženstvu ne smemo ravno trditi, da vlada mej 'njim popoln narodni indiferentizem. Ne, tega nepravimo, kajti tudi med našim ženstvom je | precejšnja vrsta zavednih, ki imajo gorko, čuteče srce in ki želijo vse dobro in najlepši napredek svojemu narodu. A nekaj pogreška vendar le imamo in to je prevelika komod-; n o s t; premalo pa je agilnosti in podjet-jnosti. Vsaka pot nam je pretežka, vsako j sredstvo prekomplicirano, vsako navdušenje premalenkostno. Kolikrat se je razposlalo letošnje leto 20 i še več vabil za kako posvetovanje, a udeležilo se jih je komaj po 5 oseb a nikoli več nego 10. In tako se dogaja kakih štiri ali petkrat v letu. Res, da je naše lastno ognjišče prvo. i Res, da nam mora biti prva skrb naša lastna deca, a potem naj skrbimo še le za druge. Toda ravno tu je, kar treba i naglasiti : vsaka : naj tako vredi svoja zasebna opravila, da more po par uric v vsem letu posvetiti v narodne svrhe. Ravno tukaj se vidi naša ! okornost in naša neagilnost, da si ne znamo modro in s pridom razdeliti časa. Ker nam tedaj manjka glavnih življenskih pogojev, zato i smo danes ravno tam, kjer smo bile pred 20 leti. Ni pravega napredka, prave navdušenosti in požrtovalnosti. Kakor sem že omenila, .mesto da bi se naša četa dvigala in rastla, jih je vedno manj, in to zato, ker se nihče ne briga, da bi pridobil norih udinj. Često poznamo osebo in druzega bi ne bilo treba, nego naše opozoritve in pridobile bi novo družabnico. A kdo se spominja na to? Vse si misli: kaj bi človek vedno mislil na družbo, ko je vendar toliko družili interesantnih do-godb. o katerih se lahko govori. Ne mislite pa. da mislim samo druge in 'sebe izjemam. Tudi jaz nisem izjema. Tukaj pa samo navajam z besedo svoja premišljevanja in kažem na rane na telesu naše podružnice, ki jih je ozdraviti, ako hočemo imeti krepko čvrsto telo. Poleg materijalne revščine v našem društvu, ni bilo tudi skrbi za duševne potrebe. Kakor smo si torej obljubile, da se resno poprimemo akcije za predavanja, glejmo, da se to pač vresniči, kajti poleg materijalnega dobička, bi bila predavanja neprecenljive vrednosti za izobrazbo našega ženstva. Koliko koristnega bi si lahko vsaka pridobila za življenje ! Upam, da se vse z vnemo oklenejo naše podružnice in da si bo vsaka štela v čast, če kaj pripomore z besedo ali z dejanjem k lepšemu napredku in vedno veči izobrazbi. Saj je nam tu v Trstu nemogoče enakomerno patrijarhalno življenje, kjer se vendar bije dan na dan boj za življenje in smrt. Mi ne posegamo sicer neposredno v volilno borbo, pač pa pripravljajmo ugodna tla s šolami in izobrazbo. Če ne doživimo me sadu, pripravimo vsaj trdno podlago našim potomcem. Žalosten bo spomin na nas, če pustimo za seboj le prazen nič. Mednarodna umetniška razstava v Benetkah odložena. Ravnateljstvo Avstrijskega Lloyda javlja, da je otvoritev mednarodne umetniške razstave v Benetkah odložena in da vsled tega ne odpluje dne 21. t. m. parnik „Habsburg" v Benetke, kakor je bilo določeno. Narodni kolek v korist „ Družbe sv. Cirila in Metodija" uporabljati na vseh uradnih spisih je sklenil odbor občine Okolica Mozirje" in občine Stara Loka ; prav tak posnemanja vreden sklep je storil odbor hranilnice in posojilnice v Stari Loki. Te vzglede narodne zavednosti in delavnega rodoljubja posnemajte slovenske občine in narodni zavodi! Narodni kolek in volilni boj. „Družba