Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 2. aprila 1939. 14 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din, Hosanna. Hosanna so kričali Kristuši! Pozdravlali so ga mali i veliki. Vse se je trlo na Cvetno nedelo na jeružalemske vulice, da vidi i pozdravi davno zaželenoga krala izraelskoga, Mesijo. Pa te zvü- nešnji sijaj je kipo ne iz srca, nego iz sebičnosti. Kričali so Ho- sanna, ki so od novoga krala samo dobrote čakali za sebe, nikaj so njemi pa ne šteli dati. Kak pretreslivo nam poroča sv. Pismo, da je krao izraelski, Kristuš, do otrüjenosti včio na- rod celi den do večera v cerkvi. 1 gda je že obtrüdno, se zgled- no na svoje poslüšalce — če bi njemi bar eden vrščo slamnjačo v kakšem koti,gde hiši počino, i nišče ne se znajšeo. Celi bogi den do večera njim je kazao pot sreče zemelske i večnoga bla- ženstva i nišče niti kaplice mrzle vode ne njemi je ponüdo, nišče pod streho ne ga je vzeo, dve vüri daleč je mogo iti k prijateli Lazari i kesno v noč prišo v Betanijo. Tak plačüje svet lübezen. Keliki se žrtvüjejo za narod, njemi posvetijo vse svoje moči, živejo v siromaštvi i pomenkanji, da Siromaki tem več dobijo — i hvala za to nesebično lübezen je grdo grajanje i preganjanje. Pa ki tak delajo, se za dobre krščenike držijo i Kristuši „ho- sanno“ kričijo. Pred kratkim je en vernik pravo svojemi župniki, gorečemi dühovnik!, ki se noč noden trüdi za rešenje svojih ovc i njim je — kak apoštol pravi, vsem vse — pravo njemi je: Odidite od nas, — ne pa tisti svecki slüžbenik, ki je spake delao v fari. V nekoj šoli naše krajine je šolar vučitelici v obraz zabrüso: Naj pride Hitler, te se popom vzeme zemla vkraj i pune tüdi nedo petlale od hiše do hiše. I gučali so tak „hosanno“ kričeči „dobri krščeniki.ˮ Oba dogodka sta sta se pri nas zgodila. Oba sta pečata. Za- pečatila krivo mišlenje tistih, ki nasledüjejo hosanna kričeče ži- dove. Tisti Židovje, ki so hosanno kričali na Cvetno nedelo, so „kri- žaj gaˮ kričali na veliki petek. Iskali so sebe, zato je njihova hosanna bila skažlivost. Skažli- vost je tüdi živlenje vseh tistih, ki proti Cerkvi gučijo, pa se ešče za dobre krščenike dr- žijo. Grozna zmotnjava. Što de srečnejši. Kelkokrat se nam siroma- kom vidi v živlenji, da se nam godi krivica, gda vidimo i čte- mo kak premožni, brezbrižni za Boga i Njegove zapovedi, raz- košno i brezbrižno živejo, prire- jajo bankete, si privoščijo zaba- višča i letovišča i pač vsega, ka njim srce požele si lehko pri- voščijo. Vse to mi siromaki gleda- damo z nekšim zametavanjom i občütkom mržnje i celo se do- gaja, da pri tom izivamo Boga misleč: da ne pravičen, da vse to dopüšča i trpi i da dá srečo takšim lüdem, ki sploh Boga i Njegove zapovedi ne poznajo, nam pa ide slabo, da skoro ne- mogoče živeti. Nešterni so pri toj misli tak daleč prišli posebno v zdajšnjem brezbožnosti, materi- alističnom časi, šteri se kliče okoli nas, da celo začnejo zasükati bi- vanje bože i odgovornost onstran groba, kazajoč na one, ki vsega toga ne verjejo i se za onostra- nost nezmenijo, pa njim nazlük tomi dobro ide. Istina, da ogromna večina na sveti žive v pomenkanji i si- romaštvi, drüga menšina pá v obilji. I resan zgleda tak, kak da bi Bog toj menšini dao posebno srečoz vsemi ugodnosti toga sveta, čeravno po večini ta menšina nad sebov nespoznava nikoga i to nas dostakrat v živlenji moti i skuša. Pa püstimo to vstran pa Začnimo misliti etak: povpreč- no človeče živlenje računamo 60 let. Med dugostjov živlenja siro- maka i bogatina nega skoro nik- še razlike. Zdaj pa vzemimo, da poleg vsega izobilja i razkošja ne mogoče se izogniti smrti. Si- romak, ki je živo skromno i v vsem pomenkanji, je živo i živi ravno tak dugo, ešče mogoče duže, kak bogatin v vsem obilji. Ali je zdaj te, za vse brezbrižni bo- gatin, ki njemi je glavna naloga bila tekom svojega živlenja vži- vanje i naslada toga sveta, kaj profitirao? Ali pa je siromak, ki je živo v siromaštvi pod božim suncom, ravno tak dugo kak bo- gatin, kaj zgübo na tom, da je živo v pomenkanji? Ne, tü ven- da nega razlike, pa nazlük tomi, če na onstran groba ne bi bilo nikšega plačila i kazni, je siro- mak s tem kaj zgübo? Tüdi ne. Zato ka je tak dugo živo kak bogatin, samo ta razlika je bila i je, da si je bogati lakomnež šteo prisvojiti cele pokrajine i vse bogastvo toga sveta i gle- dao samo za svoje telo, v štero je šteo spraviti celi svet. Siro- mak pa je živo i živi Skromno i prepusti vse svoje siromaštvo previdnosti božoj. I siromak je vživao mir, ki je bogastvo vseh bogastev, bogatin pa ne meo mira. Zdaj pa nas vera vči, ka po smrti je večno živlenje, je kazen i plačilo za slaba i dobra dela. Ali nede zdaj siromak, šteri je živo po postavi božoj i vse svoje siromaštvo zavüpao v pre- vidnost božo, srečnejši od bo- gatina, šteri je bio omenjeni sa- mo na tostranost, na vživanje i razveseljavanje toga sveta? Če to trezno presodimo, spoznamo, da tisti človek, pa naj bo kakši koli siromak i naj žive kak koli skromno i naj se njemi smeji celi svet, kvaren ni- kak nemre biti. Ar pa onstran groba je plačilo i kazen, ka ver- jemo da je, potem pa je tisti, ki je vervao i spunjavao zapovedi bože, neizmerno srečen, pa ne samo za 60 ali za 100 let, nego za večno. Tisti pa ki je iskao samo telo i samo v telo zavüpao, bo za volo toga tela trpo ne samo 60 ali 100 let nego večno. G. M. Razgled po katoličanskom sveti. Vatikan. Pri koronanji sv. Oče Pija XII. so bili navzoči za- stopniki 40 držav. Med temi je bio tüdi zastopnik Zdrüženih dr- žav, ki dosegamao neso mele diplomatskih odnošajov s sv. Stolicov. Pri kronanji je bio nav- zoči tüdi zastopnik pravoslav- noga patriarha v Carigradi, ar je sv. Stolica obvestila tüdi pat- riarha, da je izvoljeni novi papa. Krščanski svet mnogo pričaküje od zadnjéga dejstva, ar to gvüš- no ne bilo včinjeno samo iz gole vednosti. Novi državni tajnik. Sv. Oča Pij XII. je imenüvao za svo- jega državnoga, tajnika i za nas- lednika na mesti, na šterom je bio sam pred izvolitvijov za pa- po, kardinala dr. Alojzija Magli- oneja. Kardinal Maglione je že zvršavao odlične cerkvene slüžbe. Minister dr. Ružič v av- dijenci pri sv. Oči. 13. marca je sv. Oča sprijao ministra prav- de dr. Viktora Ružiča, ki je po- leg kralevskoga poslanca dr. Miroševiča, zastopao jugosloven- sko državo pri kronanji sv. Oče. Sv. Oča se je dugši čas razgo- varjao z dr. Ružičom. Na to je novi državni tajnik, kardinal Maglione, sprijao dr. Ružiča v avdijenco. Nemčija. Propaganda za izstop iz cerkve. Neka ženska je štela izstopiti iz katoličanske cerkve i je zato pisala na Župni urad Wien-Döbling, da naj njej pošle potrdilo od toga. Župnik njej je odgovoro, ka je naša sv. vera veliki Zaklad i ka so Vnogi živlenje žrtvovali za njo. Naj tüdi ona ne zavrže te vere, nego naj jo teh vzgledi potrdijo v njej. Mišlenje lüdi se spreminja. Kris- tušov navuk ostane vsikdar. On nas bo sodo. — Te župnikov odgovor je list. „Völkischer Beo- bachter krste kak „nežaželne grožnje pred sodnim dnevom.