661
Uvodnik/Leading article
PRIZADEVANJA GENERACIJ ZDRAVNIKOV KRONANA
Z USPEHOM
Gregor Pivec, Ivan Krajnc, Vojko Flis
nje bodo možnosti, da bodo mladi bodoči zdravniki lahko
izbirali med dvema medicinskima fakultetama v slovenskem
prostoru ter medsebojno sodelovanje, izmenjava in omogo-
čena prehodnost študentov prinesle tudi akademsko konku-
renčnost, kar smo v Sloveniji doslej pogrešali.
Razloge za ustanovitev druge medicinske fakultete v Sloveniji
je moč najti v podatkih Ministrstva za zdravje, da bomo do leta
2020 potrebovali 1100 zdravnikov ali 25 odstotkov več kot
zdaj. Po podatkih registra Zdravniške zbornice je bilo januarja
2000 v Sloveniji 3944 zdravnikov in 1164 zobozdravnikov. Med
njimi jih 361 ne dela z bolniki, tako da imamo 1,9 zdravnika na
1000 prebivalcev. Primerjava podatkov z nekaterimi evrop-
skimi državami (Švica, Danska, Nizozemska, Avstrija, Finska,
Nemčija ipd.) kaže sorazmerno veliko zaostajanje. Zaskrblju-
joča je tudi starostna struktura zdravnikov, saj se bo v nasled-
njih šestih letih v Sloveniji upokojilo 767 zdravnikov, ki jih ob
sedanjem številu diplomantov ne bo mogoče nadomestiti. Pri
tem ni mogoče zanemariti v primerjavi z evropskimi preko-
merne obremenitve zaposlenih zdravnikov: če bi jih želeli
zmanjšati vsaj za polovico, bi morali nemudoma zaposliti vsaj
350 zdravnikov specialistov, ki pa jih preprosto ni.
MF UL je že doslej le z izjemnimi napori večala število vpisa-
nih študentov (leta 2000 161, leta 2001 160, leta 2002 186 in
leta 2003 204), pa tudi narava samega študija v obdobju obvla-
dovanja kliničnih predmetov glede na demografske razmere
v Sloveniji omejuje število študentov na posamezni kliniki na
okrog sto udeležencev v pedagoškem procesu. Tako je že do-
slej dobršen del vaj kliničnih predmetov potekal v različnih
slovenskih bolnišnicah – v mariborski bolnišnici jih je oprav-
ljalo dobrih 20 odstotkov študentov ljubljanske medicinske
fakultete. Priporočila Evropske unije podpirajo več individu-
alnega pouka, več seminarjev in klinične vaje po načelu en
študent ena bolniška postelja. Seveda ostaja odprto tudi vpra-
šanje dostopnosti za študij medicine, kar bo še posebej po-
membno ob vstopu v EU.
Kronologija ustanavljanja Medicinske
fakultete Univerze v Mariboru
Univerza v Mariboru je z amandmajem k Nacionalnemu pro-
gramu visokega šolstva 10. januarja 2002 podala pobudo za
ustanovitev Medicinske fakultete v Mariboru in ga posredo-
vala Odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport.