sv. Cirila in Metodija" mogla bi biti deležna gmotne podpore tudi v sedanjem volilnem boju. Vsako pismo, tičoče se volitev, naj se kolekuje z narodnim kolkom, prilepi naj se narodni kolek i na vsak volilni listek. „Družbo sv. Cirila in Metodija" naj gmotno pospešujejo tudi volilni shodi. Na vsakem shodu katerekoli domače stranke so zbrani Slovenci, ki se posvetujejo, kako treba postopati, da se temeljem njihovih načel doseže več koristi za narod. Zborom alci in vo-lilci: ob vsakem shodu in volitvah spomnite se vsaj z malim darom „Družbe sv. Cirila in Metodija !" Daljno tresenje. Potresni instrumenti so na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju beležili katastrofalno daljno tresenje, katerega ognjiščno distanco cenijo na 8000 km. Tresenje je začelo ob 7. uri, 21 min., 23 sek. zjutraj : Maksimum je bil ob 7. uri, 37 min., 6 sek. ; konec ob 9. uri, 47 min., 16 sekund. TEŽAŠKA MALA KRONIKA. Velevažna aretacija. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo nečuveno drzovitega roparskega napada, izvršenega po neznanem človeku nekega dne lanskega poletja na stop-njieah v neki hiši v ulici sv. Nikolaja. Pismonoša Velicogna, ki je raznašal denar, je bil napaden na stopnjicah rečene hiše. Oddati je imel namreč v isti hiši nakaznico za par kron ter jo ob enem izplačati; a pozneje se je dognalo, da naslovljenec iste nakaznice ne stanuje v isti hiši, ter da je bilo ime naslovljenca sploh izmišljeno. Velicogna je imel več tisoč kron v svoji torbi. Napadalec ga je bil vdaril se sekiro po glavi in ga ranil, a ker je Velicogna na to to zavpil, je napadalec pustil sekiro in pobegnil. Edina oseba, ki ga je videla odhajati, je vratarica iste hiše. Policija se je zaman trudila, da bi prišla na sled drznemu roparju in ga aretovala. Živ krst ni vedel zanj. Sinoči smo pa zvedeli, da so orožniki v Krminu aretovali nekega Maverja, ki da je oni ropar. Včeraj popoludne so orožniki privedli tega Mayerja v Trst z vlakom št. 84, ki prihaja v Trst ob 4. uri 15 minut. Are-tovanec je mož kakih 35—40 let, lase ima kostanjeve barve. Oblečen je bil v belo platneno obleko. Tat in rogovilež. 31-letni voznik Karol M., stanujoči v ulici dello Scoglio je bil predvčerajšnjim popoludne aretovan v ulici Carlo Ghega, ker je z voza nekega drugega voznika ukral dva koša pomaranč, vrednih 7 kron, ter jih skril mej slamo na svojem vozu. Ko ga je redar hotel aretovati, je pa on prijel redarja za prsi in ga začel tresti in psovati. Morali so priti prvemu na pomoč še drugi redarji, da so vkrotili zbesnelega voznika. Ko so ga slednjič zvezali, jih je pa še nadalje psoval, kar pa njemu gotovo ne bo v korist. Na ljudskem prenočišču v ulici Raspare Gozzi so predsinočnjim aretovali 7 sumljivih oseb. Mej temi nekega Kjušića, katerega išče pulsko sodišče. 5 kg kave je ukral v skladišču C južne železnice 36-letni voznik Ivan Jazbec. Areto-val ga je neki ponoćni čuvaj. Radi nevarnih groženj je bil aretovan 50-letni slikur Feliks Zimola. Grozil je slikarjema Antonu Bolter in Josipu Pattoni, da ju bo umoril. Zbesnelost. 