ˮ Te list prinaša več takših izjav, štere pišejo lüdje, ki izstopajo iz Cerkve. S tem šče propagirali za izstop. Sestanki v Franciji. 9. aprila na Vüzem na Gravelle, kama se pride iz Pariza tak, da se na dobro znanoj Bastille ali Porte de Charenton (métro ligne 8) vzeme aotobus številka 111, v smeri St. Maur deš Fossés i se izstopi na pos- taji V Eccole de Gravelle. Šte- rim je bole ugoden vlák iz Verneuil V Etang—Brie Comte Robert— Vicennes—P a ris, pa majo najbole ugodno zvezo iz Verneuil zajtra ob 6.17 ali 8.17. i se morajo pelati do postaje Joinville le Pont, ka- ma pridejo ob 7.30, ali 9.30; naj vzemejo karto aller retour i če jih ide najmenje deset sküpno, majo polovično vožnjo. Spovedavanje se začne ob 8 i trpi do 11, kda se začne sv. meša v lepoj novoj cerkvi iz rdeče opeke, daleč vidne na- okoli. Za nazaj majo vlák do Verneuil ob 17.49, bližnji pa že prvle. Kraj sestanka je ne- kák na meji départementov Seine, Seine et Oise, Seine et Marne. 10. aprila v La Motte—Champrose. Železniška postaja Tour- nan en Brie, proga Sezaune Esternay Coulommiers Cretz— Armain— Villiers Paris, od Cretz prva postaja. Te sestanek je bole proti sredini départementa Seine et Marne. Za sküpni obed na Gravelle se taki javite pri g. Camplini, ki to objavla. Njegov naslov je: CAMPLIN IVAN, Paris XI. bd. VoUaireöl. Nadale nam javla Nemec Jožef iz La Charsagne par Bu- deliere, Creuse, da bo 16. aprila sestanek v Evatudes—Báius département Creuse i ka tüdi g. Camplin pridejo. Predsednik francoske republike v Londoni. Lebrun, predsednik franco- ske republike, je obiskao glavno mesto Anglije, London. Lebruna je sprejeo angleški krao Jürij VI., ga pogostio i pozdravo. V poz- dravi je omeno, da sta oba na- roda za sloboščino i pravico i da njeva neščeta kršiti kravice jednega naroda, nego na prija- telski način rešiti vsa sporna pi- tanja med državami. Lebrun se je zahvalo za Pozdrav i povdaro, da razumevanje med Anglijov i Francijov postanjüje od dneva do dneva globše. — Pri večerji so jeli iz starinskih zlatih tanje- rov i skled. Sezonskim delavcem ! Z ozirom na nekatere pri- tožbe delavcev, kateri ne mo- rejo biti sprejeti na delo in Sicer zaradi zanemarjanja lastne zemlje ali dobrih premoženjskih razmer, mládoletnosti, nemoral- nega živlenja, zapravljivosti ali iz drugih vzrokov, se pojasnju je, da se vrši najemanje delav- cev po navodilih ministerstva socijalne politike in narodnega zdravja, po katerih se morajo podrejena oblastva strogo rav- nati. Ravnanje izseljevanja si je pridržalo ministerstvo v svo- jih rokah in ga vrši v smislu pogodb z državami, v katere se vrši izseljevanje. M. Sobota, 27. IIL 1939. Dr. ARANICKI, šef, izseljeniškoga odseka pri minis- terstvu za socialno politiko Beograd. Dr. BRATINA F. M. GRABRIJAN, sreski načelnik sreski načelnik v M. Soboti. v Lendavi. Španija. Rdeči so ponüdili predajo Madrida, če Franco dovoli, da rdeči vojaki smejo zapüstiti Špa- nijo. Pogajanja so razbila, ar Franco zahteva brezpogojno pre- dajo Madrida. — V Srednjoj Španiji je Franco začeo ofenzivo i ide skoro brez borbe naprej, ar se rdeči prostovolno prekda- vajo. — Francozi so ladje rdečih, štere so priplavale na francuske vode, izročili Franci generali. Zakáj je segnola Nemčija po Češkoj i Slovaškoj. Zavolo bogastva teh dežel. Češka i Moravska merita 49.360 kvadratnih kilometrov, prebival- - cov je okoli 7 miljonov i med temi samo 234.000 Nemcov. Obe pokrajini mata krasna pola i sta letno pridelali, 3,380.000 ton rož- noga silja. Jako dosta pripelata tüdi tunela. Živine mata 4,300.000, šum 4,800.000 hektarov. Industri- ja železa, piva, obleke, sladk. repe črevlov je svetovno znana. Letno so pridelali v tema pokrajinama 7.600.000 ton čarnoga premoga, 745.000 ton železne rüde, 109.000 ton Svinčene rüde, 43.000 ton manganske rüde, 520.000 ton koalina za porcelansko posodo, 1.150.000 ton surovoga železa, 1.340.000 kubičnih metrov zemel- skih plinov, 380.000 ton rjavoga premoga. Slovaška meri 38.456 kvad- ratnih kilometrov, prebivalcov ma 2,600.000, od šterih je Nemcov samo 150.000. Slovaška ma naj- več zemle i šum. Letno lehko oda 460.000 kubičnih metrov lesa. Ma lesno industrijo z žagami, voglarstvo, tovarne za celulozo i tovarne za paper. Silja pridela letno 1,200.000 ton, živine ma 1.000 000, svinj 529.000. Bogata je na železnoj rüdi, štere skopa letno 770.000 ton, rjavoga pre- moga 730.000 ton, manganske rüde 63.000 ton, svinčene rüde 60.000 ton, zlate rüde 40.000 ton, antimonske rüde 5.000 ton. Na Slovaškom izvira tüdi petrolej i ga letno pridobivajo 13.000 ton, zemelskih plinov pa 118.000 ku- bičnih metrov. Slovaška je bo- gata na raznih slatinah i zdra- vilnih vodah, pri šterih so nas- tala svetovno znana zdravilišča. Vnogo naravnoga bogatstva pa ešče ne raziskanoga. Ne čüdiva- mo se zato, če Slovaki od Nem- cov izdelano samoupravo pred- ložijo kak svojo v Nemčiji za Odobritev. 2 NOVlNE 2. aprila 1939. Nedela Cvetna. Kda so se približali Jeru- žalemi i prišli do Betfage kre Ol- ske gore, je poslao Jezuš dva vučenika pa njima naročo: „Idita vu ves, štera je pred vama, i taki najdeta oslico privezano i žerbe pri njej. Odvežita jivi i pripe- lajta k meni. I če bi vaj što kaj pitao, pravita: „Gospod jivi potre- büje; i taki jivi bo püsto.ˮ To pa se je zgodilo, da se je spu- nilo, ka je bilo napovedane po proroki, ki pravi: „Povejte hčeri Sionskoj: Glej, tvoj krao prihaja k tebi, krotek i sedeč na oslici i žerbeti vprežne oslice.