Februarja in marca 2002 so tekle aktivnosti med Komisijo za
medicino in veterino pri Svetu za visoko šolstvo RS, priprav-
ljena je bila dopolnjena vloga. Odbor Državnega zbora RS za
kulturo, šolstvo, mladino in šport je pod vodstvom poslanca
Rudija Mogeta 15. maja 2002 s sklepom predlagal Vladi RS, da
pospeši aktivnosti, povezane s pobudo za ustanovitev MF v
okviru Univerze v Mariboru. 5. julija 2002 je bil dopolnjen ela-
borat ponovno posredovan na Svet za visoko šolstvo, vlogo
pa je strokovno ocenila neodvisna skupina domačih in tujih
strokovnjakov. Pripravljeni sta bili kvantitativna analiza bibli-
ografije vseh predvidenih nosilcev predmetov glede na znan-
Uvod
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je bila ustanovlje-
na z Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru (v nada-
ljevanju MF UM), ki ga je soglasno sprejel Državni zbor Repu-
blike Slovenije 2. oktobra 2003. Nedavna ustanovitev fakulte-
te predstavlja institucionalno osnovo, na kateri se bo razvijala
pedagoška in znanstvenoraziskovalna dejavnost s področja
medicinskih ved v okviru Univerze v Mariboru. 27. oktobra
2003 se je sestal Akademski zbor Medicinske fakultete UM; na
seji, ki jo je sklical rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan
Rozman, so člani Akademskega zbora izvolili za predsednika
prof. dr. Elka Borka, dr. med.
Na drugi seji Akademskega zbora so bili izvoljeni člani senata
MF UM, ki ga sestavljajo trije univerzitetni profesorji predkli-
ničnih in šest univerzitetnih profesorjev kliničnih predmetov.
V senat so bili izvoljeni: prof. dr. Milan Brumen, prof. dr. Peter
Kokol, prof. dr. Željko Knez, prof. dr. Jože Drinovec, prof. dr. El-
dar M. Gadžijev, prof. dr. Alojz Gregorič, prof. dr. Borut Gori-
šek, prof. dr. Radovan Hojs in prof. dr. Dušanka Mičetić-Turk.
Akademski zbor je tudi podprl kandidaturo kandidata za de-
kana novoustanovljene fakultete – prof. dr. Ivana Krajnca. Se-
nat MF UM se je na svoji konstitutivni seji sestal 3. novembra
2003 in izvolil dekana prof. dr. Ivana Krajnca. Slednji je v pred-
stavitvi svojega programa še posebej podčrtal mednarodno
uveljavitev fakultete, sodelovanje z Medicinsko fakulteto Uni-
verze v Ljubljani (v nadaljevanju MF UL), sodelovanje z Zdrav-
niško zbornico Slovenije in s Slovenskim zdravniškim društ-
vom. Poseben poudarek je dal praktičnemu usposabljanju štu-
dentov; uvedeno bo sprotno preverjanje kakovosti študija in
predavateljev ipd. Posebnost študija bo tudi vključevanje štu-
dentov v praktično delo v bolnišnici že v prvem semestru štu-
dija, saj bodo od samega začetka študija v stiku z bolniki. Pouk
bo sodoben, interaktiven, predmet medicinska etika pa se bo
prepletal skozi ves študij. Na drugi seji senata MF UM 21. no-
vembra 2003 so senatorji izvolili prodekana za izobraževalno
dejavnost – to bo prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., in prof.
dr. Eldarja M. Gadžijeva, dr. med., za prodekana za raziskoval-
no dejavnost.
Razlogi za ustanovitev druge slovenske
medicinske fakultete
Pobude za ustanovitev druge medicinske fakultete segajo v
sedemdeseta leta preteklega stoletja. Pot je bila dolga, zaplete-
na in ne brez ovir. Splošna bolnišnica Maribor je leta 1977
podpisala sporazum o sodelovanju z Medicinsko fakulteto v
Ljubljani, konec leta 1980 so prvi študenti začeli opravljati kli-
nične vaje; šele leta 1990 je bolnišnica postala učna bolnišnica
MF UL. Od tedaj je več kot 1000 študentov MF UL opravljalo
vaje iz kliničnih predmetov v SBM.
Sedaj postaja študij medicine v Mariboru danost, ki bo dodo-
bra spremenila ne le univerzo v Mariboru in mesto samo, am-
pak tudi miselnost v širšem slovenskem prostoru. Ne nazad-
ZDRAV VESTN 2003; 72: 661–3
662 ZDRAV VESTN 2003; 72
stvene objave v najuglednejših mednarodnih revijah in pri-
merjava medicinskega izobraževanja v Evropi.
