4 Intervju: Marko Veselica, HDS 8 Obletnica: J.B.T. 12 Osebnipodatki: mag. Janez Čebulj 15 En človek, en glas (Bizjak&Kranjc) 16 Demos 18 Črna glava v Beli hiši 20 Jedrska energija 23 Hopla 24 Fotolabor 28 Infofaks 34 Film: Terakota bojevnik 38 Spomeniki 40 Art 44 Potopis 47 Nagradna križanka 48 Pismoiz Casablance PRVI KROG SMRTI Prvi krog jugoslovanskih pogajanj je skorajda sklenjen in nihče ni pričakoval takšnega rezultata - državljanske vojne. Ne moremo sicer trditi, da je hrvaško-srbski-armadni oboroženi spopad posledica (ne)uspeha pogajanj. Je pa res, da je jugo karavana stopnjevala politično temperaturo brez pravih blažilnih učinkov. Bilance pogajanj - kdo je izgubil in kdo pridobil - ni možno narediti. Vsaka demok-ratična pogajanja imajo le en rezultat -kompromis. Kako ga doseči v mešanici Tudmanove razboritosti, Miloševiceve naglušnosti, Gligorove resigniranosti, Bulatovičevega kelnerstva, Izet-begovicevega razsvetljenega racionalizma in Kučanove samobitnosti, je stvar možnega. In prav to politika je. So Srbi na Hrvaškem neodvisna ali odvis-na spremenljivka jugoslovanske igre možnega? Usodnejši je gotovo odgovor na vprašanje, ali so srbski ekstremisti nad- zorljivi? Če niso, potem so ' načertanije" ušle Miloševicu iz rok in razplet je nepredvidljiv. Če so Martičevi in Babicevi nasilneži še vedno pod beograjsko kontrolo, je razplet malo manj nepredvidljiv. Slednja možnost kaže tudi na to, da so Srbi na Hrvaškem odvisna spremenljivka in adut v Miloševičevem žepu za zeleno mizo. Od tega, kdaj in kako ga bo izkoristil (če ga še lahko), je odvisno marsikaj. Med drugim tudi to, do kolikšne mere bo v hrvaško- srbski spopad porinil armado. V ozadju krvavih dogodkov je šla skorajda neopazno mimo oblet-nica smrti J.B. Tita. Le ugibamo lahko, če se v grobu prevrača-skupaj z državo. Branko Čakarmiš J.B.T. v Mestnem muzeju TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061)319-496 telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramojned 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovor-nega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Publkacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter števivlke 8 Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja številka izide 27.maja 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje s indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev. Novice se širijo hitreje kot blisk in tako smo zvedeli, da bo ponedeljek v znamenju klubske glasbe. Kljuboval mu bo Klub PALMA s sedaj že utečenimi Kinky Groovy Monday večeri Igorja Ivaniča, temu pa bo ta ponedeljek (13.5.91) kljuboval D.J. TRANSFORMATOR, ki je baje Dejan K., član najbolj znane slovensko-evropske naveze. Prehitite blisk in - bodite tam! Med prejetimi pravilnimi rešttvami za 8. Krtovo nagradno križanko so biii izžrebani: 1. Bogdan Laurič, Komonskega 19,61000. Ljub|ana (omenjeni naj se v roku 10 dntpo f objavi zglasi pri Založbi KRT na Beethov- < novi 9, kjer ga čaka nagradna knjiga); 2, in & (polletna naročnlna na Tribuno): Slavfe*: Pikl, Kejžaijeva 23, 64270 Jes©nk» «i Rado Eržsn, Bratov Učakar 98, 61000 Ljubljana. Čestitamo! ULTIMAT SLOVENSKIH DIJAKOV________________ Slovenski dijaki zahtevamo od Skupščine RS da: 1. Takoj sprejme moratorij na zaključni izpit za sedanje četrte letnike. 2. Da vlada zagotovi, da sedanji tretji letniki do 1.9.1991 dobijo vse kataloge znanj ter natančna navodila o izvedbi zaključnega izpita. 3. Da Univerza naslednje leto upošteva rezultate zaključnih izpitov pri vpisu na Univerzo. V primeru, da našim zahtevam ne bo ugodeno, bomo dijaki 3. in 4. letnikov V. stopnje 14. maja 1991 začeli z generalno stavko oziroma demonstracijami po celi Sloveniji, ki bodo trajale do ugoditve našim zahtevam. V Ljubljani, 8. maja 1991 Zveza četrtošolcev Slovenije Matej Kurent Zveza dijakov Slovenije Alenka Kunaver, predsednica SPOROČILO JAVNOSTI______ Slovenski kulturni zbor ob osamosvojitvi Izvršni odbor Slovenskega kultumega zbora (SKZ) začuden spremlja nekatera javna razmišljanja, ki se vračajo k načelnim negotovostim o našem osamos-vajanju. Odločno namreč podpiramo tiste, ki si v okviru politične realnosti prizadevajo za največjo mero naše samostojnosti. V naravi kulture je, da razmišlja o zbliževanju in gradi mostove. Tudi če po osamosvojitvi pride do začasne politične osamitve Slovenije, bo »cirkulacija visokorazvitih migracij«, ki je značilnost umetniške in znanstvene sfere, potekala neovirano. In prav te migracije in med-narodni stiki, ki v največji meri ustvarjajo evropsko miselnost in javno mnenje, dos-lej še niso bili primerno vključeni vosamos-vojitvene načrte. Izvršni odbor SKZ je zato dal pobudo za pogovor na Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje, ki smo ga opravili 26. aprila 1991. Pogovarjali smo se o nalogah, ki jih je potrebno opraviti v postopku osamosvojitve Republike Slovenije. Naše skupno stališče je, da moramo ohraniti tiste kulturne vezi na inštitucionalni ravni, ki sedaj še potekajo preko Beograda in se vanje vključevati samostojno. Kulturni zbor priporoča, da se politične stranke, poslanske skupine, vladni resorji in posamezniki vzdržijo enostranskih nepremišljenih odločitev, ki v sedanje občutljivo dogajanje vnašajo nevarne poteze krize. Mislimo tudi natako kultumo politično delovanje, ki ne ustvarja pogojev in ne daje spodbud, temveč sili vodilne delavce v kulturnih ustanovah, da »...zaradi vpletanja zasebnega okusa oblasti... in zaviranja razvojnih perspek-tiv...«, kot je zapisal v svoji izjavi direktor Moderne galerije, odstopajo. Ne tvegaj-mo, da se bo slovenska kulturna zgradba znašla sredi osamosvojitvenih nalog brez Ijudi in z inovativno močjo in mednarodnimi izkušnjami. Izvršni odbor SKZ se s to izjavo obrača na kultuma združenja, društva, ustanove, skupine in posameznike, da po svojih mednarodnih vezeh pomagajo predstaviti in uveljaviti slovensko identiteto v odločilnem času naše osamosvojitve. IO Slovenskega kulturnega zbora zanj predsednik: Lojze Lebič KUKDISTAN IN NAFTA_____________ Odprto pismo uredništvu Tr ibune_________________ Spoštovani! Vaš redni dopisovalec Hamfri Bogart si je v svoji rubriki »Casablanca« (Tribuna št.7) privoščil »spodrsljaj«, bolje rečeno »ustrelil kozla«, zaradi katerega se je DLT na pobudo MKLT (CILT) odločilo poslati to pismo v upanju, da ga čimprej objavite. Navajamo: »...KajtiKurdinimajonafte..., kar pomeni, da Američanom niti pri naj-boljši volji ne morejo ponuditi stoletnega črpanja nafte...«. Iz česar naj bi sledilo, da zavezniške sile nimajo namena priti na pomoč preganjanim Kurdom in so jih takorekoč pustili na cedilu. Kar pa je pov-sem sprto z resničnim stanjem (glej nas-lednje odstavke). Olajševalna okoliščina Bogartovega spodrsljaja je tudi dejstvo, da se je podob-na teza pojavila v medijih različnih držav. Tako se je, denimo, v Franciji 3. aprila tega leta ob 20. uri znani in redni televizijski poročevalec PPDA retorično spraševal: »Mar nihče ne intervenira v dobro Kurdom samo zato, ker v Kurdistanu ni nafte?«, kar pa se povsem pokriva z Bogartovo zmoto. Osupljeni pariški televizijski gledalec, ki natanko ve, koliko naftnih zalog se nahaja na področju Kurdistana (67 % vseh iraških!), je takoj po telefonu od televizijske hiše zahteval, da popravijo to izrecno napačno informacijo rednega poročeval-ca, kar pa je oblast odločno odklonila. V oklepaju rečeno, ali lahko upamo, da bo vaše uredništvo ravnalo pravilneje, da ne rečemo bolj pošteno. Navsezadnje velja omeniti, da je bil spodrsljaj f rancoske televizije tudi predmet pisma, ki ga je v eni od zadnjih številk objavil pariški Le Monde... iz katerega sledi, da v nobenem primeru neinterven-cije sil Združenih narodov na vojaškem področju ni mogoče povezovati z odsot-nostjo nafte v Kurdistanu. Kratkomalo, gre v tem primeru skrivanja dejstev za širokopotezno dezinforamcijo, manipulacijo velikih razsežnosti, katere žrtev je bil tudi Hamfri Bogart in gotovo še veliko drugih. Mogoče bi vam bil dr. Anton GrizokJ (FSPN) sposoben pojasniti ozadje teh pojavov oziroma njihov izvor, saj ste mu v Tribuni (številka 6) objavili intervju (Iraka ne bodo razkosali). Ker ne želimo, da bi bilo pismo predolgo, se te plati vprašanja »spodrsljaja« ne bomo lotili. Čeprav... Bralcem in uredništvu Tribune moramo odgovoriti še na vprašanje, kaj ima vse to opraviti z dejavnostjo društva Lucien Tesniere in poslanstvom mednarodnega komiteja. Dovolite, da izkoristimo priložnost in boljše osvetlimo pomembnost moža, čigar ime obe us-tanove nosti, saj Lucien Tesniere ni bil le eden največjih slavistovoziroma lingvistov svojega časa (Stoletnica njegovega rojstva bo že zaradi tega uvrščena v koledarobletnicUNESCO-azaleto 1993), temveč tudi zelo razgledanega in jas-novidnega duha, ki je te svoje vrline večkrat poskušal nuditi francoskim in drugim državnikom, vendar je zmeraj naletel na gluha ušesa tistih, ki so s svojo nespametjo povzročili vsem znane katastrofe. S tem se jim je zelo zameril in je bil zato celo preganjan. Odtod dejstvo, da Lucien Tesniere ni naredil na svojem področju kariere, ki bi jo moral. (Navedeni podatki izhajajo iz njegove razsežne korespondence, ki jo hrani Bibliotheque Nationale in bo objavljena v celoti ob praz-novanju stoletnice njegovega rojstva.) Upamo, da se vam zdaj, ko vas pozivamo kobjavitega pisma, ki popravlja Bogartovo napako, s temi nismo zameriii. Torej je naše pismo povsem v skladu z izročilom in poslanstvom, ki nam ga narekuje Lucien Tesniere. Ali je preveč tvegana domneva, da se zgodovina sedaj ne bo ponovila? V imenu društva Lucien Tesniere podpisana predsednica Nelly Schuster Radovlje pri Šmarjeških toplicah, 5.maja 1991 Odprto pismo prof . dr . Andreju Capudru, republiškemu sekretarju za kulturo._____________ Spoštovani gospod minister! Iz Ijubljanskega dnevnega časopisja so člani D.LT.-ja zvedeli za Vaše nedavno bivanje v Parizu v okviru tričlanske slovenske državne delegacije pod vodstvom predsednika Izvršnega sveta. Uradni značaj potovanja potrjuje dejstvo, da je gospoda Lojzeta Peterleta s spremljevalci vred na pariškem letališčšu pričakal sam jugoslovanski veleposlanik v Parizu... Tako Delo kot Dnevnik sta napovedala štiridnevni obisk. Čemu se je načrtovano štiridnevno bivanje nav-sezadnje skrčilo na tridnevno (odhod v sredo, povratek v petek), lahko samo ugibamo... Zdaj, ko Vam pišemo, je še prezgodaj, da bi ocenili odmev, ki ga je imeto omenjeno potovanje v francoskih občilih. Če se omejimo na podatke, ki smo jih paberkovli v slovenskem časopisju, naj omenimo predvsem zmagoslavno izjavo ob povratku delegacije: »Takšnegaobiska nima za seboj še nobena slovenska vlada.« (sic!), kot tudi nekatere kritične izjave, ki jih je bilo slišati na rovaš tega državniškega potovanja med zasedanjem slovenskega parlamenta... Ne da bi se spuščali v politično obarvani triumfalizem enih niti nedobronamerno nerganje drugih, D.LT. želi ob tej priliki opozoriti na pomen, ki bi ga omenjeno potovanje lahko imelo na področju kultur-nega sodelovanja med Francijo in Slovenijo, če bi bilo bolje pripravljeno. Zaradi tega se Društvo Lucien Tesniere obrača na Vas osebno, saj ste bili eden članov delegacije, kot takšen celo deležen sprejema pri ministru Langu, ki naj bi med drugim tudi bdel nad usodo francoske kul-ture.. Sicer pa je bil to edini minister, ki ga je slovenska vladna delegacija uspela srečati. V dolgem seznamu francoSkih sogovornikov, navedenih v poročilih, kaj-pak ni zaslediti nobenega drugega pomembnejšega francoskega politika, pač pa samo »majhne ribe« ter celo nekaj že zdavnaj odpisanih političnih osebnos-ti... Spričo vsega tega se DLT čuti obvez-nega javno in jasno izreči, da bi do vprašljivega uspeha, da ne rečemo poloma tega vladnega tričlanskega pariškega rajžanja, ne bi prišlo, če bi se dotični dejavniki pravočasno obrnili na Mednarodni Komite Lucien Tesniere (CILT), ki je bil pripravljen slovenski delegaciji priskrbeti, se pravi omogočiti sestanke na najvišji kulturni in celo politični ravni. V sami beli Ljubljani ima CILT svoj sedež, kot je nasploh znano, v prostorih Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12). Kako naj si razlagamo dejstvo, da so omenjeni »dotični dejavniki« do take mere zanemarili tisto, kar bi obisku v Franciji zagotovilo največji odmev? Ali ni to predvsem posledica površnega obveščanja, da ne rečemo dezinformacije, ki ju je dejavnost CILT sistematično deležna s strani osrednjih medijev, se pravi tistih, ki imajo svoj sedež v Ljubljani? Tako v nekem Ijubljanskem glasilu (Delo, KL 30-3-1989) Silvo Torkar v članku pod nasfovom »Zivljenjsko delo slavnega značaja« niti z besedico ni omenil obstoja, dejavnosti in še manj desežkov Med-narodnega Komiteja, ki nosi ime »slav-nega znanca« Luciena Tesniera. To velja samo za članek, ki ga je isti medij objavil že prej (15. decembra 1987) pod nas-lovom »Izročilo Luciena Tesniera veže Francoze in Slovence«, s to razliko, da je le-ta kar natrpan z napačnimi podatki, čemurse nitreba posebej čuditi, če pomis-limo, da je pisec omenjenega zgrešenega poročanja nihče drug kot zloglasni M.C. -in to pove vse... To pa sta bila za tako dolgo obdobje edina dva članka, posvečena Lucienu Tesnieru (ne pa Mednarodnemu komiteju. CILT, ki nosi njegovo ime) v osrednjem slovenskem mediju, medtem ko se je odmev Tesnierovega dela v svetu razširil do take mere, da stoletnica njegovega rojstva (13. maj 1993) lahko pride v koledar pomembnih obletnih UNESC-a za 1993. leto. Vzporedno s to razraščujočo se od-mevnostjo se je tudi utrdila pomembnost dejavnosti MK LT (CILT) povsod, predvsem pa seveda v Franciji, iz česar sledi, da je bil Mednarodni komite v stanju, ponovimo še enkrat, zagotoviti delegaciji sprejeme na najvišji ravni, kot sta mini-strstvi za frankofonijo in celo zunanje zadeve. In to tembolj, ker sta oba ministra (akademik Alain Decaux kot Roland Dumas) že dobro seznanjena s slovensko tematiko. Na pobudo Mednarodnega komiteja trenutno načrtujeta vzpostavitev diplomatskih stikov s Slovenijo - za začetek na konzularni ravni. Kar je še pomembnejše, v preteklosti, se pravi v teku zadnjega desetletja, sta oba ministra izkazala veliko mero zanimanja za kultur-no osamosvajanje Slovenije. V ta namen sta celo poskušala navezati stike z dotičnimi slovenskimi ustanovami v zvezi s praznovanji tako pomembnih mejnikov slovenske kulture oziromaznanosti, kot so bile obletnice R. Nahtigala, Kopitarja, Val-vasorja, zdaj pa Miklošiča - ali pa kot je bila prva slovenska prepesnitev Mistralovega epa... V oklepaju rečeno, s strani gospoda Langa se kaj takega ni treba bati... Žalibog so se vse te pobude, usmerjene h kultumu slovenski osamosvojitvi, pretežno iz-jalovile, saj so naletele na gluha ušesa navedenih ustanov. SAZU, ZAMTES, Rektorat Univerze, Dekanat FF, PEN-KLUB itd., vsem tem slovenskim in-stitucijam se ni zdelo potrebno reagirati. Seveda, bilo je nekaj častnih izjem - glas vpijočih v puščavi - ki pa žal niso zalegle, kot če bi,... mar ni bolje, da stavek ostane nedorečen? (Sic!) V imenu DLT Predsednica Nelly Schuster Radovlje pri Šmarjeških Toplicah, 5. maja1991 P.S. Tik pred objavo pismaje podpisnica zvedela iz dostopnih francoskih občil, da je bil v njih odmev obiska zelo majhen... VELIKOSRBSKA PARANOJA Predsednik HDS ter društva hrvaških političnih zapornikov dr. Marko Veselica je na hrvaškem političnem prizorišču ena najbolj znanih osebnosti z burno preteklostjo. Cepravje bil zaradi montiranih komunističnih ¦procesov obsojen nakar 18 let zapora, jihje v celicipreživel le 11 let in pol. Pred slabimi tremi leti, ko je bila mlada hrvaška demokracija še v povojih, je bil tudi eden najožjih sodelavcev dr. Franja Tudmana, vendar pa sta se kasneje razšla zaradi različnih ideoloških in praktičnih interpretacij glede bodoče hrvaške države. Sedaj pa kot lider Hrvaške demokratske stranke zagovarja čim hitrejšo razdružitev od Jugoslavije ter samostojnost na gospodarskem, vojaške in političnem področju. Z Veselico smo se pogovarjali pred krvavimi dogodki na Hrvaškem. TRIBUNA: Znmi ste kot poliHčno precej aktiv-na osebnost, saj pogosto nastopate v hrvaskem saboru, med drugitn pa ste tudi predsednik HDS in društva političnih zapomikov. Zanitna nas, kakšni so bili začetki vaše stranke, kako se je rojevala in izoblikovala ter kateri so vaši osnovni tilji? VESELICA: Stranka je bila formalno us-tanovaljena novembra 1989 na ekonomski fakultetu v Zagrebu, s katere sem bil tudi odstranjen, tako da je to nekakšna simbolika. Tako smo avgusta leta 1988, po vrnitvi dr. Franja Tudmana iz ZDA, šli v ustvarjanje nekakšnega jedra hrvaške opozicije. Omenil bi tudi razvitost slovenske politične scene, ki je bila na nek način spodbuda in na m je dajala možnost ter podporo, da sploh nastopamo. Moram poudariti, da je takrat obstajala nuja, da se organizira konstruktivna hrvaška opozicija. To so bifi takrat več ali manj politični zaporniki, ki so bili najpogumnejši, ki so v bistvu v zaporu oblikovali svoje prepričanje. Tako lahko celo rečem, da so bili zapori naše komunistične univerze. TRIBUNA: V čem je bilo takrat bistoo spora v pogledih na bodočo samostojno hrvaško državo med vami in dr. Franjom Tudmanom ? VESELICA: Nismo se razumeli v oceni komunizma, titoizma, avnojske Jugoslavije. Smatrali smo, da je treba te stvari izključiti. Novi generaciji ni treba odpirati starih rakas-tih ran, ki bi bile lahko dragocene za naše sovražnike.FranjoTudmanje prav takopod-piral tezo o zmagovalcu do konca, kar je po našem mnenju prav tako velika napaka. Tudi bodočo hrvaško državo bi drugače or-ganizirali. Smatramo, da mora hrvaška iz vseh svojih izvorov, energij razviti moderno politično strategijo in taktiko, ki mora biti prodiiktivna. Moramo pa prav tako gledati napake, kajti nacija, ki se ne uči na svojih napakah, izgublja. Prav tako nasprotujemo 22. juniju kot državnemu prazniku, saj smatramo, da se Špiljak in Cvetkovič takrat nista vzdignila zaradi Hrvaške, ampak zaradi napada na Moskvo in SZ kot center komunizma. Če povzamem: razlika je bila v metodologiji delovanja iniciativnega kroga, v opcijah demokracije in jasno je, da smo bili mi nekakšna vrsta desnega centra. To, da je levica na Hrvaškem izgubila bitko, da je poražena, ter da se mora, seveda ne papagajsko, okolibodoče neodvisne hrvaške države formirati nekakšna vrsta hrvaškega konzervativizma. Mi to imenujemo desni center in konzervativni dinamizem. HDZ je prav tako konglomerat in gibanje, ki po našem mnenju ne more delovati v demok-ratični strukturi. To pa zato, ker funkcionira z metodologijo umetne kohezijein ustvarjan-jem velikih vodij. Sicer je to neizogibno, ven-dar pa ustvarjanje nekakšne mesije pomeni tudi nezmožnost ustvarjanja širšega kroga kadrov. Predvsem pa je to nevarno za hrvaško nacijo, ki izhaja iz mraka in izpiranja možganov. TRIBUNA: Mahprej ste omenili hrvasko levico. Na aprilskem protestu hrvaške opozicije sta manjkala Ivica Račan in njegova SDP? VESELICA: Razlog je enostave: HDZ in SDP sta partnerja. To je realna koalicija, kijo lahko dokažemo. Ne bomo dovolili, da boljševis-tična levica, ki je itnela dominacijo v strukturi močiin je privedla do sedanjega propadanja, z eleganco in maskiranjem zamenja svoje formalno delovanje. Zamenjati moramo torej karakter oblasti, ki mora biti splošno dobro in servis demokracije. Če to ne bo, jo bomo poskušali potola z vsemi intelektualnimi in političnimi sredstvi. In zato hočemo od hrvaškega naroda napraviti nekakšno politično, gospodarsko, znanstveno in medijsko tržišče. TRIBUNA: Vodja Stranke prava, Dobrosav Paragaje nedavno dejal, da na Hravškem nastopa neboljševizem. Kaj menite o tetn? VESELICA: Vsekakor obstajajo elementi za takšne trditve. V HDS imamo izvršni odbor, ki je sestavljen iz 15 odborov. Predsedniki odborov naj bibili nekakšni potencialni min-istri, odbori pa naj bi bili sestavljeni iz skupin strokovnjakov. Jasno je, da moratno za te odbore napraviti informacijski servis. Predvsem pa se boritno za resnico, za neod-visnost tiska in alternativne medije. Očitno je, da so ljudje siromašni, borijo se za preživetje, prav tako je nizka tudi njihova zavest, zato se moramo prizadevati, da preko medijev dobimo nekakšen informacijski servis. Za zdaj smo očitno še v nekakšnem pred-političnem času in je zato Tudmanova izjava, da smo napravili velik korak naprej, neum-na. Res pa je, da smo res napravili korak, vendar pa je to šele začetek. TRIBUNA: Ko smo že pri medijih: ali so mediji na Hroaškem, v Sloveniji in drugih delih Jugos-lavije naodvisni vn ali objektivno informirajojav-nost o dogodkih? VESELICA: Kar se Slovenije tiče, jejasno, da so bile razmere v vaši republiki vedno boljše kot pri nas. Razlogov je seveda večy poglavit-ni pa so nacionalno bolj homogena strktura Slovencev ter dejstvo, da je do pred nekaj leti Srbija z vami precej več trgovala kot z Hrvati. Menim, da je vse skupaj velika propagandna vojna, ki se mora čimprej končati. Ceprav smatram, da so tudi pri vas ostanki starih boljševističnih metod in namer. Vsekakor pa bodo tudi v bodoče poskusi za blokado medijev. TRIBUNA: Vnekem intervjuju ste tudi reldi, da je kadrovska politika na Hroaškem zgrešena. Ali U lahko bolj podrobno razložili, kaj ste konkretno mislili s tem? VESELICA: Zgrešena je predvsem zato, ker ne uporablja vseh kadrovskih kapacitet, ki obstojijo. Prva napaka po večstrankarskih volitvah je bila ta, da niso zamenjali vseh oblastnih struk- tur. Morali bi zamenjati vse direktorje na privatnih in družbenih funkcijah, na milici, všolah, skratka povsod.Razlog je seveda preprost: ti oblastniki soformirani na temelju podob- nosti in imenovani so po načelu poslušnosti. Zamenjali bi seveda le tiste, ki so nesposob- ni, kvaliteta bi ostala. Tako pa so se zdaj te stare moči dejansko regenerirale, v skladu s svojim delovanjem pa zavirajo delovanje reform. TRIBUNA: V zadnjem času so izredno populama srečanja pred- sednikov republik, na katerih se Aogovarjajo o usodi Jugoslavije. Nas pa predvsem zanima, kako ste obveščeni o tajnih sestankih med predsednikoma Miloševičem in Tudmanom? VESELICA: Smatramo, da so v opciji prevelike stvari, da bi se o tem lahko pogovarjala dva človeka. Če me spomin ne vara, jebilo tako že pred leti, ko se je izhrvaškega sabora nek manjši odbor napotil v Beograd, se poklonil kralju in tako izdal Hrvaško. O tem vsekakor ni odločal sabor, še manj pa hrvaški narod, ki je kasneje zaradi tega moral preliti še mnogo krvi. In v tej tajni diplomaciji vidimo največjo nevarnost, zato menimo, da je treba delo vlade kontrolirati noč in dan. TRIBUNA: Kako pa ocenjujete stankarski dvoboj tned Draškovičem in Miloševičem, od kterega niodvisna samo bodočnost Srbije, antpak kdi]ugoslavije? VESELICA: Mislim, da velikosrbska politika ostaja konstantna in da se, kakor zdaj kaže, nebo nikoli spremenila. V Srbiji na žalost ne vidim nobene relevantne kritične mase, ki bi svoje interese gledala s kakšnih drugih strateških, političnih in geografskih perspek- tiv. Preprosto obstaja velikosrbska paranoja, ki napaja skoraj vse srbske stranke. Zato ni Vuk Draškovič v teh pogledih nič boljši od Slobodana Miloševiča. Draškovič celo govori o nekakšni povrnitvi krvi, prisvaja si hrvaške kraje kot zdaj kaže, je naš nasprotnik. TRIBUNA: Po nedavnih kroarnh dogodkih v Beogradu mnogi smatrajo, da Srbija ni več tisto, karje bila? VESELICA: Vsekakor tu obstaja nekaj scenarijev. Verjetno nekatere skupine iz-delujejo programe za spremembo Srbije, da bi dobila drugačno obliko in koreografijo. Ni pa dileme, da v vseh teh dogodkih obstja velika krivica Slobodana Miloševiča. Vse skupaj pa seveda spada v okvir velikosrbske hegemonije. Tako smo se nedavno skupaj s , 1. Nikomur ne dajemo Manco čeka, da po svoji vesti odloča zovi posmrtni ostanki prenesejo v rodni Kumorovec. Na koncu je na lastno pobudo organiziral mirne demonstracije kar 200 metrov dlje od prostora/ ki mu je bil za to namenjen. Še 25. aprila pa je Šešelj, ko je neuradno in »sovražno« obiskal Memorialni center »Josip Bnoz Tlto« in opazoval teren p;red akcijo, izjavil prisotnim novinaijem, da je pripravljen na vsey da bi uresnicil svoj cilj in da ga ne bi presenetila niti aretacija nit, da bi se pojaviii tanki, pod katere je pripravljen leči in jih uničiti s svojim masivrvim telesom. Toda, ko je bilo treba preiti od besed k deja njem, za kar si je pogosto prizadeval tudi bivši predsednik, je postopal drugace. Demonstracije so se začele nekaj po 12. uri poleg neke avtobusne postaje, vendar je bilo v začetku zelo malo ljudi, kar je presenetilo oiganizatoije. Prisotno pa je bilo dosti radovednežev^ ki so se jasno razlikovali od nekaj deset uniformiranih četnikov, rekrutiranih iz vrst socialnih nezadovoljnežev ali patoloških primerov. V rokah so držali transparente, na katerih je pisalo: »Tito - ustaša, Tito - Al Capone, Na rod se pita, necemo lita, Tito napolje iz Srbije...