ˮ Vučenika sta šla i včinila, ka njima je Jezuš naročo. Pripelala sta oslico i žerbe i položili so na njevi svo- ja oblačila i je seo na njo. Ve- lika vnožina je prestirala svoje plašče na pot, drügi so pa se- kali vejke z drevja i je metali na pot. Vnožina pa, ki je šla pred njim i za njim, je kričala: Hosanna sini Davidovomi! Bla- goslovi, ki Prihaja v imeni Gospodovom! (Mataj 21, 1—9.) * Vnožina je razprostirala po poti pred Kristuša svoja oblačila, kak se po kraleskoj palači raz- presterajo preproge. Tak so na- pravili Židovje tüdi krali Jehi, gda so si ga zvolili. Tak so na- pravili rimski pogani tüdi dob- romi Katoni, gda je odhajao. Tak so sploj v stari časaj častili vladare i slavne može. Za vernika pa ma te do- godek ešče globši pomen. Te je: Če ščemo, da pride Kristuš k nam, moremo slečti, odložiti greh pa grešne navade s tem, da je podvržemo Zveličari v svetoj spovedi. Isti pomen majo tüdi veke i cvetje, štero je lüstvo metalo Gospodi pred noge, kak njemi je vlijala Magdalena dragoceno mazalo na noge. Vnožina je nosila v rokaj palmove vejkice. Palma je viso- ko drevo pa ma veje samo pri vrhi. To/ veje je lepo, ali težko je je dobiti doli. Od negda je palmova veka valala kak zna- menje zmage. Teh vek ne sežge goreče sunce jűžnih krajov, ne porüši je nikši veter, ne raztrga t nespotere nikši viher. Lüdstvo zdaj tű obhaja s palmovimi ve- jami Gospodovo zmago nad gre- hom, svetom i hüdim dühom. Lüdstvo, ki je hodilo pred Gospodom, ki ga je sprevajalo i prihajalo za njim, nam pred- stavla človeči rod. Nešterni so živeli pred Kristušom, drügi v njegovom časi, drügi pa priha- jajo za njim, to smo tüdi mi, izmed teh lüdi so nešterni Gos- podov! apoštolje, drügi s pal- mami so mučenicje. Deca, ki Gospodi trosijo rože po poti. so device, ki krasilo pot svete Cer- kve. Obleke, to je, grehe, si šta- cijo spokomiki pa .hozano" spevlejo Gospodi spoznavati. Ka pa pomeni reč »hozan- na"? Pomeni: dáj nam blaže- nost ali pomagaj nam. Mi bi dnes spremenili v Živijo! Pri Gospodovom prihodi v Jeruzalem se je tüdi spunilo, ka je bilo že davno, davno naprej povedano v 117. psalmi: „0 Gospod, reši me (hozanna)! O. Gospod, dáj mi srečo! Hvalen ki pride v imeni Gospodovom! Blagoslovimo vas iz hiže Gos- podove; Bog je gospod i se nam prikaže. Napravite slovesen den z mlaji!" Spopadi med Romuni i Madjari. Madjarska je do 45 let stare vojake pozvala pod orožje i je naravnala proti romunskoj meji. Iz glavnoga mesta Romunije Bu- karesta se glasi, da so na Er- delskoj meji nekše praške med Romuni i Madjari. Proračun zglasan v senati Naš proračun za 1. 1939-40. je v senati zglasan i veže od 1. aprila letos do 1. aprila k leti. Litva je Memel izročila Nemčiji. Po mirovnoj pogodbi v Pa- rizi se je pokrajina Memel od- trgala od Nemčije i dala novo nastaloj državi Litvi. To pa zato, naj Litva dobi pristanišče na mor- ji. To ozemle meri 2848 kvad- ratnih kilometrov i ma 150.000 prebivalcov. Z med teh je 100.000 Nemcov i 50.000 Litvancov.Po mi- rovnoj pogodbi bi Memelska po- krajina mogla biti samoupravna. A Litvanci so jo 1. 1924. priklüčili Litvi. Agitacija narodnih sociali- stov iz Nemčije je vsikdar bole glasno zahtevala, da odtrgani Memel pride nazaj k Nemčiji. Mala Litva, naj napravi konec gostim svajam, je Memel pros tovolno izročila Nemčiji. Nemčija je pa dala velike olajšave za lit- vansko trgovino v memelskom pristanišči. Narod Litve se je zburkao zavolo zgübe pristanišča i je zavolo toga Vlada razglasila obsedno stanje. Švica se boji. Švica je edna najbole de- mokratičnih držav na sveti, kde vlada popolen red i mir. Ma 3 narodnosti: Nemce, Italjane i Francoze. A vsi trije so si v najvekšem prijatelstvi i. lübijo svojo domovino. Švicarski Nemci niti čüti neščejo od toga, da bi se priklüčili k Nemčiji, zato je Švicarski narodni svet dao izjavo, da so pripravili vse za vojaško mobilizacijo, če bi Švico štera država naglo napadnola. Dühovnija v Kuzmi. Večletna priprave za nastavitev nove ekspoziture v Küzmi so se pred kratkim končale z zaželjenjim uspehom. Cerkvena oblast je potrdila nastavitev nove dühovnije i vernikom poslala prvoga dühovnika. Za dobre vernike je bio to velki i nad vse Važen dogodek. Nova dühovnija, ki naj v prišestnosti postane fara, ma svojo podlago že v davnoj preminočnosti. Že pred več sto letami so vesi, ki pripadajo k novoj ekspozituri, tvorbe svojo cerkveno enoto — podrüžnice, zvün Trdkove, ki je bila prle v faro na Gornji Sinik ali včasi tüdi v Markovce (Čepince!) Na- slednje vrstice naj te trditve obrazložijo i v srcaj vernikov zbü- dijo ponos i požrtvovalnost, da bodo v bodoče za svojo cerkev delali s tistov gorečnostjov, kak so to delali nekdašnji njihovi očacje. Gračka fara je mela nekda — pred nastankom sebeščanska fare — dve podrüžnici: 1. Sv. Lenart v Bodonci i 2. Sv. Koma i Domijan v Küzmi. Vesi Bodonci, Zenkovci, Beznovci i Vadarci (Tivadarovci) so sküpno tvorile podrüžnico „Sv. Lenartˮ. Kapela je bila v Bodoncaj i to lesena, a posvečena na čast sv. Lenarti. Že v 17. stol. pravijo Zgodovinski viri od te kapele, da je jako stara. To se pravi, da je bila postavlena pred Začetkom lüte- ranstva pri nas i pred törskimi bojnami. Nikaj ne pretiravamo, če trdimo, da je bila postavlena pred 1. 1500. Isto vala od ka- pele i podrüžnice v Küzmi. Najstarejši Zgodovinski Vir, ki piše od podrüžnice v Küzmi, je cerkvena vizitacija iz 1.1627. Ponov- no je bila vizitacija pri podrüžnični kapeli v Küzmi 21. marca 1. 1698. To leto je vizitator zapisao sledeče: „K toj cerkvi pripadajo vesi: Kuzma, Matjašovci, Gornji i Dolnji Dolič. Vse vesi so Slovenske. Zemlišč gospodje so Bat- tyányi-veleposestvo v Dobri. Cerkvica je na konci vesi, na bregi, pozidana je na čast sv. mučencoma Kozme i Damijana. Okoli cerkve je pokopališče, ki je obdano z lesenov ograjov. Kapela ma stolp iz kamna, ki je s skodlami pokriti (navadno z hrastovov skorjov). V stolpi je eden zvon. Kor (dile) je lesen, tlak (pod odspodi) je iz opeke; dva kamenitniva oltarnivi stola i eden oltar — žrtvenik v svetišči. (Na tom oltari je bila sv. meša). Svetišče je obokano. Patrocinij (den Patrona kapele) se ne sveti. (To zavolo luteranskih časov.) Dužnost vernikov je zidati i po- pravlati kapelo, poskrbeti za sveče, hoštijo i vino — tüdi ho- štije za betežnike. Vsakši drügi svetek je tü boža slüžba (krš- čanski navuk brez sv. meše). Sv. meša je tü samo na Gospo- dovo vnebozastoplenje. Cerkev ma 7 forintov premoženja, ki so razposojeni med verniki. Imanje podrüžnice. — V Küzmi je „Na verki“ frtao orala zemle; „Nadencajˮ je pou orala; dale na „Gusinjak verki" loral; „Pri bükenj“ je mali košček. Travnik je ravnotak na istom ozemli (v Kuzmi!) i se zove „küzdoblanski travnicjeˮ, gde zraste sena za eden voz. Kapela ma srebrni kelih s patenov, ki je pozlačeni i je jako stari pa lepi. Zvün toga je nekaj robčekov, brisač . . . , 2 leseniva svečnika i 2 sliki. V Küzmi je vseh prebivalcov 79, od teh je. samo eden katoličan zvün dece, (štere so ne šteli k luteranom). V Matja- šovcaj je 60 prebivalcov, na Gornjem i Dolnjem Doliči 125, od teh je 5 katoličanov . Cerkveni zapiski od leta 1756. so pa sledeči: Cerkvica sv, i Domijana je na sredi vesi „Küzdoblonˮ — je zidana, ma zidani stolp, z ednim zvonom. Kor je leseni. To kapelo so pozidali nekdašnji katoličani.