Konstitutivna seja Senata Medicinske fakultete v ustanavlja-
nju pri Univerzi v Mariboru je bila 2. septembra 2002, prof.
dr. Ivan Krajnc je bil izvoljen za vršilca dolžnosti dekana. Iste-
ga dne se je konstituiral tudi Poslovni odbor Medicinske fa-
kultete v ustanavljanju, za predsednika je bil imenovan prim.
Gregor Pivec, dr. med. Na Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport je bila 5. septembra 2002 posredovana dodatna finanč-
na ocena za izvedbo univerzitetnega študijskega programa.
Komisija za medicino in veterino je vlogo ponovno obravna-
vala 10. septembra 2002, ugotovila, da so v dopolnjenem ela-
boratu odpravljene vse pomanjkljivosti in izbrala tri eksperte
za pripravo strokovne ocene. Prof. dr. Nikola Šprem, prof.
dr. Milan Pogačnik in akad. prof. dr. Jože Trontelj so podali
pozitivna mnenja k elaboratu. Svetovni slovenski kongres je
oktobra 2002 na 3. srečanju slovenskih zdravnikov izrazil pod-
poro in prepričanje, da je v Sloveniji potrebna še ena medicin-
ska fakulteta. Univerza v Mariboru, Splošna bolnišnica Mari-
bor in Zavod za zdravstveno varstvo so 8. novembra 2002 pod-
pisali pogodbo o dolgoročnem zagotavljanju prostorov za iz-
vajanje študijskega programa medicina. Novembra so pred-
stavniki bolnišnice obiskali tudi Medicinsko fakulteto Harvard
v Bostonu (ZDA) in podpisali pismo o nameri in podpori ter
se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Podobno pismo so
predstavniki bolnišnice podpisali tudi z Medicinsko fakulteto
v Manchestru, dekan Medicinske fakultete Oulo, prof. dr. Ha-
ikki Ruskoaho, pa je pismo o nameri in usklajenosti progra-
mov ter izmenjavi študentov in predavateljev predal ob svo-
jem obisku v Mariboru. Decembra 2002 (9., 11. in 17) je Uni-
verza v Mariboru v pismu predsednici Sveta za visoko šolstvo
RS, prof. dr. Andreji Kocijančič, prosila, da posreduje tako eks-
pertna mnenja kot vlogo za ustanovitev MF UM na sejo sveta v
januarju 2003. Pismo o podpori prizadevanjem za ustanovi-
tev MF UM je dal 13. januarja 2003 tudi Klub štajerskih poslan-
cev v DZ. 15. januarja 2003 je senat Univerze v Mariboru dal
soglasje k novemu dodiplomskemu študijskemu programu
»Splošna medicina« podiplomskemu študijskemu programu
»Medicina« in k vlogi za ustanovitev MF UM ter predlagal Vladi
Republike Slovenije dopolnitev Odloka o preoblikovanju Uni-
verze v Mariboru.
Predstavniki Ministrstva za šolstvo, znanost in šport so si janu-
arja 2003 ogledali tudi prostore bodoče medicinske fakultete
in opozorili na pomanjkljivost prostorov za pouk anatomije
in fiziologije. 10. aprila 2003 so stekle priprave za ustanovitev
Konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za razvojni pro-
jekt Medicinske fakultete pri Univerzi v Mariboru. Finančni
konzorcij je bil ustanovljen 5. junija 2003, njegov namen pa je
do leta 2005 zbrati zagonska sredstva v višini 230 milijonov
tolarjev za izgradnjo Inštituta za anatomijo in fiziologijo in za
opremo za predklinične predmete (biokemija, patologja, bio-
logija, mikrobiologija, patofiziologija, histologija, anatomi-
ja …). Ustanovni člani konzorcija so: Univerza v Mariboru, No-
va KBM d.d., Mestna občina Maribor, Splošna bolnišnica Mari-
bor ter lokalne skupnosti, proizvodna podjetja in druge fi-
nančne institucije v mariborski, celjski, ptujski, slovenjegraški
in murskosoboški regiji. Upravni odbor sestavlja 11 članov,
predsednik odbora je rektor Univerze v Mariboru, prof. dr.