35-letni dninar Dominik D., stanujoči v ulici della Barriera vecchia. je predsinočnjim razgrajal v neki icrčmi v ulici sv. Caharije. Ker se na krčmarjeve besede ni hotel umiriti, je krčmar pozval redarja, a ko mu je redar velel, naj odide iz krčme, mu je Dominik odgovoril doslovno : rOsel. pr...., vi morate ven od tu, pa ne jaz". Redar ga je vsled tega proglasil aretovanim, a on je redarja prijel za vrat, mu odtrgal polumesec in ga skušal vdariti. Redarju se je slednjič vendar posrečilo, da ga je vkrotil in odvedel seboj, a ko sta dospela v ulico delle Acque, se je Dominik vstavil in ni hotel več naprej. Redar, ki se ga je bil že naveličal, ga je spustil, a Dominik, mesto, da bi bil tiho in mirno odšel. je dejal redarju: „Sedaj se bova!" — No, na to je prišel prvemu na pomoč še drugi redar in oba skupaj sta Dominika spravila na stražnico. A na stražnici je zbesneli Dominik še psoval redarje z raznimi naslovi. Vzgledna zakonska dvojica. Jakob in Marija Brežac sta sicer mož in žena, a ker sta se imela prerada, sta se že pred štirimi leti ločila sodnijskim potom. On, ki mu je 42 let, stanuje v ul. Marco Polo št. 4. a ona, ki je par let mlajša, stanuje v ul. delle Ombrelle št. 6. Predsinočnjim je pa v Jakobovem srcu za-plapolal plamenček stare ljubezni. In šel je z ulice Marco Polo v ulico deile Ombrelle : k svoji ženi. Bilo je malo pred polunočjo, ko je potrkal na Marijine vrata. A Marija je previdno vprašala, kdo da je, in ko je zvedela, da je Jakob, mu ni hotola odpreti. To je pa Jakoba tako razjarilo, da je ženi zagrozil, da jo bo vbil, Marija je pa pozvala redarje in dala Jakoba aretovati. SmeSnica. Na sodišču. Sodnik |to/.eni;u| : „Ste li oženjen ?u — Toženec: „Ne ! Zakaj me pa to vprašate ? Imate morda vi, gospod sodmk, kako hčerko za možitev Koledar in vreme. Dunea: Rudolf ; Kadoj : Gorinka. — Jutri: Apolonij, mučenec ; Slaviš ; (!ra-dislava. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 13° Celzius. — Vreme včeraj', dež. Vesti iz Goriške. x. Nagrade učiteljem veronauka. Oba popravka, ki ju je moj nasprotnik objavil v tozadevnem prašanju, ne popravljata najmanje mojih trditev. Iz vsega se vidi, da bi g. popravkar rad zlezel iz zagat, ali s svojimi popravki zagaža še bolj, ker si sam sebi nasprotuje in si oporeka. V popravku, priobčenem v Velikonočni številki, je trdil, da se je besedilo dotičnega zakona popravilo v šolskem odseku in se tako korigirano vsprejelo v javni seji deželnega zbora dne 16. marca. V popravku mi-nole nedelje pripoveduje, da je bil zakon, kakoršen je izšel iz tiskarne, popravljen v javni seji deželnega zbora po predlogu g. poslanca dr. Gregorčiča dne 10. marca. G. popravkar, katera trditev je prava, prva ali zadnja ? Tozadevni zakon za Niže-Avstrijsko od dne 25. decembra 1904. se glasi : „?} \Venn der eigene Religionslehrer mit jiihrli-chem Gehaltsbezuge den Religio nsunterricht an allgemeinen Volks-und Biirgerschulen zu erteilen hat, so i s t d e r s e 1 b e f ti r die Biirgerschule anzustellen und in die Kategorie der Biir-gerschullehrer e rs ter Klasse ein-zureiche n". To pa pomenja vse kaj druzega. nego besedilo goriškega zakona, katero g. popravkar tako brani! V katero kategorijo so to-raj uvrščeni goriški učitelji veronauka ? S tem, da imajo plače meščanskih učiteljev še nikakor ni rečeno, da so to tudi r resnici ! Zakona za Moravsko nimam pri rokah, pa saj zadostuje navedena točka nižje avstrijskega za dokaz, da g. popravkar brani stvar, ki se logično braniti ne da. Na odstavek popravka o zahtevi statističnih podatkov ne odgovarjam, ker je „Retourkatoclie^, in bi jih moral g. povpravkar navesti, ako hoče izpodbiti mojo trditev. Zakaj se pa