Ve s t n i k. Osobue vesti. Izmed učiteljskih kandidatov so diilje dobili službe začasnib uoiteljev (učiteljic), oziroma podučiteljev (podučiteljic) gospodje in gospodičine: Ivan Vrščaj v Št. Juriji ob južni železnici. Anton Arko v Šent-Mihelu (postojinski okraj), Frančišek Vrbič v Slavini (začasni drugi učitelj), Ferdinand Wigele na mestni nernški deški šoli v Ljubljani (namestni učitelj), Ivana Furlan v Senožečah, (Olga VVurner se je odpovedala), Helena Arko v Žrečah, Ivana Arko v Serniči, Karolina Budešinsky v Podčetrtku, Marija Delakorda pri Sv. Tomaži pri Veliki Nedelji, Ana Janžar v Jarenini pri Mariboru, Karolina Kadiunig v Dragatuši, Jožefma Negovetič v Šent-Petru pri Radgoni, Pavla Pibroutz v Jurkloštru, Amalija Roth v Laškem Trgu, Antonija Strle v Trbovljah, Albina Sark v Šuiarjeti, Marija Strnad v Šent-Juriji ob južni železnici, Pavla Cidrich v Grižah, Jadviga Malavrh na Rakeku, Marija Škorjanec v Bučah. Gdč. Marija M1 ;i k a r, začasna učiteljica v Slavini, pride zaoasno v Planino. Na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljnni so se vsprejeli za nainestne učitelje gg. Maks Josin, Jožef Armič (kakor vlani) in Frančišek Jaklič, na II. mestni deški ljudski šoli pa g. Alojzij S a o h s. Listki za ubožne knjig^e, ki so bili doslej prilepljeni Razinger - Žumrovemu »Abeeedniku« in »Prvemu berilu«, raorali so se za letos opustiti, ker je visoko naučno minifsterstvo zaukazalo založniku, da se mora poprej o načinu oddaje ubožnih knjig z visokim deželnirn šolskiin svetom natančno domeniti, kar se bnde v kratkem izvršilo, da šole zaradi tega ne bodo na škodi. Toliko v pojasnilo slavnim šolskim vodstvom in kot odgovor na poslana nam vprašanja. NnsEiianilo gg. članom deželne učiteljske konferencije. Fotograf Lainer bode v teku tega meseca izdelal skupno sliko konferenčnih članov. Fotografije bodo jakf) lepe. Izdelal jih bode 45 (za 44 konferenčnih članov in jedno, ki se bode izročila g. deželnemu predsedniku). Cena je določena na 3 gld. V Ljubljani in v okolici stanujoči <"lani jih najlože dobe ])ri fotografu saiueiu. Za vnanje člane pa jih liode podpisani poslal v vsak okraj jednemu elanu, kateri naj jih blagoizvoli potem dalje razpečati. Dotičnik naj potem denar za vse skupaj ali pa vsak posameznik sam pošlje naravnost fotografu. A. Zuincr. Otrokova vprašanja. Mama, od kod sn knjige? vpraša raali Mirko, ko je dobil v roke svoj abecednik, s katerim se poda jutri prvič v šolo. »Natisnejo jih, srček moj«. »Kdo jih pa natisne?« »Tiskar, sinko nioj!« »Kje jih pa ta dobi?« »Ta jih pa dobi od založnika — to je mož, ki jih da natisniti«. »Kje jih je pa ta dobil?-< »Od pisatelja, dete moje«. »Kdo je to?« >Mož, ki piše knjige«. »Vse?« ->Ne, ne vseh — samo jeden mož vender ne more spisati vseh knjig; pisateljev je innogo«. »Koliko jih pa je?« »Ljubček, tega ne vem«. Mirko prime mamico za roko in jo pogleda s svojimi bistrimi. vprašujočimi očmi. »Mama, kaj se pa bere v knjigah?« »Mnogo, dete — o zemlji, silnei, nieseci, zvezdah — o cvetlicab in živalib in o ljudeh«. »Pa ve to pisatelj vse sam?« »Da!« »Od kiid pa ve to?« »Od — svojih unteljev«. »Od svojih učiteljev?« ponavlja zamišljeno Mii-ko. »Od koga so se pa ti naučili to?« vpraša hipoma glasno mali radovednež. »Sinček moj — jaz — ti naučili so se to iz knjig«. »Iz druzih knjig?« »Da!« »Katerih?« »Iz starib knjig, ki so jih rabili poprej«. »Poprej?« ponavlja tibo zamišljeno vprašalec. — »Kdo je pa te spisalV« »Stari pisatelji«. »So ti že umrli?« »Da«. Mati si inisli: Hvala Rogu, zdaj je konec temu natančnemu izpraševanju, pobere svoja ročna dela ter se boOe odstraniti. »Mama«, oglasi se zopet neutrudni Mirko ter jo priine krcevito za roke. »Mama, kje so se pa naučili pisatelji, ki so že mrtvi?« »Ti? Ti so se pa naučili zopet iz druzih knjig — iz še starejših«. »In ti?« Mirkov glas je hripav od razburjenosti. »Srce moje!« »Mama, vedeti moram, od koga so se naučili najprvi — naj najbolj prvi pisatelji«. Mati je v veliki zadregi, ker ne more vstreči vedoželjnosti svojega raalička — malodušno mu odgovori: »Tega, dete moje, ne ve nihče; inogoče — od iŠoga«. Na pol mehanično zdrknejo dečkove roke iz materinih rok — utrujen in zamišljen nasloni svojo kodrnsto glavico na mizo. Vse je tibo v sobi, in Mirko premišljuje v mraku to imenitno vprašanje. V sosednej sobi se zaslišijo sto- pinje, in takoj nato vstopi mati s svetilnico. »Mama, spregovori tiho Mirko, »sedaj pa vem, mania, izmislil sem si! Ljubi Bog, ki ve vse, napisal je knjigo, in ko je bila gotova, vrgel jo je iz nehos na. zcmljo — in mož, ki je ?el isti čas mimo, pobral jo je in je pripovedoval drugim možem, kar je bral v nji — tako je bilo, ni res, maina?« »Mngoče, dete moje«. Priobčil Zc. Pasja steklina. Kakor kažejo uradna izvestja, bilo je v zadnjein desetletji ]iovprečno na leto 700 do 800 pasjih steklin uradno zaznamovanih. Popadenih je bilo 3021 Ijudij, torej 240 do 250 na leto; umrlo jih je pa zaradi stekline v tem desetletji 822. Stevilo ljiulskih in lneščaiiskili šol na jUunaJi je zelo naraslo za združenja predtnest.ij z mestoin in sicer za 150 ljudskib in meščanskih šol z 80.000 učenci in 1400 učitelji. Sedaj ima Veliki Dunaj 300 ljudskih in ineščanskih šol s ltiO.000 učenci in 3500 učitelji. Nap. Ženske na nniverzali. Švk-.irske univerze in akademije obiskuje letos 'i02 žena; 183 izaied njih so izvitnredne slušaleljice. Posel z Budče. Sredozeinsko niorje je najglobokejše v Joniškem morji v ^redi med ot.okoma Sicilija in Kreta; tu meri v globočino -4000 m.