ˮ Vse to, ka pišejo cerkveni zapiski iz 17. stoletja od pod- rüžnice v Kuzmi, so samo goli, skoro vničeni ostanki tistoga, ka je nekda bilo. Stoletni törski boji i več kak 80 letno lüteransko gospodarenje po naših katoličanski faraj, sta vničila sadove prešnjih stoletij: to je vero v srcaj vernikov i skrb za cerkev i njeno opravo. Kak piše vizitacija iz leta 1698. so bili v tom časi skoro vsi verniki v Kuzmi lüterani. Pri tom ne smemo misliti, da so bili to po svojem osvedočenji. Zapoved zemelskih gospodov je bila, da morejo vsi sprejeti lüteransko vero i okoli 80 let je ne bilo v celoj sobočkoj dekaniji niednoga stalnoga katoličanskoga dühovnika. Zato lüstvo ne moglo drügo biti, kak je bilo. Po prihodi katoličanski: dühovnikov v G. Lendavo (1.1672.) so naskori skoro vsi vzlübili vero svojih očakov i so se povr- noli v katoličansko Cerkev. Nova dühovnija naj v prišestnosti šče bole vtrdjavle pravovernost v srcaj svojih vernikov. —iz— Božja svetlost v Esterhazy, Saskačevan (Kanada). Pošlijal sem moške in žen- ske s prošnjo na starše. Bilo je zaman. Katoličani so mi pripo- vedovali, da je mati skoraj vlaž- na od žalosti in me prosi naj molim za njo in njeno hčerko. Tudi so mi rekli, da je eden iz med brezbožnikov v pijanosti pred telom tega otroka z viso- kim glasom kričal, da deklica vendar nima duše in torej zakaj vse tozadevne razprave ? Ko sem to poslüšal in raz- mišljal, da je telo tega nedolž- nega otroke božjega v umazanih rokah teh brezbožnikov, sem pos- tal žalosten in razburjen! — Tako onečaščenje! Drugi dan so jo sami po- kopali na svojem pokopališču pozno zvečer. V pondeljek po- poldne, ko sem se vračal v Ka- posvar, sem se nastavil na tem poganskem pokopališču. Konje sem privezal za eno drevo in kar na poti sem začel moliti po- grebe molitve in sem blagos- lovil čisto svežo jamo, ki sem jo videl onstran železne bodi- časte ograje. Nikogar nisem opa- zil, tudi mene ni mogel nihče videti iz bližnje okolice, ker po- kopališče je čisto majhno in ob- dano z visoko ograjo. V sredi se je dvigal debel kriš iz neob- delanega lesa, pač nenavadne za pokopališče prepričanih brez- božnikov. Tedaj sem začel iz vsega srca prositi Boga, naj vendar napravi kako stvar, da izpre- obrne te reveže, ker mene že nočejo poslušati. Prosil sem ga, naj pošlje kako znamenje, da jim dokaže, da je ta deklica vendar imela dušo; ali ne znamenje na pokopališču, ker bi tedaj mislili, da se kdo vrača; nego na pot, po kateri hodijo. In naj to zna- menje ne straši otrok in sploh nikogar ne. Končno sem odšel in še molil za vse. Približno deset dni pozneje pride en katoličan iz Landshuta v Kaposvar in pravi, da so ga poslali Nemci, naj me opozori, da se moram skrbno čuvati; in ne hoditi skoz Dovedale za no- bene ceno, ko bom prihodnjič šel k njim. Ni mi mogel reči zakaj, ali brezbožniki iz Dove- dale so bili besni proti meni. Nekdo jih je slišal, kako so se skrivoma zarotili in ti pogani so bili zmožni vsega. V hipu sem mislih da me je mogoče kdo videl, kako sem blagoslavljal grob male deklice; vendar nisem tega rekel, ampak na željo katoličanov sem ob pr- vem obisku izbral daljšo pot, mimo angležev iz Kinbrae. Kakor hitro sem prišel v Landshut, so mi povedali veliko novico: neko svetlobo so videli poleg poganskega pokopališča, zelo nenavadne rjavo svetlobo. Že sedemkrat so jo videli! In brez- verci govorijo, da sem jaz pri- klical to luč, ker se je prikazala tiiso noč po mojem zadnjem mimohodi in nihče drugi razen mene ni tisti dan šel po tej poti. Kaj sem vendar naredil na nji- hovem pokopališču? Zato so bili tako besni proti meni. Zatrdil sem ljudem, da ni- česar nisem vrgel na pokopališče Tabor in sem jih prosil, naj os- tanejo čisto mirni, kajti na vse- zadnje ta svetloba, če je res to svetloba ni radi nas... Naj si brezverci iz Dovedali sami ure- dijo to zadevo. Katoličani niso bili prepri- čani, brezverci še manj. Večkrat so me ljudje, vmes duhovniki, prosili, naj odkrijem resnico, ali do denes sem mislih da je bolje, da čuvam svojo skrivnost in po- polnoma prepustim dobremu Bo- gu, da dokonča svoje delo. Že 33 let je preteklo, odkar se je to zgodilo, vendar večina oseb, ki so bile vzrok teh dogodkov, še živi. Katoličani iz Landshut so se med tem zelo bali. Prišli so mi povedat, da so se med sabo dogovorili, da me bodo 2 ali 3 moški spremljali vsakokrat, ko bom moral iti skoz Dovedale. Začnejo pri mojem povratku in na gotovem kraju me bodo ča- kali, ko bom znova prišel iz Kaposvara. To me je spravilo v Pogled na mesto Memel. Slovaški propagandni minister Mach, ki je tüdi odgovoren za denešnji položaj Slovaške. 2. aprila 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Ne lažite! Tak je pravo g, Kerec, šef borze dela na le- pom sestanki v Črensovcih de- lavcom. Ne črensovskim, nego poprek vsem delavcom. Nešterni so najmre raznesli med svet, ka je g. Kerec kriv, da mladoletniki ne morejo v tüjino, drügi Pot- varjajo dühovnike, tretji pred- sednike i odbornike občin, štrti poslance i banske svetnike itd. Vsem tem je pravo g. Kerec: ne lažite/ Oblast je teliko pritožb dobila, kak se kvari mladina v tüjini, starišje i rod je te pritožbe razglaso z tužnim srcom, oblast sama je spoznala, kak pokvar- jena Prihaja domo z tüjine vno- ga, čeravno ne vsa, mladina, zato je po vesti dužna bila to zabraniti. Ki nešče pravičnosti te prepovedi spoznati, je krivičen i hüdoben človek. Zato ne lažite! Črensovci. Na lepi Mari- jin svetek, 25. marca, je naša mladina priredila akademijo. Na- stopili so člani i članice z nara- ščajom od fantovskih odsekov i dekliških krožkov z deklamaci- jami i prostimi vajami. Najlepša i genliva je bila članic dekli- škoga krožka vaja z spevanjom znane lepe narodne pesmi: Gor čez izaro ... Od namena pro- svete je gučao jedrnato g. žup- nik Zadravec Matjaš, Izišla je nova „Murska Krajina„ v Soboti v Hahnovoj tiskarni. List je informativen i ne političen. To pomeni, ka bo samo nazveščavao, informirao svoje čtevce. Izdava ga potom g. Hahn lzidora g. Hartner Fer- dinand, predsednik občine M. Sobote. Zato bo v Soboti mesto i dozdaj vpelanoga bobnjareja te list prinašao razglase občine M. Sobota. Zednim ga plača gremij trgovcov iz vplačane članarine trgovcom. Urednik je g. Nemec, pravnih. Tiska se v Prekmurskoj tiskarni. Mi od naše strani ščemo, v njem viditi prijatela v krščan- skom tabori na podlage žive vere v pravoga Boga. Vančaves. V raznih časo- pisa] čtem, kak se v ništernom kraji časopisi neredno dostavlajo. Morem tü napisati, da naš pis- monoša g. Vogrinčič