« Ma halisosstarimi srbskimi trobojnicami, opazili pa smo tudi zastavo z luknjo namesto zvezde. Sprehajali so se naokoli in s sprejem pisali parole proti Tltu in komunistom. Siišale so se četniške pesmi, ki so jih peli mladi: »Šta se ono na Dinari s^aji, Dujičeva kokarda na glavi, da li ima med7 Srbima koga da ne voli Dražu pokojnoga?« Miličniki, ki so se tu zbrali za vsak primer v velikem številu, se niso preveč videli, sa; so bili kot partizani skriti v bližnjem gozdu, pripravljeni, da intervenirajo in obranijo vrhovni štab in tovariša IIta. Mirno so opazovali četniške formacije, ki bi jih še včeraj zaradi takega početja, pozaprli in predali sodnikom, ki bi jim prisodili kazni nekaj-« mesečnega zapora. Prostor do »Hiše cvetja« soE zavarovali srbski policaji, sam objekt pa so ščitilij policaji vseh naših narodov in narodnosti. Zborovanje se je začelo z minuto molka v spomin padlim Srbom v spopadu pri O.K. Borovem selu. čeprav se je v Srbiji mnogo govorilo, kako se na Hrvaškem vrši diskriminacija celo med padlimi, v tem primeru ni nihče rflti omenil padlih hrvaških policistov. Prvi je na zborovanju govoril vojvoda Šešelj,ki jenajprej odgovoril na pripombe, da ni v tradiciji srbskega naroda, da se rušijo grobovi. Rekel je, da ni v tradiciji tega naroda niti, da pokojnike pokopavajo izven pokopališča. Dodal je, da bo čez nekaj časa, če Broz ne bo .izseljen, izvršil nočni Hrvaška napad na vampirja in mu zabil kol v telo, (ker se tako po srbski narodni mitologiji ubijajo duhovi). V nadaljevanju se Šešelj ni ukvarjal s Titom, temveč z njegovim generalom Tudmanom in situacijo v današnji Hrvaški. Šešelj ni povedal nič novega, ampak je le sprožil že znana stališča svoje stranke. Človek, ki po lastnem priznanju nikdar v življenju, razen pred fotografskimi aparati, ni držal orožja, je predrzno trdil, da bodo, če jugoslovanska vojska ne razoroži ustaške specialce, to napravili četniki pod njegovo »modro« komando. Potetn bi v roku 48-ih ur bivši desetar iz JLA formiral srbsko vojsko. Če ne bi bile žalostne, bi bile smešne tudi trditve, da bodo Srbi, če krenejo nad Hrvate, maščevali tudi vse nedavno padle in vse padle iz druge svetovne voje. Šešelj je najavil skorajšnji prihod četniškega vojvode, njegovega sponzorja iz Kalifornije, Momčila Dujiča, ki od leta 1945 ni prišfel več v Jugoslavijo. Mirko Jovič, predsednik Srbske narodne obnove, ki je bil nas-lednji govornik, je naslovil hvalospeve na vojvodo šešlja rekoč, da je on popolnoma zaslužil naslov, ki ga nosi, saj je mesec in pol preživel med Srbi prek Drine in Donave. Lider iz Nove Pazove je v vročem govoru postavil ultimat jugoslovanskim oblastem, da do 15. maja razpišejo večstrankarske volitve za zvezno ustavodaj-no skupščino, v nasprotnem primeru pa bo z vsemi svojimi pet-desetimi pristaši branil mejo zahodnega srbskega carstva, ki se po strokovnetn mnenju železničarja iz sremskega mesteca nahaja nekje na obali Atlantskega oceana, kjer je treba postaviti stražarske hišice in brez opozorila streljati na vsakogar, ki ne bo dvignil treh prstov v pozdrav. Potem se je za govorniškim odrom zamenjalo še kakih deset »oratorjev«, ki so s svojimi stupid-nimi govori uspeli pregnati vsak po nekaj poslušalcev, najbolj vztrajne pa je pregnal dež. Sešelj je na koncu mitinga pozval k novim demonstracijam pred skupščinoSFRJzaradiinav-guracije Stipeta Mesiča za predsednika države. Sešelj ni uspel izseliti mrtvega Hrvata, z živim pa bo to še težje. Aleksandar Čotrič PLES RDECIH KLOVNOV Farsa političnega življenja se nadaljuje v oblikah, ki so za trenutek tragične, drugič smešne, in samo malo je še treba, pa bodo postale nevarne. V takšni, do skrajnosti zapleteni situaciji, se tudi stari, zviti podrepniki zelo težko znajdejo. Težko si je predstavljati, da nekateri odgovorni ljudje v političnemživljenjuHrvaškestavijona poteze, kijihlahkoprimer-jamo le s smešnimi gibi klovnov v cirkusu. Še posebej zato, ker sami sebe imenujejo kot stranko z resnimi namerami. Medtem ko Hrvaška bije krčeviti boj za razdružitev iz jugos-lovanskega »bratskega objema«, v katerem je že 80 let, v času, ko se postavljajo barikade z blagoslovom tako imenovane JLA, v takšnem trenutku Ivica Račan, predsednik Stranke demokratične frenove reformiranih komunistov, zahteva nekaj banalnega. Ob obletnici smrti Josipa Broza Tita naj bi njegove ostanke prenesli v Kumrovec. Imeti lik in delo Josipa Broza za stalnico in simbol hrvaške politike, je smešno. Saj je bil prav Tito tisti, ki je prakticiral politiko zatiranja nacionalnih interesov lastnega naroda. Ob tem se spom-nimo množičnega pobitja poražene vojske v Bleiburgu in poboja Stevilnih nedolžnih civilistov, ki so umrli samo zato, ker so drugače mislili! Hrvaški komunisti so celotno povojno obdobje preživeli mirno, s sklonjeno glavo in pristajali na vse, kar jim je bilo ukazano v Beogradu. In zato so na volitvah tudi izgubili. Pa čeprav so še v predvolilni kampanji ponosno mahali z jugos-lovansko zastavo. Šešelj je nameraval razdejati Hišo cvetja, zato se je oglasil Ivica Račan, ki je skušal rešiti čast »največjega hrvaškega komunista«. A je Tito sploh bil hrvaški (komunist)? Makedonija TITO UMIRA DRUGIC Po letošnjem 4. maju lahko z gotovostjo rečemo, da bivši pred-sednik SFRJ Josip Broz Tito umira drugič, se zdi pa, da sedaj za vedno. Letos, ob 11. obletnici njegove smrti, v Makedoniji ni bilo nikakršnih manifestacij in niti ena republiška delegacija ni obis-kala Hiše cvetja, zelo tiho pa so se ob tem oglasile borčevske organizacije in vojaška stranka ZK - Gibanje za Jugoslavijo. O obeležitvi Titove smrti niso pretirano pisali niti časopisi pa tudi nikakršne resnejše analize njegovega dela ni bilo. Kar zadeva Makedonijo, je Josip Broz izbral napačen dan za svojo smrt. Istega dne, leta 1903, je namreč v Kukuškem delu Banic v Egejski Makedoniji, (današnji sevemi Grčiji) padel Goce Delčev, največji revolucionar v tako imenovanem ilindenskem obdobju, ki je kas-neje postal simbol makedonskega boja za osvoboditev izpod Turkov in za makedonsko državnost. Njegova smrt je bila letos počaščena z veliko več manifestacijami kot smrt Josipa Broza, ki je bila potisnjena povsem v ozadje. Zanimivo je, da je bila še pred dvema ali tremi leti situacija popolnoma drugačna. Seveda se je v prvih nekaj letih po Titovi smrti, ko se je socialistični režim v Jugoslaviji še trdno držal na nogah, moral negovati oboževalski odnos do bivšega vodje, ni pa se smelo preveč oboževati svojih nacionalnih idolov. Zdaj, ko je starega sistema konec, so se razmere spremenile, toda vseeno je treba poudariti, da v Makedoniji nikdar ni bilo »pjuvalnega« odnosa do bivšega predsednika, kot je to primer v Srbiji. Makedonija Titu ni zamerila njegovega nemakedonskega porekla. Hto je bil dolgo časa iskreno ljubljena osebnost v Makedoniji in danes se podobno dogaja tudi z Markovičem, ki je imel v tej republiki največ uspeha na volitvah. Seveda s tem ne želimo primerjati Tita in Markoviča, toda ostaja dejstvo, da Makedonci v pomanjkanju svojih vodij zlahka zaupajo drugim. Titovo ime se je vse manj omenjalo od takrat, ko se je stari sistem začel rušiti in ko so bili objavljeni nekateri podatki, ki Titovo osebnost pos-tavljajo v realnejši kontekst od tistega, na katerega je bila navajena Slovenija makedonska javnost.Tako je celo snemanje Titovih slik postalo nekaj običajnega, predvsem v občinah, kjer je zmagal VMRO. Borčevska organizacija se je sicer malce upirala, toda tudi oni se niso pretirano zavzemali za to, da bi zaščitili Tltove slike. Tltova osebnost se v Makedoniji najbrž nikdar več ne bo mogla glorificirati, toda za vedno bo ostal spomin, čeprav je to bolj posledica zgodovinskih okoliščin kot pa Titova zasluga. V času, ko je postal predsednik Jugoslavije, je Makedonija dobila svojo svobodo, republiko, makedonski narod pa svoje nacionalne pravice. To bo dovolj, da se bo v nekem kotiČku makedonske zgodovine našlo prostora tudi za njegovo ime, toda kaj več kot to ne moremo pričakovati. Vladimir Petreski KLJUB VSEMU TITA NE MOREMOIZLOČITI 4. maja je minilo enajst let od smrti »velikega vodje« povojne Jugoslavije Josipa Broza Tita. V teh letih se je veliko tega v državi spremenilo na bolje ali pa na slabše, predvsem pa se je povsem spremenil tudi odnos ljudi do človeka, ki ga hočejo preseliti iz Beograda v Kumrovec. Na Hrvaškem in v Sloveniji kritizirajo njegovo vlogo pri vzpostavitvi sistema z vodilno vlogo komunis-tov, v Srbiji že poudarjajo to, da je kotHrvat vladal »srbski zemlji«, ponekod pa njegove slike še vedno simbolizirajo enotno Jugos-lavijo ali v zadnjem času tudi zahtevo po prekinitvi mednacional-nih spopadov. Zgodovinarjem še vedno ni prepuščeno ovred-notenje njegovega dela, še vedno se s tem vprašanjem ukvatja politika. Zdi pa se vendarle, da je tudi slovenska politična scena zapustila »uporabo« Tita v politične namene in cilje. Za vzorec smo pbvprašali predstavnika stranke iz vladajoče koalicije in opozicije, kakšno je njihovo današnje stališče do vloge Josipa Broza. Spomenka Hribar, Slovenska demokratična zveza - SDZ: »Tita iz zgodovine ni možno izločiti, ker nam je opredelil najmanj 50 let življenja, če ne tudi več. Nanj moramo gledati na eni strani kot na sposobnega vojskovodjo, na drugi strani pa kot na človeka, ki je vpeljal komunizem, razlastil kmete, preganjal nasprotnike itd. Šele iz zgodovinske distance bo mogoče določiti njegov pomen. Mislim pa, da nikoli ne bo tnožno podati uravnotežene sodbe o njem. Z njegovo smrtjo leta 1980 je padel vršiček na piramidalni strukturi oblasti in takrat se je tudi začela sesuvati piramida. Tedaj smo začeli dihati.« Hrvaška POGAJANJA SO MLATENJE PRAZNE SLAME Pogajanja na ravni predsednikov repubnk oz. predsedstev so bila že vnaprej obsojena na neuspeh, kar je moralo bili jasno vsakemu obveščenemu opazovalcu. Že pri prvi kristalizadji stališč posamez-nih republik do bodoče ureditve Jugos-lavije, ki se je izrazila s formacijo 2-2-2, končala pa s 4-2, je bilo očitno, da do dogovora ne bo prišlo. Predvsem zaradi preveč različnih stališč in nepripravljenos-ti na kakršna koli popuščanja. Vsi pred-sedniki so namreč imeli zelo močne argu-mente. Predsednik Kučan je v skladu z rezul-tatom plebiscita na vsakem sestanku ponavljal slovensko pozicijo dogovora. Kučan je najbolj mirno, hladnokrvno in politično zrelo šel skozi ta mamutska pogajanja. Centialno vprašanje je, če govorimo iskreno, hrvaško- srbsko vprašanje, ki se ni premaknilo z mrtve točke niti za milimeter. Več razlogov je. Hrvaška nibila pripravljena na kakršna koli popušcanja in komprornise, vse dok-ler je uradna srbska politika podpirala teroristično divjanje na Hrv^škem in dajala banditom javno podporo. Vse ak-cije na ozemlju Hrvaške so podrejene enemu cilju: oblikovanju Velike Srbije ali, kot pravi Miloševič, nove federativne Jugoslavije, v kateri bi bila Hrvaška del Srboslavije. Postavlja se vprašanje, ali bi lahko Tudman napravil kaj več od stoijenega. Dopustil je oblikovanje srbske države na ozemlju Hrvaške, čeprav bi lahko težave s policijo rešil bolj zgodaj. Postavlja se vprašanje, ali bi lahko Tudman napravil kaj več od storjenega. Dopustil je oblikovanje srbske države na ozemlju Hrvaške, čeprav bi lahko težave s policijo rešil bolj zgodaj. Čeprav je hrvaška opozicija med pogajanji močno napadala predsednika Tudmana zaradi popustljivosti, je danes jasno, da je bil pogovor edina rešitev. Približujemo se datumoma, ki lahko spremenita politično podobo jugo pros-torov. Stipe Mesič mora 15. maja priti za krmilo Jugoslavije, kar bo po pričakovan-jih uradno jugoslovansko politiko obrnilo za 360 stopinj. 19. maja bo na Hrvaškem referendunv na katerem se bo odločalo o prihodnosti države. Ta dva faktorja sta, vsaj zdi se tako, v tem trenutku odločilna za Hrvaško in vso Jugoslavijo. Ob prever-jenih podatkih, da so četnikom pri njihovem divjanju pomagali agenti nek-danje romunske tajne policije Securitate, bi bilo logično pričakovati, da bo Evropa podprla suverene in demokratične republike. Zato je po vsem tem nesmiselno in noro pričakovati nove, še posebej pa konstruk-tivne pogovore. Bruno Lopandič j u g cnnr^wwKi HITER PEROBRAT H KONFEDERACIJl Ko pišemo ta tekst, se v Makedoniji počasi umirjajo duhovi okoli uboja vojaka Saška Geškovskega, ki je na tragičen način padel v Splitu, zadet od metka hrvaškega policaja. Mitingi, ki so organizirani ob tej priložnosti v celi republiki, so privedli do kristalizacije novih in dokaj radikalnih stališčv makedonski narionalni in državni strategiji v jugoslovanski medrepubliški igri »toplo-hladno«. Enoglasno je namreč sprejeto stališče o tem, da se umakfte vse makedonske vojake, ki vojaški rok ne služijo v republiki Makedoniji. To stališče pa je sprejeto in javno podprto s strani predsednika republike Gligorova, ki je prav tako na demonstracijah v Skopju iz-javil, da je vojak Gešovski »prva žrtev za svobodno inneodvisno Makedonijo«. Prav tako je nekaj dni pred tem Gligorov v izja vi za France press jasno poudaril, da bo v primeru odcepitve katerekoli republike iz Jugoslavije Makedonija postala neodvisna dižava. Ko slišimo takšne izjave s strani predsednika Gligorova, ki velja za zelo zmernega politika, prav tako pa tudi za njegov skorajšnji odhod v Združene države Amerike, pa za priprave za referendum, na katerem bi se državljani opredelili o Jugoslaviji kot zvezni državi ali kot zvezi suverenih držav, potem je povsem jasno, da tudi Makedonija vse manj pričakuje kakršnekoli rezultate z razgovorov predsednikov republik. Povsem je očitno, da je Gligorovu potreben referendum in to z rezultatom, ki bi bil bližje opciji o Jugoslaviji kot zvezi suverenih držav, da bi zase pridobil večji maneverski prostor v nas-lednjih pogajanjih, posebno ko bi se moral zaščititi od Miloševičevih napadov, da državljani Makedonije ne mislijo ravno isto kot misli njihov pred-sednik, hkrati pa bi mobiliziral makedonsko javnost na strani uradne politike, povečal bi nacionalno homogenizacijo in zmanjšal vpliv opozicije. Njegov preloženi obisk v ZD A se ravno tako razlaga kot korak k osamosvojitvi in vzpostavljanju direktnih kontaktov s političnimi krogi v tej državi. To precej hitro približevanje politiki, ki jo vodita Slovenija in Hrvaška že dlje časa, predstavlja preobrat, ki je lahko rezultat le tega, da so se makedonski politiki zavedli zelo možnega neuspeha predsedniške potujoče karavane in brezkončnih jalovih diskusij predsednikov. Tudi Gligorovu je očitno dovolj tega cirkusa, pa čeprav je nedavno makedonsko sobranje sprejelo ponujeni program Anteja Markoviča. Ven-darle so dogodki »nagnali« uradno makedonsko politiko, da se bolj obrne k sebi in da poskuša sama najti svojo us-meritev. Vladimir Petreski Skopje Intervju: mag. Janez Cebulj, strokovnjak za varstvo osebnih podatkov BOLJE ZAVAROVATI OSEBNE PODATKE mS ajjemo ? Kje spimo ? Katere časopise najraje beremo ? JL\k.Katere posege so nam na telesu opravili zdravniki? Kam hodimo na oddih in kakšnoje bilo tega in tega leta naše duševno stanje? Morda bo kdo pomislil, da te stvari pozna edino on sam. Pa se najverjetneje moti Z malo truda lahko do teh informacij pride katerakoli institucija aliposameznik. Da bi preprečili zlorabe osebnih podatkov so poclanci republiške skupščine marca 1990 sprejeli Zakon o varstvu osebnih podatkov. Minilo je dobro leto dni, najosnovnejše zakonske zahteve pa se ne uresničujejo. Kako konkretneje zaščititi osebnepodatke, sva se pogovarjala z mag. Janezem Cebuljem, ivorcem omenjenega zakona. TRIBUNA: Kdaj je bila dana pobuda za pripravo Zdkona o varstvu osebnih podatkov? ČEBULJ: Priprave so se začele že leta 1983, ko so bile pripravljene teze Zakona o zaŠčiti podatkov v družbenem sistemu informiranja. Ta je sicer do neke mere ščitil podatke, premalo pa se je po mojem ukvarjal z zaščito posameznika in njegove informacijske zaseb-nosti. Sprejemanje zakona je slovenska skupščina takrat odložila, ker so pristojni menili, da ni ustrezne zvezne zakonodaje, ki bi urejala temelje varstva osebnih podat-kov. Nato se šest let ni zgodilo nič. Leta 1989 je sekretariat za informiranje pri nas - Inštitutu za javno upravo -naročil študijo, na podlagi katere smo kasneje pripravili Zakon o varstvu osebnih podatkov. TRIBUNA: Kateri so temeljni pravni akti, ki stejih v študiji upoštevali? ČEBULJ: Preučili smo veliko materiala, predvsem iz zahodnoevropskih držav. Posebej zanimiv je bil za nas primer nemške zvezne dežele Hessen, ki je zakon o varstvu osebnih podatkov sprejela šest let prej kot Zvez-na republika Nemčija. V naši ustavi namreč ni bilo nobene realne podlage za tak zakon, zato smo se na nek način bali feedbacka zveznih oblasti iz Beograda. Veliko pozornosti smo namenili tudi švedskemu zakonu, ki je bil prvi popolni tovrstni zakon v svetu. Seveda smo upoštevali tudi tiste mednarodne dokumente, ki vsebujejo temeljna načela, katera bi naj pri sprejemanju svojih zakonodaj upoštevale posamezne države. TRIBUNA: Kateri so ti dokumenti? CEBULJ: Eden od njih je poročilo generalnega sekretarja OZN iz leta 1974 o vplivu modernih tehnologij na človekove pravice. V njem priporoča državam, da tudi same z zakoni zaščitijo poseganje različnih subjektov v človekovo zasebno sfero. Pri pripravi slovenskega zakona pa sta bila najbolj upoštevana naslednja dva dokumenta: Smernice OECD o varstvu posmeznikove zasebnosti in prenosu osebnih podatkov preko državni mej iz leta 1981 in konvencija Sveta Evrope o varstvu posameznika z vidika avtomatske obdelave podatkov iz leta 1985, ki se ne nanaša le na članice Sveta Evrope, temveč tudi na ostale države. Ti dve listini vsebujeta temeljna načela, ki naj jih države upoštevajo v svoji zakonodaji pri urejanju varstva osebnih podatkov. TRIBUNA: Kako seje na vaša prizadevanja odzvala takra slovenska politična scena? ČEBULJ: Pozitivno. Kmalu zatem smo dobili naročilo, pripravimo predlog zakona. To je bilo konec leta 19i Nato se je zavrtel celoten skupščinski postopek, katerem me je presenetila strogost, ki so jo v razprav zahtevali poslanci. Eden izmed vzrokov je bil gotovo proces proti četverici, za katerega javnost ni želela, da se ponovil. Delegati so kar tekmovali, kdo bo bo v svo zahtevah bolj radikalen. To se odraža tudi v sedanje zakonu. Naj še omenim, da je k sprejemu zakona, marca 1990, znatno prispeval 44.amandma k slovenski usta predlagal ga je dr.Oblak-Hamurabi - ki državljani Slovenije jamči pravico do varstva osebnih podatk Dopolnilo določa tudi zakonsko ureditev tega vprašanj em TRIBUNA: Ali po letu dni, kolikor mkon velja, opažate v njem kakšne fomanjkljivosti? ČEBULJ: Da. Prvič, v nekaterih primerih se mi zdi pretog. Posamez-niku sicer daje visoko stopnjo var-nosti, vendar bi lahko upravljanje in uporabo posameznih zbirk podat-kov namesto zakonov odrejali izvršilni predpisi. Ti pomenijo natančnejšo operacionalizacijo zakona in so v evropskih državah normalna praksa. Drugo pomanjkljivost vidim v dejstvu, da nismo vzpostavili posebnega telesa, nekakšnega varuha državljanov, ki bikotnedržavna institucija skrbel za spoštovanje zakona. Ali še bolje - da bivaroval državljane pred državo. V tem se radikalno razlikuje od državne inšpekcije, ki bi naj prav tako bdela nad uresničevanjem zakona. TRIBUNA: Vendar imamo skupščinsko komisijo za človekove pravice in Bav-conov svet. Ali ti dve instituciji ne iz-folnjujeta navedenih kriterijev? CEBULJ: Ne povsem, Čeprav je v Bavconovem svetu opaziti zametke takšne dejavnosti. Zavedati se moramo, da skrb za človekove pravice ne more biti ljubiteljska dejavnost, ki bi jo nek gorečnež opravljal uro ali dve po delovnem času. Institucija civilne družbe, ki bi skrbela za varstvo osebnih podatkov, mora biti profesionalno or-ganizirana, z nekaj plačanimi strokovnjaki. V evropskih državah so takšne us-tanove utečene: parlamentu poročajo o posameznih problemih v zvezi z zakonom, zbirajo informacije o njegovih kršitvah in svetujejo državljanom v konkretnih primerih. Čas je, da tudi Slovenci dobimo takšno institucijo. TRIBUNA: Našteli ste pomanjkljivosti Zakona o varstvu osebnih podatkov. Katere pa so njegove odlike? ČEBULJ: Ena izmed njih je dejstvo, da zakon ščiti posameznika tako pred državno sfero kot pred zasebno pravno. Osebne podatke varuje ne le pred policijo ali državno upravo, ampak tudi pred bankami, zavarovalnicami, turističnimi or-ganizacijami, itd. V tem pogledu se povsem sklada s standardi Evropske skupnosti. Nadaljnjo prednost vidim v učinkovitem sodnem varstvu pravic - govorim o normativni ravni seveda. Tudi krog pravic, ki jih zagotavlja zakon - predvsem v raz-merju do upravljalca - je sorazmerno velik. In še eno prednost slovenskega Zakona o varstvu osebnih podatkov naj omenim: v zakon nismo vnaprej vnesli omejitev, ko lahko država - na primer zaradi nacionalne varnosti - pravice omeji ali ukine. Da bi to storila, mora od primera do primera ubirati zakonite poti. TRIBUNA: Dejstvoje, da se po letu dni veljavnosti zakon ne izvaja. Zakaj? ČEBULJ: Vidim