glavne točke, da Slovenci nimajo nobene koristi po tem zakonu tako izogiba, kakor mačka vreij kaše ? d. — Volilni oklic narodno-n apredn stranke izšel je včeraj. Oklic pre udar j a zlasti, da je treba konečno streti v deželi nadvlado Italijanov ter uničiti ž njimi zvezano klerikalno stranko. Obrača se tudi proti očitanju, da je stranka brezvestna in da hoče brezver-sko šolo. d Nedeljski shodi. Poleg včeraj naznačenih vršil se je še v Cerknem shod, na katerem je govoril dr. Gregorčič. Vdeležencev bilo je baje okoli 300. Na shodu vŠemp asu, ki je bil zaupen, je bilo približno 200 oseb. Govoril je tajnik Fon, ki je izjavil, da je proti razporoki in svobodni šoli, za razbre-menjenje kmečkih posestev in zmanjšanje vojaške dolžnosti. Govorili so še Kremžar, Grča in vikar Franke. — K poročilu o shodu v O z e I j a n u imamo še dostaviti, da se je nadučitelj Likan res izjavil proti kandidaturi Gabrijelčičevi, a ob enem hotel, da bi kandidiral g. Andrej Gabršček. Ko je ta pojasnil vzroke, ki to onemogočajo, udal se je tudi g. Likar. Zborovalcev je bilo poldrugi sto. — Na shodu v Opatjemselu, kjer je bilo tudi nad 150 zborovalcev. kritikoval je zelo ostro dr. Puc laško klerikalno zvezo in obsojal deželno gospodarstvo. V istem smislu govoril je tcdi dr. Jane. Gabrijelčičeva kandidatura se je sprejela z navdušenjem. d. Katoliško delavsko društvo v Gorici imelo je v nedeljo dne 14. t. m. popoludne shod na Kornu. Udeležilo se ga je kakih 300 liudij. Dr. Pavlica povdarjal je, da se državnozborskih volitev v Gorici ude-žimo tudi Slovenci in da postavimo lastnega kandidata. Sposoben mož za to je Jernej Kopač, svečar v Gorici. Govoril je nato kandidat Kopač sam, za njim g. R o v a u j naprednjak), ki je izjavil, da mu je ta kandidatura simpatična. Kandidatura Kopačeva v Trstu, dne 17. aprila 1907 * EDINOST« štv. 10(i. Stran III so zborovalci sta posegla g. se je sprejela soglasno. — Druga točka dnevnega reda bil je protest proti prekrstitvi Gosposke ulice v Gorici v Carduccijevo ulico. Tudi ta sprejel se je soglasno in navdušeno. d Vsled dolge zime ni na goriškem trgu še nikake zelenjave. Ni še graha, ne špargljev, česai je bilo druga leta v tem času v izobilju. Za naše okoličane je to udarec, ker ne pridejo tako ob pričakovanem času do denarja, še bolj pa, ker pozneje ne bo mogoče na trgu doseči tistih cen, katere ima zelenjava takoj v prvem početku spomladi. Mrzlo vreme pa zna trpeti še nekaj časa. ker je po hribih zapadel zadnje dni nov sneg. Volilni shod na Križadi dne 14. t. m., ki ga je sklical deželni poslanec Jakončič, je iil jako buren. Shoda se je udeležilo nad jOi, volilcev, med temi tudi dva duhovnika. se Bhod ne bo vršil mirno, spoznalo se i/ že pri volitvi predsedništva, kjer sta nastali dve stranki. Predsednikom je bil izvoljen Franc Zalateu iz Hruševlja, kateri je dal najprvo besedo g. poslancu. Poslanec Jakončič govoril v istem smislu kakor na sestanku ine 1. apriia na Dobrovem. Nato je povzel besedo g. Kurat Ivan Kurinčič iz Medane. >amen njegovega govora je bil, pripraviti v lilce do tega, da bi volili Faj duttija. Omenjal je. da je prost Fajdutti izjavil, da vedno podpiral tudi gospodarske keristi vpadnih Bricev. G. kurat je povdarjal, da v tem volilnem boju ne gre za osebnosti, : pak za načela, kakor zvesti državljani moramo voliti poslanca, ki ne bo proti Avstriji, S ;>rje nam, če