Leopold se z najvekšov skrblivostjov trüdi, da tak najhitrej prinese lüdem po- sebno časopise. — G. urednik pali se ščemo malo oglasiti v na- ših dragih „Novinahˮ, štere žmet- no čakamo vsakši teden. Komaj čakamo vsaki četrtek, gda nam naš širiteo Pepi prinese „Novineˮ. Lehko povemo, da mamo dob- roga širitela, da šče tisto vöro kak dobi po pošti, nam je razdeli. Novoga nemamo kaj posebnoga, raznesli so se pri nas pa povsod neki čüdni glasovi, šteri nas trez- ne prebivalce ne razburjajo, ar mi ščemo, da bode Jugoslavija trd- no pa močna. Mi vsi zavüpamo našemi voditeli Slovenske Kra- jine preč. g. Klekni pa voditeli Slovencov Dr. Korošci. Njeva pa njihovi prijatele nas ešče ne- sta zapelala nigdar pa nas tüdi neta. — Mi Ivančarje se Lovsko- mi drüštvi najlepše zahvalimo za lepo miseo, da se bodo pali zastruplavale vrane pa srake. Tüdi mi bodemo brezplačno da- rüvali belice našemi lovskomi čuvari g. Ratniki, da je posebno položi okoli „mejˮ pa „naklaˮ, ar je tü največ vran. Sobota. Zbetežao je naš narodni poslanec, g. Bajlec. Negde se je Zastrupo na nogi i je morao posteo čuvati. Beteg že ide na bolše. Želemo njemi kemprle popolno ozdravlenje. Prvi transport delavcov ide 3. aprila, v ponelek v Nem- čijo. Ide jih 700. Vseh vküp 6500. Na organistovski enoletni tečaj na Vinici so bili dozdaj sprejeti iz Slov. Krajine: Berta- lanič Janoš iz Pertoče, Györek Jožef iz Martjanec, Tibaut Jožef iz Hotize i Peterka Ivan iz Bel- tinec, ki pa bo mogeo k voja- kom. Do konca toga meseca se še sprejmejo 3—4 . kandidati. Predmeti so: liturgika, cerkena glazb. zgodovina, teorija glazbe z el. harmonijov, koralno i figu- ralno spevanje, pevska metodika z dirigiranjom i zborovodstvom, zadružno knjigovodstvo, knjigo- vežtvo, harmonij i orgle pa hrv. jezik. Tečaj se je začeo 16. marca. Prijaviti se je najbole osebno pri: Upravi crkv. glazb. tečaja na Vinici kraj Varaždina. Tečaj vodi Slovenec. Za zdravniški pregled plačajo delavci po osebi 4 din. Šterikoli zdravnik je pregledne, more napisati izjavo od pregle- da. Natančnejše obvestilo dobite delavci na svojih občinaj, štere obvestijo sreska načelstva. Naj naši delavci dobijo v Nemčiji kem bolši zaslüžek i so kem bole zaščiteni, so razpravlali z nemškimi delegati od toga i to zahtevali 27. mar- ca na borzi dela gg.: zastopnik min. socialne politike dr. Ara- nicki, dr. Bratina i Grabrijan, Srbskiva načelnika, dr. Klar, nar. poslanec, Klekl, predsednik Ra- faelove drüžbe i Kerec, šef bor- ze dela. Slovaška i Nemčija pod pisali pogodbo. Dr. Tiso, predsednik slo- vaške vlade i dr. Durčinski, zvü- nešnji minister sta sklenila po- godbo z Nemčijov. Nemčija pri- zna i čuva slobodno Slovaško državo skoz 25 let, ta pa mora dovoliti en (pas, na šterom de nemška vojska delala trdnjave i šteroj pa nemškim delavcom se bodo vse potrebčine dovažale brez carine. Slovaška de mela svojo vojsko i svoj penez i tüdi zastop- stva pri tüjih državaj. Predvsem šče zastopstvo odpreti v Berlini, Rimi, pri sv. Oči, Budapešti, Var- šavi i Parizi. Madjarska vojska, štera je prestopila slovaško mejo, se je po podpisi pogodbe taki nazaj potegnola i madjarska vlada se je potom radija taki opravičila, ka so se obmejne praske samo zato dogajale, ka meje končno- valano neso bile ešče potegnjene. Dr. Kovačič Franc prelat. Na samo Jožefovo je dober Bog pozvao k sebi na plačilo prelata dr. Franca Kovačiča v Ma- ribori v 72 leti starosti. Pokojni prelat so bili vučeni profesor bogoslovja i pobožen dühovnik. V Parizi so se potegüvali za pravice Slovencov, tüdi naše kra- jine i so bili med pivimi, ki so stopili na naša slobodna tla. Jako so lübili Slov. Krajino. Dve želi so meli pred smrtjov: naj se hrvatski narod sporazumi z Srbi i Slovenci i naj Slomšek dobi čast olara. Z velikov vdeležbov so jih zakopali.Mrtvo telo jeležalo v kapelici, kje je zakopan svet- niškoga živlenja škof Slomšek. Sprevod so vodili prezv. g. kne- zoškof dr. Tomažič. Naj Srce Jezušovo v obilnosti plača za sloge pokojnomi. Molimo za njega. FRANK RASTE. V zadnjem času smo opa- zili, da so svojci, ki so prejeli denar od delavcev v Franciji, dobili izplačano 2 Din za 1 frank. Izgleda, da se bo tekom par me- secev vrednost franka dvignila in da se bo zamenjaval za okoli 2.40 do 2.50 din. Našim delav- cem se bo zato odslej bolj iz- plačajo iti na delo v Francijo. Češka letala pobegnola. Kda so Nemci zasedli Češ- ko, je 1000 čeških letal odletelo v sosedne države. En den pred zasedbov pa je odletelo 11 letal iz Škodovih tovarn za orožje, na šterih so češki inženirje prinesli načrte za nove vrste strojnice. POZOR! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem zopet začel prevažati z autotaksijem po najnižji dnevni ceni. Obenem naz- nanjam, da strokovnjaški popravljam vage vseh po najnižji ceni. Pri- vrst pominjam, da se bodo vage v kratkem žlgosale, vsled česar priporočam popravo istih poprej, ker je ob času žigosanje prevelki naval. Priporočam se vsem ter prosim vse prijatelje in znance, da me podpirajo: Fritz Štefan Dolnja Lendava. Razpis o licitaciji Rim. kat. verska občina v Čren- sovcih razpisuje javno pismeno licita- cijo za zgradbo novega krova na stol- pu farne cerkve v Črensovcih. Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta v odstotkih na zneske odob- renega proračuna in sicer: 1. Naprava odra na stolpu z vsem lesom, vožnjo in delom, les se vrne Din 10000 — 2. Odstranitev in obrezanje stare pločevine Din 1.000.— 3. Odstranitev starega krova Din 1.000.— 4. Naprava ostrejša iz ha lice mestapostavljenih hrastovih soh, zgrad- ba in postavitev krova Din 5.000.— 5. Kritje stolpa s pločevino in dvakratno barvanje Din 3.000 — 6. Dozida va napušča 22 m dol- žine Din 2.200.