333
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
V državnem zboru je minister denarstva pretekli teden poslancem izročil v prevdarek in sklep državne dohodke in stroške za prihodnje leto. Ker se iz ministrovega računa kaže, da — brez tega, kar se še zdaj natanko ne ve — bojo stroški dohodke zopet presegli za 33 milijonov in 539.846 gold., nasve-tuje minister, da se vpeljejo novi davki, ki jih do-zdaj še nismo imeli. Zemljišnih, hišnih in drugih nepo-srednjih davkov si po ministrovem sporočilu vlada ne upa več povikšati, želi pa, da bi se za razmero teh davkov naredila vsa drugačna podlaga. Novi nenavadni davki, ki jih minister svetuje za prihodnje leto in poslancem priporoča, naj jih potrdijo po volji vlade, so glavnina (glavni davek, harač) , obi 1 nina (gizd-nina, luxussteuer) in pa vrstnina (razredni ali klasni davek). S tem trojnim davkom misli minister državni kaši  pridobiti 16 milijonov in 115.200 gold.
Glavni davek ali glavnino naj plačuje vsak, kakoršnega koli stanu, kdor je 16 let star, naj je možk ali ženska, premožen ali ne; izvzeti so le vojaki v službi, invalidi, finančna straža in stražniki pri jetniš-nicah, ubogi samostani (kloštri) in pa ubogi, ki žive od milošnje. Od delavca, ki od dnine živi, noter do bogatina, ki ima milijone, se deli glavnina v 3 vrste: eni naj plačajo po 25 kraje, na leto, eni po 50 kraje., eni pa po goldinarji. Oče plača za svoje otroke, ki so čez 16 let stari in pri njem žive, pa pobira tudi ta davek od svojih poslov, ki ga tudi plačajo. Ta davek se plača na enkrat; soseska ga pobira in odrajta konec mesca
334
svečana 1864 davkarski gosposki; ona je odgovorna, da se plača; za pobiranje dobi 10 od 100 gold. — Ta davek je bil v našem cesarstvu leta 1802 po 30 kraje, vpeljan, pa je nehal leta 1829, ko so vpeljali zavžitnino ali davek za povžite reči (verzehrungssteuer). Zdaj ga ministerstvo zopet hoče vpeljati. Tega davka, kije skupaj prevdarjen na 4 milijone in 813.000 gold. ima štajarska dežela plačati za prihodnje leto 241.600 gld., kranjska   110.800 gold.,   koroška 77.400 gold. itd.
Drugi novi davek, ki zadeva bolj bogatine, je obilni na ali davek za obilstvo (luxussteuer); ta davek se odrajtuje od takih stvari, ki so čez potrebo, le bolj za hobotnost, gizdavost, krasoto. Ta davek naj se odrajtuje od poslov in služabnikov, če ima en posamezen človek več kot enega in kaka veča družina več kot dva posla; če ima uni dva posla ali ta tri posle, plača za vsacega po 2 gold., če pa še več, plača za vsacega še po goldinarji več, nikoli pa za enega ne čez 10 gold. na leto. Dalje zadeva ta davek tudi vozove, ki so na peresih (kočije) ali so sploh za koči-jaženje; na Dunaji, v Pragi, Trstu, Benetkah se plača od kočije 8 gld., v vseh mestih, ki imajo čez 10.000 prebivavcev, po 6 gld., čez 2000 do 10.000 prebivavcev po 4 gold. za vse druge kraje pa po 2 gold. Vrh poslov in vozov naj se odrajtuje ta davek še od konj in mul (osli ne plačajo nič) in sicer po razmeri vozov po 8, 6, 4 in 2 gld. Od davka za obilstvo naj so izvzeti cesarjeva hiša, oficirji v službi, bolnišnice, kmetovavci, rokodelci, obrtniki, trgovci, kteri za svoje opravila potrebujejo več poslov ali služabnikov, pa tudi več konj; tudi vozniki, ki si kruh služijo z vožnjo, naj ne plačujejo ne od voz ne od konj davka. Ves ta davek bo do-našal 1 milijon; štajarska dežela plača 32.100 gold., kranjska 11.100 gold., koroška 8900 gold. itd.