Ivan Rozman, podpredsednik pa predsednik uprave Nove
KMB d.d., Črt Mesarič. Doslej je bilo zbranih 170 milijonov
tolarjev, gradbeni načrti za inštitut za anatomijo in fiziologijo
so pripravljeni, predvidevamo, da bodo gradbena in inštala-
cijska dela opravljena do pomladi 2004. Do začetka študijske-
ga leta 2004/2005 bo inštitut povsem pripravljen.
Vlada Republike Slovenije je 28. avgusta 2003 obravnavala in
sprejela spremembe in dopolnitve Odloka o preoblikovanju
Univerze v Mariboru. S sprejetjem Odloka o preoblikovanju
Univerze v Mariboru 2. oktobra 2003 je bila tudi formalno usta-
novljena druga slovenska medicinska fakulteta. Septembra
2003 je bil pripravljen čistopis vloge za pridobitev mnenja
Sveta za visoko šolstvo o univerzitetnem študijskem progra-
mu Splošna medicina. Vlogo je ponovno obravnavala komisi-
ja za medicino in veterino na svoji seji 14. 11. 2003, ki na pro-
gram ni imela pripomb, tako da pričakujemo potrditev pro-
grama 5. 12. 2003 na seji Sveta za visoko šolstvo. S tem bo omo-
gočen razpis študijskega programa splošna medicina in vpis
prve generacije študentov na MF UM v šolskem letu 2004/
2005.
Nekaj besed o programu študija
na MF UM
Cilj študijskega programa medicina (dodiplomski program za
pridobitev univerzitetne izobrazbe) je pripraviti študente za
samostojno delo zdravnika, študij traja 6 let oz. 12 semestrov
in je ovrednoten s 360 ECTS točkami. Študijski program je po
predmetih usklajen z evropskim kreditnim sistemom za to-
vrstne programe in z evropskimi direktivami. V temeljnih pred-
kliničnih predmetih je program povezan z nekaterimi pred-
meti obstoječih programov, ki jih na mariborski univerzi izva-
jajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Pedagoški
fakulteti, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in infor-
matiko, v kliničnih predmetih pa je usklajen s strokovno in
raziskovalno dejavnostjo v učni bolnišnici Maribor. Univerzi-
tetni študijski program je sestavljen iz 51 predmetov, med ka-
terimi so štirje izbirni predmeti in 8 modulov PBL. Študijski
program obsega 5500 ur teoretičnega in praktičnega študija.
Študij bo potekal v obliki predavanj, vaj, seminarjev in v indi-
vidualni obliki. Potekal bo izključno kot redni študij. Študent
bo zaključil študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim
praktičnim delom (bolnišnica, družinska medicina) in bo pri-
dobil naziv doktor oz. doktorica medicine.