— Ves potreben materijal razven odra dobavi in na lice mesta postavi cerkveni odbor. Ponudbe morajo biti predpisao kolekovane in se vlagajo do 1. maja t.l.. pri župnem uradu v Čren- sovcih, kjer je tudi na razpolago načrt. Pošta. G. I. Vančaves. Ka se tiče iz- selitev delavcov v Nemčijo, naj dotični vložijo prošnjo na oblast i to prošnjo naj občina podpira. Če se pa krivice godijo, te pa trbe imenoma naznaniti. Samo poprek gučati od krivic, nikaj ne pomeni i oblast tüdi nikaj ne more napraviti. — Kenje Franc, Kobilje. Sliko smo obračunali, dug je s tem poravnan. — Nemec Jožef, La Chas- sagne. Sprejeli za lani 100 Din, za letos 58 Din naročnine. Katekizmuš v našem jeziki košta 10 Din. Če drügoga želeš, nam javi, ali pa naj ti toga po- šlemo. — Antolin Auguštin, Tokyo. Prav lepa hvala za pozdrave, posebno pa za misijonske molitve i žrtve. — iz Francije sprejeli naročnino od Sledečih v din: Rarjnar Julija 86, Kon- količ Marija 86.75; na koj višek? Po- žonec Kristina 55.25, Gjörköš Štefan, Ferme Hennequinerie 75.75, poslali ka- lendar i M. liste. Fujs Adela 102.50, 2.50 spisano po naročili na Dom sv. Frančiška. PREKOSNICE. Gospod kaplan krasno pred- gajo, da joče vsa cerkev. Samo en kmet gleda i ne joče. Po meši ga pitajo gospod, zakaj ne jokao ? Kmet: Ve pa nesam iz te župnije. smeh. Da bi to končal, sem ob povratku izbral pot, ki je šla skoz ozemlje in celo mimo hiš mojih strašnih sovražnikov. Kre- nil sem celo naravnost proti hiši tistega, o katerem so govorili, da je najbolj divji. Rad bi namreč videl, kaj se mi bo zgodilo. Pa se ni ničesar zgodilo. Gospod me je sprejel s prijaznim nas- mehom in moral sem vstopiti, da pogledam rože njegove žene: imela je zelo lepe rože. Končno sva postala velika prijatelja. Ko se tako mirno razgo- varjava na pragu hišnih vrat, ooaziva na cesti voz s tremi ka- toličani iz Landshuta. Zakričal sem jim „Haloˮ in med glasnim smehom so se peljali mimo. Mislil sem, da se peljajo v Es- terhazy in da bi je dohitel, sem se takoj poslovil in konje pri- ganjal. Ali nikjer jih nisem videl. Pozneje so mi povedali, da so mi sledili, da bi me v slučaju napada branili. Ko so me pa vi- deli pri tistem brezvercu, jim je to bilo v veliko zabavo in so se po drugi poti vrnili vLands- hut. — Kmalu na to sem dobil v pomoč mladega duhovnika iz Holandije in od takrat sem le zelo redko šel skoz Dovedale. Ali vsako leto od časa do časa sem slišal govoriti o svetlobi Tabor. Hvala Bogu, nekdanji brez- verci izjavlajo v pismu, objav- ljenem v Leader-Post, da jih več ne smemo smatrati za hudobne brezverce. To znači, da zdaj tudi oni verujejo v bivanje Boga in duš. Taka je resnična zgodba te luči, je zatrdil župnik iz Ester- hazy. Ni se vam je treba prav nič bati: ni vas prišla kaznovat, ampak edino v dokaz, da Bog živi, tako v Kanadi, kakor pov- sod, da deklica in mi vsi ima- mo dušo; in tudi v dokaz, da Bog pošilja in brani katoliške duhovnike.ˮ Medtem, ko je duhovnik iz Esterhazy tako govoril v cerkvi 11. decembra 1938, je najgloblji molk ležal nad zbranimi. Neka- teri so jokali, vsi pa so bili pol- ni občüdovanja, zlasti tisti, ki so na lastne oči videli svetlobo dobrega Boga, ki so Ga čutili tako blizu. Zdaj se svetlost več ne prikazuje. Duhovnik J. Piröt, Esterhazy Saskače- van, Kanada, 25. januarja 1939. (Konec.) Camplin. Skrita junakinja. Bila je Anica vedno pridna, in molitev je vedno ljübila, tudi v tistih letih, ko njene tovarišice niti mislile niso na kaj takega. Res da je tudi fanta ljübila. A ta ljubezen je bila tako čista, da ji niti njena tenkočutna vest ni mogla ničesar očitati. Hrepenenje po samostan- skem življenju v Anici ni ugas- nilo niti tedaj, ko je prišla v tu- jino. Po naključju je morala slu- žiti pri brezverskem gospodarju, Ni je pustil v cerkev, brezverske časopise ji je z vnemo razlagal. Njegova žena ravnotako. Vsakdo bi sodil, da bosta v Anici ubila vero sploh. Ali nasprotno: več- krat jima je tako odgovorila in stavila take ugovore proti brez- verstvi da sta morala onemiti. Celo jokala sta oba, ko je od- hajala na drugo mesto. Drugi patron pa je bil zelo krščanski. Z autom je peljal celo drüžino vsako nedeljo k maši. In Anica je polagoma začela mi- sliti, da bo živela neke vrste sa- mostanske življenje med svetom. Tako je mislila, dokler se ni srečala s francoskimi redov- nicami v bližnjem mestu. Enkrat je slučajno v razgovoru z njimi omenila svojo nekdanjo željo po samostanskem življenju. Sestre so jo povabile večkrat na obisk. In razgovor z redovnicami je v njej znova oživil hrepenenje po samostanu. Saj v resnici niti nik- dar ni umrlo, le skrilo se je ne- kam, kakor se včasih ogenj skri- va pod pepelom. Končno je Anica vstopila v francoški samostan. Ali kaj naj to pomeni? Začele so se v njej take borbe, da jih ni mogo- če opisati. Ona, ki je nekdaj cele ure premolila v domači cerkvi, zdaj sploh ni mogla moliti, naj- manj skupno. Celo hujši dvomi so se oglašali: Zakaj moram radi Boga toliko trpeti? Saj nebes sploh ni. Življenje po smrti: kdo ve kaj o tem? — Seveda je pre- ganjala take misli. In jih je tudi pregnala. Pred zaobljubami je celo velika tihota nastala v njeni duši. Kakor razburkano morje, ki po viharju počiva. Po večnih obljubah pa nove težave. Sedaj se je oglasilo telo. Menda je bilo krivo tega tudi lepo urejeno samostanske živle- nje: vse točno preskrbljeno za telo in dušo. — Take silovite borbe z lastnim telesom si je že predstavljati težko, kaj še le bo- jevati. Ali sestra Noema jih je bojevala, kljub navideznim pora- ženi. Saj takrat, ko je bilo naj- huje, takrat je znova sledil velik mir, kakor predokus neminljive- ga. In v teh svetlih trenotkih je sestra Noema črpala moč za noč borbe. „Ko mine najhujša teles- na borba, takrat se me polasti otožnost, silno domotožje za več- nim mirom. Takrat včasih sa- njam o nebeški sreči. In takrat sodim, da sem prej bila v nekem stanju nezavesti. Torej vendar nisem odgovorna za vsa tista nerazumljiva dejanja.ˮ Tako je včasih pripo- vedala v pismih zaupni osebi. Gotovo ni krivo sodila, skrita junakinja ... _ „ * 1 Camplin. Krao Jürij Vl.i predsednlkLebrun v slavnostnoj kočiji. 4 NOVINE 2. aprila 1939 Proti domi! Sredi meseca februara sem se pripravlala na potüvanje v domovino. Po teh dugi letaj mo- jega bivanja v tüjini me je srce vleklo k svojim dragim domačim. — Napočenoga dneva vstanemo vsi si nekam zamišleni. Taki po obedi se pripravim za odhod. Še enkrat stopim v svojo hišo, pokrižam se i zmolim: Oča naš... Začnem se poslavlati, stiskavam roke dragoj drüžini, ki vsa v skuzaj me polübla i žele srečno pot. Čeprav pridem nazaj, se jim vidi, da se nevidimo več nikdar. Med tem je gospodar že naložo kufre na auto i v na- glici se odpelava na postajo, kje me je že čakao brzec ... Vlak se je začno premikati i polago- ma je mesto La Chatre ostajalo kim duže bole daleč za menov. Meni privrejo vroče skuze ... Vozim se mimo lepih mest, vi- sokih cerkev, rodovitni pol, njiv i šum v temnoj noči... Med skalnatimi gorovji, pokritimi s pü- stini beloga snega, velikimi vo- dinami, med bregovjom skalnate Nemčije. Misli mi se še zmerom vračajo k dragoj francoskoj drü- žini. - Čista nepričaküvano se po- stavim domo. Najprle se poka- žem pri dragoj botri. Vsi me z velkim veseljom Sprejemajo. Vidi se mi vse nači kak pred leti. Obrazi so mi jako lübeznivi, sa- mo seroga starca več nej bilo, že pred leti ga je pokrila črna zemla. V hitrom časi potrkam na dveri bližnjega