tri tehtne razloge, da se zakon ne izvaja do te mere kot bi se moral. Prvič, že logika pove, da se zakon, ki je osem let nastajal, ne more začeti izvajati kar čez noč. Enoletni rok, ki smo si ga postavili za njegovo popolno uveljavitev, je bil očitno prekratek. Problem očitno ni samo tehnično-organizacijski, temveč se nahaja tudi v nazadnjaški miselnos-ti nekaterih posameznikov in in-stitucij. Ti mislijo, da tak zakon preprečuje zbiranje in uporabo podatkov in se ne zavedajo, da je temeljno poslanstvo Zakona o varstvu osebnih podatkov določitev pravil, ki jih morajo zbiralci, upravljalci in uporabniki upoštevati. TRIBUNA: In ostala dva razloga? ČEBULJ: Drugi razlog nezadostnega izvajanja Zakona o varstvu osebnih podatkov vidim v prehodnem ob-dobju, v katerem se trenutno nahaja slovenska država. Postopno in včasih počasno sprejemanje drugih zakonov onemogoča dosledno iz-vajanje Zakoria o varstvu osebnih podatkov, ki je organsko povezan z nekaterimi področnimi zakoni. In tretjič, upoštevati moramo, da z osamosvojitvijo republika Slovenija nase prevzema kup evidenc, ki so prej bile v pristojnosti zvezne uprave - naj omenim le področje obrambe, zdravstva ali dela. Upravljalci navedenih zbirk seveda potrebujejo določen čas, da se prilagodijo slovenski zakonodaji. TRIBUNA: Republiska inšpekcija za nadzor nad izvajanjem zakona večkotpo letu dni - čeprav je bilo dogovorjeno nasprotno - še vedno ne deluje. Zakaj? ČEBULJ: Za to nalogo je zadolžen Republiški komite za informiranje. Kolikor vem, se na tem projektu dela, težave pa nastopajo zaradi bližnjega prestrukturiranja državne uprave. Kot kaže, bo sekretariat v takšni funkciji kot je sedaj ukinjen, ne ve se pa natančno, kateri resor bo prevzel funkcijo varovanja osebnih podat-kov. Vsekakor bo šele nova uprava tista, ki bo formirala inšpekcijo. Osebno se strinjam, da bi to in-stitucijo morali že zdavnaj imeti. TRIBUNA: Tudi centralnega kataloga zbirk osebnih podatkov še ni? ČEBULJ: Ne. Je pa zanj pripravljen izvršilni predpis in pravilnik za vodenje kataloga. Izdelan je tudi obrazec, po katerem upravljalci zbirk sporočajo podatke ministrstvu. Katalog bo objavljen v Uradnem listu, predvidoma štirikrat na leto. Iz njega bo razvidno, katere zbirke podatkov imamo, katere podatke vsebujejo, kdo zbirke upravlja, itd. Urcjene interne kataloge zbirk podatkov pa že imajo izdelana nekatera ministrstva -policijsko je na primer na tem področju že veliko naredilo. Ministrstvu za inf ormiranje ne bi bilo težko po hitrem postopku vzpos-taviti centralni katalog zbirk osebnih podatkov, vendar ga pri tem zavirajo nekatere pravne uredbe znotraj posameznih resor-jev. TRIBUNA: Po zakonu ima vsak občan pravico do vpogleda v lastne osebne podatke. Ali mu pristojne in-stitucije to tudi dejansko omogočajo? ČEBULJ: Ne vselej. To sodim tudi po izkušnjah Mihelčičeve, novinarke Dnevnika, ki je to možnost večkrat sama preizkusila. Rezultati so pokazali, da so med normativnim in dejanskim nivojem iz-razita odstopanja. Če posameznik meni, da mu upravljalec podatkov neupravičeno prikriva njegove osebne podatke, potem ga lahko toži. Temeljno sodišče po hitrem in za jav-nost zaprtem postopku presodi zadevo. To je zaenkrat tudi edina pot, po kateri lahko državljan kljub od-poru upravljalca zbirk dobi vpogled v lastne podatke. TRIBUNA: Kdo so tisti, ki v Sloveniji zaradi neupoštevanja Zakona o varstvu osebnih podatkov pridobivajo infor-macijsko moč? CEBULJ: Na vprašanje ne morem natančno odgovoriti. Želel pa bi opozoriti na nekatere neupravičene tipizacije, po katerih sta na primer policija in vojska največja kršitelja zakona in vsemogočna posestnika raznih podatkov. Ce pa pogledamo novo vojaško in policijsko zakonodajo, vidimo, da je tam varstvo osebnih podatkov veliko bolje urejeno kot na primer pri dav-kariji, socialnem varstvu, šolstvu in nekaterih drugih resorjih. Slaba zaščita zdravstvenih evidenc je za posameznika prav tako nevarna kot enaka situacija na področju notranjih zadev. Za Slovenijo je pomembno, da se osebni podatki ustrezno zaščitijo tudi pri poslovan}u bank, zavaroval-nic, turističnih organizacij, itd. Cloveku nič ne pomaga, če je zaščiten pred državo, hkrati pa nekatere druge institucije natančno vedo, kje on spi, kaj je, katere časopise bere in podobno. TRIBUNAiKajpa "famozni" računalnik republiskih upravnih organov na Jadranski? V medijih smo zasledili pritožbe, da nekateri organi preko njega lahko izvejo o posamezniku "prav vse" ? CEBULJ: Ta računalnik je vzpos-tavila že stara oblast z namenom, da služi kot servis vsem državnim or-ganom in po potrebi tudi drugim in-stitucijam. Takšno funkcijo ima tudi sedaj. Težko bi rekel, da zasluži ime "policijski" računalnik - kot ga nekateri imenujejo - saj bi to ime zaslužil le v primeru, če bi policija preko svojih terminalov vdirala tudi v druge datoteke. Tudi sam sem obis-kal ta računski center, in predočili so mi, da so posamezne evidence fizično zaščitene. Vsak uporabnik računalnika ima posebno geslo - ki se pogosto menja - s katerim ima dostop le do lastnih evidenc. TRIBUNA: Lepo se sliši. Toda praksa kaže, da lahko v še tako dobro varovan računalnik vdre že malo bolj bister os-novnošolec?! ČEBULJ: Tega ne zanikam. To so dokazali že številni pustolovci, ki so vdrli v prav vse. Dejstvo je, da se osebnih podatkov na računalniku ne zavarovati do takšne mere, da ne bi kdo, ki ima dovolj časa, pameti in vztrajnosti, prišel do njih. Namen strokovnjakov, ki skušajo zaščititi računalnike z raznimi šifrirnimi ključi, je v nečem drugem: želijo doseči, da bi bili stroški vdora v računalnik večji od vrednosti podat-ka samega. Absolutne zaščite torej ni in v tem kontekstu so možne zlorabe tudi v računalniku na Jadranski. TRIBUNA: Alije državljan) potemtakem izpostavljen nd' nemilost vsakovrstnim vohljačem ? ČEBULJ: Tega ne morem trditi dobesedno, dejstvo pa je, da bi se še marsikaji dalo narediti v smeri| varstva osebnih podatkov. \ V mislih imam že prej omenjene institucije civilne družbe, ki bij skrbele za nadzor nad iz- '' vajanjem zakona. Dan-današnji se število evidenc nenehno povečuje in posameznik nimaj nobene možnosti, da bi se jim izog-j nil. Če je nekdo bolan, bo zdravniku posredoval svoje podatke brez pomisleka. Družba bi morala storiti vse, da teh podatkov ne bi mogel brati nepooblaščeni subjekt. TRIBUNA: Ali bi si Slovenci lahko\ pomagali s kakšnim ustreznim prijemom iz drugih držav? CEBULJ: Sedaj, ko oblikujemo novo kazensko zakonodajo, bi morali zlorabo osebnih podatkov opredeliti kot kaznivo dejanje. Trenutno se tol obravnava samo kot prekršek. Tak ukrep bi gotovo prispeval k temel-jitejsemu varovanju osebnih podat-kov. Matjaž Šuen Kdo bo obril Stipeta Mesiča? Stipe Mesič je danes zagotovo prva hrvaška medijska figura. V zadnjem tednu je dal toliko intervjujev, da je povedal že vse, kar je vedel (in hotel). In to večkrat. Medtem ko se Kučan in Peterle ne moreta dogovoriti, ali v Jugoslaviji že divja državljanska vojna ali ne, je hrvaško vrhovništvo glede ocene o naravi spopadov na Hrvaškem odločno in soglasno: »Državljanske vojne ni« (in je ne bo, rad pristavlja Slavonec Stipe Mesič). Zanimivo je, da je hrvaško vodstvo v trenutku, ko je na seji zveznega predsedstva armada grozila z vojnim stanjem, ocenilo, da je bolje, če se Tudman odpove srečanju predsedniških klovnov v Bosanskem loncu (kasneje je bilo sicer odpovedano) in odpotuje na skrajšan obisk v London kupovat helikopterje. Težko je reči, da je Hrvaška na ta način s simbolnim dejanjem pokazala, kaj si misli o Jugoslaviji še pred 19. majem, ko je na Hrvaškem napovedan referendum o prihodnosti jugoslovanske skupnosti (mimogrede povedano, pišmevuhovski odnos Slovencev do Hrvaške in Jugoslavije se kaže tudi v tem, da omenjeni datum pri nas čakamo predvsem zaradi žrebanja Super 3 x 3), toda vsekakor je ignorantsko in na meji dobrega okusa, če si »gospod predsednik (molim, lijepo!) ogleduje Tower in Big Ben, ko se v »lijepi njegovi« streljajo »ustaši« in »četniki«. V Beogradu pa ga na seji klovnov vseh jugoslovanskih držav predstavlja človek, ki ga je ob koncu šestdesetih malone lastnoročno poslal v zloglasno Staro Gradiško. Toda vrnimo se h gospodu Mesiču, ki na novinarski lestvici popularnosti danes kotira celo višje kot samTudman. Nekdan-jipredsednikobčineSIavonska Orahovica, kimu je menda celo sam Broz očital prizadevanja za restavracijo kapitalizma v začetku sedemdesetih let, mali junak maspoka s pedigrejem političnega zapornika, Tudmanov joker na premierskem stolčku sosednje republike, podpredsednik zveznega pred-sedstva in bodoči (?) »primus inter pares« v tem cirkuškem organu je zanimiva osebnost. Eden od najbolj vdanih predsed-nikovih podanikov se je v zadnjih dneh izkazal kot spreten govorec, ki je v intervjujih do jugoslovanske armade tako blag in prizanesljiv, da se človek vpraša, odkod novokomponirano bratstvo. Vendar pa je Tudman v Londonu pokazal, da gre le za varljivo premirje oziroma »dogovor«, ko je poudaril, da bo v primeru vojaškega posega zaprosil za pomoč evropsko kon-ferenco o varnosti in sodelovanju iri da ne bo okleval niti pri prošnji za neposredno vojaško pomoč zahodnih držav, predvsem Velike Britanije in ZDA. Kot vse kaže, se Stipe Mesič še ni rešil vseh skrbi v zvezi z britjem, ki mu ga je menda napovedal znani vojaški »trdorokec« general Blagoje Adžič. Vojaški vrh se torej še vedno ukvar-ja z mislijo, kako obriti hrvaško vrhovništvo, namesto da bi poskušal vsaj pristriči brade krajinskim četnikom. In dokler bodo Adžič in njemu podobni razmišljali na tak način, bomo lahko z vso pravico izenačevali tankovsko demokracijo in srbok-racijo. Simon Bizjak PRIJ AZN A KOLPA Zmešnjava je popolna: hočemo v Evropo, ki si želi neraz-kosan Jugo paket. Ali ne bi bilo potemtakem bolje, da si takšno Evropo odmislimo in naredimo svojo. Če v nameri uspemo, bo Evropa prišla k natn, v primeru, da projekt spod-leti, pa tako ali tako nimamo kaj izgubiti. Medtem ko se parlamentarni veljaki žgečkajo ob misli na odcepitev, je med njimi največji razkol ravno v definiciji izred-nega stanja in nemara tudi v tem, ali že divja državljanska vojna ali pa zanjo zaenkrat obstaja le nevarnost. Mimogrede, če se počutite dovolj srbofilsko udarjeni in nikakor niste zadovoljni s svojo plačo, lahko postanete honorarni sodelavec Martičevega eskadrona. Tarifa je še vedno 100 DEM na dan. Zanimivo pa je, da brada sploh ni pogoj. In ko takole premišljujem, zakaj se je Janša znebil Jelka Kacina, mi čedalje bolj prihaja...:»Note for Guidance for Editors«. Ko bodo izredne razmere okupirale tudi Slovenijo, in bo nacionalna garda generala Janše branila papirnato suverenost, vojni dopisniki pač ne bomo stneli poročati o objektivni stvarnosti streljanja temveč hrabrem odporniškem gibanju rdeče-črno-belih janšarjev. V nasprotnem primeru nas bo bavčaritata - agencija za stik s stvarnostjo - prestregla že v press centru. V tem pfimeru bi bilo več kot dobro, da Boris Jež spet napiše par tez o objektivnem poročanju s fronte. Preden pa se karkoli prične, bi bilo pametno prevetriti tako republiško kot lokalne vlade. Če ne že za ministra, je v vsako od njih kot svetovalca treba postaviti kakšnega lojalnega Srba, ki bo brez prevajalke lahko kontaktiral z okupatorjem. Vseeno bolje tako, kot pa da je po končani vojni mandatar za sestavo slovenske vlade dragiša Marojevič. Namesto ustave, veljavne ali pripravljalne, bo moral parla-ment na hitro sprejeti P.S. (podalpska samoobramba), ki bo začel veljati takoj, ko bo izŠel v Uradnem listu RS. Prvi člen poglavja o prepevanju slovenskih borbenih se bo glasil približno takole: »V vojnem času je strogo prepovedano kakršnokoli petje, ki je hitrejše od dvočetrtinskega takta. V primeru nespoštovanja določbe, se grešni pevec na mestu zločina takoj usmrti. če je pri roki kakšen božji pastir, mu mora za pokoro naložiti šestZdravljic in dva Očenaša...« Torej, še je čas, da priČnete vaditi in zažigati vse sumljive porno kasete, na katerihjefrekvenca kvaziorgazmov nad nor-mativi, določenimi v Varnostnem svetu. In zmešnjava bo popolna: Evropa bo prišla k nam. Modre čelade pa v jok. Bojan Krajnc DEMOSDANES INNMOLIVEČ Miniloje leto, koje alternativa postala opozicija, natopol leta, ko je opozicijaprevzelaoblast Bo Demos po letu dni oblasti razpadel? In končno, kaj je Demos storil za slovenski narod, da bi ga lahko kovali vzvezde? Izvirni greh Demosa je v njegovi notranji sestavi. V tej koaliciji je združenih šest strank, ki pa jim je skupna le opozicijska opredelitev nasproti tedanje komunistične oblasti. Programsko pa se stranke Demosa vse bolj oddaljujejo. Nekatere so celo bližje opoziciji kot strankam v isti koaliciji. Med zelenimi in liberalnimi dernokrati ter med socialdemokrati in prenovitelji je manj raz-lik kot med tema demosovima strankama in krščanskimi demokrati. In ravno zaradi bojazni, da bo ta politična velesila razpad-la, so ob obletnici Demosa ustanovili skup-ni svet Demosa, s katerim so koalicijo bolj poenotili in centralizirali. Tudi njen pred-sednik dr. Jože Pučnik je večkrat poudaril, da je Demos pravzaprav »čudna druščina«. Na začetku skupne pus-tolovščine je Demos dajal vtis ene same velike stranke. Zato ni nič čudnega, če so ambicije SKD po prepovedi splava, nasprotniki Demosa naprtili vsej koaliciji, ki je dobila prizvok klerikalnega bloka. Z meseci pa so se razlike med posameznimi strankami poglobile in sploh nas ne bi presenetilo, če bi ta koalicija razpadla še pred novimi volitvami. Samostojna Slovenija -glavni Demosov adut Vso predvolilno kampanjo je Demos obljubljal samostojno Slovenijo, plebiscit in odcepitev. Ko pa je prevzel oblast, se je začel izgovarjati na to, kako je ta odločitev preuranjena. Najprej je hotel doseči kon-federativni status Slovenije s pogajanji, kar pa mu ni uspelo. Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije je bila prej kos papirja kot resen mednarodni dolkument. Končno je Demos v sodelovanju z opozicijo ures-ničil izvedbo plebiscita, za katerega se je zavzemal pred volitvami. Plebiscitno voljo državljanov je izrabil kot svojo zmago nad opozicijo. Slovensko vodstvo je razglasilo samostojno in neodvisno Slovenijo, ki pa je še vedno ostala del Jugoslavije. Probleme Jugoslavije so začeli demosovci obrav-navati kot probleme tuje drža ve. Slovenska vojska postaja stvarnost šele zadnji mesec, medtem ko usoda slovenskih vojakov v JLA še zdaj ni jasna. Slovenski denar še vedno ostaja vprašljiv, saj oblast »opozicijskih« lip ne mara, obljublja pa »plače v devizah«, kar je še večja utopija. Zunajpolitično je Slovenija še vedno regija, saj evropske institucije priznavajo samo Jugoslavijo. Tako bomo Slovenci še dolgo brez svojih potnih listov. Vedno več brezposelnih Demos je delavce najprej potreboval, da je z njihovimi glasovi na volitvah zmagal, nato pa je pozabil na dane obljube. Čeprav je obljublja rešitev gospodarske krize šele po dveh letih, je v enem letu naredil več škode kot koristi. Mnogokrat so mu bili »rdeči« direktorji nevarnejši od nesposob-ni,h. Stečajev in brezposelnih je vse več, socialne podpore za nezaposlene pa so vse manjše. In medtem ko večina državljanov stiska pasove, oblast viša davke, državi osnovne življenjske potrebščine ter obljublja višje participacije v zdravstvu in šolstvu. Stavka ostaja iznod v sili za mar-sikateri delovni kolektiv. Tudi na področju šolstva, kulture, sodstva, informiranja, varstva okolja in cestne povezave bi lahko Demos storil več. Diktatura v šolstvu je povzročila ostre proteste tako dijakov kot učiteljev. Posebno razburjenje pa je oblast povzročila med novinarji, nad katerimi bi si rada pridobila nadzor, pa naj gre za obstoječe medije ali za ustanovitev vlad-nega časnika. Medijsko je Demos raz-padel že z bankrotom lista »Demok-racija«, zato je tudi vprašljivo glasnik katere stranke bo »Slovenec«. Videti je, da ima pri tem največje apetite SKD. Odstopi kot začetek vladne krize Prenovitev vlade z nekaterimi zamenjavamfl kaže na začetek vladne krize. Samo čas boS presodil, če so odstopili pravi ljudje in zakajfl ne. Prav tako tudi, če je večina SlovencevB ravnala pravilno, ko se je odločila zafl Pučnikovo »čudno« druščino. Pred volit-M vami vsekakor nismo mogli vedeti, da se bofl Demos obnašal kot bivša partijska oblastH Prav tako tudi ne, da je gospodu PušnikuH nemška jgvnost ljubša od slovenske ter dafl bomo prvo novico o slovenskem plebisdttfl izvedeli preko nemških medijev. Lahko bi sifl mislili, da bo obračun s komunisti važnejšfl od reševanja gospodarskih problemov, pravfl tako pa smo tudi pričakovali, da bo prišlo vfl Demosu do polarizacije na napredni iifl konservativni del. Prve razpoke so se žefl pojavile... Odstopa dr. Mencingerja in drfl Kranjca sta bila prva znaka tega protestafl Kako se bosta dr. Andrej Ocvirk in dr. Dušanfl Šešok vključila v vladni stroj v tenfl »zgodovinskem trenutku« je vprašanje časafl Kljub vsem napakam Demosove vlade pafl lahko priznamo, da je Slovenija prvič v svojfl zgodovini dosegla tolikšno stopnjcH suverenosti in da jo je sposobna tudi branitifl Slovenska vlada je pokazala sposobnost or-fl ganiziranja lastne obveščevalne službe, kfl lahko spremlja vsak korak zveznih institucijH zlasti JLA. Slovenska vojska je postala nuj-fl nost v razpadajočem jugoslovanskem si&S temu. Brez tovrstnih ukrepov bi se SlovenijaJ znašla nepripravljena na sedanje dogodke v Jugoslaviji, kar bi lahko ogrozilo nieno_ suverenost. Prav tako se Slovenija uspešncfl prebija v svet z vzpostavijo lastnih konzularfl nih predstavništev, ki so zametki slovenskM diplomacije. Ravno spoznanje, da se morsfl Slovenija prebijati v Evropo samostojno in nfl v okviru druge države, je najpomembnejšH dosežek Demosove vlade. fl Igor Kršinafl Zdi, se da je ob vseh tegobah, ki si jih povzrožamo Ijudje sami, svoje pristavila tudi mati narava. Po katastrpfalnem potresu v Gruziji, kjer je življenje izgubilo več kot 150 ljudi, več kot 300 je bilo huje ranjenih, porušenih pa je bilo 17 tisoč stanovanj, je sledila katastrofa v Bangladešu. Izjemno močan ciklon je terjal kar 200 tisoč žrtev, kot poročajo najbolj pesimistični opazovalci. V podobni katastrofi leta 1970 je umrlo približno 300 tisoč ljudi. Ciklon, ki je bil najstrašnejši v zadnjih dveh desetletjih, je pustošil s hitrostjo 220 kilometrov na uro in je po uradnih podatkih enajsti najmočnejši cik-lon v tem stoletju. Samo v velikem pris-tanišču Chittagongu je umrlo 25 tisoč ljudi. Seveda pa vseh umrlih in izginulih reševalne ekipe ne bodo mogle poiskati, saj so razmere za delo nevdržne. Po prvih neuradnih ocenah naj bi bilo materialne škode za več kot milijardo in pol dolarjev. Mednarodna skupnost, predvsem sosede, sa se že odzvale prošnjam bangladeških oblasti. Prvega maja so v Vatikanu skoraj sto let po znameniti okrožnici Rerum novarum predstavili novo encikliko papeža Janeza Pavla II., ki ima naslov Centesimus annus (Po sto letih). Okrožnica je razdeljena na šest delov, med katerimi je naj-pomembnejši tretji. V njem papež obračuna z realnim socializmom, ki po raz-padu komunizma v vzhodni Evropi išče nova pota. V prvem poglavju skuša papež poiskati novo sožitje med delom in kapitalom, ki se kaže v novem pokristjan-jenju. Ta nova socialna doktrina naj bi bila pot, po kateri naj bi stopali »novoos-vobojeni narodi«. Zanimivo je tudi četrto poglavje, v katerem papež razglablja o -kratko rečeno - tržnem gospodarstvu. Vatikan priznava tržnemu mehanizmu določeno koristnost, ki je pogojena. »Materialističnemu« kapitalizmu daje smisel le to, če rabi koristnemu delu. Vse druge Lastnosti in odnosi so za Cerkev in Boga brez utemeljitve. kako bo ta kritika grobega kapitalizma vplivala na združevalne procese v Evropi, bo povedal čas. Se je Nancy Reagan, nekdanja prva dama Bele hiše, skrivoma srečevala s Frankom Sinatro tudi potem, ko je njen mož postal gospodar Bele hiše? To je eno izmed števil-nih vprašanj, ki se velikokrat postavlja po izidu knjige Kitty Kelley. Gre namreč za neavtorizirano biografijo bivše prve dame, v kateri najdemo številne Nancyjine škan-dale, sočne intrige in nevarna razmerja. Ronald Reagan jo je zavrnil kot knjigo, ki gre prek vseh meja odlike, bralci pa so množično napadli knjigarne. Sedaj se za avtorske pravice potegujejo tudi evropski založniki.Kelleyeva,sicerznanapisateljica življenjepisov slavnih ljudi, saj so na njeni polici tudi Liz Taylor, Frank Sinatra in drugi, trdi, da je bila Nancy pravzaprav tista, ki je osem let gospodovala v Beli hiši. Kelleyeva piše, da je kljub antipatiji, ki jo je gojila do RaiseGorbačov, prisilila Ronija k temu, da je izkoristil sovjetsko glasnost in perestrojko in se s tem vpisal v zgodovino kot mirovnik. BU5H PRESTRAŠIl AMHRIČANE Ob koncu tedna v Camp Davidu je ameriški predsednikGeorge Bush doživel presenečenje. Po dopoldanskem predavanju na michigenski univerzi si je sredi popoldneva privoščil jogging. Po štiridesetih minutah teka mu je začelo primanjkovatisape. Polegtega pa jezačutil bolečino v predelu srca. Agent tajne službe, ki ga venomer spremlja pri joggingu, ga je pospremil v najbližjo ambulanto, od tod pa je odšel v bolnišnico v Marylandu. Začetne preiskave so pokazale, da ima Bush nepravilen srčni utrip, ni pa bilo znakov hujše srčne okvare. Kljub temu, da je v bolnišnici preživel dva dni, se 66-letni predsednik ni odrekel državniškim pos-lom. AmeriškipodpredsednikDanQuayle namreč ne uživa Bushevega zaupanja. Kljub temu, da slovi Bush kot eden izmed najbolj vitalnih ameriških predsednikov v zgodovini, morda z izjemo Kennedyija, so se Američani ustrašili, da bodo izgubili heroja zalivske vojne. CRNA GLAVA V BELIHIŠI Jrcnda Sdmnirzkopf, 50-lctnn soproga mneriškcgn genernla Nor-•J minm Sdncnrzkopfn, pravi, dn jc iijrn moz mcnzibihui oscbnost. Kljub temu, dn so $a njc^ovi vojnki pohncnovali Mcdved in mu zanuii ncnadnih in luidili izpiuiov jcze dodnli še "ueviJitiii". Medvcd pn jc vcrjctno prcdvsem znnuii impresivnc pojnvc, snj ob svojih 190 an tchta k(irl20kilognmwt>. General z rodovnikom 56-letni Norman Schwarzkopf se je rodil v Trentonu (New Yersey) v generalski družini. Že od malih nog je vedel, da se mu obeta vojaška kariera, saj mu je to zagotovil oče. Po maturi se je odpravil na razvpiti West Point. Po uspešno končanem študiju se je sprva posvetil učitel-jevanju na isti vojaški akademiji. Ob tem se je še dodatno Študiral fran-coščino, nemščino, arabščino, stroj-ništvo je diplomiral z odliko. Potem je leta 1965 končno dobil prvo priložnost: kot prostovoljec se je odpravil v Vietnam. Med spopadi je bil kar dvakrat ranjen in prejel medaljo za zasluge. Kmalu pa bi končal pred vojaškim sodiščem zaradi neposlušnosti: zavrnil je napad na vietnamsko postojanko, ker se mu je akcija zdela samomorilska. Druga pomembna etapa v njegovi karieri je invazija marincev na Granado leta 1983. Z njo je napredoval v generala. Višek njegove vojaške kariere pa je povel-jevanje mednarodnim