Tretji novi davek je vrstnina ali vrstinski davek (klasni davek). Kdor ima na leto saj 600 gold. čistega dohodka od česar koli, in če od svojega posestva, prislužka, kapitala itd. že tudi kak drug davek (zemljišni, hišni, obrtnijski, dohodkini) plačuje, je z malo izjemki podvržen tudi temu davku, ki je v več vrst (stopinj) razdeljen in se zato vrstnina imenuje. Prav za prav pa ta davek ni nič druzega kakor povik-šan davek od dohodkov (einkommensteuer), s kterim se ima obložiti vse , kar na leto iznaša 600 gold. ali več čistega dohodka. Razvrstiti se pa ima po ministrovem predlogu ta davek tako, da od čistega dohodka od 600 do 1000 gold. naj se odrajtajo 3 desetine od goldinarja (tedaj od 600 gold. 1 gold. in 80 kr. itd.), od 1000 do 3000 gold. 5 desetin, od 3000 do 6000 gold. 6 desetin, od 6000 do 8000 gold. 8 desetin, od 8000 gold. in vseh večih zneskov pa 10 desetin ali 1 goldinar od 100. Za razmero tega davka pri zem-ljiših , hišah in obrtništvih se vzamejo počez čisti dohodki zadnjih 3 let itd. Ta davek se ima plačati v treh obrokih (brištih) na*mreč zadnji čas konec mesca velikega travna, konec malega srpana in konec vinotoka. V vsem skupaj^ je donesek tega davka prevdarjen na 8 milijonov. Štajarska dežela plača 530.000 gold., kranjska 210.700 gold., koroška 157.800 gold. in v taki primeri tudi vsaka druga dežela. Radovedno pričakuje svet, kaj bojo poslanci v državnem zboru sklenili o teh novih davkih. -—¦ Dalje je minister pl. Plener zbornici poslancev izročil v prevdarek in sklep do stavek k postavi o pristojbinah pravnih od 13. dec. 1862, nasvet za odpravo diferencialnega davka za žganjice in pa postavo za punciranje zlatnine in sreber-nine. Frankobrodski časnik „Evrope" piše, da bo minister denarstva od državnega zbora tudi zahteval,   da
dovoli na posodo vzeti 100 milijonov gold., s kterimi bi vlada poravnala državno pri manj kavo od 33 !/ft milijonov gold.; 30 milijonov bi za ogersko deželo obrnila , da bi poplačala ondi zaostalih davkov, potrebnim dnarja posodila za seme, orodje, živino: 12 milijonov misli minister obrniti za to, da ne bo več papirnatih desetič, z 24 milijonov in pol pa poplačati nekoliko na solnice vpisanega dolga. — Vsi omenjeni ministrovi predlogi so bili izročeni posebnim odborom, da jih pre-vdarijo in potem zboru nasvetujejo, kako in kaj. — Zdaj zbornica poslancev pretresa postavo za domovinske pravice. — Ker so v erdeljskem zboru volili Rumuni in Nemci poslance v državni zbor, jih pride kmali 26 na Dunaj , in tako bota iz Erdeljskega le dva naroda v državnem zboru zastopana, ker Ogri in Sekulci nočejo priti. — Število rekrutov, ki se imajo za leto 1864 iz let 1843, 1842, 1841, 1840 in 1839 nabrati, je za vse cesarstvo določeno na 84.000. — Poljske homatije še zmiraj zvonec nosijo; kaj pa bodo storile vlade, še nobeden ne ve, in menda tudi še same ne; saj časniki francozki kažejo, da cesar Napoleon še ni gotov, kaj bi počel; do 5. novembra se bo že kaj več zvedilo, ker na ta dan je sklican senat in državni zbor v Pariz, kteremu bo cesar že moral povedati, kako in kaj. Rusija se pripravlja na hudo vojsko , na Angležkem je naročila sila veliko kanonov in ladije se tešejo povsod. — Amerikanci in Rusi so si zdaj taki prijatli, da je amerikanski admiral Paulding unidan pri nekem slovesnem gostovanji rekel, da bojo Rusi z Amerikanci v zvezi, ako bi trebalo, da se Amerika vojskuje z unanjim sovražnikom. — Tudi Danci so pripravljeni za vojsko, s ktero jim zavoljo Schleswig-Hollsteina žugajo nemški zvezniki, ki terjajo, da se nemškemu narodu v omenjenih deželah podeli ravno-pravnost, danska vlada pa trdi, da ona je doma gospodarica, vojvodstvi Schleswig-Hollstein pa spadate pod dansko vlado.   Tako se tudi tukaj oblači politično nebo.