zmaga liberalna stranka, ki je iredentovska. — K govoru g. kurata ostali popolnoma hladni. V debato učitelja Miha Toroš iz Hru- • vlja in Josip Erzetič iz Mimika. Zadnji je povdarjal, da nikakor ni umestno od nas Slovencev, da se borimo za poslanca, ki ni naše narodnosti. Će tudi vsi Brici volimo Faiduttija. ni še gotovo, da bo ta izvoljen, v takem slučaju je naša sramota in blamaža : n večja. Slovenci pokažimo svojo zavednost s tem, da si postavimo in volimo sami svo- kandidata! Ce tudi propademo, propa-l wo častno. Tem besedam je sledilo burno jntrjevanje in klici: „Živijo slovenski kandidat. živijo Jakončič", so polnili dvorano. Sleklo je prigovarjanje in debatiranje na obeh straneh, ker se medanski kurat s svojimi pristaši nikakor ni hotel udati. Predsednik je »prašal najprej „kdor je za to, da volimo '-"aiduttija, naj vzdigne roko". Volilci iz Meji me, kojih je pa bila znatna manjšina, so v dignili roke. Pri drugem predlogu, da naj s- volilcem dade svoboda, da naj vsak voli ■ :> svoji volji, se ni nikdo ganil. Pri tretjem predlogu, da naj si Slovenci postavimo svojega kandidata, vzdignila se je večina rok in po avorani je zabučalo trajajoče vsklikanje: živijo slovenski kandidat^. — Medanci so .red zaključkom shoda zapustili dvorano. Ostali volilci so se vsi zedinili v tem, da oddajo na volitvi svoje glasove dež. poslancu Antonu Jakončiču, kateremu je občinstvo prirejalo po shodu burne ovacije. (Tudi mi tržaški Slovenci ne bomo na prvi volitvi principijelno oddajali svojih glasov drugim, ^go našim kandidatom. Se-le za eventuvelno ožjo volitev se odločimo za enega ali druzega, ki nam bo bolje ugajal. Prosimo Brice, naj tudi oni postavijo na to edino pravilno -- lisce, ker bi bilo brezpametno, ako ne bi rabili prilike, da manifestiramo svojo ekzi-::nco. Postanimo vendar enkrat pametni in :krbimo najprej za-se in še-le potem za ruge. — Op. ured. ..Edinosti".) Iz Sežane. rDobrovoljno gasilno društvo" .znanja tem potom vsem cenjenim prijate-: em zabave ter ljubiteljem melodijoznih valčkov in poskočnih polk, da priredi dne 13. .aia t. 1. velik javni ples na dvorišču -tavracije pri Starcu: začetek ob eni uri popoludne. _ Vesti iz Istre. Poštnim oskrbnikom v Rovinju je lenovan tamošnji poštni oficijal Josip P o 11 a n. V Matko Kundić. V Frančičih na Ka-1 vsčini je v soboto umrl vrli narodnjak, jiostnik Matko Kundić. Pogreb, ki se je -i! v ponedeljek, je bil velikansk in je po-zal. kako priljubljen da je bil pokojnik, dedni rodbini naše iskreno sožalie. Stanje dr. Luegerja. Iz Lovrane po-čajo, da se stanje dunajskega župana dr.a iegerja vsak dan slabša. Njegove moči pe-a:o in večkrat se dogaja, da ne pozna ni >voje okolice. Pevsko-bralno društvo ..Zvezda" v ierpeljah priredi dne 5. maja veselico s pe-' :m, igro. deklamacijo in plesom. Toliko na anje bratskim društvom. Vesti iz Kranjske. Volilna borba na Kranjskem postaja Jno živahnejša. Nedeljskemu shodu sloven--ke ljudske stranke sledi prihodnjo nedeljo v • Mestnem domu« shod narodno-naprednih vo-. ;ev, na katerem bo župan Hribar odgo'-ar-al na vehementne Sušteršičeve napade. Do--.