silam v zalivski vojni in uspešna realizacija operacij Puščavski ščit in Puščavski vihar. Politična kariera? V ZDA njegova priljubljenost močno narašča, zato si med drugim lahko privošči tudi kakšen kratek stik s predsednikom Bushem. Celo angleška kraljica Elizabeta, ki bo ta mesec obiskala ZDA, ga želi osebno spoznati. Ena izmed ugank je, ali bo Schwarzkopf zaplaval v politične vode. Nekateri napovedujejo, da bo sledil vzoru generala Eisenhovverja, ki so ga po uspešnih vojaških akcijah med drugo svetovno vojno izvolili leta 1953 za predsednika. Norman odhaja avgusta v pokoj in možnosti, da bi začel politično kariero, za zdaj zavrača. Čeprav ga snubijo tako republikanci kot demokrati, Schwarzkopf vztraja pri svoji nevtralnosti in neodvisnosti. Po vsej verjetnosti se bo najprej posvetil družini in psu Bearu. Pa tudi pisanju spominov, ki jih je v 39-letni vojaški karieri zbral kar precej. Medtem pa se bo moral odločiti, ali bo svojo popularnost in mit, ki se v Ameriki ustvarja okrog "nevihtnega" generala, tudi politično vnovčil. Marko Končar BOGU PRED OCMIIN ZA HRBTOM BLACKADDER (Economist 7704) Ali je televizijska serija Black Adder vplivala na angleške zakonodajalce? Na to vam tu ne bomo odgovorili, kakor tudi ne želimo namigovati na mednacionalno nestrpnost med Škoti in Angleži (v nadal-jevanju teksta »južnjaki«, na otoku, seveda) - Britanija ni Balkan. Škotje gade sovražijo. Nevarni so za domače živali in predstavljajo grožnjo za otroke. Pokažite gada južnjaku in ta vam bo - pod pogojem, da je gad ustrezno oddaljen - začel predavati o ogroženih vrstah. Dejstvo je, da za razliko od podgan, gadje v deželi metroja in avtocest ne uspevajo - v celem VelikemLondonu jeleena kolonija te kače. Tudi to je bil eden od razlogov, da je vlada vjanuarju pod pritiskom NatureConservan-cy Councila sprejela amandma k Vfildlife Protection Actu za razširitev polne zakonske zaščite tudi za gade. Škotski lairds (lastniki zemlje) so se razbesneli. Argumentirali so, da so gadje lahko ogroženi v nekaterih delih dežele, da pa severno od meje (angleško-Škotske) kar uspevajo. Zato je 16. aprila v zgornjem domu parlamenta lord Kimball zahteval razjasnitev akta in sprožil prepir: ali je fer za živinorejca oz. ovčarja, da se sooča s kaznijo L 2000 za poškodovanje gada, če ščiti otroka ali žival sfartne. Lord, ki ima sam kmetijo v Suther-landu, pravi, da so gadje posebna grožnja za teleta, pse irv ovce. Medtem ko so konji dovolj občutljivi, da se ob siku umaknejo, so teleta neozdravljivo radovedna, psi nezadržno agresivni, ovce pa so zgolj preprosto neumne. Zlasti nevaren čas v gadji deželi je pomlad, ko so gadje še preveč leni, da bi se izmuznili potencial-nim grožnjam, njihovi čekani pa so polni strupa... No, Kimball je dobil odgovor: v strahotni nuji lahko Škotje uporabijo svoja bodala, ne da bi tvegali denarnico. O, gadje! IZGUBLJENI (Economist7699) Za neko žico v Keniji igrajo ujetniki neke pozabljene vojne nogomet, upajoč, da jih bo kakšna država sprejela vase. To so Libij-d, kakšnih 350 jih je, zajetih v Čadu konec 80-ih let, ko je Libija tja vdrla. Ujetništvo se je začelo, ko se jih je kakšnih 600 predalo tedanjemu predsedniku Čada, Hissene Habreju, nato pa jih je vzela pod svoje okrilje CIA ter jih strenirala za podtalne operacije vLibiji (karbodo uradniameriški krogi seveda zanikali), da bi delali Gadafiju pizdarije. Decembra lani so oblast v Cadu prevzeli uporniki pod vodstvom Idrisa Debyja, libijskega prijatelja (ne služabnika), kijebilzaradiprisotnosti ujet-nikov v taborišču poleg glavnega mesta Ndjemene v dokajšnji zadregi. Najbrž je zahvaljujoč prav prepričevanju Francozov dovolil Američanom, da so Libijce odpel-jali najprej za dan v Nigerijo, nato pa v Lubutnbashi vŠabi (južni Zaire), kar pa se ni pokazalo za varen pristan. najprej zato, ker šef Zaira Mobutu Sese Seko, zahvaljujoč »spoštovanju« človekovih pravic v ameriškem kongresu, ki razdeljuje denar za pomoč, ni najbolj priljubljen, terzaradi strahu Zaircev, da bo Gadafi reduciral dobavo nafte. Tako so libijcem dovolili dostop do svojih rojakov. Z laskanjem ali grožnjami - 250 se jih je odločilo za vrnitev domov, kar je v ZDA naredilo preplah. Zgodaj februarja so jih premestili v Kmijo, sicer kar preseneČeni nad pripravljenostjo Nairobija, da jih sprejme. S kenijsko vojsko zastraženim Libijcem je bil zagarantiran status ubežnikov, pa vendar se jih je še ducat odločilo iti domov. Ostali čakajo v dolgih birokratskih vrstah na ubežnike, večina pa bo najbrž iz libijskih rekrutov prešla v washingtonske taksiste in policaje. Naj urjenje z orožjem ne bo zaman! TELEDEMOKRACIJA DOWNUNDER Sredi Indijskega oceana, 800 km vzhodno od Madagaskarja, leži košček »Velike Francije« - Reunion. Francozi so kot bivši kolonialni mogočniki še do dandanes oh-ranili mnoga ozemlja daleč od Evrope in prav nič ne kažejo pripravljenosti, da bi se jih odrekli (Nova Kaledonija, Tahiti) - med drugim so še edini, ki v Pacifiku opravljajo jedrske poskuse (afera Rainbow z Novo Zelandijo), nekatera ozemlja pa so, bolj ali manj prostovoljno celo neposredni deli Francije, torej njeni departmaji (Guadeloupe, Martinique, Fr. Gvajana in Reunion, današnja tema), ki so bili npr. vključeni v AER (Skupščino evropskih regij)pred Slovenijo... Reunion je sredi marca obiskal francoski premier Michel Rocard, da bi na lastne oči videl, kakšne so posledice ostrega upora konec februarja letos, ko je umrlo najmanj desetljudi. Ko je Rocard 17. marca otokzapuščal, so ponov-no izbruhnili nemiri. V čem je štos?! S 600 tisoč prebivalci je otok najgosteje naseljen francoski čezmorski departma (= torej del matične dežele), ima francosko policijo, pet poslancev v francoski narodni skupščini, prebivalci načelno uživajo vse pravice francoske blaginje in penzije. Toda, ta krpa zemlje ne more priskrbeti tudi francoskega življenjskega standarda, za katerega se Reuniončani potegujejo. Otok izvaža malo sladkorja, nekaj jas-togov in dišeče olje, sicer pa živi na subvencijah dragega blaga in hrane. Na človeška življenja tu najbolj vpliva 24-urna televizija, preskrbljena direktno iz Francije preko satelita, zato jo lahko gledajo v vsakern baru in kotu mesta... Pred petimi leti pa je> lokalni podjetnikzačel predvajati rivalni program, imenovam Tele-Free-DOM (kar je pošastna besed-na igra frankoangleščine, saj je DOM akronim za Department d'-Outremer, čezmorski departma). Mladina je imela rada njegove videospote, obravnavanje lokalnih problemov v lokal-nem diaiektu, vendar pa mož ni nikoli dobil dovoljenja, zato so v februarju fran-coske oblasti zahtevale prekinitev pred-vajanja. Hudi nemiri so slediliza obrambo Free-DOMa. Mladi Ijudje z maskami na obrazih in kamenjem v rokah so napadli simbole svoje frustracije: policijo in trgovine z video- rekorderji in pralnimi stroji, za katere v svojih domovih nimajo niti elektrike niti tekoče vode. Deset ljudi je umrlo. Svoboda, ki so jo zahtevali, seveda ni bila politična in ni šlo za »odklapljanje« od Francije, temveč svoboda okusiti vsakdanji kruh »sorojakov« v Evropi. Tega Rocard seveda ne more priskrbeti, kakor ne nihče drug. Zato so, kljub posredovanju lokalnih predstavnikov na oblasti, pospremili odhod z uničenjem razstavnega prostora, polnega francoskih avtomobilov. Kakor kaže, je laže dati ljudem volilno pravico, blaginjo in pokojnine kot zagotoviti delo in svobodne televizijske storitve. M.D. Peta obletnicajedrske katastrofe v Belorusiji KAJ NAM BO SVETILO IN NAS GRELO V PRIHODNOSTI Skozi vrata, ki so v razvitem svetu na daleč odprta za vse vrste novih političnih gibanj, je že zdavnaj vstopilo tudi ekološko. Skrb za varstvo človekovega okolja, predvsem pa strahpred možnimi vplivi jedrske energije, se je trdno zasidral v zavest Ijudi in pod vplivom takšnih sprememb seje po vzoru Zahoda zganila tudi uradna politika vzhodnoevropskih držav.Toda Vzhod vztrajno izgublja tekmo z razvitim Zahodom tudi na tem področju, kipa ni zgolj prestižno.Izgubiti v tem primeru pomeni drago plačati, karje pred petimi leti pokazal Cernobil, njegove posledice pa nas na to spominjajoše danes. Posledice, ki opominjajo _________desetietja_________ 26.aprila leta 1986 je dala jedrska nesreča v Belorusiji človeštvu grozljiv nauk: do danes je za posledicami nesreče v Černobilu umrlo že na tisoče ljudi. V Ukrajini, Belorusiji in Ruski federaciji je skupaj kontaminirano 9.500 kvadratnih kilometrov zemeljske površine, na kateri živi milijon in pol ljudi. Okrog 30.000 otrok je zbolelo za boleznimi, ki so pos-ledica radioaktivnega sevanja. Po zadnjih podatkih bolnišnice v Minsku zboli danes za otroško levkemijo vsak desettisoči sovjetski otrok, število žrtev pa iz leta v leto narašča.Ameriški zdrav-nik dr. Robert Gail, ki je zdravil žrtve Černobila , je takoj po katastrofi ocenil,da bo v naslednjih petdesetih letih za rakomumrlo od 2.500 do 75.000 ljudi. Mednarodna agencija za jedrsko ener-gijo pa je številko povečala za 10.000. Primeri bolezni, ki jih bodo povzročile posledice Černobila se bodo verjetno pojavili šele čez petnajst do dvajset let. Na tisočih kvadratnih kilometrih so v Ukrajini po nesreči ostale velike količine radioaktivnih izotopov. Deževnica počasi izpira radioaktivne snovi v globino, kjer jih vsrkavajo korenine rastlin. Radioaktivni izotopi, ki pronicajo v talnico lahko zaidejo v vire pitne vode. V močvirnih območjih v bližini Černobila so opazili nenavadne rastline, ki so zaradi močnega obsevanja mutirale. Območje so že proglasili za naravni park, kjer delujejo različna razis-kovalna središča pod okriljem sovjetske Akademije znanosti. Skupina ameriških znanstvenikov z univerze v New Hempshiru je objavila svoje sporočilo, v katerem dokazujejo, da je radioaktivno sevanje iz Černobila doseglo celo Južni pol. Skorajda never-jetno, vendar Američani trdijo, da naj bi se to zgodilo s pomočjo radioaktivnih izotopov, ki so prodrli v stratosfero in v zgornjih slojih atmosfere prepotovali skoraj celotno zemeljsko kroglo. Kot dokaz navajajo podatek, da se je nesreča reaktorja v Černobilu zgodila aprila leta 1986, radioaktivni sneg na Južnem polu pa je padel dvajset mesecev kasneje - to naj bi bil čas, ki je potreben, da izotopi v stratosferi prepotujejo takšno razdaljo. Raziskovalci iz Instituta za genetiko Univerze v Zahodnem Berlinu so v ob-dobju po nesreči med preiskavami pred rojstvomnašliokrog400težjihgenetskih okvar, med njimi dobro polovico trisomij, ki povzročajo mongoloidnost. Na ožjem mestnem področju se je v devetih mesecih po CernobUu rodilo 18.000 otrok, med njimi kar deset mon-goloidov, čeprav bi po statistiki smela biti le dva, kar je petkrat manj. Pet let po Černobilu so se oglasili tudi skan-dinavski znanstveniki in sporočili, da na severu Evrope, predvsem na Norveškem, v naravi še vedno zaz-navajo tudi do desetkrat večje količine stroncija kot je normalno in kot ga je bilo pred eksplozijo reaktorja. Današnje stanje primerjajo z dogodki v petdesetih in šestdesetih letih, ko so na Norveškem zaznali povečano radioaktivnost, ki je bila posledica sovjetskih in ameriških jedrskih poskusov. _________Alternative_________ Dejstva pričajo, da je v vzhodni Ev-ropi vse prej kot lahko biti nasprotnik jedrske energije. Osnovna dilema je jasna: ali si država, ki je preveč revna, da bi samostojno proizvajala ali uvažala drugo vrsto energije, lahko privošči ukinjanje jedrskih elektram? Po zadnjih podatkih je v celotni vzhod-ni Evropi, če ne štejemo Sovjetske Zveze, šestintrideset jedrskih elektram, približno dvajset pa jih je v izgradnji. Zivljenska doba takšnih objektov je omqena in po štiridesetih letih obratovanja jih morajo zapreti ali temeljito prenoviti, kar pomeni,da bo v desetletju, ki je pred nami, na Zahodu začela cveteti nova, milijarde dolarjev vredna industrija. Nekatere zahodne ekonomske velesile se nanjo že temeljito pripravljajo.Japonska je spod-budila večino svojih podjetij težke in-dustrije za razvoj demontažnega postopka in se že povezala z ameriško družbo General Electric. Razmere v Vzhodni Evropi so bistveno drugačne. Čeznočjenemogoče zapreti vse jedrske elektrarne, poleg tega pa nikjer na svetu to verjetno ne bi bila najpametnejša strategija. Veliko bolj problematično od dejstva, da te elektrarne so, kajti proizvajajo znaten delež energije in so olajševalna okoliščina za prenekatera gospodarstva, da delreaktorjev, kipripadajo najstarejši generaciji sovjetske proizvodnje šestdesetih let, za katere zahodni strokovnjaki trdijo, da jim nobene iz-boljšave ne morejo več zagotoviti popolne varnosti in bo treba do konca stoletja ustaviti okoli 100 jedrskih central. Avstrijska vlada se za svoje vzhodne sosede trudi poiskati rešitev z multinacionalnim projektom, v katerega je pripravljena vložiti 425 milijonov dolarjev, vendar ta vsota še zdaleč ne zadošča.Premajhna vsota in problem, ki je že zdavnaj presegel svoje okvire in postal obče svetovni problem: Ali se je mogoče odpovedati jedrski energiji in s čim lahko nadomestimo jedrske centrale, če se jim odpovemo? Najpomembnejši vir energije v svetu je nafta, ki pokriva slabo polovico svetovnih potreb po energiji. Obstaja pa več vzrokov, zakaj nafta jie more nadomestitijedrskihcentral,najpomem-bnejši pa je ta, da so zaloge nafte ome-jene. Pri sedanji porabi zadoščajo za nekaj več kot trideset let in tudi nova ležišča okoliščin ne bodo bistveno spremenila. Pomemben vir elektične energije je premog, ki pokriva 40% električne energije v svetu. Ugovori zoper premog so predvsem ekološki. Vzhodnoevropski razvojni problemi, nekateri so v tesni povezavi z ones-naževanjem okolja, so že dobili kritične razsežnosti. Na Češkoslovaškem in Poljskem žveplov dioksid v zraku vsak dan doseže kolicino 12.000 mik-rogramov na kvadratni meter, torej tudi do osemkrat več, kot v večini razvitih evropskih držav. Toksični elementi, na primer svinec in arzenik, ki se sproščajo pri izgorevanju premoga , se nabirajo v zemlji in kontaminirajo rastlinske kul-ture. Na ekološko najbolj ogroženih območjih Češkoslovaške so pri tretjini otrok opazili, da rast kosti zaostaja za deset mesecev ali celo več.S čistilnimi napravami pa so opremljeni le redki večji proizvodni obrati. Draga oprema za nadzor in preprečevanje ones-naževanja okolja ni imela nikoli pred-nosti na seznamu ekonomskih potreb v državah s planskim gospodarstvom, čeprav bi to precej pripomoglo k iz-boljšanju razmer. Očitno so za prihodnost edina rešitev obnovljivi viri energije. Sonce ponuja Zemlji danes dvajsettisočkrat več ener-gije, kot jo le ta potrebuje. Problem pa je v tem, da je sončna energija razredčena in nestalna.Posledica tega je, da potre-buje 1000 MW centrala s sončnimi celica-mi vsaj 5000 hektarjev površine, nuklearke podobne moči pa potrebujejo manj kot 150 hektarjev. Poleg tega je problem še cena, saj stane energija iz sončnih celic vsaj desetkrat več kot energija iz današnjih virov. Na razpolago so še centrale na veter in geotermična energija. Prve potrebujejo še veliko večjo površino kot sončne celice, geotermična energija pa zaenkrat ne dosega velikih kapacitet. Jedrska energetika je sicer v krizi, ven-dar zaenkrat še nima ustreznega nadomestila in mnogim državam še vedno prinaša veliko denarja. Vzdrževanje obstoječih central, proiz-vodnja goriva in shranjevanje odpadkov so obsežne, vendar finančno donosne dejavnosti. Erika Repovž RADIO STUDENT Čestita svojim poslušalcem ob njihovi 22-letnici. Pod geslom »Kolkor let, tolko kapljic« nas dobite na starih frekvencah. Ata, mama, teta, stric in žalujoči ostali. ENLIGHTMENT DATA RDECE SVETILKE Frankfurt je največje finančno središče v kon-tinentalni Evropi in povsem mogoče je, da bo z združit-vijo zahodne Evrope in razprtjem t.i. centralnega dela (kar je sicer evfemizem) prehitel London, katerega City se formalno še šteje za najpomembnejši denarni trg na svetu, kjer se tudi določa libor, to je osnovna obrestna mera evrovalutnega trga. Toda tokrat tu ne bo govora o tekmovanju med mes-toma, temveč rivalstvu med dvema najstarejšima pok-licema na svetu, ki nelagod-no živita eden ob drugem v frankfurtskem Bahnhofsvier-telu (četrti ob želežniški pos-taji). Vodilne nemške banke namreč kraljujejo v im-presivnem grozdu nebo-tičnikov, rastočih iz Kaiserstrasse (cesarjeva cesta), ki je eden najstarejših rejonov rdečih svetilk (RRS) v Evropi. Banke želijo sedaj dokazati, da je denar močnejši od seksa (!?) z od-kupovanjem blokov, ki gos-tijo prostitutke, in hard-core porno kinodvorane, da bi zgradile svoje nove urade. To strategijo sta nameravala uporabiti že bivša krščanskodemokratska župana Frankfurta, ki sta se sredi 80-tih odločila premakniti RRS od hitro razvijajočega se finančnega centra. Z novim, social-demokratskim županom, ki se zavzema le za delno premestitev rdečelampnega območja, pa se je a strategija samega mesta Frankfurta spremenila in banke so vzele zadevo v svoje roke. Spokesmeni največjih bank (Dresden Bank, druga največja v Nemčiji, ter DG Bank in Commcrzbank) sicer pravijo, da sosedstva niso velik problem zanje, so pa, privatno, zaskrbljene zaradi svoje lokacije, zlasti zaradi varnosti ženskega osebja, ki mora tja na delo in z njega, RRS pa je le minuto hoda od tod. Stvari se bodo vsekakor spremenile (kljub temu, da se sedaj o premiku RRS ne govori), saj banke gradijo velike poslovne komplekse, ki segajo že na sam Bahnhofsviertel; Dresden Bank npr. gradi prostore za 1600 osebja, ki so vredni 300 mio DEM, kar bo povzrožilo povišanje cen zemljišč in s tem tudi rent. Dolgoročno lahko to pomeni izločitev seks biznisa, saj so mnogi lastniki bordelov le najem-niki, posredno pa utegne to prizadeti tudi tamkajšnje prodajalce krznenih plaščev, ki se zavedajo, da bi odstranitev RRS pomenila še višje rente in s tem pos-redno tudi večjo nevamost zanje - v Bahnhofsviertelu jih je okrog 450. Z denarjem si »vsega« sicer ne moreš kupiti (ljubezen, zdravje & blabla), toda denar je še zmerom sveta vladar in prostitucija je seks za denar - zato lahko dolgoročno pričakujemo zmago bank, bankirji le ne bodo več mogli kukati v spalnice čezcestnih bordelov. CHINA SEX »To mora biti rezultat zahodne dekadence in duhovnega onesnaževanja: Kitajci imajo radi seks,« ugotavlja londonski Econo-tnist. Sanghajski sociološki center za raziskovanje seksa je namreč v raziskavi (23 tisoč izprašanih iz 15 provinc) ugotovil, da 86 % Kitajcev odobrava seks pred poroko, 69 % odobrava skoke čez plt, 70 % verjame, da je eden izmed namenov seksa zadovoljstvo in ne zgolj prokreacija ter puščobno opravljanje zakonske dolžnosti, ki jo zagovarjajo maoistični tradicionalisti. Liberalizem prejšnjega desetletja je torej »pokvaril« Kitajčke in njihovo moralo ter oslabil družino. Naraslo je število ločitev: 750 tisoč v 1989 (1984 le 440 tisoč), kar je sicer malo v primerjavi s porokami (7,8 mio v 1984, 9, 3 v 1989), vendar pa so bile ločitve v Maovih dnevih nemogoče in so pomenile protisocialistično dejanje; domnevno elimiriirane prostitucija in venerične bolezni spet cvetijo (uradno 375 tisočprimerov gonoreje, sifilisa in ostalega, kar pa je gotovo manj od dejanskega, priznana je tudi prisotnost AIDS-a)... Kaj storiti? Državni svet je sprožil kam-panjo proti t.i. »Sedmim zlom«: prostitucija, por-nografija, ugrabitve in prodaja žensk ter otrok, preprodaja in uporaba drog, kockanje, sleparjenje s pomočjo vraževernosti, ter triade (kitajska kriminalna združenja). Boj med socialis-tično in kapitalistično ideologijo se torej nadaljuje na Daljnjem Vzhodu, očitno pa je, da nekatera človeška nagnjenja ne poznajo človeških meja. AMERISKE DIMENZIJE Ko smo že pri seksu: v neki ameriški raziskavi (Kinsy In-stitute in Roper Organization) so moški ocenjevali, da je povprečna dolžina penisa v erekciji med 20 in 30 cm. Ženske so »temu« prisojale precej manj: povprečno manj od 10 cm\\... Dejanska povprečna dolžina: tned cca 13 in 18 cm. Dragi študentje, kakšen kompleks manj?... Sicer se najdaljši kurci homo sapiensa gibljejo tja do 45 cm, sploh najdaljšega pa ima kit rorka - znese mu okrog tri metre - no ja, nekateri in-sekti nimajo več kot desetinko, dva milimetra... Neka raziskava Evropske skupnosti se je ukvarjala s čistočo posameznih nacij (ne narodov) in je pokazala, da so v Evropi najčistejši Britanci, saj se kopajo bolj kot kdo drug v skupnosti. Poleg tega ima kar 97 % britanskih domov hišno umivalnico s straniščem, v čemer so od njih boljši le Nizozemci. Na drugi strani, pravi European v 49. številki, pa so »najbolj umazani« v Evropi Portugalci, kjer ima kopalnice le 57 % družin... Kolikokrat tedensko si umijete noge, kolikokrat se skopate, kolikokrat se »praznite oz. polnite«? Vse to je pomembno! Evropa nas kliče: vanjo moramo priti čisti in siti, zdravi in potešeni; nekrofilija ni ravno v modi... M.D. STAVKA DEL AVCEV FILOZOFSKE FAKULTETE JE NEKAJ, KAR SE DOGAJA VSAKDAN... Da, na Filozofski fakulteti nekateri stavkajo praktično vsak dan, pred kratkim pa so izvedli skupno stavko. Nekateri so rekli:"Končno, čas je že, da se tudi profesorji začnejo boriti za svoje pravice". Drugi pa:"Saj tako in tako vsak dan stavkajo, ko potrebuješ profesorja, ga tisti dan prav gotovo ni na govorilne ure." Prvi stavek govori o delavcih, drugi o študentih, vsi pa se soočajo z istim problemom. Nezadovoljni so. Prvim ob prenizkih plačah ugaša volja do dela, kolikor je sploh še imajo, drugim ob dolgočasnem in zastarelem študiju volja do študija in do predmeta, ki ga študirajo. Rekli bi lahko, da bi se obojestransko zadovoljstvo dalo rešiti na en način in sicer s konkretnimi projekti, ki bi jih profesorji skupaj s študenti izvajali za možne kupce. Profesorjem bi pricurljali dodatni dinarčki, študentje pa bi se ob konkretni ftalogi bolj posvetili študiju. Neuresničljivo? Ne, le obe strani bi morali stopiti skupaj in se dogovoriti za delo. Pa kaj, ko je prepad med profesorji in študenti že tako globok, da ga sam Alah (pa ne sadamov) ne reši. Rešil ga ne bo niti štrajk in napadi na min-istra Venclja. KO SMO ŽE PRINAPADIH NA MINISTRE, STE OPAZILI; DA SO TO PRETEŽNO MINI-STRI ČLANI SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOK-RATOV? Najprej se je bičalo po Andreju Capudru (moram priznati, da mi je Živadinovravnotakosimpatičenkoton...), potem pa je toča začela padati po Petru Venclju. Roko na srce, ne vem, kaj mi je na Petru tako všeč. Morda je to njegova in-teligentna drža, morda pametni odgovori, "im ne vem... Vsekakor ne odobravatn iljevanja mature z nesmiselnimi ar-menti in sploh nepopolne in nenačrtne iitike v šolstvu. Toda ta šolski sistem in te šolske zdrahe so sad bivših "šolskih strokovnjakov", ne pa ministrove, torej ni razloga za napade nanj. Pa se vrnimo k mojim opažanjem. Kritike, ki so padale po ministrih iz vrst krščanskih demokratov, so bile nekako organizirane. Reči hočem, da se kritizira tudi Janšo in Rupla, toda le po malem, drobnjakarsko, medtem ko se po Capudru in Venclju udarja or-ganizirano. Bavčarja se sploh ne kritizira (čemu sploh lahko oporeka, saj je videti, da je on edini, ki svoje delo obvlada), ostali so pa bodisi že odstopili bodisi za razmerje sil niso pomembni. Morda bo kdo rekel, da sta Capuderin Vencelj res najbolj nesposobna, toda mislim, da se motijo. NajveČje koz-Larije uganja Rupel, ki svojo zunanjo politiko vodi na balkanski način:"Malo vamo, malo tamo, putuj Mujo samo!" Namesto njegajeseveda vskočilDrnovšek, ki svoje politične zveze iz preteklosti (bil je le prvi predsednik Juge, ki je svoj položaj znal dobro izkoristiti in si nabrati veliko zvez v Zahodni Evropi) dobro obrača Sloveniji v prid, saj še nikoli nismo tako močno potrebovali načrtne in udarne zunanje politike. Taka pa Ruplova vsekakor ni, zato ne vem, zakaj ga javnost še pusti pri miru. Morda bi bilo dobro pogledati tudi stroške njegovih (in Peter-letovih) »vozakanj« po Evropi in jih raje vlagati v tipe a la Drnovšek. Toda to verjet-no niv interesu SDZ, ki je stranka, z največ moči in najmanj podpore pri državljanih. Vas to na kaj spominja? Pa mi ja ni treba razlagati, kaj to pomeni? PA NAJ KONČAM ŠE Z VESELO NOVICO... Ta pa je, da se takoj po izidu Tribune obeta boljše vretne in, končno, pom-lad. Tako bomo v objemu najdražjih pozabili, da tonemo v državljansko vojno, še bolj pa v revščino. Ko bomo samostojni, bo revščina še večja in ni videti, da bomo hitro izplavali iz nje. Lahko pa sebomo, kot so to vrli Slovenci, že počeli, prijavili v vojsko in tam služili denarce. Mogoče pa bo naši politiki uspel podvig SLOVENIJA DUTY FREE ZONA, kar nas še edino samostojne reši iz temnih globin. Mogoče pa se bodo le odloČili za SLOVENIJO KOLONIJO NIZOZEMSKE ALI SEVER-NIH DRŽAV, kar bi nas po nekaterih teorijah zbližalo s predniki. Uživajte, dokler še lahko! ZOLTANKO Jnji veliki ničev manever je pokritje izgub in s i prekinitev čajncga postopka ožbe Magellan. Pod nko ponovne vitve Demokracije. Slovenca. Mladinin dopisnikiz Krajine, ki se podpisuje Branimir Mramor ali Petar Potocnik, se v resnici imenuje Petar Damjanic. Verjetno bo prvi slovenski častni konzul v Kninu. »Tovariš admiral, pokorno javljam, da smo odcepljeni!