soseda, ki so bili vsi začüdeni. — Podam se proti domi, gde najdem dedeka i babico, že stariva. Stariši so prej nej doma, dobim odgovor. Sestra je brž sporočila, da je Micka doma. Med tem oni pri- do domo, da kim prle vidijo svojo hčer. Jaz pa že Odidem v šolo k mojoj nekdašnjoj vučite- lja, ki mi podvori s čajom. Med dugim pogovarjanjom se napo- tim domo, gde me čakajo dragi stariši. Pogovori nej moglo biti konec. — Drügi den se odpra- vim h Gradi v cerkev. Kak sreč- no sem se počütila pred Mari- jinim oltarom, kama sem pred leti večkrat poklekavala i jo prosila za vsako potrebo. Kak tesno je človeki pri srci, kda po dugih letaj pali stopi v domačo cerkev, kje sem prejela prvo svestvo sv. krsta, kje sem prvikrat prejela Jezuša v svojo srce, kje sem si Marijo zebrala za Mater, kje sem bila firmana i. t. d. Z kore se čüje lepa pesem. Vsa sem bila prenovlena. Do konca marca vse poznance najdem i se podam pali nazaj v tüjino, v Francijo, kje me čaka draga drüžina, na moje staro mesto, kje bom živela na- dale po navukaj, štere sem pre- jela doma v šoli i cerkvi i po čč. sestraj. Pri njih bom pre- živlala vesele dneve mojega mladoga živlenja, da bo meni v korist i starešim pa na veselje. Német Micka, Kruplivnik. V ranom jütri. Že prece časa nesem obi- skao g. Urednika naših listov, zato sam se odločo za obisk. Ravno prvoga marca ob 6 vüri vgojdno se podam na pot, z bi- ciklom iz Vančavesi v Črensov- ce. Jütro je bilo krasno i me veselilo, da sam se podao na pot. Vreme je bilo par dni že lepo, blata po cestah ne bilo, zato sem vozo lehko. Kda privozim kakšiva dva kilometra, skoči pred menov iz grabe prek ceste Zavec. Stari lüdje to držijo za nesrečo; pra- vijo, či ti zavec preskoči pot, te naskori doleti nesreča. Jaz na na takše babjevernosti ne dam nikaj, zato se nesem zanimao več za zavca. Vozim po lepoj cesti, na obeh straneh se raz- prestirajo krasna žitna pola, iz megle gledajo kmečke hižice, v delečini se zdigavajo visoko v zrak krasni vitki jegnjedi. Pred menov se zdigavajo cele trume kovranov, šteri se ravno priprav- lajo, da nas zapüstijo, da odle- tijo v drűge kraje, ar so Prinas postanoli toplejši dnevi. Kam pogledne oko, povsod se mi prikažejo lepi lesi pa cerkvi i kapelice. Bratje Kranjci vedno pišejo i hvalijo svoje planine, pa jezera; Štajerci svoje gorice, a mi se lehko hvalimo z našimi lepimi jegnjedi pa našov lepov ravninov. V premišlavanji me pre- moti nikše škrtanje v zadnjem potači, Čez par minut se sliši pok za menov, kak da bi strelo iz puške; kaj se zgodilo? Počo mi je gumi na potači, zmislim si na zavca; no ubogi zavec ali si mi resan ti zaconprao? Hitro ga popravim i hajdi naprej; ne- ščem zamüditi krasnoga jütra. Do Sobote nisem dosta lüdi sre- čavao, ar je bilo še rano. Sre- čao sem advokata g. dr. Pintera, šteri vsako jütro napravi sprehod. Tüdi Sobota je še bila skoro prazna, samo sluge so čistile sobe pa pometali i prašili tepihe. Pripravlali so se samo klobasi- čarje za kühanje klobas, mislo sem si, Bog vam daj obilno posla pa zaslüžka. Od Sobote do Rakičana je bila cesta že prece živahna. Sre- čavao sem mlade dekle, štere so šle i se vozile z biciklom ši- vat v tovarno. Mislo sem si, gnes ste mlade i vesele, čez par let te po večini postanole betežne, dobite tuberkoluzo od prahu v tovarni. Nadale so se vozili zidarje i delavci na delo, pa tüdi lepo oblečeni dečki v Soboto, na luksus. Iz delečine se sliši brli- zganje dece, šteri se zazavajo, da bodo vküp šli v šolo. Zač- nem si premišlavati na moja mlada leta, kak veselo i lüšno je bilo te, kda sem še bio šolar i poznej na deška leta. Odločo sam se, da popišem vse zanimive do- govčine iz mojih mladih let. Oh mlada moja leta, kam ste odišla, ne bo vas nigdar več nazaj. Iz premišlavanja me pre- moti glas za menov. „Dobro jütroˮ kam pa voziš Pepi? Po- glednem nazaj, zapazim z vese- ljom, da za menov vozi moj prijateo Franček ! Odgovorim, Bog daj, „Bog te živiˮ, vozim v Črensovce, kam pa ti? V Len- davo po nikšem posli, mi odgo- vori. Dobro, da voziva vküp, da bode kračiši čas. Duge so ceste iz Sobote v Beltinec i iz Belti- nec v Odranec, a dvema pa li hitro mine čas. Začneva si pri- povedavati najne vesele mlado- sti prigodbe. Prijateo Franček mi začne praviti: Čüješ Pepi, napiši naše vesele dneve, gda smo hodili v šolo, pa pasli po travnikaj živino pa najna + leta. Oblübo sem njemi, da bo- dem naskori napisao vse dogod- včine iz mladosti i je bom ob- javlao v „Novinahˮ. Niti nesva opazila, kda sva privozila v Čren- sovce pred „Naš domˮ. Z vese- ljom se razločiva, on v Lendavo, a jaz pa k mojemi dragomi g. uredniki. Gider Joško, mlajši. Plemeniti dar. V Ljubljani, kjer študira ve- liko dijakov iz Slovenske Kraji- ne, obstoji dobrodelna ustanova Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega. To dobrodelne drüšt- vo vodi že sedem let dijaško kuhinjo, v kateri prejemajo si- romašni dijaki, ki drugače sploh nebi mogli študirati, kosilo in večerjo. Vsako leto dobiva tukaj hrano tudi več akademikov in srednješolcev iz Slovenske Kra- jine. Tej dijaški kuhinji je že nekaj let zaporedoma naklanjal podporo tudi bivši poslanec in veleindustrijalec g. Josip Benko iz Sobote. .Ob priliki svojega letošnjega godovnega dne, mar- ca 19. jé g. Benko poslal zopet lepo podporo 50 kg masti. V imenu Vincencijeve konference Srca Jezusovega, kakor tudi v imenu dijakov, ki bodo deležni te dobrote, se gospodu Benku najlepše zahvaljuje Matija Čontala, misijonar. Navodila jugoslovenskim izseljencom v Franciji. Vsaki jugoslovenski delavec šterekoli stroke, ki žele iti na dopüst v Jugoslavijo, z namerov, da se po preteki dopüsta vrne na svoje prešnje delo v Francijo, si mora poskrbeti Potrdilo od dopüsta (certificat de congé) od svojega delodajalca. To potrdijo delodajalca mora overiti pristoj- no županstvo ali policijski ko- misarijat in odobriti Urad za posredüvanje dela (Office dépar- tementa du Placement) prist- noga départementa, kak tüdi po- zivao pismo (letre de rappel), s šterím ga delodajalec zove nazaj na delo. To pozivno pismo mora biti opremleno z odobritvijov Ministrstva dela v Parizi. Pole- delski delavec mora ravnotak dobiti Potrdilo odpüsta i poziv- no pismo, samo, da njegovo po- zivno pismo mora biti opremle- no z odobritvijov oddelka za poledelstvo pri Ministrstvi dela. Za dopüst v domovino si mora delavec na pristojnoj pre- fekturi poskrbeti tüdi francoski vizum za odhod i vrnitev (aller et retour), potem kda so njemi potni list že vizirale naše oblasti. Dopüst ne sme trajati duže, kak dva meseca i na dovolenji za dopüst