-} je oglašenih na Kranjskem 27 kandidatov. Slovenska ljudska stranka je postavila ■ ] kandidatov v vseh slovenskih volilnih krajih, socijalna demokracija 7 kandidatov v olarajih z razvilo industrijo. Xarodno-na-pr :dna stranka je nominirala svoje kandidate uradniki, ki pred stranko preštejejo nabrane svote ter jih potem vknjižijo kakor navadne hranilne vloge. Iz vsega navedenega je razvidno, da postane »Trgovsko-obrtna zadruga" v najkrajšem času krepek denarni zavod, ki bo delal čast tržaškim Slovanom in ki bo v neprecenljivo korist našim trgovskim slojem. Razne vesti. Generalni štrajk VBencžliščnih dijakov. Iz Lizbone poročajo, da so pričeli tamkaj vsi dijaki vseučilišča štrajkati, in sicer radi tega, ker je senat pred par meseci kaznoval nekega dijaka, potem pa tudi 7 kolovodij dijaške demonstracije, ki je bila proti tej kazni prirejena. Po velikonočnih praznikih so začeli dijaki štrajki ter nočejo na predavanja. Vlada je skušala posredovati, toda brez vspeha. Skupno štrajka okolu 10.000 dijakov. Prodaja dveh zgodovinskih gradov. Kakor se čuje, se pogaja hrvatska deželna vlada glede nakupa zgodovinskega gradu grofov Frangipani, ki se dviga na trsatskem hribu nad Reko. Ta grad je zdaj last potomcev maršala Lavala Nugenta, ki je bil napravil tam zbirko umetnin, večinoma laških skulptur. Hrvatska vlada hoče kupiti ta grad, da pokoplje tam telesne ostanke hrvatskih groiov Petra Zrinjskega in Kiištofa Frangipani, ki sta bila 1. 1671 v Dunajskem Novem mestu fobglavljena. Tudi grad grofov Frangipani v Portore pri Reki je na prodaj, ker se nameravajo sedanji njegovi lastniki, jezuitje, preseliti v Zagreb. Stoletni konkurz. Početkom devetnajstega stoletja je živel v AVittembergu predsednik deželnega sodišča dr. Jungvirth. Bil je slab gospodar: s katerim koli se je sestal, prosil ga je za posojilo. Ko je umrl (a to je bilo pred 100 leti) je bil nad njegovo zapuščino otvorjen konkurz, ki še danes ni dovršen ; a ker je še 183.000 mark nepoplače-nega dolga, ne more se reči, kedaj da bo zvršen. Dr. JungAvirth je bil namreč posestnik takozvanega lenskega posestva, katerega se me more prodati, in radi tega se vsako leto dohodek tega posestva razdelja med upnike. T začetku je bilo 46 upnikov, toda njih število je silno naraslo, ker so otroci in unuki stopili na njih mesto, dočim so se na drugi strani v istem razmerju zmanjšali pojedini obroki. Tako sta bila nedavno pozvana »Iva soproga iz Merzeburga, da vsprejmeta svoj del. Potovala sta v Wittenberg, da dobita od sodišča svoto, ki jima pripada in sicer — 45 ienigov. IcPO CO iztirjevalca (riscuditoria) ako mogoče • wuC wC penzionista vežčega slovenščine injne-koliko italijanščine. Zahteva se kavcija, tudi dobro, ako je hranilna knjiga za 10C0 kron. Plača po dogovoru, služba stalna. Ponudbe pod : Vstop tak o j 15*07", poste restante, glavna poŠta, lrst. _443 Un flnoinoh štev- in 395 ste na prodaj lld. upirlliall 2 hi Si. Ena teh bi bila pri-pravua zu kakega rokoiek-a. Pojasnila daje lastnik istih : Kari l'aneu, Općina žt 355._ 440 IČPOm clllžhn na deže1'- v kakem _Kon-loucill OlU£ftJU surnnem društvu^-. Položim malo kavcijo in dobra spričevala. Naslov pove „Ln- seratni oddelek Edinosti". 