« »Nemoj vojniče da pričaš gluposti samo da te pustim kuči. Znam ja takve mangupe!« Slovenska država je definitivno začela z demilitarizacijo. Za začetek so dvignili kazen za odsotnost z orožnih vaj s 100 na najmanj 4.000 din. Plut se jih bo odslej redno udeleževal. Who you ^nna. call? Ghosusters! ¦it če rata kažu svi, a on e umreti od ljubavi! »Aksen tijevic! Zadnjič pravim: odpri vrata!« uristična gencija, ki ponuja lajcenejše elovanje. Izbirate ahko med afarijem v (očevski Reki in Mjenjem etniških tolovajev bbregovih Kolpe. Poslednji Slovenec v Beogradu bo baje prvi slovenski veleposlanik v OZN. Če ga bodo spustili noter! Dr. Dimitrija Rupla, slovenskega zunanjega ministra, je v zadnjih dveh tednih sprejelo nekaj najpomembnejših oseb vlad držav, ki se zanimajo za slovensko odcepitev. Med njimi so bili tudi predsednik italijanskega združenja za proizvodnjo makaronov in paradižnikove omake, začinjene z baziliko, glavni nadzornik avstrijskih večnih lovišč in direktor največjega kitajskega državnega. cirkusa. Vsi so podprli prizadevanja za slovensko osamosvojtev. Božiček je izrekel besede svojega življenja: »Ta skupščina ni tu zato, da štemplja vse, kar si kdo izmisli!« Prosimo, da nam razloži, kaj je skupščina počela tistih tirdesct let, ko je bil na oblasti tudi on. IZPITNI REŽIM Jzpitna mrzlica, ki se stopnjuje s približevanjem meseca junija, ko se končajo predavanja na vseh slovenskih fakultetah, počasi zajema tudi navestnejše in nahladnokrvnejše študente. Izpitov je seveda več kot dovolj, časa pa premalo, zato študentje mrzlično premišljujejo, kako bodo uskladili termine za opravljanje posameznih izpitov, posebej še v primeru, če bodo morali kakšen težji izpit opravljati večkrat. In v vsem tem zamotanem klobčiču se seveda smo po sebi postavlja vprasanje, koliko »navadnih« rokov za opravljanje izpita naj bi študentje imeli na mzpolago, preden bi morali svoje znanje pokazati pred komisijo? TJROŠ KOBAL, 1. letnik radiologije: »Na naši fakulteti je zadeva urejena tako, da sta prvi in drugi izpitni rok pisni ter ustni preizkus znanja, medtem ko je tretji rok pred fakultetno komisijo. Čeprav si včasih profesorji stvari priredijo po s voje in kakor se pač spom-nijo v danem trenutku. Po mojem mnenju pa bi morali imeti možnost vsaj petkrat ponavljati izpit, saj se nekateri profesorji študentom, ki so se jim zamerili, maščujejo tako, da jih namer-no mečejo na izpitnih rokih.« MIHAELA JERICEK, absol-ventka slavistike na Filozofski fakulteti: »Moram poudariti, da je na naši fakulteti glede tega stvar kar precej zapletena. Zadevo imamo urejeno tako, da se sistem izpitnih rokov razlikuje od oddelka do oddelka. Na oddelku slavistike, kjer sem jaz, pa zelo redko pride do komisijskih izpitov. Prav-zaprav tega še nisem doživela. Menim pa, da komisijski izpiti morajo biti, saj se potem sam študij jemlje malo bolj resno. Če pa bi jaz lahko o tem odločala, bi komisijski rok določila po tretjem neuspelem opravljanju izpita.« HERMAN GUMAGAR, absolvent lesne fakultete: »Mislim, da imamo komisijski izpit po treh rokih in to v glavnem pri vseh predmetih, čeprav je marsikaj odvisno tudi od profesorjev samih. Nekateri se teh pravil enostavno ne držijo. Menim, da so trije izpitni roki za študente za zdaj dovolj. Pri nas imamo zadeve urejene celo tako, da lahko pisni izpit delaš tudi večkrat. In tako se ti v primeru, če si pisni del izpita delal štirikrat, šteje, kot da si ga opravljal samo enkrat. Ustni izpit pa lahko narediš prej kot v treh preizkusih.« JANKA BOŽIČ, 2. letnik Filozofske fakultete: »Res ne bi vedela, kateri izpitni rok je komisijski. Razlog je seveda preprost: doslej nobenega izpita nisem večkrat opravljala. Čeprav se pri nas večkrat tudi zgodi, da imamo na leto samo en rok za opravljanje posameznega izpita. Če bi kdo mene kaj vprašal, bi stvar uredila takole: študentje naj bi izpit opravljali najmanj petkrat, šele šesti iz-gitni rok naj bi bil pred komisisjo. Čeprav sem slišala, da je na novinarski fakulteti mogoče opravljati izpit iz slovenščice brez komisije tudi desetkrat.« KLEMEN KRŽAN, 2. letnik Višje šole za zdravstvene delavce: »Rokov za izpite imamo dovolj, vsak tretjipa jekomisijski. Na izpitseje treba prijaviti najmanj teden dni prej, če pa prijavnice v primeru, da na izpit ne greš, ne umakneš, se ti šteje, kot da si ga opravljal. Sicer pa je ta sistem enak pri vsej predmetih. Pri nas bi bilb podaljševanje rokov pred komisijskim izpitom malce težje, saj nas je več kot dovolj in potem ne bi bilo selekcije. Čeprav moram prizrtati, da je nekatere najtežje izpite na naši fakultetu zelo težko narediti v dveh rokih.« VESNA LAVRAČ, študentka 1. letnika varstva pri delu: »Moram priznati, čeprav nerada, da ne vem točno, kateri izpitni rok se iz-vaja pred komisijo. Menim pa, da je to treji, približno tako kot^ na ostalih fakultetah po Sloveniji. Ceprav sem samo trikrat na leto in nič več. In to v vsakem obdobju samo enkrat, se pravi spomladi, poleti in jeseni. Predvsem pa je v redu, da ta režim velja za vse profesorje in študente brez izjemq. Na naši fakulteti je mogoče celo bolj ugod- nova na fakulteti, so mi nekatere stvari že jasne. In zdi se mi, da je po sedanjem sistemu premalo možnosti za ponavljanje nekaterih izpitov, vsaj pri težjih predmetih. Predvsem bi dala študentom možnost, da štiri roke opravljajo izpite normalno, peti pa naj bi bil komisijski.« MARJAN PIRNAT, 2. letnik elektro faksa: »Razmere na naši fakulteti niso bistveno drugačne kot na ostalih univerzah. Tretji izpitni rok je komisijski, izpite pa lahko opravljaš no delati izpite pred komisijo, saj ni nič težje, kot na drugih rokih. In glede tega res ne bi imel pripomb.« DARJA ŠKRLEC, 2. letnik agronomije: »Glede sistemov komisijskih izpitov je na naši fakulteti urejeno tako, da je to odvisno predvsem od profesorjev samih, zato imamo precej pestro situacijo. Tako pri nekaterih predmetih tega sploh nimamo, medtem ko so drugi profesorji že tretji izpitni rok uvedli kot komisijski. Po mojem mnen-ju bi morali četrti izpitni rok uvesti kot komisijski. Vsekakor pa bi morali že pred začetkom semestra objaviti, kdaj bodo izpitni roki, tako da bi imeli študentje manj problemov s planiran-jem.« BORUT ŠESNIK, 1. letnik elektro faksa: »Pri nas je zadeva glede izpitov sila preprosta: po dveh neuspelih poiz-kusih je treji izpitni rok komisijski, kar pa naj bi veljalo, vsaj tako se mi zdi, za vse predmete. Menim, da je tak sistem v redu in mora še naprej funkcionirati. Razlog je seveda preprost: če komisijskih rokov ne bi bilo, bi imeli študentje več možnosti za zavlačevanje. Vsekakor nas je nekoliko preveč, zato nas lahko zredčijo le na ta način. Vseeno pa se mi zdi, da bi morali študentje imeti vsaj še en izpitni rok več pred komisijo.« JELKA MEH, 3. letnik ekonomske fakultete: »Situacija na naši fakulteti je takšna, da so razmere drugačne in različne pri vsakem profesorju posebej. Sicer ne vem točno, kdaj je komisijski izpit, ven-dar se mi zdi, da je po drugem neuspelem opravljenem izpitu. Predvsem pa se mi zdi, da ni v redu, da po tretjem neuspelem opravljenem iz-pitu predmet avtomatično ponavljaš. Vsekakor bi dala več rokov, kot jih je na voljo sedaj. V redu bi bilo, če bi lahko študentje izpit opravljali vsaj petkrat, preden bi šli pred fakultetno komisijo. DomenRant I UNIVERZITETNIINSTITUT ZA RAZVOJNE RAZISKAVE nštitut je bil ustanovljen ok- .tobra 1961. To je bil Čas, ko je bila deokolonizacija, še posebej v Afriki, v polnem zamahu. (1. 1960 je bilo ustanovljeno toliko novih afriških držav, da so nekateri poimenovali leto 1960 tudi kot »leto Afrike«). Že v pet-desetih letihje v Švici študiralo veliko afriških študentov. Ta proces se je nadaljeval tudi po tem, ko so bivše kolonije postale samostojne države. Toda na nobeni fakulteti v Švici ni bilo nobenega programa, ki bi se uk-varjal s problemi postkolonial-nih družb. Zato so organizirali InštitutzaAfriko. Vprvihdesetih letih se je inštitut lepo uveljavil, hkrati pa je tudi krepko presegel pfvoten namen - poučevati probleme postkolonialnih afriških družb. Raziskave, ki jih je opravljal, so se razširile tudi na druge kontinente, zato so spremenili ime; Institut d'etudes du developement. To se je zgodilo v zgodnjih sedem-desetih letih (1973). Malce kas-neje, točneje leta 1977, pa so delavci inštituta dosegli sporazum z ženevsko univerzo in tako postali njen sestavni del. Tako so še zadnjič spremenili ime; prejšnjemu imenu so dodali »universitaire«, torej univerzitetni inštitut za razvojne raziskave. Že od samega začetka je učni jezik inštituta francoščina. Inštitut se trud, da bi bil v vseh ozirih neod-visna in avtonomna ustanova. Pisana sestava Glavni odliki, ki naj bi krasili inštitut, naj bi bili naslednji. Prva naj bi bila vidna v interdisciplinarnosti preučevanja problemov razvoja. V raziskavah, ki jih opravlja inštitut, namreč enakopravno sodelujejo sociologi, antropologi, ekonomis-ti in politologi, v nekaterih projektih pa so sodelovali tudi zdravniki. Tako pisan kader nastopa tudi v pedagoškem procesu. Druga odlika, ki karakterizira inštitut, naj bi bilo, sicer nekoliko patetično rečeno, »preseganje razkoraka med teorijo in prakso.« Zakaj gre pri tem »preseganju«? Gre za to, da inštitutu uspeva biti več kot pedagoška in raziskoval-na ustanova. Sodeluje namreč v konkretnih projektih v drža vah v razvoju, torej na terenu samem. Trenutno sodelujejo člani inštituta v razvojnih projektih v Afriki (7) in na Karibih (1). Tam lahko, po besedah prof. Forsterja, neposredno prenašajo spoznanja iz raziskav, ki so jih opravili v »laboratoriju«, torej na inštitutu samem. Vokviru strokovnE ekskurzije v Ženevi smo študentje 3. in 4. letnika FSPN obiskali Univer-zitetni inštitut za razvojne raziskave. Sprejel nas je g. prof. ]acques Forster. Trenutno je glavna pozomost inStituta usmerjena na sledeči temi: Prva tema, ki ji inštitut danes posveča največ časa v svojih raziskavah, so odnosi Švice z državami tretjega sveta. Zato izda inštitut vsako leto statistični pregled z podat-ki, statistikami, grafi ipd. o bilateralnih, kot tudi multilateralnih odnosih Švice z omen-jenimi državami. Tu obdelujejo tudi sodelovanje agencij OZN, ki imajo sedež v Švici, z temi državami. Druga terna, ki pritegne pozornost delavcev inštituta so problemi strukturnega prilagajanja (adjust-ment) Afrike. Trenutno preučujejo tovrstne probleme na Madagaskarju in v Tanzaniji. Inštitut ima vsega skupaj 35 zaposlenih sodelavcev, od tega jih je 25 stalno zaposlenih, ki se posvečajo tudi pedagoškemu procesu. Na inštitutu se vsako leto šola na dvoletnem podiplomskem študijskem programu okoli 350 študentov. Letos je njihova struktura približno taka: 35 % študentov prihaja iz Ev-rope inS. Amerike, 25 % študentov prihaja v inštitut iz držav predvsem frankofonske Afrike, ki pa vseeno nimajo več take premoči nad drugimi Afričani kot nekoč, 15 % študentov je iz držav Latinske Amerike, 8 % iz arabskih držav, ostali so Azijci. Med tis-timi študenti iz Evrope in S. Amerike, ki predstavljajo 35 % delež, bi veljalo omeniti tudi štiri študente iz vzhodne Evrope. Ti namreč pomenijo neke vrste presedan, ki mu ni enakega v zgodovini inštituta. Žal na tej ustanovi ne poznajo nobenega primera, da bi kak študent prišel iz Jugoslavije ali Slovenije. Zanimiva je tudi starostna struktura študentov. Večina študentov je starejših od 25 let. Povprečna starost je 28 let V glavnem so to že enkrat zapos-leni študentje, ki so tu na iz-popolnjevanju. Kar 28 % študentov ima vsaj dve leti delovnih izkušenj, 50 odstot-kov študentov pa ima 5 let delovnih izkušenj. Na inštitutu poskušajo zas-ledovati tudi kasnejše delo svojih študentov. Tu nam prof. Forster žal ni mogel postreči s kakšnimi konkretnimi podat-ki, povedal pa nam je, da v večini primerov študentje dobijo ustrezno zaposlitev po končanem študiju. V glavnem delajo po tem za vlade svojih matičnih držav ali ustrezne agencije OZN, kot so UN-CTAD, UNIDO ali UNDP. Predmetnik Naj na koncu »za pokušino« omenim, kakšna predavanja posluSajo v prvem letu študija in katere seminarje lahko izberejo: a) predavanja: Antropologija razvoja, Politična sociologija razvoja, Ekonomija raz-voja in Interdisciplinarni kolokvij. b) izbirni seminarji: Osnove nocije razvoja: zgodovina in teorije, Bogastvo in revščina: kontradikcije razvoja, Mednarodna menjava in razvoj, Sodelovanje Jug-Jug, Trgovina in sodelovanje v Aziji: preteklost in dandanes, Sodelovanje v razvoju: politike in delo in-stitucij, Uvod k preučevanju transformiranja ruralnega sveta, Vloga mest v razvoju, Strategije ohranitve naravnih resorsov, Zdravstveno stanje v DVR in Interna dinamika ekonomskega razvoja. Poleg predavanj, katerih se ne da izbirati in so »obligatoire«, mora študent izbrati vsaj tri seminarje, ki so našteti zgoraj. Pri svojem delu lahko študentje uporabljajo knjižnico, ki ima 40 000 enot, dokumentacijski center, ki vsebuje 1200 dosjejev o različnih in-stitucijah, ki se ukvarjajo z razvojem in časopisno čitalnico, v kateri je na voljo več kot 700 revij. Boštjanjerman KOMISIJA DELA PO SVOJE Direktorica Študentskega centra Ksenija Preželj je Komisijo za sprejem študentov v študentske domove opozorila na to, da sprejema tudi študente, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Študentu. O tem je obvestila tudi začasni organ upravljanja. Po podatkih ŠC je bilo konec marca 53 praznih ležišč, 48 absolventov je dobilo izselitveni nalog, ker niso oddali prošenj za podaljšanje bivanja, 38 študen-tov pa je po sklepu komisije, čeprav nimajo pogojev, še vedno v Študentu. Ob tem gre opozoriti tudi na to, da komisija svojega dela ne jemlje preveč resno. Le tako si lahko razložimo dejstvo, da je v glavnem nesklepčna (predvsem zaradi odsotnosti študentov), da nima iz-delanega pravilnika, sistema informiranja študentov in končno, nima napravljene REDNI PROFESORJI Kotzanimivostsipoglejteštevilorednih profesorjev na posameznih fakultetah: Filozofeka fekulteta: 52 (54) Pravna fakulteta: 13 Ekonomska fakulteta: 14 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo: 12 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: 13 +10 = 23 Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo: 40 Fakulteta za strojništvo: 15 Medicinska fakulteta: 65? Biotehniška fakulteta: 36 Veterinarska fakulteta: 22 Fakulteta za šport: 2 Akademija za glasbo: 17 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: 6 Akademija za likovno umetnost: 10 Pedagoška akademija: 2 Višja pomorska in prometna šola: 1 Višja šola za socialne delavce: 0 Višja šola za zdravstvene delavce: 0 Višja tehniška varnostna šola: 0 Višja upravna šola: 1 Višja šola za notranje zadeve: 0 VPIS 1991 Center za razvoj Univerze, ki že vrsto let spremlja vpisovanje srednješolcev na Univerzo, je pripravil podatke o letošnjem vpisu, ki pa še niso dokončni. Dijaki so lahko izbirali med 121 vzgoj-noizobraževalnimi programi, ki sta jih raz-pisali mariborska in ljubljanska Univerza. Letos končuje srednjo Šolo skoraj 13 tisoč dijakov, na univerzah pa je prostora za devet in pol tisoč rednih študentov. Do 17. aprila se je prijavilo 16.198 kandidatov, od tega 14.741 za redni študij. Med temi je nekaj tudi takih, ki so oddali po dve prijav-nici. To tudi pomeni, da je prijav za redni študij za nekaj več kot 50 % preveč. Na ljubljansko Univerzo se je za redni študij prijavilo 66 % več kandidatov kot je bilo razpisanih prostih mest. Na mariborsko pa 28 % več. Podatki napovedujejo, da lahko pričakujemo v letošnjem šolskem letu še več omejitev s sprejemnimi izpiti kot v prejšnjih. Na Univerzi v Ljubljani sta največ prijav za redni študij dobili Ekonomska fakulteta (11756) ter Filozofska fakulteta (1310). Manj prijav, kot je bilo razpisanih prostih mest, je na naslednjih fakultetah: Višja prometna in pomorska šola Piran (pomorstvo), Višja tehniška varnostna šola, Pedagoška akademija (za nekatere predmete), Akademija za glasbo (glasbena pedagogika), Biotehnična fakulteta (živinoreja, gozdarstvo, visokošolsko lesarstvo), FAGG (geodezija in grad-beništvo), FNT (računalništvo z matematiko), FF (slovanski jeziki, splošno jezikoslovje in bibliotekarstvo). Na drugih študijskih smereh je kan-didatov preveč: vse tri umetniške akademije, višje Šole za upravne, socialne in zdravstvene delavce, Padagoški akademiji (razredni pouk, defektologija, likovna pedagogika in vzgojitelj predšolskih otrok). Na Biotehniški jih je preveč na biologiji, krajinski arhitekturi, živilski tehnologiji in višješolskem lesarstvu. Preveč jih je tudi na arhitekturi, medicini, veterini, pravu, elektrotehniki, računalništvu, strojništvu in telesni kul-turi. Na Fakulteto za sociologijo, politične vedein novinarstvo je prišlo kar331 prijav za študij novinarstva in 153 za študij sociologije. Skratka, tudi letos bo na ljubljanski Univerzi prava gneča, na katero pa niso -vsaj zdi se tako - pripravljeni niti Univerza niti mesto Ljubljana. STUDENTJE ZA POPLAVUENCE Tudi študentje, sta no valci Študentskega centra v Ljubljani, so se po svojih močeh vključili v solidarnostno akcijo, namenjeno poplavljencem Gornje Savinjske doline v novembrski povodnji. Zbiranje denarja je organizirala študentska konferenca. Po podatkih,kinamjihjeposredovalaUprava ŠC, so študentje stanovalci zbrali 22.500 dinarjev. Najbolje so se odzvali stanovalci štirice v Rožni dolini. PROTEST SLOVENSKIH __________DIJAKOV_________ Zveza četrtošolcev Slovenije in Zveza dijakov Slovenije ponovno posredujeta ar-gumente in ugovore ter zahteve v zvezi z zaključnimi izpiti: 1. STROKOVNISVET je na svoji izredni seji, dne 25.04.91 obravnaval zahtevo po ukinitvi zaključnega izpita. Štiriurna brezplodna razprava seveda ni prinesla nič novega, kot argument za strokovno utemeljenost pa se Strokovni svet sklicuje na rezultate eval-vacije, ki naj bi z raziskavo učinkov srednjega izobraževanja pokazaii težnjo po zaključnem izpitu. Rezultati raziskav so namreč »pokazali«, da učenci niso dobili znanj, potrebnih za univerzitetni študij in poklicno udejstvovanje. Nihče pa seveda ni pripom-nil, da je krivec za nastalo stanje usmerjeno izobraževanje, ki dijakom ne zagotavlja kakovostnega znanja. Sam program se torej s svojim bistvom ni spremenil, zato zaključni izpit kot tak ne more biti institucija, ki bi lahko popravila napakeUI. Po našem globokem prepričanju zaključni izpit ne omogoča »učencem globljega in trajnejšega znanja za nadaljnje izobraževanje«, kot pravi Zavod RS za šolstvo. Zaključni izpit lahko le preverja dijakovo znanje in to takrat, ko pouk poteka tako, da dijake pripravlja na to od prvega dne začetega letnika. Ob vsem tem je vredno pripomniti tudi to, da do sedaj še NIHČE ni ovrgel naših argumentov in pravno formalni razlogi so prekinili stisko letošnje generacije, v kateri se ni znašel nihče od kreatorjev šolske politike. 2. ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO je februarja letos (1991) pripravil priporočila za izvajanje zaključnega izpita z naslovom zaključni izpit v 4. letnih smereh izobraževanja in ga poslal vsem slovenskim srednjim šolam. Ob tem dodajamo nekaj konkretnih stvari: a) Priporočila zahtevajo povečano aktivnost tako učencev kot učiteljev ter temeljito pripravo na končni preizkus znanja in hkrati priporočajo da se proti koncu pouka (v zadnjem letniku) z učenci pregledno ob-novijo znanja nižjih letnikov. Dokaj cinično je zahtevati od dijakov, naj se v zadnjem polletju svojega šolanja pripravijo na zaključni izpit in ob tem še enkrat poudarjamo, da bi morali »povečano aktivnost« izvajati od prvega dne dijakovega srednjega izobraževanja. b) Dijaki naj bi bili seznanjeni z VSEBINO in izvedbo zaključnih izpitov pred začetkom enotedenskih počitnic koncem januarja oz. v začetku februarja. Po novem se Strokovni svetzavzema za eksterno preverjanjeznanja, vendar bi v tem primeru morali dijaki in profesorji poznatt vsebine že na začetku izobraževanja. Poleg tega priprava enotnih testov ni možna še zaradi drugih razlogov: •$• vse šole, ki izvajajo enak program niso predelale programa v enaki količini in z istimi poudarki, saj jim tudi sam sistem ponuja svobodo za tako izvajanje; •r sprašujemo se, kakšne so realne or-ganizacijske možnosti za pripravo tes-tov, ki naj bi bili strokovno kakovostni in bi jih Zavod za šolstvo izdelal v enem mesecu; 4*Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije je nekatere vsebine zaključnega izpita sprejela šele na svoji seji 12. maja 1988, ostali del prenovljenih programov pa je bil pripravljen šele v letih 1989 in 90. Kako naj bi torej profesorji, kot se slišijo glasovi iz sek-retariata za vzgojo in izobraževanje, ustrezno pripravili zaključni izpit, če toliko časa njihove vsebine niso bile znane, poleg tega pa se v napotkih ses-tavljalci priporočil sklicujejo na kataloge znanj, ki do zadnjega letnika šolanja (za največjo večino predmetov pa še vedno) niso bili znani, ministrstvo pa celo trdi, da katalogi niso potrebni; c) sprašujemo se, kaj pomeni zahteva, naj bodo naloge sveže in pa trditev, naj komisija pri zaključnih izpitih poskrbi za primerno slovesno, toda dovolj sproščeno vzdušje, ki naj ga člani komisije ohranijo ves čas; d) da so zaključni izpiti res popolnoma sub-jektivni, dokazuje tudi napotek, naj komisija ne upošteva le aritmetične sredine ampak tudi učenčevo delo v času šolanja. Zaradi vsega zgoraj naštetega ugotavljamo, da je bila priprava na zaključni izpit s strani Zavoda RS za šolstvo volunterska in zelo nestrokovna. Ponovno poudarjamo, da bi taki napotki morali biti na šolah 1. septembra 1987 in ne februarja 1991. 3. MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO pa kljub vsemu še naprej baranta. In še več. Izdelal je celo odločbo in z njo premaknil datum zaključnih izpitov za štiri dni, s tem pa požrl dijakom še en vikend. Obveščeni smo tudi, da minister pritis-ka na ravnatelje in grozi z zamenjavo v primeru, da dopustijo ponovno stavko profesorjev, ki prav tako kot dijaki zah-tevajo spremembo nevzdržnih razmer. 4. Roki, v katerih naj bi se sestala SKUPŠČINSKA KOMISIJA, so absolutno predolgi, saj ne moremo dopustiti, da se bo o usodi zaključnih izpitov odločalo šele 20. maja 1991. 5. UNIVERZA je smisel zaključnega izpita še dodatno razvrednostila in naredila kar precej ztnede. Zato naj se končno (re)organizira oz. preoblikuje v ustreznega sogovornika. V kolikor Univerza tega ni sposobna narediti zahtevamo, da Skupščina RS sprejme poseben odlok, ki naj prenese vse pristojnosti na ustrezen organ, le-ta pa naj izdela celovit koncept prehoda iz srednjega šolstva na Univerzo. Našo skepso potrjujejo dogodki ob sprejemanju Zakona o Univerzi. Sprašujemo se, kako je mgooče, da eminentne osebnosti iz Univerze pišejo slovensko ustavo, niso pa sposobne pripraviti ustreznega zakona o Univerzi. AličecitiramoShakespeara:»Somethingis rotten in the state of Danemark«. Razumemo pa finančno stisko na Univerzi in zato predlagamo, naj se del sredstev za vojsko, namenjenih za 2000 nabornikov oz. dijakov, ki ne bodo odšli na služenje vojaškega roka, preusmeri na Univerzo in ji tako omogoči boljše pogoje dela. Ob vsem tem ugotavljamo, da ravnanja tako Univerza kot pristojnih šolskih or-ganov - bojimo se, da tudi posebne komisije pri Skupščini RS - vodi k brezpravju dijakov. Zelo se bojimo, da si bodo te različne ustanove podajale dijake kot ping-pong žogico ter na koncu zadevo zacementirale s »pravno-formalno-strokovnimi« razlogi, ne da bi pri tem mis-lili na mlado generacijo. Zatorej ponaono ugotavljamo, da so vse objektivne okoliščine take, da ne omogočajo normalne izpeljave zaključnega izpita. Apeliramo na Skupščino RS, poslance Skupščine RS, posebno komisijo priSkupščinLRS,Univerzo ter vse pristojne šolske organe, da o problematiki zaključnih izpitov razpravljajo TAKOJ, kajti problem je več kot resen. Zveza četrtošolcev Slovenije in Zveza dijakov Slovenije pričakujeta ustrezne odgovore do 7. maja 1991, ko bo zasedal naš stavkovni odbor! Zveza četrtošolcev Slovenije: Matej Kurent Zveza dijakov Slovenije: Alenka Kunaver, predsednica SEJA PARLAMENTA Na osmi redni seji so se sešli poslanci študentskega parlamenta, ki so med drugim sprejeli naslednje sklepe. Najprej so z večino glasov sprejeli sklep o omejevanju potovanj predstavnikov SOU v tujino (odslej bodo brez privolitve par-lamenta lahko odpotovali največ trije). Drugi sklep zadeva zaposlovanje novih delavcev oziroma odpiranje novih delov-nih mest. Poslanci so sklenili, da se do sprejetja načrta zaposlovanja ne bo zapos-lovalo nikogar. V uvodu seje so obrav-navali tudi pritožbo enega izmed kandidatov za direktorja in so jo zavrnili. Na dnevnem redu je bil tudi poslovnik parlamenta, vendar so to točko zaradi nesklepčnosti prestavili na naslednjo sejo, ki bo konec meseca maja. Na tej seji je potekala samo neformalna razprava o os-nutku pravilnika. Na pobudo Dijaške zveze Slovenije je študentski parlament podprl zahteve dijakov v zvezi z zaključnimi izpiti v tem šolskem letu. LJUELJANSN I INEMATf ^TAM TR\DIMENZIQNALNI V KINU SISKA S POMOČJO POSEBNIH OČAL DO ENKRATNEGA KINEMATOGRAFSKEGA DOŽIVETJA! PRVIC V LJUBLJANI: 3 D PROJEKCIJA FILMA ZRELO 3.DEL PROGRAM ŠTUDENTSKIH KULTURNIH DNEVOV ^Uradna otvoritev 27.5. (v Viteški dvorani) Program: govor predstavnika ŠOU-a, govor predstavnika političnih struktur, modna revija Lare Bohinc z nastopom Anje Rupel. * Koncert 28.5. v Križankah ob 20.30 Nastopajoči:VJEŠTICE(ZG) MILADOJKA YOUNEED (Lf) BAJAGA IINSTRUKTORI (BG) * Dramska produkcija: Romeo in Julija 27.5. v Lutkovnem gledališču ob 21.00 Betontanz teater + GLEJ Recht 28.5. ob 21.00 v Gleju Biblija 29.5. v KUD France Prešeren * Likovna produkcija: Roman Makse, študent ALU - kipar razstava v Galeriji ŠKUC otvoritev 28.5. ob 20.00 ^ Literarni večer z okroglo mizo 28.5. v avli FF ob 17.00 * Filmska produkcija: izbor Vasje Bibiča iz programa Kinematografov Ljubljana, projekcije v Viteški dvorani (vstop brezplačen) 28. in 29. 5. ob 9., 11., 13., 15., 17., 19. uri ^ Glasbena produkcija: - nastop štndentov Akademije za glasbo v Križevniški cerkvi 28., 29.5. ob 19.00 % nastop pevskih zborov v Slovenski filharmoniji 29.5. ob 19.00 s#s Zbor bogoslovcev * PAZ Vinko Vodopivec * AFS France Marolt * Študentski plesni klub Kazina (vstop je za obe prireditvi brezplačen) ^ Nastop SKATECORE klub Ljubljana pred Križankami 28.5. v popoldanskih urah. $L Na Študentskih kulturnih dnevih sodelujejo tudi študentje ŠZ Maribor s svojim programom. KANDIDATI ZA CESTITKE Univerzitetni svet Univerze v Ljubljani je 8. marca 1991 sprejel sklep o začetku postopka za imenovanje rektorja in prorek-torjev (štirih) Univerze v Ljuhljani. Članice Univerze je pozval, naj možne kandidate za rektorja in prorektorje evidentirajo do 25. aprila tega leta. Komisija za kadrovska vprašanja je 6. maja razpravljala o vseh evidentiranih kandidatih do 29. aprila. Ker so iz-polnjevali merila in kriterije 83. člena statutarnega sklepa, jih je predlagala znanstveno-pedagoškemu svetu, ki je zasedal 9. maja. REKTORJI Štirje evidentirani kandidati za rektorje Univerze v Ljubljani: 1. red. prof. dr. Rudi Rizman, Filozofska fakulteta - kandidiral ga je Znanstveno pedagoški svet FF; V obrazložitvi kandidature predlagatelj nrved drugim navaja: Dr. Rudi Rizman je diplomiral leta 1968 iz političnih ved na FSPN, leta 1975 pa je na isti fakulteti pridobil naslov tnagistra političnih znanosti. Leta 1979 je na FF uspešno obranil doktorsko disertacijo Marksizem in vprašanje naroda in bil promoviran za doktorja socioloških znanosti. V letih 1970-72 se je izpopolnjeval ba hardvardski univerzi v ZDA. Od leta 1979 dela na FF kot docent za občo sociologijo in politologijo na FF ter od leta 1990 kot redni profesor. Za svojeznanstveno delo je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. je član famoznega Russellovega razsodišča, član Sartrove komisije za podeljevanje med-narodne Anti-prix, član Sveta za kulturno sodelovanje pri Evropskem svetu v Stras-bourgu. 2. red. prof. dr. Veljko Rus, FSPN - kan-didaturo podpirajo FSPN, ZSP, PF, kolegij dekanaVŠSD,ZPSPA; 3. red. prof. dr. Miha Tišler, FNT - kan-didaturo podpirajo vse tehniške fakultete; Dr. Miha Tišler je rojen 1. 1926 v Ljubljani, kjer je leta 1952 diplomiral na Fakulteti za kemijo, leta 1955 pa je že dok-toriral.Od leta 1964 je redni profesor, trenutno dela na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo (FNT). V svoji bogati profesorski in znanstveni karieri je velikokrat gostoval v tujini, nazadnje leta 1986 na ameriški univerzi BYU v Provu. Prejel je številne nagrade, med drugim Kidričevo (1977). Od tega leta je tudi redni član SANU, dve leti kasneje pa je postal član New York Academy of Science. 4. red. prof. dr. Boštjan Žekš. Medicinska fakulteta - kandidirala ga je kadrovska komisija ob sogalsju dekanskega kolegija. Dr. Žekš se je rodil leta 1940, diplomiral je 1966, magistriral leta 1970 in doktoriral leta 1972. Vse na Odseku za fiziko Fakul-tete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Zaposlen je bil od leta 1966 do 1977 na Inštitutu J. Štefan, od ieta 1977 dalje pa na Medicinski fakulteti. Tu je sedaj redni profesor za predmet biofizika. leta 1972 se je izpopolnjeval na inštitutu v Frankfurtu, v letih 1973-75 je bil redni profesor na brazilski univerzi v Recifu. Dr. Žekš je uveljavljen znanstveni delavec, ki je med drugim prejel leta 1980 Kidričevo nagrado. 5. red. prof. dr. Branko Stanovnik, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - kandidiral ga je znanstveno-pedagoški svet VTO kemija in kemijska tehnologija. PROREKTORJI: 1. red. prof. dr. Miran Čuk, PZ - evidentiral ga je ZPS Pedagoške akademije za področje raziskovalne dejavnosti, 2. izr. prof. dr. Jože Kušar, VTO arhitektura -evidentiral ga je kolegij dekana FAGG za področje gospodarsko finančnih zadev, 3. red. prof. dr. Miroslav kališnik, Medicinska fakulteta - evidentirala ga je kadrovska komisija ob soglasju dekanskega kolegija. 4. izr. prof. dr. Franjo Štiblar, Pravna fakul-teta- evientiral ga je znanstveno-pedagoški svet Pravne fakultete, za področje gospodarsko-finančnih zadev. S strani ZPS Pedagoške akademije je bil za prorektorja za področje študentskih zadev evidentiran tudiizr. prof. dr. Dragan Marušič. na seji kadrovske komisije sta predstavnika ŠOU v Ljubljani nasprotovala ponovnemu imenovanju dr. Marušiča kot prorektorja za področje študentskih zadev. Utemeljitev je bila sledeča: Gospod Dragan Marušič je v letošnjem letu že opravljal naloge prorektorja za študentska vprašanja, vendar s študenti iz ŠOU ni mogel ali ni hotel sodelovati. Študentje so bili v organe ŠOU (v parla-ment in vlado) izvoljeni legitimno, zato bi prorektor, ki ima že v nazivu ime študentski, moral sodelovati z nami. ŠtudentjeŠOU menimo, da prorektorza študentske zadeve v svojem mandatu za študente ni naredil nič oziroma o njegovem delu nismo bili obveščeni. Pozivamo prorektorja, da nas o svojem delu za in s študenti seznani in nas s tem prepriča o utemeljenosti ponovne kandidature. Študentje tudi ne poterbujemo prorek-torja, ki bo le preprečeval neumnosti na Univerzi (intervju z g. Marušičem) in se ne bo aktivno zavzel za študente vsaj v okviru svojih zmožnosti. Protest so posredovali tudi rektorju in dr. Marušiču. Na seji ZPS je bilo pojasnjeno, da dr. Marušič ni dal soglasja za evidentiranje. Vsi ostali kandidati so na evidenturo pristali. ZPS je evidentirane kandidate za funkcijo rektorja in funkcije prorektorjev potrdil. Ker pa so za funkcijo prorektorja kan-didirali le štirje (tudi prorektorji so štirje) in ker nibilo nobenega kandidata za vzgojno-izobraževalno področje in rektorja za študentske zadeve, je ZPS po predlogu kadrovske komisije podaljšal rok za evidentiranje prorektorjev do 15. maja. Prav tako je bilo dogovorjeno, da lahkp kandidat kandidira zamo za eno funkcijo. (S.H.) Uvodni del TERA-KOTA BOJEVNIKA jepostavljenv čas vladavine mogočnega Qin Shi Huang Dija (221 -210 p n.«.). Častnik cesarske vojske Mong (Zhang Yi-Mou) reši Shi Huang Diju življenje, ko ga poskušajo umoriti predstavniki uporniške aristokracije. Cesar Monga za nagrado pritegne k sebi na dvor. Shi Huang Dija ob-seda sla po večnem življen-ju, zato organizirajo ekspedicijo na Vzhodno kitajsko morje, kjer na rajskih otoških gorah prebivajo bogovi in mitski nesmrtniki. V ekspedicijo je vključeno večje število nasilno zbranih devic, med njimi je Twon/»Snežinka« (Gong Li), v katero se Mong zaljubi in Tvvon z njim iz-gubi nedolžnost. Alkimis-tom uspe izdelati eliksir nesmrtnosti, Twon pa kap-sulo izmakne. Ko Shi Huang Di izve za njuno raz-merje, obsodi Tvvon na smrt s sežigom na grmadi. Tvvon še zadnjič poljubi svojega ljubimca in mu obenem preda kapsulo z eliksirjem nesmrtnosti. Po smrti Twon Mong kot »terakota bojev-nik« (živega ga obložijo z glino) dva tisoč let varuje cesarjeyo grobnico. Leta 1930 je Tvvon reinkarnirana kot filmska starleta Lily, ki je zaljubljena v zvezdnika Bai Yun Feija (Yu Yung Kang), ne ve pa, da je njen idol vodja tolpe plenilcev grobov, ki prekupčujejo s kitajskimi starinami. Ko Lily po naključju odkrije Qin Shi Huang Dijevo grob-nico, se Mong zbudi iz svojega tisočletnega spanca, da bi se spet združil z ljubljeno Tvvon in zaščitil cesarjevo grobnico pred brezobzirnimi skrunilci... Tung-Yeejev film zdru-žuje univerzalna mitska motiva: sanje o telesni nesmrtnosti in večno ljubezen, ki je močnejša od smrti. Idejo nesmrtnosti sta arabska alkimija in zahod-njaški hermetizem povezo-vala s »kamnom filozofov«, v hinduizmu je posebej živa v »natha-siddha« izročilu, na Kitajskem pa so si v tej TERAKOTA BOJEVNIK A Terra-Cotta WarriorfTseun yung Hong-Kong, 1989. Art and Talent Groupe Inc. Režija: Ching Tung-Yee. Scenarij: Li Pik VVaii. Fotografija: Peter Pao. Glasba: Janies Wong, Joseph Koo, Romeo Dinz. Glavne vloge: Zhang Yi-Mou, Gong Li, Yu Yung Kang, Wu Tinn Ming, Luk Suk-Ming, Tse Pok-Man. Festivali: Hong Kong 90, Berlin 90, Los Angeles 90, Montreal 90, Chicago 90, Neiv York 90, London 90, IMAGFIC (Madrid) 90, FEST91. Ching Tung-Yee je bil rojen leta 1953 v Hong-Kongu. Sprvaje nekaj časa delal na televiziji kot režiser borilnih sekvenc, nato je od leta 1980 pri producentski hiši Golden Harvest pomočnik režiserjev Patricka Tama, Tsui Harka in Ann Hui. Kmalu začne samostojno režirati, osredotoča se na zgodovinsko tematiko, prepleteno s fantastiko. Njegov režiserskiprvenecjeDuel To Death (1982), sledi Witchfrotn Nepal (1986), nagrajen na festivalu v Hong-Kongu 1987. Izven mejd svoje domovine je zaslovel s filmom Renjian Dao/A Chinese GhostStory (1987), nagrajenim nafestivalu v Hong-Kongu 1988 (nagrada Kodak za izjemno tehnično kvaliteto filma) in na festivalu filmske fantastike v Avoriazu 1988 (nagrada Coup de Coeur) ter prikazanim na festivalu IMAGFIC v Madridu 1989. smeri prizadevali taoistični učenjaki. Eden izmed njih, Ko Hung (imenovan tudi Pao-p'u Tzu), v svojem delu Nei P'ien (ok. 400 n.š.) opisuje izdelavo eliksirja nesmrtnosti v obliki pilule (iz mešanice cinobra in medu, ki jo je potrebno najprej sušiti na soncu in nato pražiti na ognju), kar je v bistvu način, ki ga uporabljajo alkimisti v TERAKOTA BOJEV-NIKU. Na drugem mestu Ko Hung opisuje tudi ostale tedaj znane metode: telesne vaje (»asana« v sistemu yoge), dihalne vaje (»pranajama«), uporabo ustreznih zelišč (»ošaddhi-yoga«) intransmutacijo sek-sualne energije, brez katere so vse ostale metode neuspešne (alkimistom v TERAKOTA BOJEVNIKU uspe izdelati eliksir šele po »transcendentalnem ljubljenju« Monga in Tvvon v taoističnem laboratoriju). Zgodovinsko so izpričane tudi ekspedicije, ki jih je Qin Shi Huang Di pošiljal na otočje v Vzhodno kitajsko morje, kjer po taoisticnem izročilu bivajo nesmrtniki. TERAKOTA BOJEV-NIK ima vse odlike »čis-tega« žanrskega filma ne samo po svoji vsebini, temveč tudi po svoji »formi«. Gre za izjemno uspelo kombinacijo »easter-na«, zgodovinsko-kos-tumskega in pustolovskega filma, komedije in fantas-tike. To jebiledennajdražjih hong-konških filmov dos-lej, posnet večinoma na Kitajskem, od tega zaklju-čne sekvence v muzeju tera-kotnih vojščakov. Posebno zanimivost predstavlja zasedba obeh glavnih vlog: Monga igra Zhang Yi-Mou, sicer režiser RDEaH POLJ (Red Sorghum/Hong Gaoliang, 1987), nagrajenih z »Zlatim medvedom« v Berlinu '88, Gong Li pa je bila v istem filmu prav tako glavna igralka. Igor Kernel SLOVO DVEH VELIKANOV FILMA Režiser David Lean. V drugi polovid aprila jefilmski svet izgubil kar dva pomembna ustvarjal- ca. Najprej je 16. aprila umrl britanski režiser David Lean, star 83 let, devet dni kasneje - 25. aprila - pa (v 79. letu starosti) še ameriški režiser Don(ald) Siegel. David Lean, eden največjih režiserjev v svetovni kinematografiji, je izhajal iz kvekerske družine in starši so mu kot otroku prepovedali, da bi hodil v kino. Pri filmu je začel delati 1. 1922, prvi celovečerec - vojno dramo BORIMO SE NA MORJU (In VVhich We Serve) - pa je režiral (skupaj z Noelom Covvar- BLUE VELVET (Modri žatnet) Režija; David Lynch. Gl. vL: Kyte MacLachtan, isabelSa Ros-sellitii, Dennis Hopper, Laura Dern, Hope, Laitge, Dean Stockwell. Lynch je zaradi zadnjih dveh podvigov (Wild at Heart, Tvvin Peaks) zdaj že zeio, zclo kulten režiser, a je tak njegov status navrgel talo film. Kritiško izredno sprejet irt znova in znova opevan, tako da je v nekaterih nepred-vidljivih okoljih (npr, Ljubljantt posiai hit, čeprav tega najbrž ne bi hotel ali znal nihče napov^dati. Vsekakor jc la značilna Lynchova mešanica nasilja, spolnosti, nenavadnosti in glasbe vredna ogleda. Ta igra v njegovih fil-mih odlično in včasih tudi odločiino vlogo. Zgodba je sicer preprosta, a je odlično »zapletena«, prava vaja v mu&nju gledatca. Vistijo se presenečenja in, šoki. Mlaoenič gm po stedi najdenega človeškega ušesa in razkriva usodo baiske pevke^ ki jo mu^i in zfoiabjja psihopat in kriinJnalGc; Vso y filmu je dohKK režija^ gjasba, fotografi}a in igraici, a je to kljub vsemu le skrčen. Twin Peaks. Ali narobe - T. P. je razvlečen Modri žamet, zato slednji nikoli ne bo večeiv dom) 1. 1942. Že ta njegov prvenec je bil nominiran za dva oscarja: za najboljši film in izvirni scenarij, sicer pa so v Leanovi izjemno bogati inuspešni karieri njegovi filmi prislužili skupaj 27 oscarjev, poleg tega pa še 30 nominacij (režiral je vsega 16 filmov). Pravi mednarodni sloves pa si je pridobil s svojim četrtim filmom, zelo uspelo ljiibezensko zgod-bo BEŽNO SREČANJE (Brief Encounter) iz 1. 1945, s Celio JohnsoninTrevorjem Howardom v glav. vl. Iz prvih povojnih let izstopata dva filma po romanih C. Dickensa - VELIKO PRIČAKOVANJE (Great Expectations, 1946) in OLIVER TmST (1948), zatem MADELEINE (1949) - drama o resničnem primeru umora iz viktorijanskega obdobja, najbolj uspešen pa je bil HITRE]ŠI OD ZVOKA (The Sound Barrier, 1952), o letalcih, ki »prebijajo« zvočni zid. Po melodrami POLETNO POTEPANJE (Summer-time/Summer Madness, 1955), s Katharine Hepburn in Rossanom Brazzinjem, je Lean snemal razkošne megabudžetne superspek-takle: MOST NA REKI KWA1 (The Bridge On the River Kwai, 1957), LAWRENCE ARABSKl (Lavvrence of Arabia, 1962), DOKTOR ŽIVAGO (Doctor Zhivago, 1965), RYANOVA HČI (Ryan's Daughter, 1970 -17. maja bo film na sporedu dvorane Kinoteke v Ljubljani!) in -po 14 letih premora - POT V1NDIJO (Passage to India, 1984), ki je tudi njegovo zadnje delo. David Lean je umrl sredi priprav na film NOSTROMO, adaptacijo literarnega dela Josepha Conrada. Marca je zbolel in čeprav je vse do konca upal, da bo ozdravel in dokončal svoj projekt, ga je smrt prehitela. Davida Leana in njegov opus je obdelal Marcel Štefančič ml. v knjižici o tem režiserju, ki je izšla v zbirki Kinotečni zvezki. Don Siegel je kot režiser debitiral s krat-kometražnima filmoma, ki sta bila oba LA PELLE (Koža) Režijar Liliana Cavani. GL vL: Marcello Mattoiamii, Qaudia Cardinale, Kjsn Marshall Burt Lancaster, Alexandra Kittg, }acques Semas... Če Cavanijeva ne snema biografij (Galileo Galilei, Fran AsiSki), dola va)e v slogu v bizar-iiostih (torej Lynch ni bil prvi!), Priznati ie treba, da ji tispe najii intrigantske predloge, le izvedba je ponavadi dateč pod pričakovaniin, spJoh giede na sloves, ki ga avtorica uživa. Tokrat se je lotila romana Cureia Malapar-teja, ki opisuje zadnje mesece II. sv. vojne v Italiji. Splošen propad/ revščina in beda, prodajanje vsega (največkrat teles) za golo preživetje in »zmagoslaven« pohod zavez-rtiških sil od juga Italije proti severu. Brez iztazito Sokantnih prizomv seveda iu šlo. Človek bi pomisli, da je to režiserkina special-nost a se na koricu izkaže, da si vsi n)ene fiime zapolnijo le po tistih nekaj treitutkih, ki so tako ali drugače »zgodovinski«. Vseeno pa je iz-delek sollden in ocled priporočljiv - vsa) za inlormacijo nagrajena z oscarjem: Star in the Night (1945) in Hiiler Lives? (1946). Njegov prvi celovečerec je bila detektivka OBSODBA (The Verdict, 1946). Siegel je snemal vvesterne- (DVOBOJ PRI SREBNREM POTOKU /Duel at Silver Creek, 1952/ z Audijem Murphyjem), »zaporniške« filme {Riot in Cell Block 11,1954), znanstveno fantastiko (Invasion ofthe Body Snatchers /1956/ - v Kaufmanovem »remakeu« tega filma je 1. 