Na osnovi kreditnega sistema študija, ki ga Univerza v Maribo-
ru izvaja od študijskega leta 2000/2001, bo omogočena izbira
študentov, da bodo posamezne predmete poslušali tudi na
drugih fakultetah UM. Program je usklajen s prenovljenimi
programi medicinskega študija znotraj Evropske unije in omo-
goča prehajanje med posameznimi medicinskimi fakultetami
po sistemu ECTS. Program medicinskega študija pri UM je
ovrednoten v skladu z navodili evropske Komisije za izvedbo
kreditnega sistema študija. Primerljivost in usklajenost pro-
grama študija med medicinskimi fakultetami v Mariboru, Ljub-
ljani, Gradcu, Oulu, Manchestru ter Harvardu omogoča med
drugim izmenjavo visokošolskih učiteljev in študentov. Ni od-
več omeniti, da so v sodelovanje pri izvedbi univerzitetnega
študijskega programa splošna medicina privolili mednarodno
uveljavljeni akademiki s področja medicine; vseh osem se bo
vključevalo v študijski program kot gostujoči profesorji. Vsi
sodelujoči izvajalci univerzitetnega študijskega programa splo-
šna medicina so ustrezno habilitirani visokošolski učitelji, za
izvedbo modulov PBL pa so zahtevani dodatni pedagoški po-
goji, ki izhajajo iz didaktičnih posebnosti takšnega učenja. Tu-
torji pri izvedbi te oblike študija, ki se bo prepletal skozi pro-
gram študija v posameznih letnikih, so lahko visokošolski uči-
telji, ki bodo opravili poseben tečaj za vodenje modulov PBL.
Materialne pogoje za začetek študija bodo, kot je bilo že nave-
deno, zagotovili Univerza v Mariboru in njene članice, Splo-
šna bolnišnica Maribor, Zavod za zdravstveno varstvo ter pod-
pisnice Konzorcija za zagotovitev finančnih sredstev za zače-
tek študija medicine na MF UM. Študijski program se bo finan-
ciral pretežno iz proračunskih sredstev Ministrstva za šolstvo,
znanost in šport in Ministrstva za zdravje. V utemeljitvi Odlo-
ka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju
Univerze v Mariboru je navedeno, da bo Medicinska fakulteta
začela izvajati univerzitetni študijski program v študijskem le-
tu 2004/2005. Navedeno je tudi, da bodo potrebna denarna
sredstva zagotovljena v okviru prerazporeditev med progra-
663
mi primarnega in terciarnega izobraževanja znotraj proračun-
skih postavk MŠZŠ. V prvi letnik MF UM se bo tako po predvi-
devanjih v prihodnjem študijskem letu 2004 lahko vpisalo 80
študentov, ki bodo kandidirali za vpis po enakih kriterijih, kot
veljajo za vpis na MF UL. Kasneje se bo število vpisanih lahko
povišalo, vendar ne več kot na 100 vpisanih študentov v pr-
vem letniku.
Medicinska fakulteta v Mariboru predstavlja želje in sanje sta-
rejših generacij zdravnikov, veliko ustvarjalne energije seda-
nje in perspektivo za mlajše.
S preteklostjo ni nikoli težav, tako ali drugače je v našem spo-
minu. Tudi prihodnost je enostavna, obstaja v naših sanjah,
željah in ciljih. Najtežje je s trenutkom sedanjosti. Potrebno ga
je pravilno ovrednotiti, umestiti v okolje in čas in z njim doseči
želje in sanje.
Tako enostavno in obenem težko je to.
Viri
1. Vloga za pridobitev mnenja Sveta za visoko šolstvo o univerzitetnem
študijskem programu »Splošna medicina« Medicinske fakultete Univerze v
Mariboru, Univerza v Mariboru, september 2003.
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v
Mariboru, sprejet v Državnem zboru RS, 2. 10. 2003.
3. Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru, 22. 10. 2003.
4. Zapisnik konstitutivne seje Akademskega zbora MF UM, 27. 10. 2003.
5. Zapisnik druge seje Akademskega zbora MF UM, 3. 11. 2003.
6. Zapisnik konstitutivne seje Senata MF UM, 5. 11. 2003.
7. Zapisnik druge seje Senata MF UM, 14. 11. 2003.
PIVEC G, KRAJNC I, FLIS V. URESNIČENA PRIZADEVANJA GENERACIJ ZDRAVNIKOV
Želimo vam lepe božične in novoletne praznike!
V letu 2004 pa se v skupnem zadovoljstvu uspešno spoprijemajmo
z novimi izzivi!
Slovensko zdravniško društvo
in
Zdravniški vestnik