441 j KKX*X*Ktt*XKtt**KK i MORAM^ milio Stgre je otvorila novo zalogo koroškega losa v ulici Antonic Caccia št 17 (ex Androna del Moro) — KOKKURENČIfE CEHE. je najbolje sredstvo za pokončanje stenic' GHieiiftS Dobiva se v mirodilnici TBST, ulica Farneto štev. 33 Naročila sprejema Mlekarna Skrinjar, ulica Ugo Foscolo štev. 4. *)IXttXXttSttX)CttXttttX Prej, nego kupite otrobe, drobne ■■ ■■■ otrobe, oves, kornzne in pšenične moke, ko* rUZO itd. obiščite skladišče Vinko 9c jtfarin Via Vittorio Alfieri št. 10 (kraj ogDjegascev) kjer najdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov. ulica Tivarnella štev Priporoča svojo zalogo oglja in dr. ki je vedno preskrbljena z najboljšin kranjskim blagom. Prodaja na debelo Lr drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Prodaja tudi koruzno perje za postelje. M. ud. ZBSQUE¥2^ ulica Le® aa Pa'estrina 2 (epi nI. Coroneo) tm Vsako zobobol, vsako neprijetno sapo ust odstranjuje hitro in trajDO balzamičao-eterična voda za usta, čisteča istočasno zobe, osvežujoča zobno meso, učvržčujoča in zabranjujoča votlost zob. 1 stekleničica 40 nvč., § pošto 20 nč. omot. Dobiva se samo v lekarni PEATMIIBBH (,Ai d u e mori') TRST, Municipalna palača. Telefon štev. 72.--------- Podpisani sem v nliol Uz zaratto Tooohlo itev 1» ▼Ogla ulico Bon Giorgio) otroril ZALOGO r MALI OGLASE. -7 Mali oglasi računaio ee po 3 stot. besedo; I m&atnouskane besede se računajo enkrat * več. Najmanjša pristojbina 40 stotin k, - A = Plača se takoj. - L fcr—--- Slavoj Škerlj, krojač Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajski vzorci. Nizke cene, Bolidno delo. ?rvoji k svojim ! Piszza Barriera 3, I. 204 itnnM V|/fHIo nedeljah in praznikih od 10.—12. opoludue. Velika zaloga istrijaniskega in dalmatinskega vi na, belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrate na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trat po konkurenčnih cenah. Ul. Glov. Boooacolo 11 FRATELLI de GIOIA, Trst Trstu, via S. Sebastiano 1, If. nad. PISARNA pcoredovanje nepremičnin, posojil, ~ i ' zakupnin, zamen in sploh trgovskih poslov. 'JrafJne ure od 10. do 1. pop. in od 4. do 6. popol. FRAKCESGO S. DONATI elektrotehnik i * TRST, nI ion deli* Acquedotto 3t. 25 V Antorimaia elettrotetaičia deliliia s pridelalo mehanično delalnico Sprejema »peljaro električno raz»TeUja*e, *vonr«», teltfonoT, BtreloTodoT, kakor tndi mehanlina de!» ki so ▼ zreti z elektrotehniko, kakor poj>rare dlnmm'.f- % alh moterjef in preoeuore »retiljk kakortnoga *> K z jatama. Cen« Jako zmerne !n Izvršitev popolna. Tapecirarska delavnica Alberto Seiac5cT*. crst, via Ciziano Vecellio št. 4 ?sprejema vsako tapecirarsko d-1 in tudi popravljanja. ---: CENE NIZKE. - Hočete se prepričati? obiščite velika skledišfft @ vdove Salarifi fonto della Fabra 2 j: ul. Poato Nu«vo 8 (vogal Torrente). j, ..All» Citta di Locoje Velik irbor izgotovljenih oblek za njoSke. restumi za otroke. Po^rSniki, močne jope. kožuhi r: reznin paletotov. Obleke za dom in delo. Delav,rs obleke. Tirolki loden. Ne premo čl ji vi plašči (prit:* -ngiefiki). Specijaliteta: blago tu- in inozen-rv ovarn. Izgotovljajo ae obleke po meri po najnovoj-t"oneio štev. II - TRST g M s specijalno deialnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim na M1RAMARU. ^ M Za barvanje se rabijo edino le solidne in zajamčene barve, katere ne zblede vsled pranja. Si Močen i e pana na par. — Perfektno likanje zagrinjal z modernimi statvami po 40 stot. komad. — Cisti se na suho tudi obleke, tkanine za opravo, kožuhna pogrir.jala ndpj ^ najnovejšem ziatemu. z največo natanjčnostjo in brižnostjo. Ceno jako nlzKe. o Odjemanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v ulioi JbfVV*pfttifr&F&FVHaf ^ppppppppp******^ ■■■ ---— — ____—^^—— v --- S Sprejmejo se zastopniki.