1978 zaigral tudi sam Siegel) in gangstrske filme (Baby Face Nelson, 1957) - slednji trije so postali kultni; tem bi lahko priključili še social-ni Crime in the Streets (1956) ter vojni film Hell isfor Heroes (1962). Za njegov opus je značilno naturalistično prikazovanje nasilja, radikalna ostrina prisnemanju akcijskihprizorov. Dolgo časa je delal v senci svojih uspešnejših kolegov, šele na prehodu iz 60-ih v 70-a leta je postalbolj opažen. Zelo plodno je bilo njegovo sodelovanje s Clintom Eastwoodom, ki je zaigral v njegovih filmih ŠERIF V NEW YORKU (Coogan's Bluff, 1968 - sprožil popularno TV serijo), SIERRA TORRIDE (Tvvo Mules for Sister Sara, 1970), ŠKORPIJON UBIJA (Dirty Harry, 1971 - prvi iz serije o inšpektorju Callaghanu), Tlie Beguiled (1971) in BEC IA ALCATRAZA (Escape from Alcatraz, 1979). Ostali znani Sieglovi filmi, ki smo jih videli pri nas, so še UBIJALCI (The Killers, 1964; gl.vl. Lee Marvin, John Cassavetes, Angie Dickinson, Ronald Reagan), PRGIŠČE SVIN-CA (Death of a Gunfighter, 1969); Siegel je film dokončal/prej režiral Allen Smithee/; gl.vl. Richard Widmark), UBIJTE CHARLEYA VAR-RICKA! (Charley Varrick, 1973; gLvl. VValter Matthau), ČRNIMLINNA VETER (The Black VVindmill, 1974; gLvl. Charles Bronson, Lee Remick, Donald Pleasence), DIAMANTNI REZ, (Rough Cut, 1980; gl.vl. Burt Reynolds, Lesley Anne-Dovvn, David Niven) inSLED ZA PREKLETIMl Qinxed!, 1982; gl.vl. Bette Mid-ler, Ken VVahl, Rip Torn), njegov zadnji film. I.K. KEY LARGO (Otok largo) Režija }ohn Huslon. Gl. vl.: Humphrey Bogart, Lauren Bacall, Edward G. Robinson, Lioncl Barrymore, Claire Trevor, Thomas Gomez... Key Largo je zadnji v rtizu malih otočkov na jugu Fioride. V hotelu r>a Largu se v nevihtni noči zbere gangsterska tolpa mbegu in ustrahuje Ijudi, ki so se našli tam. Prava/ klasična kriminalka tistega časa (I948)y ki se skoraj vsa odigra v enem prostoru, 2ato je skoraj ves njen čar v psihozi razmef in raz-delanih karakterjih nastopa|oCih. Sc^arij za film sta napisala Jtežiser in Richard Biooks (Sladka ptica irtladosti, Bia^e Karamazovi, Ugrizni v kroglO/ ProfesionakL..) po gledališkem deluMaxweBa Andereona, kar)e seveda več kot očitno. Igrafci so zelo dobri kar vsi po vrsti, Ameriška akademija za film pa je bila najbolj navduSena nad Tjtevca|evo in ^ podelila oskarja. Vredno večkratnega ogledal Morda tudi z&to, da odkrijele, zaka) so Ekrancjvdi fito. proglasiliza enega klasi&uh westemov, Miše nismo odkrili MK. SPORED LJUBLJANSKE KINOTEKE Cetrtek, 16.05.91 NOČ ČAROVNIC (HAL-LOVVEEN), ZDA, 1978. Režija: John Carpenter. Gl. vl.: Donald Pleasance, Jamie Lee Curtis, Nancy Loomis, P.J. Soles, Char-les Cyphers, Kyle Richards, Brian Andrevvs, J.M. Graham (v bravah). | Petek, 17.05.91 1 RYANOVA HČI (RYAN'S DAUGHTER), Vel. Britanija, 1970. Režija: David Lean. Gl. vl.: Sarah Miles, Robert Mitchum, Čhris Jones, John Mllls, Trevor Hovvard, Leo McKern (v barvah). Sobota, 18.05.91 STO PUŠK (100 RIFLES), ZDA, 1969. Režija: Tom Gries. Gl. vl.: Jim Brovvn, Raquel VVelch, Burt Reynolds, Fernando Lamas, Dan O'Herlihy, Hans Gudegast, Michael Forest (v barvah). l Nedelja, 19.05.91 ~| ZAPRTO Ponedeljek, 20.05.91 NEMIRNA LETA (THE REST-LESS YEARS), ZDA, 1957. Režija: Helmut Kautner. Gl. vl.: John Saxon, Sandra Dee, Luana Patten, Margaret Lindsay, Vir-ginia Grey, Theresa Wright, James Whitmore. Torek, 21.05.91 OGNJENEKOČIJE (CHARIOTS OF FIRE), Vel. Britanija, 1981. Režija: Hugh Hudson. Gl. vl.: Ben Cross, lan Charleston, Nigle Havers, Nicholas Farrell, Daniel Gerroll, Cheryl Campbell, Alice Krige, John Gielgud, lan Holm (v barvah). | Sreda, 22.05.91 ~] GROFICA IZ HONG KONGA (A COUNTESS FROM HONG KONG), Vel. Britanija, 1967. Scenarij, režija in glasba: Char-les Chaplin. Gl.vl.: Marlon Bran-do, Sophla Loren, Patrick Cargill, Margaret Rutherford, Charles Chaplin, Sydney Chaplin, Oliver Johnston, John Paul (v barvah). Cetrtek, 23.05.91 BORA BORA, Italija-Francija, 1968. Scenarij in režija: Ugo Liberatore. Gl. vl.: Haydee Politoff, Corrado Panl, Doris Kunstmann, Ivan Scratuglia, Rosina Copie (v barvah). Biseri za ogrlico INTELEKTUALNI HORROR Četrtek, 16.5.: Noč čarovnic (Halloween) Sobota, 25.5.: Megla (TheFog) Johna Carpenterja najbrž nitreba preveč predstavljati - filmi kot Temna zvezda, Napad na policijsko postajo št. 13, Noč čarovnic in Megla so dovolj znani. Toda, ste se že kdaj vprašali, zakaj ste za Carpenterja že slišali, ne pa tudi za npr. Ricka Rosenthala? (Kdo, hudiča je Rick Rosenthal? To je tip, ki je zrežiral prvega izmed štirih nadaljevanj Noči čarovnic, Hallovveen II. Rosen-thalovo ime je avtor teh vrstic dobil v Kinotečnem listu, kjer so navedena tudi itnena ostalih treh anonimnežev - režiserjev Hal-loween serialke.) Menim, da se odgovor na vprašanje skriva v odgovoru na neko drugo vprašanje: čemu je sploh namenjena žrtev v horrorju. Odgovor je seveda preprost - žrtev je v filmu zato, da se jo ubije. In tu se skriva catch. v Noči čarovnic npr. Carpenter ubija v skladu z izrekom mojstra Hitchcocka, ki je nekoč rekel, da je "treba umor obravnavati z občutkom. Umor bi bilo treba pripeljati na dom, kamor po pravici spada. Naši najboljši utnori so bili domači, storjeni z nežnostjo na preprostih domačih krajih, kot so kuhinjska miza ali kopalna kad." Umorov je malo, Michael Myers spoštuje svoje žrtve: svoji sestri postavi nagrobnik nad zakonsko posteljo, njenega fanta lepo zravna in obesi v omaro. Lepo in preprosto, v skladu z bontonom. V nadaljevanjih pa se stvari začnejo razkrajati. Poleg tega, da mora Michael pač vsakič vstati od mrtvih, v taki ali drugačni obliki, in se torej spremeni v zombija tako kot njegova kolega Freddy Krueger in Jason, izgubi vse spoštovanje do svojih žrtev. Gledalec je samo še priča bolj ali manj inventivnim načinom eksekucije. Pozabi se na preprosto dejstvo, ki ga je vedel vsaj že Fritz Lang: grozno ni to, kar vidimo, temveč tisto, česar ne vidimo in je samo nakazano, gledalcu pa je prepuščeno, da na zamolčano mesto projicira svoje strahove. Kaj storiti, če nekdo ne trza na ubod z injekcijsko iglo v oko, namesto tega pa ne more prenesti pogleda na eksotičnega pajka ali loned z lačno podgano, privezan na trebuh žrtve? Carpenter se teh dejstev zaveda, vse skupaj pa kombinira z občutkom za film, ki se ga je prav tako učil pri svojem vzorniku, AlfreduHitchcocku. Njemu sejetudioddolžil,saj v Noči čarovnic igra Jamie Lee Curtis, v Megli pa ji je ob bok postavil tudi njeno mamo, Janet Leigh, sicer glavno igralko v Hitchcockovem Psihu. U.P. Petek, 24.05.91 VISOKA DRUŽBA (HIGH SOCIETT), ZDA, 1956. Režija: Charles VValters. Gl. vl.: Bing Crosby, Grace Kelly, Frank Sinatra, Celeste Holm, John Lund, Louis Calhern, Sidney Blackmer, Louis Armstrong, Margalo Gilmore (v barvah). Sobota, 25.05.91 MEGLA (THE FOG), ZDA, 1979. Režija: John Carpenter. Gl. vl.: Adrienne Barbeau, Hal Holbrook, John Houseman, Janet Leigh, Jamie Lee Curtis, Tom Atkins (v barvah). Nedelja, 26.05.91 ZAPRTO l Ponedeljek, 27.05.91 | OSTAL JE MOLK (DER REST IST SCHVVEIGEN), ZR Nemčija, 1959. Scenarij (prosto po »Ham-letu« VVllliama Shakespearea) in i režija: Helmut Kautner. Gl. vl.: Hardy Kruger, Peter van Eyck, Ingrid Andree, Adelheis Seeck, Rudolf Forster, Boy Gobert, Rainer Penkert. [ Torek, 28.05.91 | OUEIMADA!, Francija-ltalija, 1968. Režija: Gillo Pontecorvo. Gl. vl.: Marlon Brando, Renato Salvatore, Norman Hill, Evaristo Marquez (v barvah). Sreda, 29.05.91 PUSTOLOVŠČINE GWEN-DOLINE (GVVENDOLINE/THE PERILS OF GVVENDOUNE IN THE LAND OF THE YIK-YAK), Francija, 1983. Scenarij (po stripu Johna Wilieja) in režija: Just Jaeckin. Gl. vl.: Tawny Kitaen, Brent Huff, Zabou, Ber-nadette Lafont, Jean Rougerie, Roland Amstutz, Vernon Dobtcheff (v barvah). Cetrtek, 30.05.91 DR. JERRVJA ČUDEŽNI NAPOJ (THE NUTTY PROFES-SOR), ZDA, 1963. Režija: Jerry Levvis. Gl. vl.: Jerry Levvis, Stella Stevens, Hovvard Morris, Kath-leen Freeman (v barvah). Petek, 31.05.91 PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNHAUSENA (MUNHAU-SEN), Nemčija, 1943. Režija: Josef von Baky. Gl. vl.: Hanz Al-bers, llse VVerner, Ferdinand Marian, Brigitte Horney, Hans Brausvvetter, Marina von Ditmar, Kathe Haack (v barvah). Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridriuje pravico do spremembe programa. OKVIRNI PROGRAM 1991 1.6.-8.6.1991 The Gun Club (ZDA), 1.6., poletno gledališče Križank Gun Clubjekultna novo rockovska ameriškazasedba, kijo vodipoet, boem Jeffn/ Lee Pierce. Toje novi rocksprimesmi bluesa. Opisuje neko drugo plat Amerike, daleč od ameriškega sna. Realizacija koncerta je odvisna predvsem od razpoložljivih sredstev. Ferus Mustafov (YU, Makedonija), 3.6., preddverje Križank Zopet balkanski, tokrat predvsem ciganski melos, kakršnega lahko slišite v Makedoniji. Najpopularnejši izvajalec tovrstne glasbe. Max Vandervorst (Bčlgija), 4.6., Okrogla dvorana CD. Belgijski inovator, ki iz raznih objektov izvablja zvoke (od čajnika do otroških igraft;) in iz vsega gradi neverjetno atraktiven performance. Circque en kit (Francija), 5.6., preddverje Križank. Spremljevalna cirkuško glasbena prireditev za otroke in odrasle. Gostovanje je omogočil Francoski kulturni center Charles Nodier. Vstop na to popoldansko prireditevje prost. Hans Reichel (Nemčija), 6.6., Mala dvoranaCD. Nemški kitarist-improvizator, veliki inovator, ki iz svojih doma narejenih in prirejenih kitar izvablja zanimive zvoke in ustvarja povsem drugačno atmosfero od tiste običajne »kitarske«. Vinko Globokar (Francija-Slovenija), 6.6., Mala dvorana CD. Solistični performance slovitega ustvarjalca, glasbenika in skladatelja. Po dolgem času spet v Ljubljani! To bo večer dveh solističnih recitalov - prava poslastica za glasbene sladokusce. Dade Krama (Anglija, Gana, Nigerija), 7.6., preddverje Križank. Kvartet afriških tolkalcev, ki s paleto pristnih afriških instrumentov združujejo in na nov način podajajo tradicijo svojega kontinenta. Atraktiven nastop z dodatnimi plesnimi vložki. Mala dudacka muzika (ČSSR), 8.6., preddverje Križank. Češka Ijudska glasba - stari napevi slovanskih »bratov«. Topla godba za slovansko dušo. Muzikantje iz Svecine (Slovenija), 8.6., preddverje Križank. V okviru slovanskega folk večera predstavljamo Ijudsko štajersko glasbo na domačih improviziranih glasbilih (»rif mašina, kose, plehbas, svinjski mehur, lončeni bas, kuhle, glavniki...« in seveda veseljaško petje. John Zorn Naked City (ZDA, New York), 7.7., poletno gledališče Križank. Poseben koncert v okviru letošnje Druge godbe. Zvezda newyorške offscene John Zorn bo z eminentno druščino v skupini Naked City predstavil svojo »trdo« (hardboiled) eklektično godbo odjazza, hard cora dofilmske glasbe. ' Organizatorjaprireditve: Glasbena mladina Slovenije in Radio Študent SIMBOLI TAKOIN DRUGAČE... Simboli so vpleteni prav v vsako kulturo, razen v odbobjihpropadanja. Srečevanje z resničnostjo je človeka nagibalo k oblikovanju simbolične govorice, s katero je lahko posredoval tudi doživeto duhovno resničnost; izražal izkušnje s področja religije, erosa in umetnosti v znamenjih odrešenja alipogube. Simboli, ki jih človek oblikuje, ustrezajo tvornosti, ki deluje v njegovi notranjosti. Gre za nek magičen odnos med notranjimi podobami in zunanjimi vidnimi simboli. Magični svet kot tudi simbolično mišljenje se izmikata razumski pojmov.tosti in kdor magični vidik sveta priznava, razume tudi mogočnost simbolične govorice. A kdor hoče razumeti ta magični svet, se mora predvsem odpreti za dvoje temeljnih resničnosti: vseob-segajočo poduševljenost in sorodnost, ki napolnjujeta vsako življenje. Simbol je več kot le znak, ki daje znamenje in pomen, pritegne pozornost, izziva, svari, prepoveduje, označuje - v njem delujejo nevidno-vidne moči. To pa pomeni, da je nabit z neko močjo, po kateri se razlikuje od praznih znakov brez moči. Znak se lahko svojevoljno zamenja, nima nobene nujnosti ali notranje moči. Simbol to nuj-nost ima, lahko se ga ustvari, ne da pa se ga zamenjati, lahko le izgine zaradi izgube notranje moči oziroma raz-pada simboličnosti. Simbolični značaj so imele prvotno tudi besede in črke. Nosile so pomen, za katerega so bile namenjene. V Času razvoja, po prehodu mitičnega svetovnega nazora k predmetno-tehničnemu, so delno izgubile simbolični značaj. Z izgubo lastne moči so opstale le znaki. Simbol je v prvi vrsti povezan s sliko, tako s področja barv kot zvoka, četudi se ves čutni svet lahko izrazi v simbolih. Predstavitev simbola v sliki je zato istočasno v vidnem svetu skrivnostni postopek, v katerem se duhov-no povezuje s čutnim v en lik. Govorica razodeva globok pomen slike, ki postaja dogodek. Slike, ki so v službi nastajanja simbolov, so važno sredstvo oblikovanja večnega človeka s slikovitim bivanjem v času. V vsakem primeru so to z magično močjo nabiti liki, po katerih se posreduje večni pomen čutnega in duhov- nega. Človekovo sposobnost ustvar-janja kulturnih vrednost in manipuliranje z njimi izvira iz tega, da je kreativno bitje prakse in se lahko angažira v simbolični interak-ciji. Povezan je s predstavo o pred-metu in ne s predmetom samim. Z njim se osvobaja kaotične danosti tako, da jo interpretira v skladu s tem ali onim kultnim modelom. Dajejo nam tudi načrte za akcijo. S simboli posredovana stvarnost je stvarnost, ki je izdelana za človekovo akcijo. Tip kulture temelji na določenem sistemu simbolizacije in človekovega delovanja, ki si ga danes ne moremo zamisliti zunaj zgodovinsko pogojene kulture. Ali je človekovo ravnanje bolj pogojeno z definicijami simbolov, kot stvarmi, na katere se simboli nanašajo? Nekateri ugotavljajo, da ravnanje ljudi determinirajo predvsem definicije, ki so v človeški zavesti. Clovek namreč deluje na podlagi tega, kako je situacijo definiral. Dejstvo je, da ljudje najpogojsteje določijo nekemu predmetu značil-nost in ga potem definirajo v skladu s temi značilnostmi in nasprotno, iz definicje predmeta določijo njegove značilnosti. Človek tudi ustvarja simbole, za katere ni nujno, da so povezani z izkustvenim, toda - ustvarja tudi rvove svetove. Narava, ki nas obdaja, je narava, ki jo je človek spremenil. Metka Jakšič Spominski jambori Tik pred prazničnimi majskimi dnevi je predvsem Ljubljano razburila precej napihnjena novinarska vest, da je mestni sekretar za komunalo Janez Lesar oskrunil spominsko obeležje na Poti spominov in tovarištva. na zadnji seji ljubljanske vlade je minister Lesar predstavil ozadje te poteze. Po njegovih beseda h je na ročilo za začsno demontažo jamborov ob poti izdal na pobudoenega izmed poslancev mestne skupščine, ki je predlagal novo barvo na jamborih. Po drugi strani pa je pristojnega ministra zavezovala tudi službena dolžnost, saj mora skrbeti za vse komunalne objekte v mestu. Jambore so zato začasno umaknili, saj nameravajo 16 metrov visoke stebre popleskati v modri in rumeni barvi. Odločno pa je zavrnil namigovanja, da gre za politično provokacijo, saj ima tudi sam minister Lesar »zelo pozitiven odnos« do Poti. Predsednik mestnega Izvršnega sveta Marjan Vidmar je poudaril, da mestna vlada ni imela ničesar opraviti s to zadevo. Dodal je še, da bodo pristojne institucije ravnale v skladu s pooblastili, če bodo dobile prijave zoper konkretne Ijudi zaradi morebitnih skrunjenj spomenikov in obeležij. Nihče pa ne vpraša, koliko stane mestno vzdrževanj teh objektov. Na sek-retariatu kljub vztrajnosti nismo dobili boljšega odgovora kot: veliko! M.K. Tama Janowitz: A CANNIBAL IN MANHATTAN, Pan Books Ltd., London 1988. Pravzaprav tale zapis o Tami Janovvitz, sodobni ameriški pisateljici iz Nevv Yorka, ni pionirski poskus osvetlitve literamega snovanja enega izmed najbolj proslulihbrat-pack-erjev na straneh časopisa Tribuna, kajti Tomaž Toporišič je že pred dvema letoma poskušal temeljiteje predstaviti aktualno ameriško literarno produkcijo, torej avtorje, ki so se prok-lamirali ali bili proglašeni za brat-pack, pa tega žal zaradi t.i. »uredniškega puča« ni do konca izpeljal. Kakorkoli že, Tama Janowitz je ena tistih pisateljic, ki si mesto oziroma prostor v temle literarnem kotičku vsekakor zaslužijo. Ko je izšel roman Ameriški očka (American Dad) ni nihče - razen redkih izjem, kot je to že sicer v navadi - niti slutil, da bo avtorica tega kontroverznega romana z rahlim av-tobiografskim prizvokom postala nekaj let kasneje literarni sinonim New Yorka. Še več, ko so izšli Sužnji New Yorka (Slaves of New York), zbirka kratkih zgodb, je postala Tama janowitz literarni dvojnik Andyja Warhola. In pričujoča knjiga, Kanibal v Manhattnu (A Cannibal in Manhatta), je -da bo ironija še večja - posvečena nikomur drugemu kot Andyju VVarholu (glede na to, da je roman opremljen z zemljevidi, inicialkami in fotografijami, lahko na eni izmed izrednih fotografij najdete Warhola, ki pozira kot Parker junius, kurator muzeja za primitivne umetnosti, fotografu Davidu LaChapellu.) Janowitzewi se po drugi strani še kako pozna prijateljevanje z očetom pop kulture, kajti zdi se, kot da se je od njega navzela smisel za dosego slave. Med drugim je Tama Janovvitz opravila pionirsko in zato toliko bolj pomembno in hrabro delo na področju promoviranja litera-ture: posnela je video-spot za MTV, kar je bil marketinški eksperiment pridobitve rock'n'roll publike, poleg tega pa na naslovnici Sužnjev pozira v svileni pižami, kar je nedvomno »najbolj provokativen portret po Trumanu Capotu«. Konec koncev bi vam bilo vse skupaj precej bolj jasno, ko bi videli njeno fotografijo - Tama Janowitz je dejansko New York. Zgodba v romanu Kanibal v Manhattnu je postavljena v New York in ne na Manhattan, kot je morebiti razberljivo iz naslova. Gre za satiro na celo mesto. Glavni junak romana je Mgungu Yabba Mgungu, priljuden in dokaj simpatičen ljudožerec z nekega fiktivnega otoka v južnem morju (South Sea Island of Nevv Burnt Norton). Bogata dama, dedinja, Maria Fishburn z Manhattna ga vidi v National Geografic Magazine ter se odloči, da ga bo izsledila in pripeljala v New York na mednarodni plesni festival, kar ji navsezadnje tudi uspe. V Nevv Yorku se Mgungu in Maria celo poročita, žal pa njun zakon ne traja dolgo, kajti gospo Fishburn umorijo. Tragedija ubogega Mgunga se šele prav začne. Najprej mora pojesti dokaze o umoru po prisili New Yorškega podzemlja... Tama Janowitz je snov za tako pisanje našla (po njenihbeseda v knjigi Reasons to Believe, 1988, avtorja Michaela Schumacher-ja) v članku o Človeku, ki je prišel iz oddaljenega kontinetna v ZDA z edinim razlogom, da bi ženi kupil nedrček. Potem je proučevala otoke v Južnem Pacifiku in ljudi, ki tam žive ter končno napisala knjigo, ki jo lahko berete tudi kot zbir komen-tarjev o življenju v Nevv Yorku. Seveda so ti komentarji marsik-daj zelo ostri in pikri, po drugi strani pa vsebujejo ogromno patosa. Pisateljica seje postavila v vlogo naključnega opazovalca (roman je napisan s perspektive moškega opisovalca), s čimer je dosegla zaželeno distanco od same zgodbe in tudi do same sebe, saj je končno tudi sama zelo zelo New York. In življenje v urbanem okolju ameriškega velemesta mimo nje nikakor ne more. Sicer pa ideja po vpeljevanju človeka iz tretjega sveta, divjaka, ki je poleg vsega še plemenit, v literaturo še zdaleč ni nova. Novo pri Janovvitzevi je samo to, da je takega divjaka postavila v še bolj brutalne in krute situacije, kakršnih je bil navajen kot divjak na otokih južnega morja. Tadej Cater Mali Malarji Od 7. do 12. maja si lahko oziroma ste si lahko ogledali otroško risbo, grafike in gvaše, ki so nastali »izpod ročic« osnovnošolcev. Modernagalerijaje namreč v sodelovanju z revijo Kurirček pri Založbi Mladika priredila neke vrste delavnico za mlade. Pri tem so jim pomagali in jih usmerjali študentje Pedagoške akademije. Delo so zastavili tako, da so nedobudno mladež najprej popeljali po stalni zbirki umetnikov, ki jo imajo v galeriji, kustos Igor Kranjc pa je eno od del z interpretacijo predstavil vsem navzočim. V drugem delu so mladi lahko sami ustvarjali in sicer glede na predstavljeno umetnino. Torej je nastal trikotnik umet-nina - interpretacija - poustavarjanje. Zanimivo je bilo tudi zato, ker se je razumevanje umetniškega dela preneslo v čisto arhetipsko likovno govorico otrok, ki nimajo kakšnih večjih znanj o likovni teoriji in zgodovini in so zato izhajali predvsem iz sebe, torej »pfvinske likovne govorice«. Da pa to ni popolnoma osamljen primer spodbujanja otroške ustvarjalnosti, naj opozorim na razstavo, ki so jo priredili v avli upravnih prostorov Železniškega gospodarstva (na Moša Pijadejevi). Ob obletnici ZG so razpisali natečaj za najboljšo otroško risbo, akvarel itd. na temo »železnice«. Odzivje bil velik, razstava pa je zelo zanimiva in raznolika. Ce nas bo pot zanesla tja proti železniški postaji, se vsekako ustavite tudi na razstavi. KUD France Prešeren Intima & mi Mitja Berce Akademija za likovno umetnost, prihaja pa z Dolenjske. Za seboj ima že kar nekaj samostojnih in skupinskih razstav, sicer pa je to njegova prva samostojna razstava v Ljubljani. Zakaj tak naslov? Ce boste stopili v KUD-ov galerijski prostor, boste morda tudi sami opazili oz. občutili intimo, ki preveva vse njegove slike. Skorajda odmaknjene, skrite opazovalčevemu očesu - kot da nas ne bi hotele pustiti blizu. In mi, ki vstopamo, takoj poskušamo z najraz-ličnejšimi asociacijami »ovrednotiti« vsako sliko posebej. Morda zato, ker smo v tem trenutku prav tukaj, »obremen-jeni« s preteklostjo in vsem, kar nas obdaja, z vedenjem, ki nas spominja na vsakem koraku. In ob tem se nehote spom-nim otroškega ustvarjanja, ki je prav zaradi ne-vedenja prvinsko, bolj »iz sebe«. No, na nek način je nekaj tega prisotnega tudi v Ber-cetovem umetniškem ustvarjanju. Simbolika človeka, ki je s svojim telesom ali samo posameznimi deli antipod temu »zdaj«, je zavita v skrivnostno čutno zaznavo. Njegova velika platna so razrezana v vodoravnih in navpičnih linijah, tako da so slike »sestavljene« iz delov; šivipa so tako »nevidni«, da jih lahko ujame le pozorno opazovalčevo oko. Torej tudi s formalnega vidika nekaj prikritega, komaj zaznavnega. Ali ni to intima? Mreža za Metelkovo M'ZIN (glas Mreže za Metelkovo), št. 2-3, Ljubljana, april 1991. Pisati o Mreži za Metelkovo, ki se je formalno rodila konec lanskega decembra, pomeni pisati o izredno am-biciozno zastavljenem projektu, ki pa ima možnosti za uspeh predvsem zato, ker je uspel povezati v svojih vrstah večino bolj ali manj neodvisnih (»alter«)intelek-tualcev in (alter)kulturnikov v heterogeno, a dovolj prepoznavno in koherentno skupino ljudi, ki vedo, kaj hočejo. M'ZIN kot glas Mreže za Metelkovo je le eden izmed mnogih projektov zagnanih kolektivnih in individualnih subjektov umetnostne, množične, kulturne, socializacijske, izobraževalne, športne, alterhotelirske, medicinske, duhovne, manjšinsko- politične kulture..., ki hoče v Ljubljani na enem mestu ustvariti neodvisni multi kulturni center, ki bi povezal vse tiste, ki jim je, izhajajoč iz koncepta civilne družbe, do drugačnosti, odprtosti in tolerantnosti. Gre za antipod uradnim institucijam, kar daje Mreži možnost objektivnega pogleda na družbeno dogajanje in aktivnega poseganja vanj. Opazna črta MZMje idealizem, povezan s svetovnimi tokovi. V jav-nosti se manifestira kot resna, striktna, načelna in prodorna »organizacija«. Svoj uspeh si bo Mreža zagotovila z bojevito vztrajnostjo. Ta agresivnost bo naletavala, povzročala bo vzpone in padce »or-ganizacije«. Zaradi prodornosti lahko MZM pričakuje družbeno priznanje in uspeh. MZM in M'ZIN kot njeno glasilo odpirata tudi konkretne oblike sodelovanja s podobno in drugačno mednarodno sceno. V zadnji, aprilski številki so tako predstavljene različne scene v Baslu, Ziirichu in Pragi. Linhartova fundacija, ki sledi na Češkem sorodnim ciljem kot Mreža za Metelkovo v Ljubljani, se bo že v junijski Številki M'ZIN-a pojavila z lastnim kolumnom. Organizacijsko je Mreža za Metelkovo razdeljena v dvanajst sekcij, ki so osnovne enote društva (socializacijsko- izobraževalna, New Age, glasbena, likovna, modno-oblikovalsko- fotografska, gledališka, plesna sekcija, filmska in video sekcija, sekcija pridobit-venih dejavnosti, sekcija SKUC FORUM-a). Ustanovljene so bile tudi delovne skupine, ki skrbijo za posamezna področja delovanja društva. Člani delovnih skupin so predstavniki posameznih sekcij, ki lahko na ta način sooblikujejo projekt. Potrditev, da je Mreži za Metelkovo uspelo k sodelovanju privabiti eminentne slovenske in-telektualce oziroma promotorje družbenega dogajanja, je tudi sestava delovnih skupin. Tako na primer prostorsko projektno delovno skupino, katere temeljna naloga je funkcionalna ureditev bodočih prostorov na Metelkovi, vodi Pavle Gantar, politično delovno skupino Marko Hren, poleg teh pa delujejo še delovna skupina za stike z javnostjo, notranje organizacijska delovna skupina, ekonomska delovna skupina in marketinška delovna skupina. Vse to in še mnogo več lahko izveste iz nove številke M'ZINA, kogar pa delovanje Mreže za Metelkovo podrobneje zanima, se lahko za natančnejše informacije obrne na sedež »društva« na Mestnem trgu 13. Simon Bizjak Sicer pa je jasno edinole to, da je postal Zagreb -gledano v jugoslovanskih in le izjemoma širših evropskih okvirih - center sodobne gledališke akcije, da je zagrebška scena sestavni del evropske gledališke produk-cije, neke vrste legitimni nas-lednik ljubljanskega gleda-liškega dogajanja sredi 80-tih in, pogojno rečeno, s konca 8O-tih. Trenutno se ponaša z najmanj tremi gledališkimi produkcijami izven in-stitucionalnega sistema, tremi produkcijami, ki so stvar enkrat afekcije do Neue Slovvenische Kunst, drugič do »klasičnih avantgardistov« in tretjič do belgijskega novega plesnega vala. Konec koncev smo vse to že slišali in prem-levali koncem prejšnjega desetletja, ko smo delali in-venturo pred domačim pragom. Na letošnjem Festivalu jugoslovanskega alternativ-nega teatra v Titogradu pred dvema mesecema so bile ravno zagrebške intervencije tiste, ki so najgloblje zarezale v minulo titograjsko manifes-tacijo. Zagrebška off-scena je na Festivalu sodelovala s tremi predstavniki, od katerih sta dva precej navdušila. Z iz-jemo fashion teatra Ljepotica i zvijer avtorice Ivane Popovič, balerine in kiparke ter državne prvakinje v potapljanju za leto 1988, ki ji je uspelo izbrati sedem samurajskih lepotic pod krinko fashion teatra oziroma skupine Linija manjeg ot-pora, se sodobno gledališko alternativno dogajanje v Zagrebu vrti okrog treh imen: Borut Šeparovič, Boris Bakal in Zagrebački plesni ansambl. (Popovičeva se dejansko samo igra, zabava ob filmskem spotu iz Wylderjevega filma Sunsed Boulevard, ob sceni, v kateri igra Gloria Svvanson odsluženo filmsko zvezdo, ki ubije svojega mlajšega ljubimca. In ves dramaturški koncept, celotna predstava sloni na tej isti sekvenci, kjer Svvansonova izrečemagičnebesede:»Neobstajanič,razen nas (filmskih likov, namreč, op. T.