mora biti označena številka delavcove karte d’- identité. Plačani letni dopüst (congé payé) 15 dni, do šteroga ma vsa- ki naš delavec pravico, kak fran- coški, se mora vporabiti v istini izklüčno za počinek. Strogo je kaznovan delodajalec, ki bi za- poslüvao svojega delavca za časa njegovoga plačanoga dopüsta. Ar so v tom slüčaji predvidene kazni tüdi za dotičnoga delavca, zato se svetüje našim delavcom, da za časa svojega plačanoga dopüsta ne delajo. Opomina se naše izseljence, da se vsikdar, a posebno za časa odhoda v domovino na potüva- nji čuvajo potepačov, žeparov i raznih sümlivih oseb, ki je na- vadno srečajo v javnih prostoraj, na železniških postajaj i v bližini naših oblasti. Te osebe jim bo- do navadno ponüjale razne us- luge gledoč za nabavitev vizuma, menjave penez i küpüvanja že- lezniških kart. Naj se naši izse- lavci dobro čuvajo takših pro- palic. Ogromna je najmre vrsta tistih naših izseljencov, ki so postali žrtve teh brezvestnežev. V svrho kim vekše varnosti, se našim izseljencom ob vrnitvi v domovino svetüje, da ne nosijo s sebov niedne vekše svote, ne- go samo telko, kelko je na po- tüvanji nujno potrebno. Vse os- talo naj pred potüvanjom poš- lejo domo potom kakše naše banke. Vino in sadje več, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej rozposilja: Posestvo „GRIČˮ pri Maribora. Apno, cement, deske, cementne iz- delke i t. d., küpite najcenejše pri BRATINA ALOJZ, Križevci pri Ljutomeru. Žalost se v veselje spreminja. Rada sta se imela Albina in Ignac. On je bil lep in bogat, ona ne krasotica in ne bogatin- ka. Zato so njegova mati vzro- jili, ko so zvedeli, da bo vendar Poroka. Kot dober otrok je ven- dar šel mater obiskat, čeprav je grozila. Ko je zvedela, da pride, se je pripravila, v svoji temačni čumnati. Pozdravil jo je. Z dvignje- no sekiro mu je odgovarjala. On pa je obleko na prsih odpel in dejal: Vaše dete sem, udarite, saj boste odgovarjali!ˮ Seveda ni mogla zamahniti. On pa je takrat prvikrat jokat... Ni čüdo, da je potem žena rodila tako nenavadnega otroka: velik obraz, široke nerazumljive oči, lepa usta. Kakor da strmi v skrivnost slepote, ki jo pohlep po bogastvu rodi. In pred tem onemi, — Da bi vsaj zajokal kakor betlehemsko dete, ko ga je Herod moril. — A on je tih. In se le s težavo premika. Ka- kor da se je hipna očetova hro- most, ko je mati nanj dvignila sekiro, v njem zastalno naselila. Bilo je spomladnega dne, ko se je sneg že tajal in so po- toki naraščali. Takrat je Jožek (tako je bilo detetu ime) prvi- krat prestopil domače dvorišče. Šel je prvikrat v šolo in je imel lepo mornarsko obleko. Prvi dan šola hitro konča. Zato je Jožek zgodaj domo pri- šel, ko starši še niso prišli z dela. Le mamca, očetova mati, je bila doma. Jožek je ni rad imel, vendar je zadnje čase bila nekam prijazna z njim. Danes, ko je bil zanj tako velik dan, jo je upal celo prositi: „Mamca, krűh mi vrežte!" in mu je odrezala dobršen kos. Potem se ni več zanj zani- mala. Tudi on ne zanjo, ampak je znova šel. Že je brez bojazni prestopil dvorišče ob vaški cesti, kjer so tako lepo žuboreli na- rasli potoki. In on je šel veselo za njihovim tekom, vedno dalje. Niti ni opazil, da hiš več ni, on je le potok gledal in poslušal njegovo mogočno žuborenje, on, mali deček v mornarski obleki. Le poglej njegov obraz: to ni več izraz prestrašenega deteta, to je lice človeka, ki je našel odgovor na Skrivnost življenja. Smehljaje koraka ob mogočni godbi šumečega potoka. Nič ga ne moti, da ga noge le težko ubogajo. Zdaj pa je višek veselja: vaški potok se steka v večjo strügo, ki previdno ovija vas, v spoštljivi razdalji. Tu je most glavne ceste, tu je tudi ozka brv za pešce. Jožek se je za brv odločil. Le da so njegove no- gice vedno bolj trde. Vendar je srečno na začetku, potem dalje; potem v sredi, kjer najbolj šumi. Tu se Jožek ustavi, zazre v dr- venje vode, ves radosten zakrili z obema rokama, kakor bi hotel objeti. Čez par mesecev je nesrečni očé zvedel, da je bil neki po- topom otrok, njegovemu čisto podoben, prek na Madžarskem najden in tam lepo pokopan na stroške neke dobre gospe, ki je vzljubila mrtvega otroka, ker je imel tako nebeško lepi izraz. Starša nista mogla niti na otrokov grob. On ni mogel pre boleti, zato je odšel na delo v Francijo. Zdaj je tu že več let. Mati mu že piše, naj se venda vrne, ker njegova sestra, ki se je po materini izbiri zelo bogato omožila, zdaj zelo grdo z njo postopa. Tudi žena mu piše, da je Katica že velika in že dobro hodi. Da celo že v šolo hodi in je med najboljšimi v prvem raz- redu. Mama ji je že povedala Jožekovo zgodbo. In če sedaj gre z mamo prek brvi, jo vedno prosi: „Mama, močno me drži, da ne bom padla kakor Jožek !“ Ignac se bo kmalu vrnil iz tujine, da bo tudi on pazil na Katico in na drugega Jožeka, ki se bo gotovo kmalu rodil Camplin. Zaletenci pa šegeštija. (Narodna.) Zaletenci so dugo časa nej meli šegeštije. Te so si pa ed- nok dogučali, ka si jo dajo zo- zidati. Pri tom se njim je pa zgodila nekša neprilika. Zidarje so najmre pozabili napraviti ok- na, zaletenci so je pa na to nej opotili. Tak se je zgodilo, ka so segeštijo zozidali brezi oken. Vse to ešče tak daleč nikaj ne bi škodilo, samo ka gda so dveri doli zaprli, te je nastala v Se- geštiji takša kmica, ka je nišče nikaj ne vido v njoj. Zaletenci so za toga volo v velkoj nevoli bili, pa so si dosta premišlavali, kak bi mogli kmico vö z šegeštije Odpraviti. Edni so pravili, ka bi naj- bokše bilo, či bi okna odtrgali vö na zidi, drügi so pa to za nikoj ne dali, liki so pravili, ka de bokše, či kmico v vrečaj zno- sijo vö z šegeštije. Tak so tüdi delali. Kmico so začali v vreča pati, pa jo vö nositi. Gda so že nekelko vreč vö odnesli, so dveri odtržnjene nihali, tak ka je malo svetišče prišlo v šegeštijo. Zaletenci so zdaj od veselja skričali: — Vište, zdaj dobro dela- mo! Kak je že svetlo! Nato pridejo plivanoš k cerkvi pa pitajo Zaletence: — Ka pa delate s tak ve- likov silov? Zaletenci so odgovorili: — Kmico nosimo vö z še- geštije ! Plivanoš se njim nato na- smejejo, pa je pitajo: — Pa se vam je že pos- rečilo kaj kmice vö znositi? Zaletenci nato: — Na polojno smo jo že znosili vö, samo po je šče mamo. Plivanoš njim nato velijo: — Samo probajte dveri zapreti! Zaletenci so zaprli dveri, pa je šegeštija postala naednok vsa nazaj kmična. Nato so pli- vanoš veleli na zidi okna vö str- gati, pa zdaj nad okna ide svet- išča v šegeštijo, ka je več ne kmična. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernesi Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.