Č.), kamere in teh prekrasnih ljudi v mraku.« Ljepotica i zvijer temelji predvsem in samo na teh besedah, torej je samo gledališka varianta tega filmskega kadra. Popovičeva je pravzaprav tista »ljepotica«, ki se igra z zverjo, ali če hočete s sedmimi zvermi, ki se na neki drugi ravni prav tako smao igrajo ali si vsaj želijo samo igrati se. Ali je av-torici to uspelo ali ne, je stvar vsakega posameznika, njegova pripravljenosti po vključitvi v igranje, igro, akcijo... Borut Šeparovič je inscenator predstave, organskega zlet- baleta Vatrotehna v produkciji Nogometnega kazališta Montažstroj. Projekt, ki za podlago uporablja mitske motive o Prometeju - Prizor s predstave Vatrotehna avtorja Boruta Šeparoviča in v produk-ciji Nogometnog kazališta Montažstroj. PERSONIFIKACIJA NESKONČNE ENERGIJE Zagreb je pmvzaprav zelo delikatno mesto. Po eni strani ga lahko razumemo kot veliko »¦provincialno središče«, ki s sedanjostjo in sodobnostjo nima prav nič skupnega, po drugi strani paje Zagreb mesto, kije prevzelo pobudo v zasledovanju sodobnih umetnostnih tokav. Precej zapleteno je postaviti korektno in tolerantno definicjo Zagreba, še težje pa -poiskati skupne značilnosti sodobne zagrebške gledcdiške scene. prinašalcu ognja, gradi inscenacijo na izsledkihMajerholdovihvajizbiomehanike, vključujoč v to močno tradicijo evropske zgodovinske avantgarde in nenazadnje vsa gledališka izkustva 80-tih, alikotpravisam: »Gre za teatralizacijo nogometne kulture!« Avtor ima pravzaprav eno samo veliko pomanjkljivost - ni megaloman, kar se v njegovihprojektihše kako pozna. Vatroteh-na je namreč zlet-balet, je dejansko teatralizacija nogometne kulture, ki se pa nikakor ne more udejanjati po gledaliških odrih ali manjših prostorih, četudi odprtih, ampak je to predstava, ki je možna le kot stadionski spektakel, kibi vključeval enajst akterjev, polne tribune z vso potrebno ikonografijo... in Borut Šeparovič se je takšne postavitve najbrž ustrašil, kar mu ne gre ne-vem-kako zameriti, glede na to, da mu je že med vajami pobegnilo ne-vem-koliko akterjev. Sicer pa je Vatrotehna zelo zelo izvirna postavitev, ki tako sublimira 80-a kot tudi anticipira 90-a, zaradi česar je projekt pravzaprav manifestacija. In to dobesedno, kar pomeni, da gre za poskus neodvisne akcije v smislu sodobnega gledališkega dogajanja. Boris Bakal je za razliko od Šeparoviča precej pogumnejši režiser. Bossa nova, kakor se imenuie njegov projekt v produkciji interaktivnega kazališta, je postavljena v mračnjaško okolje nekega precej oddaljenega obdobja, kar je v končni fazi dokaj dobro koncipirano, njegovo sklicevanje na Artauda pa je žal le stvar njega samega. Končno pa to ni edini projekt tega avtorja, ki se - zaenkrat samo še v Zagrebu -predstavlja še z odličnim ak-tiviranjem produkcije Seven Years oL Surrow, kar pa je že stvar afekcije do slovenskih 80-ih in Matjaža Fariča. Nedvomno ie najbolj popularen in obiskan objekt v Zagrebu Kulušič. In tam so pred kratkim pripravili novo premiero Zagrebačkog plesnog an-sambla Madrid caffč, predstavo, ki združuje tri koreografije: ]a$minka Neufeld Imrovič je koreografirala Ženski portret, Ksenija Čorič Lešič je režirala in napravila dramaturgijo za Otrovana pisma, Katja Jocič pa za Tam-nobijela pisma. Gre za tri precej podobne koncepte, v katerih z raznimi odkloni variirajo teme osamljenosti, ljubezni, zavrženosti, sovra-Štva..., teme, ki so stvar predvsem ženskega spola, čeprav so moški nekje zelo zelo blizu, domala nevarno blizu; tako zelo blizu, da je ogrožena ženska intima. Vse tri avtorice se sklicujejo na pop kulturo, rock glasbo (Joy Division, Peter Gabriel, King Crimson, Lou Reed, Hazel O -Connor), scenografijo in kos-tumografijo ameriških velemest. Zagrebački plesni ansambl se je tudi v tej produkciji držal svojega »klasičnega repertoarja«, ki temeljina tišini, besedi, zvoku, dihanju, plesu... Madrid caff^ je končno predstava, ki uresničuje moderen in sodoben način živlienja. Skratka, zagrebška gledališka scena na začetku 90-ih odgovarja ali vsaj išče odgovore na neka precej akutna vprašanja sodobnega teatra. Najprej obračunava s predpostavko neinstitucionalnosti kot al-ternative, nato promovira nekaj mlajših gledaliških ustvarjalcev in navsezadnje zaokrožuje tisto, s čimer smo v Ljubljani operirali koncem 80-ih: prezentacija pop dramaturgije z elementi močne stripovske fabule in montažo posameznih gledaliških segmentov v celostno strukturo gledališkega projekta. In končno se lahko vsi strinjamo, da je največja odlika zagrebške gledališke scene v njenem skup-nem imenovalcu, njeni personifikaciji nes-končne energije. Tadej Čater VETER, PESEKIN ZVEZDE Ali bolje, zamolčati, da je to naslov nove predstave Matjaža Fariča, s katero tokrat stopa na bojišče v lasti idej, ki se ne pustijo slepo peljati. Hiti v družbo, da v njej živi, toda ločen, razčlovečen. Delati, kar delajo vsi, da se tam najdeš, a nanjo (ne)vezan...? Potrebno je pač, da se hodi, naredi nov korak. To je vendar zelo široka tema - zveza teles, okolja, kulture infunkcije v katero se vživiš. Tokrat razkosa čas in ga spet sestavi, prejema obliko od družbe, ki ji nasprotuje in tke pajčevine odnosov, ki iščejo formo. Hoče, da ga prepoznajo, ker ga hočejo prepoznati, kakor da so ga že prepoznali... Damjana Černe, Olga Grad, Draga Potočnjak, Marinka Štern, Niko Goršič, Željko Hrs, Uroš Maček, Sandi Pavlin, Robert Prebil, Dario Varga, Primož Ekart, Marko Mlačnik, Mateja Rebolj, Mateja Bučar, Sanja Neškovič, Ivan Peternel so mu omogočili, skupaj z Alanom Hranitel-jem, ki je kostumograf, Iztokom Turkom, ki je poskrbel za glasbene efekte ter scenografoma Iztokom Zrinskem in Andrejem Kalamarem, da bomo v torek, 14. maja ob 19.30 uri v SMG Ljubljana videli, kar še nismo videli nikoli. Petra Radovič RADIO GLAS UUBUANE 100,2 MHz FM STEREO S poti po Kitajski - H Demokracija in in-dividualna svoboda, ki sta že itak pojma, ki se ju kupuje in prodaja, sta tukaj še posebno tolmačena in temu se je pač treba prilagoditi. Sicer pa so tujci deležni posebne pozornos-ti, ne samo v smislu nategovanja dolarjev ampak tudi posebnih privilegijev, ki jih domačini pač niso deležni. Bližnje srečanje »Hello, I'm inspector,« je ponosno odrezal kot mravlja majhen policaj ter švigal s pogledi po kupeju. Po štiriur-nem postanku na meji se kočno premaknemo v Kitajsko. Prvi vtis kvari množica raznih uniformirancev, vključno z mravljastim inšpektorjem, ki po vlaku mrzlično iščejo por-nografijo in drugo prepovedano Do leta 1981 je lahko individualni popotnik vstopil v Ljudsko republiko Kitajsko samo s povabilom, vendar se časi spreminjajo. Vlada seje odločila iztisniti še kakšen dolar od turizma, te, za Kitajsko relativno nove, industrijske panoge. Vrata so odprta vsem, razen zapriseženim sovražnikom »demokracije«, lastnikom južnoafriškega in izraelskega potnega lista, ki pa so jim glede na okoliščine dodani še Južni Korejci. Vendar za popotnika, ki ni vezan na aranžmaje turističnih agencij, lahko Kitajska marsikdaj pomeni težave, saj se ni enos-tavno kosati s kopico za nas nerazumljivih navad. gradivo ter delijo carinske deklaracije. Vtis se občutno izboljša, ko v jedil-nem vagonu, ki je veliko bolje založen kot ruski, nabavimo nekaj konzerv odličnega kitajskega piva, ki je nasprot-no od pričakovanj odličnega okusa. Nasploh se najde po celi Kitajski odlično pivo, posebej, če je zvarjeno v nemških pivovarnah, postavljenih na Kitajskem. Tega pa ne bi mogel trditi za vino, katerega izbira ni prav velika, če pa že je, je zelo sladko, neužitno. To pač ni dežela vina. Skoraj isto velja za žganje, posebej riževo. Z žganjem je priporočljivo ravnati zelo previdno, saj malokateri vsebuje pod 50 % alkohola, kar je lahko predvsem za Kitajce, ki so bolj šibke konstitucije, usodno. Za daleč najboljše žganje velja Maotai, ki prihaja iz južne province Guizhou, vendar je tako drag, da si ga Kitajec s povprečno plačo okoli stopetdest juanov ne more privoščiti celo življenje. Teh slabih trideset dolar-jev raje naloži v kaj drugega. Pot nas vodi po severnovzhodnem delu države Mandžurije, ki je vedno bila sporno ozemlje, ter predel, ki je dal največje kitajske osvajalce. Na tem področju se nahajajo ogromna rudna bogastva ter ogromni indiistrijski kompleksi, ki so baza državne in-dustrije. To ozemlje je bilo vedno jabolko spora, lastili so si ga Rusi, Japonci, Kuomintanške sile in nazadnje sile Rdeče armade. Pot do Pekinga je pretežno nezanimiva. Pokrajina nudi inspiracijo za pisanje Kafkove enoličnosti, tovarne se vrstijo druga za drugo. Postajamo rahlo nervozni, želimo si »kopnega«. Po nočnem križarjenju po Mandžuriji švignemo v jutranjih urah mimo več milijonskega Tianina in čez poidrugo uro smo v Pekingu. Tu pa se začnejo težave v smislu nepremostljivih jezikovnih pregrad, ki nam pijejo kri. Sicer pa današnja kitajščina ni več tako zapletena kot včasih. V prizadevanjih za čim večjo pismenostjo je Mao Zedong v revolucionarnih letih poenostavil znake in pisanje približal množicam. Stara kitajščina pa se je ohranila na Taiwanu. Angleščina je sicer v rabi, vendar pa jo govori le manjšina prebivalstva z univerzitetno diplomo, pa še* ta je v večini primerov težko razumljiva zaradi čudne kitajsko-angleške izgovor-jave. Vedeti je treba, da živi 80 % Ijudi na podeželju in skoraj četrtina ljudi je nepis-menih, kar pri kitajski pisavi niposebej težko. 4,4 milijona ljudi ima v žepu univerzitet-no diplomo in ti naj bi bili udarna moč pri preboju Kitajske v svet, ki je že »odkril« jugovzhodno Azijo, Kitajska pa ostaja razpeta med tradicionalnostjo, komunistično or-todoksnostjo in vdorom zahodnih vrednot. Po nekajurnem tavanju po Pekingu naposled najdemo povprečen hotel, kar precej napolnjen z raznimi čudaki. V tem času potekajo Azijske igre, ki pomenijo prvi preboj države na med-narodno prizorišče po pokolu na Trgu nebeškega miru. Ulice so čiste, domačini prijazni, avtobusi pa ne do konca nabiti, kar je že prava redkost. mesto je polno propagandnih sporočil v stilu Unity/ Friendship, Progress. V kitajskih velemestih obstaja pravilo, da je potovati z mestnim prevozom nesmiselno, ker ti vzame preveč časa s slalomi med čredami kolesarjev, ki so nekakšen zaŠčitni znak dežele. Bolje je za nekaj juanov najeti kolo in se pridružiti črednemu kolesarskemu nagonu. Po obhodu pekinških ulic dobi človek občutek, da je kitajski vsakdan daleč nad sivino in pomanjkanje velike severne sosede s katero si deli primat svetovnega komunizma. Čeprav je treba upoštevati, da potekajo azijske igre in je storjeno vse, da se Kitajska prikaže pred svetom v svetli luči, so trgovine dobro založene. Na ulicah se gnetejo ljudje, ki oblegajo majhne stoj-nice, lokalčke in ulične prodajalce, brez česar si vsakdana sploh ne gre predstavljati. Tudi v času najhujšega terorja kulturne revolucije je obstajala privatna ponudba, to pa je verjetno eden izmed razlogov, ki drži komunizem pokonci. Kitajci so pač rojeni trgovci, ki jih pozna ves svet, posebej jugovzhodna Azija vključno z Avstralijo, ki se jih, če se le da, otepa. Zvečer navežem pogovor s študentom, ki so ga sunili z univerze zaradi sodelovanja na študentskih demokstracijah. Nasploh se po lokalčkih okrog hotela potika precej študentov, ki prežijo na tujce ter prak-ticirajo angleščino, mimogrede pa ti ponudijo »prijateljsko« ceno za nabavo železniških kart, ki jih je nemogoče dobiti po ceni za domačine in ne po ceni za tujce, ki so oderuške. So pa karte zlata jama za prekupčevalce. Pri tipu naročim karte, on pa mi začne razlagati vse nevšečnosti kitajske družbe. Odkrito govoriti s Kitajcem je prava redkost. Le redko se odprejo. Položaj intelektualcev je po študentskem pokolu posebej otežen. Vsaka napaka drago stane. Službe po končani fakulteti podeljuje izključno politična oblast, ki pa jo je treba za dobre službe dobro podmazati, brez poznanstev pa itak ne gre. Sen vsakega študenta je odhod na Zahod, kar pa predstavlja nemajhen problem. Na potni list je treba čakati več let, če pa interesent ubere stransko pot, to stane nekaj tisoč juanov. Potem pa je treba čakati na vizo zaželene sanjske države v večini primerov ZDA, pred njenim konzulatom pa se iz dneva v dan vijejo vrste upajočih. Mojemu sogovorniku pesimizem kar kipi iz ust, nenadejanemu izbruhu pa je nedvomno v precejšnji meri botrovalo mlačno pivo, ki se ga fant ne brani. Vsak, ki obišče Peking, si seveda ogleda Letno palačo, Nebeški tempelj in Prepovedano mesto, fantastične zadeve, posebej Prepovedano mesto, pred katerim se razteza megalomanski Trg nebeškega miru, prek katerega so še nedavno rožljale tankovske gosenice, mendrajoč pod sabo stotine študentov. Na koncu trga stoji Mao Zedongov mavzolej, pred katerim se že od jutra zbirajo vrste tistih, ki bi radi vsaj enkrat v življenju videli velikega očeta kitajske sedanjosti. Treba pa je priznati, da voščena lutka podobna Mao-u ne dosega tiste zgodovinske sofisticiranosti, ki obdaja Leninov mav-zolej v Moskvi. Ta kontroverzna oseb-nost, ki poleg Konfucija predstavlja najbolj markantno osebnost kitajske zgodovine, je dvig-nila Kitajsko iz zaostalosti in revščine. Storil pa je tudi veliko škode, ki jo čuti Kitajska še danes. Mnenja o njem so različna. Nanj prisega večina starejše generacije, kar je moč opaziti na vsakem koraku v obliki modrih uniform in modre kapice, kar njegovi zagovorniki pač nosijo, velikokrat pa zato, ker je ta garderoba pač najbolj poceni. Vsekakor pa Maovo misel najbolj iz-rablja sedanja vladajoča elita, ker pač nima ponuditi boljših alternativ. Poleg fantastičnih kulturnih obeležij Pekinga se vsekakor splača ogledati tudi »Hutonge«. To je resnični Peking, stran od nebotičnikov, superluksuznih hotelov, kijihni malo in veleblagovnic. Tu živi večina prebivalcev in tja ne kaže poti nobena turistična mapa. To so naselja navadnih ljudi, z nešteto ozkimi uličicami, utesnjenimi bajticami, kjer se stiska na tisoče družin. Na obeh straneh uličice zidovi, ki varujejo pred nezaželenimi, vendar je čutiti nes-končne prepire, ker utesnjenost pač povroča prepire in agresivnost. Tam živi tudi ogromno priseljencev iz podeželja, zato Pekingu pravijo tudi največja kitajska vas. Zdi se, da tam živi Kitajska še daleč v preteklosti. Igor Jukič ! V pričakovanju novih plošč nekaj ! lanskoletnih izdelkov. Najprej Mark !Stewart, nekoč član skupine Pop ! Group, ki že nekaj Časa sodeluje z i On-U-Sound in šefom taistega i zvočnega sistema Adrianom Sher-!woodom. Sodelujejo tudi Maffia, ! bend, s katerim je posnel že odlično ! As The Veneer Oi Democracy Starts ! To Fade, in so seveda Tackhead, tako ! da se vse skupaj tako kot ponavadi i dogaja v ožjem družinskem krogu ! On-U-Sound. Metatron seveda ne i dosega omenjene As The Veneer..., ivsekakor pa zadovoljuje merila i produkcije ter s tem tudi ljubitelje On-i U-Sound sounda. Sprejemljivo. Las Vegas je v vsakem primeru blizu nebes, sama plošča pa je verjet-no labodji spev Cocteau Twins. Pri založbi 4AD namreč, kajti če je verjeti govoricam Cocteau Tvvins sklepata dil z eno večjih založb. Heaven Or Las Vegas pa je v tem trenutku kot naročena (če ne namerno narejena) plošča. Skorajada brezprebojev, ven-dar kljub vsemu povsem neoporečen, če ne celo perfekten pop. Ki ob vsem tem ohranja dobršen del identitete CT. Dobro. Kompleten lp opus naj pop benda ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih. Kompleten zato, ker je na CD-ju Surfer Rosa priobčen tudi njihov prvi izdelek, mini lp Come On Pilgrim; in naj pop bend zato, ker Pixies kljub raznim takim in drugačnim oznakam še najbolj vešče in zvito skrijejo točno tisto, o čemer teče beseda v prejšnjem odstavku. Mojstri uglajenega hrupa iz časov Surfer Rosa postajajo veliki. Zato jih ubodite, dokler še ni prepozno. Odlično. LES THUGS »So edina francoska skupina, ki jo redno vrtimo v svojih oddajah,« je o francoskih postpunkerjih Les Thugs pred časom izjavil legendarni angleški DJ John Peel. V osmih letih obstoja so si Les Thughs uspeli pridobiti status edine francoske alter rock skupine, ki jije s svojo glasbo uspelo prebiti meje Francije ter v tolikšni meri vzbuditi pozornost ostale Evrope in Amerike, da so jih za svoje vzele tako ugledne založbe, kot so Sub-Pop, Alternative Tentacles in Glitterhouse. Prvi korak v svet so Les Thughs storili leta 1987, ko so pri angleški založbi Vinyl Solution izdali LP »Electric Troubles« in kmalu zatem še »Dirty White Race«. Ze njihovo naslednjo veliko ploščo »Still Hangry« pa je, poleg Vinyl Solution, izdala še ameriška založba Sub-Pop in nemška Glitterhouse. Sledila je obsežna evropska in ameriška turneja, katere odmev je segel do ene izmed najprodornejših in naj večjih ameriških neodvisnih založb Alternative Tentacles, pri katerih so marca letos izdali album »International Anti-boredom Front«. Les Thughs so kvartet z elementarno rock zasedbo (vokal, kitara, bas, bobni) njihovo glasbo, v kateri se prepletajo vplivi zgodnjega punka (Sex Pistols, zgodnji Clash...) ter rocka 60-ih let (Kinks, Animals...) pa poganja energija Husker Du ali Ramones. Ljubljanski koncert Les Thugs bo v ponedeljek, 13. maja ob 21.30 v svojih prostorih organiziral KUD France Prešeren. Dijaški bend DURSV BURSV Hodijo v drugi letnik srednje šole, a ni rečeno, da bodo vsi štirje prihodnje leto hodili v tretjega. Doma so v Zalogu, kjer jimje krajevna skupnost dodelila sobico za vaje. Mamke, ki stanujejo v soseščini, pa si pulijo pase. Sicer pa Diirsyji priznavajo, da pri starejših poslušalcih ne vžgejo: tudi celjski upokojenci so jo popihali z njihovega koncerta, še preden se je dobro začel. Če se vam zdi, da so podobni klošarjem, to ni samo naključje, saj Diirsy Biirsy ljubljanske klošarje moralno in drugače podpirajo. Sicer pa so rockerji. Goran Breščanski poje in igra kitaro, Boštjan Kos tudi poje in igra bas kitaro, Miha Vojir igra solo kitaro in poskrbi za spremljevalne vokale, kadar je treba, Andrej Šumberger pa udarja po bobnih. Njihovi naslednji nastopi - poljanska gimnazija, preskupina na koncertu Sokolov. Mi smo vas opozorili, vi pa... Sonja Javornik Foto: Diana Andelič ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I KRTOVA NAGRADNA KRIŽANKA Med pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali 3 nagrajence. Prva nagrada: Knjiga založbe KRT. Druga in tretja nagrada: pollet-na naročnina na TRIBUNO. HAMFRI BOGART Pismo iz Casablance Aufbiks! Nože vun, čreve na plot! (štajerski vzklik, ki oznanja konec veselice) Vem, ljube bralke in dragi bralci, da Vas ob takšnem vzkliku spreleti srh in se Vam ledeni znoj po hrbtu preseli za gate. Toda to je dežurni vzklik skoraj cele Jugos-lavije. Tu se pomagati žal ne da in največ, kar lahko storite za svoje zdravje je, da čez Kolpo zrete zgolj s pomočjo televizije. Odsotnost racionalnega uma je namreč čas, ko je sedenje pred televizijo še najmanj tvegano, če tega seveda ne počnete v krajih, ki so jih Srbi po nekem neznanem ključu razglasili za svoje. Tam namreč tudi pred televizijo niste varni, saj se prav lahko zgodi, da Vam v bajto vdre krdelo bradatih tolovajev, ki Vam posilijo ženo, požrejo zlato ribico, spustijo kanarčku kri in Vam za konec prerežejo še vrat. Ker pa predsednik te smešne države, po naključju Srb, označi kot varovanje ogroženega srbskega prebivalstva. In kaj počne vojska, bi vprašal državljan povprečne in normalne države? Ja, ljubčki, to je pa poglavje čisto zase! Vojska, ki bi v tem primeru služila kot neke vrste tampon med morilskimi gverilci in civilnim prebivalstvom ter legalno policijo, ki ga varuje, se bebavo spreneveda in tolmači vse skupaj kot prepir, ki vodi v državljansko vojno, za katero bosta obe stranki enako krivi. Kar je nekaj podob-nega, kot bi Vaš podnajemnik, ki ste ga v njegovi stiski zastonj vzeli pod streho, razglasil sobo, ki ste mu jo zaupali, za svojo in Vas obvestil, da Vas le-ta nič ne briga. Vojski takšno podjebavanje seveda odgovarja, saj si ničesar ne želi bolj kot dobrega povoda, ki bi opravičil njeno pos-redovanje. Temu se vojaška oligarhija ne bo odrekla, naj stane kolikor hoče in so vse druge špekulacije poosebljena naivnost. Je namreč v rokah nesrečnikov, ki so se celo življenje učili vloge vojskovodij, ki so sedaj tik pred tem, dabodo predčasno upokojeni. Ne da bi enkrat samkrat zares odigrali vlogo, za katero so prepričani, da jim pripada. Da so v zmoti, jih ne bo uspel prepričati nihče. Vojaška ušesa slišijo namreč samo ukaze. Šele na smrtni postelji bodo namreč ugotovili, da so živeli zaman. Svojo življenjsko vlogo bodo na vse kriplje hoteli odigrati! Ostane le upanje, da so res tako nesposobni, kot smo vsi skupaj prepričani. Žal bodo le žrtve napak izbrane: toliko neumni namreč spet niso, da bi svojo moč izkazovali nad ponorelimi a dobro izur-jenimi zločinci. Civilno prebivalstvo bo za skrom-no tolažbo ob odhodu v pokoj mnogo lažji zalogaj. Kaj storiti? Tega ne ve seveda nihče. Zemlje ustviti in preprosto izstopiti se žal ne da. Ceprav bi to bilo še najbolje. Nože so torej potegnili in tudi kar nekaj čreves-ja že visi čez razne plotove. A kot se jim zdi, še zmeraj premalo. Pa naj se sliši še tako noro! Po dobrem žuru oštir zmeraj prinese račun za vino. Tokrat bo zaračunal še razbite kozarce in polomljene stole. Tudi prav. Samo da bo tega žura enkrat konec! V Ljubljani, na dan zmage, 1991. Vaš Hamfri Bogart P.S.: Za vsak slučaj ne pozabite na: moko, olje, sladkor, vino, žajfo in kondome. Zadnja noč utegne biti prekleto dolga! 0XJffiP3SKE JSRE JUTRl 2HCETEK 16ER TOCK/ SPOREVR JE POHRi. nadaljevanje sledi